Г
Izhaja vsako soboto zjutraj.

Uredništvo ,,Zarje“ jo v Trstu ulica dei Fabbri. št. 2. III.
Tja je treba nasloviti vse rokopise. ki naj se objavijo v listu.
Kokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se nc sprejemajo.
Poštno - hranilničnega računa štev 64*39.
\_____________________________J
Upravništvo „Zarje“ je v Trstu ulica dolle Poste štev. 9. Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Naročnina ,Zarje* je za vse leto naprej po pošti K 6.— za pol leta K 3.
Posamezne številke po 6 vin.
Cena inseratom je 10 vin. za enostopno petit vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust.
V____________________________y
Gčkrila in dobrohotna beseda.
O priliki plesa visokošolske mladine smo v „Zarji“ jasno izjavili, da ^^sajo proti takim zabavam učeče se ker vidimo nje glavno delo v skrbi za svojo šolsko in stanovsko izobrazbo, ne da bi ji pri tem odrekali pravice do poštene zabave, ka-koršna pa ni zapravljanje noči na plesu.
,-4, Naša odkritosrčna beseda je zelo ugajala, morda sicer ne akademikom-plesalcem, pač pa treznim možem iz našega ljudstva. Ugajala je naša beseda tudi drugod po slovenskih tleh, tako da so drugi listi objavili naše misli. Proti enemu izmed teh listov, proti mariborski „Straži“ se je „Edinost1' spustila v boj in začela v dolgih člankih pod naslovom „Odkrita in dobrohotna beseda“ braniti plese ter mislila, da je tako pobila nas.
Glavna misel , ki jo povdarja ..Edinost“ v svojih navedenih člankih je ta - le :
Proti nedolžnemu plesu naše akademiene mladine so nastopili izvest ni krogi, sami ri-goristi, ki menijo, da je vsak ples pohujšljiv ter gledajo ves svet iz nekakega idealnega stališča, ne da hi• računali z naravo našega ljudstva. Pomisliti je treba, da so bili res sicer nekdaj naši okoličanski plesi (takozvane šagre) pohujšljivi, toda bar smo mi vzeli plese v svojo režijo in spremenili prejšnje javne ljudske plese v društvene plese, je pač zginila vsaka nevarnost. Znati je torej treba: mesto rohneti proti plesu in ga hoteti popolnoma odstraniti, smo mu mi dali pravo obliko v krogu naših društev. Storili smo pa s tem tudi veliko delo v prospe h javnega poštenja našega naroda, kajti če ne bi hodilo naše ljudstvo plesat, bi pa šlo k javnim nečistnicam.
Slišali smo sicer od strani pleso-željne mladine v takozvn ni h narodnih krogih že marši kak izgovor za upravičenje plesa; da bo pa „Edinost“ svoje plesalce tako nerodno branila i jim pri tem očitala naj nižje strasti, tega bi pa res ne bili pričakovali. Vidiš to imaš slovensko tržaško in okoličansko ljudstvo od liberalnega lista, da te še grdi pred svetom. Recimo torej vsaj mi res odkrito in dobrohotno besedo, ki nam jo narekuje prava ljubezen do naroda.
Na prvi izgovor, da je treba namreč upoštevati, da naše ljudstvo rado pleše, odgovarjamo : Kar slovensko ljudstvo vse rado stori,
to še ni radi tega tudi dobro. Slovensko ljudstvo (ne vsi) n. pr. tudi rado pije, zato pa ni pijančevanje še opravičeno. Niti ne bomo pijančevanja zdravili s tem, da bomo morda ustanavljali društva, v katerih se bo nekoliko popivalo. (Glej naš drugi članek o društvenem življenju in alkoholu.) Ali gleda dober zdravnik na to, da daje bolnikom le taka zdravila, katera bolniku ugajajo, katera bolnik rad jemlje, dasi so zanj strup ? Slovensko ljudstvo, (pa tudi sploh vsak človek po svojem slabem nagnenj u) bi rado in še celo zelo rado to ali ono storilo, kar ni dobro. Tako n. pr. rado pleše, a tega ne dela iz vzvišenega m plemenitega namena, temveč vedoma ali nevedoma iz neplemenitega za dušo, telo in žep škodljivega, slastnega uživanja. Kdor temu oporeka, sebe ne pozna, ali pa se laže. O \ i krivi preroki, če ne morete plesa prepovedati in če ne upate, da bi vaša prepoved kaj izdala, vsaj molčite in ne zagovarjajte plesa s takim zlobnim ali neumnim utemeljevanjem. — Stariši, če ste pametni, ali daste otrokom vse, kar bi ti radi imeli, tudi če jim to škodi ? !
Lepo čast in krasno sodbo (fajn kompliment) izrekate vi hinavci, branitelji nravnosti, čuvaji nedolžnosti, — nad svojimi plesavci (in plesav-kami), ko pravite, da bi naše, — o recimo-le «vaše» — ljudstvo šlo v gnilo močvirje, ko bi ne imelo plesov.
To so tedaj vaši ..elitni“ plesavci, ki bi šli po vaši izpovedi v gnilo močvirje, ko bi ne imeli vaših plesov. Kaj pravijo k tej izpovedi dražestne gospice in ugledne, spoštljive „narodne“ dame, ki take ljudi, sposobne za močvirje, na plesu milo — zaupno — objemajo ? — Do sedaj je veljalo v vseh časih in vseh krajih načelo, da je ples predhišje zloglasnih krajev, sedaj pa oznanjate vi novo veselo novico, da je ples — čuvaj nravnosti. Zdi se, da mora vsakdo, ki noče utoniti v poplavi velikomestne pokvarjenosti , postati strasten plesavec in strastna plesavka. Menda se na plesu navžijejo ljudje toliko svete sramežljivosti, da so varni pred nenravnostjo tudi ob urah, dnevih in časih, ko ni plesov ? Ali velja ta obramba pred nenravnostjo samo za trenotke na
plesu in še takrat le za hipe, ko stoje posamezni pari pred očmi več ljudi? Velja H ta obramba tudi za misli, želje, poglede, tihe besede, nežne objeme i. t. d. ? Velja li ta obramba tudi za čas, ko sedita on in ona pri rujni pijačici in ko se v temi vračata domov ? — Žalostna izkušnja kaže drugače in to tudi po tržaških, društvenih plesih, ko je po petelinovem petju marsikaki plesavki radi mikov n utisov na plesu utonila svetla zvezda poštenja in ko je marsikak plesavec kljub vsemu plesnemu obo-roženju vendarle zašel v močvirje. Ne trdimo sicer, da so vsi tako nesrečni, vendar je gorostasna laž, da bi naše ljudstvo, ko bi ne imelo plesov, šlo radi tega v močvirje. Koliko je ljudi, ki se brez pomoči plesa obva-'ujejo pred močvirjem ! Koliko ljudi je pa, ki s vsemi plesi in ravno tudi '•adi plesov v močvirje zabredejo. — Primerjajte in sodite !
Za one, ki za vaše plese ne marajo, so vaši plesi brez potrebe in brez pomena. Ni jih treba. — Za vaše ljudi, ki radi plešejo, ki so pa sposobni iti v močvirje, ko bi де imeli plesov, — so vaši plesi prešibki, da uh obvarujejo pred močvirjem, močni pa dovolj, da jih še bolj usposabljajo in pripravljajo v močvirje. Cernu neki taki plesi ? Ni jih treba.
Kako blagodejno upliva na narodne kroge, na nadepolne akademike ua ugledne dame, na „inteligenco“ in hodočo ..inteligenco", če jih „Edinost“ opravičuje, hvali, boža, časti in kadi radi plesov, katere mi grajamo. Tako si dela klijentelo, ki bo „Edinost“ s slastjo čitala in rada plesala, pa tudi ob priložnosti še marsikaj drugega strupa zavžila. Lahko stališče je, hvaliti to, kar kdo rad ima, hudičevo stališče opravičevati to, kar je graje vredno. „Mundus vult decipi“, to je resnično, ni pa krščansko: „ergo deci-piatur“.
jtaša društva in alkoholizem.
Nedavno je imel v „Abstinentu“ v Ljubljani č. g. Smolnikar predavanje, ki se živo zadeva naših društev. Zato ga treba nekoliko obširneje podati.
Eno prvih del v naših društvih bi moral biti boj alkoholizmu. Naša
društva so izobraževalna. Kaj pa je izobrazbi uma in srca bolj nasprotno, kaj povzroča več neizobraznosti in surovosti med našim ljudstvom kakor pitje in pijančevanje ? — Tega poklica se pa, kakor se zdi, naša društva doslej niso zavedala, vsaj v zadostni meri ne. Istotako pa tudi Marijine družbe ne. Pri naših društvih se govori o vsem mogočem, kar je daleč, daleč od nas; o vprašanju, ki , tako globoko sega v naše življenje, in je z izobrazbo v najožji zvezi.,' pa nič.
Zato naj bi veljala našim društ- . vom v tem oziru v bodoče ta - le pravila :
L Že pri ustanovnem shodu se mora naglašati, da je društva poklic in dolžnost, na tem polju reorganiza-torično delati.
2. Nobeno izobraževalno društvo ne sme imeti svojega sedeža v gostilni, — sicer bolje, da ga ni.
3;' Pri veselicah treba paziti, da sevkolikor mogoče napravljajo brez pijače, — sicer je tudi bolje, da veselice izostanejo.
4.	Pri tombolah in podobnih prireditvah naj se ne dajejo za dobitke alkoholne pijače, kakršnih je časih videti cele baterije steklenic, ki se navadno kar v dušku izpijejo.—Mesto tega naj se dajejo pa protialkoholne tiskovine.
5.	Fantje se ne smejo nikdar s pijačo „pridobivati“. Vse tako „pridobivanje“ ni vredno piškavega oreha. Ko zmanjka pijače, pa društva več ni.
6.	Vsako leto najmanj enkrat naj bi bilo o tem v vsakem društvu predavanje.
7.	V društveni knjižnici naj so vse slovenske protialkoholne knjige in spisi, ki naj se pa tudi izposojajo in prebirajo.
8.	Vsako društvo naj je naročeno na protialkoholno glasilo „Zlato dobo“. Škandal je, če že kako društvo tega lista nima. (Medklic: Takih škandalov je pa veliko!) Morda je med 300 društvi komaj 50 takih, ki imajo „Zlato dobo“ — pač dokaz, da se društva tega poklica res dovolj ne zavedajo.
9.	Na stenah društvene sobe naj se protialkoholne podobe, kakoršne se lahko dobe po „Katoliški Bukvami“.
LISTEK
ples in pamet.
Inteligenci in onim, ki ne spadajo še k inteligenci. Spisal nekdo Sine i r a.
V pustu smo ; ta čas nas spominja na stare rimske Bachanalie, ki so se „praznovale“ na čast „boga“ Bachus-a. Ako pomislimo, kako nežen patron je bil „bog“ Bacchus, lahko sklepamo, da tudi kult njemu na čast ni mogel biti v soglasju z resnim življenjem in z etičnimi postavami.
Bachantinje, — pozneje tudi Baccbanti, — so častili Bachusa s skakanjem i. t. d. in sicer po noči. Resni Rimljani tega skakanja, ki je slično sedanjemu plesu, (saltare - plesati) niso odobravali, temveč so smatrali skakajoče ljudi za norce :	„nemo saltat sobrius“ *).
Sicer pa so se dogajale pri Bachanalijah take nenaravnosti, da jih je bil rimski senat prisiljen zabraniti s posebnim odlokom leta 186. pred Krist, za vso Italijo ; istega leta je obsodil okoli 7000 Bachantov na smrt, mnogo drugih na dosmrtno ječo.
Tako je sodil o „pustu“ poganski senat. Ko bi rimski Patres Patriae sedeli danes v parlamentu, bi najbrže tudi izdali poseben oglas proti Bachanalijam našega časa, in ne
*) Noben trezen ne pleše.
na zadnjem mestu proti današnjim šaltaeijam (plesu).
Znani rimski govornik je plesalca smatral za tako nečednega kakor pijanca; zato pravi o svojem klijentu : „Dejo tar um s alta n t e m quisquam aut e b r i u m vidit unquam ? *)
Tako stari pogani. Kako naj presodimo mi ples z etičnega stališča?
Ples v kolikor je ritmično kretanje nog in gibanje telesa, je sam po sebi indiferentno dejanje. In ko bi ljudje plesali z metlami, bi bili sicer zelo smešni, vendarle ne bi se videlo v takem skakanju z etičnega stališča nikake nevarnosti. Pač ko bi bilo kretanje telesa prav harmonično, znal bi pogled na tako gimnastično vajo povzročiti v gledavcih tudi estetično naslado če je kedo zelo idealen in špekulativen, si lahko misli, da nas ples s svojimi hitrimi gibanji spominja na hitro leteči čas, kjer leti minuta za minuto in tako na . . . smrt.
Toda idealistov, ki bi s tako spekula-tivnostjo promatrali ples, nam rodi mati zemlja le redko kedaj.
Tudi mimika in gracija v kretanju, ki naj nam bi podala plastični izraz veselja do življenja, ni nikakor tako idealen način zabave, kakor nekteri mislijo, temuč najniži. Sloveči etiker dr. Werner je rekel:	„ Die
niederste Stufe unter den Vergnügungsarten nimmt der Tanz ein“. **) (System der christl.
*) «Je-li kdo kdaj videl, da bi bil Dejotar kedaj plesal ali bil pijan ?“
**) „Najnižja vrsta zabave je ples“.
Ethik, Regensburg 1888 vol. III. pag. 431).
Ne glede pa s.nno na to, da ples hoče zabavati le zgolj naravna čuvstva, je sicer praktično tudi z drugih razlogov vsaj nepriporočljiv. Kdor je zmožen napenjati nekoliko svoje možgane, (to hočemo suponi-rati pri onih gg., kojim je namenjen ta članek) naj prečita sledeče besede Wernerjeve: „Abgesehen hievon, dass in der Unterhaltung „der Tanzgesellschaft der Sinn des Vergnügens „rein nur auf das natürliche Gefühl und die „sinnliche Erscheinung gerichtet, also in einen „niedersten und engsten Kreis gebannt ist „und daher dem vertieftem Ernste eines reifer „gewordenen Lebens nicht mehr Zusagen kann, „artet das momentane frohe Vergessen des „Zeiternstes nur zu leicht in ein ungeordnetes „Aufjauchzen des lusterregten Herzens aus, „das den Augenblick vergötternd sich ganz „den verführenden Eindrücken der freudeath-„menden Klänge, der vertrauten Gesellung der „Geschlechter hingibt und von dem schmei-„chelnden Andringen der rings wogenden Lust „überwältigt, die Reinheit der Seele nicht „länger mehr bewahrt, sondern die Anmuth „der Sitte in Rausche der erregten Sinne „untergehen lässt. Die Orgien der entzügelten Sinne muss der Ernst „der christlichen Sitte auf das „Strengste verdammen, und nicht „minder jeden Leichtsinn fessclloser Freude, „der an sie anstreift, vor allem aber jene „fluchwürdige Torheit, welche schon das zarte „Alter zu diesem Kultus der Erden-„f r e u d e n anleitet . . (ibid. 432).
Slog učenega Wernerja je res nekoliko težak, sicer pa je markantno izrazil etično vrednost plesa in prepuščamo njegove beseda v razmišljevanje „inteligentnim“ krogom in z ozirom na zadnji odstavek tudi šolskim predstojnikom, ki dovoljujejo dijaške plese. Ako hočemo spraviti mladino v nevarnost, tedaj si res ne moremo zmisliti boljega sredstva nego plese : „Will man wirklich schon der „zarten Jugend alle jene Leidenschaften ein-„impfen, die ihm durch die Wohltat der Natur „an sich noch fremd und unverständlich sind; „will man denn ja recht frühzeitig alle Naivität, alle schönen Anlagen eines ahnungs-„vollen Tiefsinnes in ihm ertödten, seine Ge-„danken dem Ernste der Beschäftigung entfremden, Eitelkeit und Gefallsucht in ihm „aufwecken, sein zartes Schamgefühl „zerstören und ein unheilvolles Verstän-„dniss jener wähl verwandtschaftlichen (sapianti „satis O. U.) Annäherungen wach rufen, die „es in der Welt der Erwachsenen sonst gar „nicht bemerken würde ? (ibid. 432).
Tako Werner o mladinskih plesih.
Če tudi bi se torej teoretično lahko trdilo, da je ples sam na sebi indiferenten, vendarle moramo po priznanem principu : iudicandum est ex ordinarie contigentibus, ples kakoršen jo navadno v praksi, obsoditi. *) To ne radi skakanja samega na sebi, temuč radi moralnih nevarnosti, ki so z njim združene, radi nesrečnih familjaritet, ki se tam
*) Kakoršen je ples v resnici, primerjaj Tul: Ples (Trst, 1907, cena 70 vin.). O tej knjižici rečemo le: Vzemi in čitaj. ^ . A.,j :	J-.-
„Zi A n J A
10.	V vsakem društvu naj bi se ustanovil kot plod predavanja absti-nentni krožek. Dokler ne bo tega, bo težko tudi kaj drugega, ker ne bo nikogar, ki bi se za to vprašanje zanimal.
11.	Pri vseh večjih prireditvah krščansko - socialne zveze mora biti odslej vedno na dnevnem redu alkoholno vprašanje.
To so res zlata pravila, ki pa ne veljajo morda samo za Kranjsko ampak tudi vsaj v toliki meri za naše razmere. Niso li morda razna takozvana ^narodua“ pevska, bralna in godbena društva , v okolici, po Krasu in v Istri po večini pivska ali recimo krokarska društva? Kdor trezno misli, nam bo rad pritrdil. Tako uničuje liberalni duh po teh „narodnih“ društvih prav isti narod, kojega ima vedno polna usta.
K temu tako važnemu vprašanju se še povrnemo, saj noče imeti .Zarja“ pijane in plesave kliente le, ampak zdravo in čilo slovensko ljudstvo na tržaških tleh._____________________
Politične Vesti
DEŽELNI ZBORI.
Vsi predlogi, stavljeni od poslancev S. L. S. v kranjskem deželnem zboru v korist ljudstva, in ki smo jih zadnjič omenili, so bili sprejeti. Zanimiva je bila proračunska razprava, pri kateri je deželni predsednik baron Schwarz govoril o septemberskih dogodkih v Ljubljani, zagovarjal postopanje vlade in branil orož-ništvo ter vojaštvo. S septembrskimi dogodki se je bavil tudi dr. Šušteršič. Ne moremo navajati vsega njegovega govora, omeniti hočemo le nekatere sklepne misli : če bomo pobijali okna, ne pridemo naprej, ampak samo s složnim delom za blagor in napredek našega ljudstva. Naš boj mora bi^i vstaven boj za ustavne pravice, postavno delo za kulturno in gospodarsko povzdigo našega ljudstva. Kompas Avstrije kaže proti slovanskemu jugu. Tukaj hočemo z realnim delom in z vsemi močmi stremiti za tem, da bo kmalu plapolala ponosno v zraku zastava jugoslovanske države pod žezlom habsburške monarhije. Istotako zanimiva je bila debata o aneksiji Bosne in Hercegovine .
Pozornost sta vzbujala pri tej debati s svojima govoroma dr. Krek in dr. Šušteršič. Odkar je dobila S. L. S. v kranjskem deželnem zboru večino se je nivo razprav povzdignil nenavadno visoko. Nov duh sveže živahnosti, zdrave podjetnosti in ljubezni do dela za blagor ljudstva preveva deželno zbornico. Pred kratkim časom je še divjala v zbornici obstrukcija, danes pa, ako izvzamemo demonstracijo liberalnih poslancev pri prvih sejah, tak mir, dostojanstvo in objektivnost pri razpravah, da človek misli, da se nahaja v angleškem parlamentu. Slovenci napredujemo povsod, napredujemo tudi v parlamentarnem občevanju. Če je kranjski dež. zbor že danes vzgled drugim, je to zasluga S. L. S. Upravičeno je pisal te dni ljubljanski „Slovenec“, da „Kranjcem vremena se bodo zjasnila“. — Z zahvalo za plodonosno delovanje je dež. predsednik Schwarz zaključil zasedanje.
— Goriški deželni zbor ni deloval nič, ker se stranke niso mogle sporazumeti. Deželni zbor bo razpuščen.
— Nižjeavstrijski dež. zbor je odobril proračunski provizorij. Razprave so bile mirne in dostojne.
— V tirolskem dež. zboru so pa laški poslanci obstruirah radi učiteljskih plač.
zbivajo in konečno tudi radi higijeniških in financijelnih uzrokov.
Te nepovoljnosti so bile pri plesu vedno, v naših časih pa posebno.
Kjer govori o plesu Sv. Avguštin, pravi da je bolje v nedeljo ves dan kopati, kakor plesati: (Prim. Tul, Ples 21 itd.) „Melius tota die foderent, quam tota die saltarent“ (In Ps. 32, Migne: Patrol. Lat. 36, 281). In o Židih : „Melius feminae eorum die sabbati lanam fa-cerent, quam toto die in maenianis suis impudice saltarent“. (Sermo 9, Migne, 37, 77) (Kaj porečejo k temu naše gospice ? Mogoče da jim kak kavalir prevede te besede na slovenski. Op. črkostavca).
Za to mora moralka odvračati ljudi, posebno mladino od plesa. Scavini (Theol. Mor. I. 801) nam pravi jasno zakaj : „ quia „choreae fieri solent inter juvenes diversi sexus, „intercedente etiam colloquio familiari, blanda „manuum attrectatione, mušici concentus sua-„vitate, procaci nuditate, caeterisque quae „concupiscentiae motus solent excitare, ut „luctuosa docet experientia“. Da, žalostno izkustvo sili človeka , ki stoji še vsaj z eno nogo na temelju etike, naj odvrača posebno mladino od plesa. Ko bi človek bil zgolj duh ali ko bi imel eterično telo, bi seveda ne bilo teh nevarnosti, toda človek ima telo, ki mu hoče diktirati druge postave kakor razum : video aliam legem in membris meis repugnantem legi mentis meae (Rom 7, 23); človek ima vsled izvirnega greha ono čemur pravijo teologi fomes concupiscentiae; in tu velja: „unusquisque autem
ČEŠKO - NEMŠKI SPORAZUM.
Naša vlada hoče storiti prvi korak, ki bi privedel Čehe in Nemce do sporazuma, i Zato sklicuje ministrski predsednik za dne 26. januarja neobvezno konferenco, h kateri so vabljeni vodje češkega in nemškega političnega gibanja. Posredovanja bodo tajna, če bodo pa vspešna, pokaže bližnja prihodnjošt.
OPRAVILNIK iDRŽAVNE ZBORNICE
avstrijske je star in pomanjkljiv. Najmanjše stranke lahko ovirajo delovanje državnega zbora. Z novo volivno reformo je dobil naš parlament popolnoma novo obleko, zato mu nikakor več ne pristoja star klobuk v obliki starega opravilnika. Pri vseh .strankah, ki hočejo imeti delaven parlament, je želja po spremembi opravilnika. Podpredsednik dr. Steinwender je popravil stari opravilnih in ga prilagodil novim razmeram. Z njegovim predlogom se sedaj peča odsek. Upanje je, da bo predloga z nekaterimi spremembami sprejeta, dasi se ji upirajo zastopniki majhnih strank z vsemi štirimi.
BALKAN.
Sporazum med Avstrijo in Turčijo zaradi Bosne-Hercegovine je toliko kot gotov. Pogoje, ki jih je stavila Avstrija in smo jih priobčili„v zadnji številki, je Turčija sprejela. Upanje je sedaj, da bo turška vlada z vso energijo zatrla bojkot proti avstrijskemu blagu. Poslabšale so se pa razmere med Turčijo in Bulgarijo. Turčija zahteva preveliko odškodnino, katere Bulgarija noče plačati. Evropske vlade skušajo posredovati v Sofiji in Carigradu, da bi se kri ne pre'ivala. Navzlic temu ojačuje Turčija Turčija svoje čete na bolgarski meji. Vsled avstrijsko-turškega sporazuma je v Srbiji velika zmeda. Turkom, katerim so včeraj obljubljali prijateljstvo, napovedujejo danes boj. Zadnje dni prihajajo taka poročila iz Srbije, iz katerih bi se dalo sklepati, da se pripravljajo v tej deželi važne notranje spremembe, ki bi znale imeti usodnih posledic za bodočnost Srbije.
po potresu v južni jUliji.
Na razvalinah nekdanje Messine pridno odkopavajo in iščejo. Posrečilo se je vojakom najti še dne 12. t. m. tri leta staro živo deklico pod razvalinami, torej 16 dni po potresu. Nekje so našli 1300 mrličev na kupu, drugje pa je bilo v nekem skladišču nad 500 zmaščenih delavk. Mrliče polivajo z živim apnom in jih pokopavajo v dolge jarke. Pravijo, da pokopajo skoro tisoč mrličev na dan.
Počasi se zopet vrača življenje v ta kraj grozne smrti. Po zasutih ulicah hodijo razni trgovci in ponujajo svojo robo. V cerkvah in v javnih zgradbah so velike vrednosti, ki j iß sedaj straži vojaštvo. Koliko velikih in lepih palač je moralo biti v Messini, se da pač sklepati iz tega ,da je plačevala Messina nad tri milijone hišnega davka. Pristanišče je stalo okoli sto milijonov. Ne ve se še, bodo li zidali novo mesto na sedanjih razvalinah, ali kje v bližini. Potresni sunki se še vedno ponavljajo, in rušijo še ostalo zidovje.
Določiti natančno število žrtev se ne da ; približno se računi sedaj do,dvesto tisoč mrličev, 350 tisoč ranjencev, 50 tisoč obolelih, dva tisoč zmešanih, tri tisoč in sedem sto otrok je izgubilo stariše. Domačih živali je poginilo do pol milijona.
Od vseh strani sveta prihajajo neštevilni darovi in podpore. Svetemu Očetu so poslali škofje in verniki iz raznih krajev sveta poldrugi milijon lir (približno Kron) na razpolago. Škof messinski in še živi^duhovniki hodijo po razvalinah in tolažijo ranjence ter molijo za pokojne. Mnogi sosedni škofje so spremenili svoja semenišča in deloma tudi cerkve v bolnišnice ter tako sprejeli v svojo oskrbo nešteto ranjencev.
„tentatur a eoncupiscentia sua abstraetus et „illectus ; deinde eoncupiscentia, cum conce-„perit, parit peccatum, peceatum vero cum „consummatum fuerit, generat mortem“. (Jac. I. 14—15.).
Ravno pri plesih pa se eoncupiscentia najprej razdraži ..... et generat mortem. Posebno nevarne so nekatere vrste plesa bilo radi „toilette“, v kateri se plešejo, bilo radi načina plesanja in gest; med te spadajo la Waise, la Polka, le Galop in slične, koje smatrajo mnogi auktorji kot graviter illicitae. (Vidi Gury Ballerini : Theol. Mor.
I. 242).
Za to pravi Sveto Pismo: Cum salta-trice ne assiduus sis, пез audias illam, ne forte p ere a s in efficacia illius. (Eccli. 9, 4). Kaj še vse lepega izvira iz plesa, nam pravi Stapf (Theol. Mor. 2 § 317):
„Praeter luxuriam etiam aha peccata „quasi turmatim ex hac arena procedunt, „nimirum luxus quoad vestitum, et indecentem „ornatum corporis, vesana zelotypia, qua enon „raro in mutuas offensiones et cruentas rixas „prorumpit, gula et ebrietas, destructio sani-„tatis, bonorum profusio, domestica furta, „profanatio dierum sacrorum, innumera scan-„dala etc. Utide aliquis ex Ss. Patribus sal-„tationem recte definit: circulum, cuius „centrumdiabolusest.
(Konec prihodnjič.)
K 0 V 3 C €.
n Plesna debata se je torej nekako vnela sedaj po časopisju. Zanimivo je opazovati, kako se slaba stvar ne da dobro braniti. Take psovke menda še ni nikoli „Edinost“ vrgla v obraz tržaškim in okoličanskim Slovencem, da bi namreč šli k javnim nečistnicam, če ne bi imeli svojih društvenih plesov. Kaj bodo pa rekli Slovenci drugod po slovenskih deželah na tako očitanje? Na Kranjskem, Goriškem, Štajerskem in Koroškem ima mladina obojega spola v svojih izobraževalnih društvih in Marijinih družbah toliko prisrčne zabave brez plesov; mar gredo ti vrli slovenski mladeniči tudi v močvirje ?
n Izvrstno misel je izrazil naš sotrudnik v uvodnem članku, kjer pravi, kako si zna „Edinost“ večati krog svoje klientele s tem, da opravičuje in odobruje svojim privržencem vse to, kar je nj im všeč neglede na to, je-li to tudi narodu v resnici koristno ali ne." V tem se ločimo mi od njih popolnoma. Kar je v pravo narodovo korist, bomo vedno priporočali, tudi če nekaterim ne bo všeč kar je pa škodljivo, pred tem bomo svarili, neglede na morebitne zamere. Niti od daleč nam ne pride na um, da bi se bali izgubiti naročnike, saj nam ni število naročnikov toliko na srcu kakor dobro naroda. Sicer pa je tak strah tudi prazen, saj se naše ljudstvo toliko bolj bliža „Zarji“, kolikor več spoznava, da mu ona neustrašeno pove resnico. — „Edinost“ ravna po svoje čisto umljivo. Krog njenih privržencev obstoji namreč iz takih ljudi, ki vidijo vse delo za narod v takozvanih narodnih brezbarvnih društvih, v snovanju podružnic socialistične N. D. O., (tudi v Ljubljani, kjer te sorte mož prav lahko pogrešajo), v pevskih društvih, (ki so bolj pivska kot pevska), v prirejanju elitnih plesov, v ponočnem rajanju do petelinovega petja, v hujskanju proti cerkveni oblasti, v'dolgočasni kavarnarski politiki itd., itd. Da nima narod od vsega tega bogve kake koristi, to ve „Edinost“ prav gotovo. Pa kako naj si revica pomaga iz zadrege; če pove to „franko“ ven, kdo pa pojde potem še za njo ? Kako bi se jezili, da jih je toliko časa vodila za nos ! Zato je bolje pustiti pri starem in opravičevati zavoženo stvar, kolikor se da in kolikor se ne da. Kar velja sedaj o plesu, velja drugekrati o liturgičnih stvareh i. t. d. Tu sem bi lahko prišteli tudi zloglasno ricmanjsko zadevo. Kaj bi stalo „Edinost“ povedati tem ubogim zapeljanim ljudem resnico? Pa radi svojih ožjih privržencev je ni še povedala, pa je tudi ne bo. Tako gre ta korupten sistem svojo razdirajočo pot naprej pod „narodnim“ praporom proti — narodu!
n „Edinost“ je priobčila pretečeni teden „učeno“ razpravo o plesu. Povod so ji dale glose „Zarje“ k plesu akademikov. Ker pa se čuti „Edinost“ previsoko, da bi odgovarjala „Zarji“, je odgovorila „Straži“, ki je ponatisnila „Zarjino“ notico. No, pustimo jej to „majhno“ veselje. Gospodje uredniki „Edinosti“ naj blagovolijo vzeti na znanje, da svojih brc v tem članku niso delili na pravo adreso. Tudi v tej razpravi (Sit venia verbo !) je pokazala „Edinost“, da ji leži en kos Sv. Ivana precej težko v želodcu. Pravi : Naše ljudstvo rado pleše, zato mu moramo dati priliko, da se na-pleše, če ne nam bo všlo — drugam Da je to res, občutijo na svoji koži somišljeniki „Straže“ pri Sv. Ivanu. Ti somišljeniki, če že ne prirejajo sami, pa vsaj dopuščajo, da v njihovi gostilni drugi prirejajo plese od nedelje do nedelje notri v postni čas. Že lani je trdila „Edinost“ nekaj sličnega. Pojasnili smo že takrat vso zadevo in vendar danes trdijo gospodje postenj akoviči od „Edinosti“ isto. Gostilna, katero imenuje „Edinost“ našo, je društvena krčma, kakoršnih je mnogo v tržaški okolici. „Edinost“
jo imenuje tako samo zaradi tega, ker ima v istem poslopju svoje prostore tudi svetoivanska hranilnica, v katere odboru sta oba domača duhovnika. Ne ta dva, ne odbor hranilnice pa nima in tudi noče imeti nobenega vpliva na odbor društvene krčme. Zato pa tudi nihče izmed navedenih ni odgovoren za to, kar se v gostilni vrši. Resnici in občinstvu na ljubo pa povemo, da je prirejal v tej gostilni svoje plesne zabave klub „Merkur“. Ta klub so tvorili trgovci oziroma trgovski pomočniki, ki so izstopili iz trg. izobraž. društva, ker je predsednik tega društva g. posojil, ravnatelj Ulčakar neki večer provzro-čil velik škandal. Žugal je baje z revolverjem in morala je posredovati policija. Torej temu klubu se je dovolilo prirejati plesne zabave v omenj. gostilni v pustnem času. Le v odsotnosti tačasnega predsednika in proti njegovi volji se je plesalo prvo postno nedeljo, na kar-je odbor prepovedal v svojih prostorih vse na-daljne plesne zabave. To je resnica in trditev „Edinosti“, da se je notri v postu plesalo, je laž. Pa ne samo laž, ampak obrekovanje z namenom, škodovati svojemu bližnjemu. „Semper aliquid haeret“, kaj ne gospodje? Ako gospodje iz uredništva „Edinosti“ reflektiraj o, da jih imamo za poštenjake naj to obrekovanje prekličejo, če ne niso vredni drugega, kakor — pasjega biča.
n Nervozni posojilnični uradniki.
Načelstvo svetoivanske ljudske hranilnice nas prosi, da objavimo sledeče vrstice: V zadnjem času se množe slučaji, da se stranke, ki vlagajo pri nas denar, pritožujejo nad obnašanjem nekaterih uradnikov tržaške posojilnice, kadar te stranke dvigajo pri tržaški posojilnici svoje vloge, 'lej nervoznosti dajejo duška zlasti s tem, da zbadljivo vprašujejo: Ali nesete denar k Sv. Ivanu ? Da, zvedeli smo od stranke, ki je dvignila pri tej posojilnici svojo ulogo, katere pa ni
vložila pri nas. da jo je slično vprašanje od strani uradnika tako vzne-voljilo, da je dala po drugi osebi dvigniti vso svojo svoto pri tržaški posojilnici. Dali je tako obnašanje uradnikov napram strankam v korist tržaški posojilnic* 1", in da-li se s tem pridobiva zaupanje v zavod, ko se pri vsakem takem dvignjenju vlog tako razvnemajo, naj presodi nje načelstvo, mi od svoje strani si prepovemo vsako zbadanje od te strani. Načelstvo tržaške posojilnice pa naj vzame na znanje, da če to zabavljanje takoj ne preneha, bomo dali posojilničnemu uradništvu res povod, da bo lahko nervozno !
n Cerkven pogreb v Ricmanjih.
Po šestih letih je bil včeraj popoldne v Ricmanjih zopet enkrat cerkven pogreb. Umrla je namreč v Logu h. štev. 34 štiri in pol letna Marija Valentič in na žel,o njene matere je prišel ricmanjski župni upravitelj Jakob Ukmar iz Trsta ter pokopal otroka po cerkvenem obredu na ricmanjsko pokopališče.
n Kmečko - stanovski shod. Vodstvo S. L. S. je sklenilo prirediti kmečki shod za vse kmete iz vseh slovenskih dežel na dan 31. t, m. — Shod ima namen, da v prvi vrsti pretrese vprašanje glede starostnega zavarovanja z ozirom na slovenskega kmeta; dalje bo shod udeležencev razpravljal poselsko vprašanje in se bo govorilo o vzajemnem medsebojnem delovanju „kmečkih zvez“ vseh slovenskih pokrajin. Kot končno točko želijo imeti nekateri kmetje, da razstavijo svoja vina, ter tako morda omogočijo, da se letošnja vinska kriza nekoliko ublaži. Shod se prične ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani hotela „Union“ (vhod iz Frančiškanskih ulic). Dnevni red bo ta-le: 1) Starostno zavarovanje z ozirom na kmečki stan. — Poroča drž. in dež. poslanec dr. Krek. Soporočevalec drž. in dež. poslanec g. vodja Povše. 2) Vzajemno delovanje kmečkih zvez. Poroča dež. poslanec g. Mandelj. Soporočevalec g.

Val. Benkovič, načelnik „ Kmečke zveze“ za kamniško dekanijo. 3) Po-selsko vprašanje. Poroča dr. Krek. 4) Prosti razgovor. 5) Ogledovanje razstave vipavskih vin. — Želeti je, da hi se iz naše okolice, posebno pa iz Istre vsaj nekateri udeležili tega kmečkega shoda in se na lastne oči prepričali, kako se na Kranjskem res dela za kmeta in kako se na Kranjskem kmet prosto giblje in samostojno odločuje o svoji usodi.
n Današnji podlistek je poln latinskih in nemških izrekov slavnih pisateljev. Nismo jih hoteli prevesti na slovenščino, ker so namenjeni bolj omikancem in pa tudi radi tega ne, ker se mnogi ne dajo prevesti, ne da bi pri tem izgubili na svoji notranji lepoti in vrednosti. Priporočamo te vrstice iz peresa učenega moža, ki pozna prav dobro naše razmere, naj jih dobro prevdarijo vsi oni, ki bi kakorsibodi radi opravičevali mladinske plesne prireditve. Pisano je brez jeze (sire ir a), naj se tudi brez jeze bere. Saj je vendar enkrat čas, da res resno vprašamo, kam plove naša mladina.
n Mohorjani I Ne zamudite priglasiti se kaj kmalu. Cas vpisovanja je le še do 5. febr. t. 1. Družba sv. Mohorja obeta za prihodnje leto krasne knjige. Število udov se ne sme zmanjšati. Prosimo vse stare ude, naj ostanejo zvesti in naj še nove pridobe.
n Domača šola. Cenjeni čitatelji so gotovo že večkrat opazili, da rabimo v listu, posebno pa v glavnih člankih marsikaterikrat besede iz ptu-jih jezikov, večjidel iz latinščine in grščine. Morda ste nam skoro en malo zamerili, dasi tega nismo zaslužili. Ptujke rabi več ali manj vsak časopis in vsaka večja knjiga na svetu. Slovenski časopisi rabijo prav vsi ptujke, nekateri veliko več kot mi. ..Edinost" je n. pr. pri vsem svojem strahu pred latinščino kar polna latinskih besed, kakor da bi imeli oko-ličanski in tržaški Slovenci že vsi brez izjeme latinske šole za seboj. Morda se ji zdi tako bolj fino in nobel, če ne razumejo vsi, kar piše. Mi smo bolj priprosti, pa nam je največ na tem, da nas vsi čitatelji kolikor možno razumejo, tudi če se ne zdimo pri tem tako učeni. Vendar priznajmo kar odkrito, ptujih besed se ni možno popolnoma ogibati. ^Nekatere ptujke so se tako udomačile, da sploh niti ne mislimo, da so ptujke, rabimo jih kar tako kakor svoje domače blago. Da jih bodo pa naši čitatelji vendar lahko razumeli, in sicer tudi oni, ki niso videli latinskih šol od znotraj, je seveda naša dolžnost, da te besede včasi po domače razložimo. To bomo tudi radi storili od sedaj naprej pod naslovom „Domača šola". Posnemali bomo v tem največ res dober hrvatski list „Pučki Prijatelj", ki tolmači svojim hrvatskim čitateljem že delj časa vse take ptuje izraze, ki se navadno čitaj o po časopisju. Gotovo je poleg drugih vrlin, ki jih ima rečeni list tudi ta njegova praktična stran pripomogla, da se je časopis v zadnjem času tako zelo udomačil in razširil med priprostim hrvatskim ljudstvom. Naslanjajo se torej na ta hrvatski list, ki ga ob enem toplo priporočamo hrvatskim Istranom, bomo svojim dragim čitateljem pod naslovom „Domača šola" razlagali take ptuje izraze, ki jih v časopisu večkrat rabimo in smo prepričani da s tem zelo vstrežemo.
n Podpirajmo slovensko obrt! Od različnih strani se nam poroča, da tovarna sveč, mila i. t. d. Seemann, na GHncah pri Ljubljani pošilja duhovnikom slovenske priporočilne listke v katerih se hvalijo Seemanove sveče. Tega prav nič ne zamerimo g. See-mannu, ker poštena reklama je vsakomur dovoljena. Toda kot slovenski list ja moramo opozoriti slovenske in hrvaške duhovnike, da je na Slovenskem 4di mnogo slovenskih sve-čarjev. Medtem ko Nemec Seemann dela sk jzkijučno s slovenskim, eloma tdi s hrvaškim denarjem, se
slovenski svečarji, razun par izjem, ne morejo dvigniti. Naj naštejemo tu slovenske svečar j e, kolikor so nam znani. V Kranju sta dve svečarski tvrdki: Windischer, Sink; v Kamniku dve: Sterle, Ahčin; v Kandiji pri Novem mestu je tvrdka Murn ; v Novem mestu je zopet druga tvrdka Murn ; v Gorici je, kolikor nam je znano , najboljša slovenska tovarna sveč I. Kopač ; v Ljubljani pa je O. Dolenec. V Ljubljani je poleg drugih še večja svečarnica Supevc, katere lastnik je Nemec g. Perles, ki je menda celo precej svobodomiseln. — Prosimo da se te vrstice upoštevajo! — Opozarjamo pa, da ima različne sveče, prav po tovarniški ceni tudi „Prodajalna katoliškega tiskovnega društva v Trstu" ulica delle Poste 9, v zalogi!
n Dr. Karol Glaser, slovenski pisatelj in vpokojeni profesor, je slavil pred kratkim 40-letnico svojega pisateljevanja in 25-letnico, kar je bil na Dunaju promoviran. Slovenska javnost se s hvaležnim srcem spominja tega dogodka.
n Izobraževalno društvo pri Sv.
Ivanu išče učitelja za tamburanje. Plača po dogovoru.
Štrajk voznikov tržaške okolice še ni končan. Ker je slovenska javnost o tem štrajku le pristransko po „Edinosti“ poučena, smo se mi obrnili direktno na gg. privatna podjetnika Mihaela Čok in Štefana Turka, ki sta nam dala sledeča pojasnila : Že več let je oddajal magistrat dovažanje gramoza privatnemu podjetniku Mihaelu Čok iz Lonjerja. Prod njim so imeli to dovažanje v zakupu drugi tudi privatni podjetniki iz Lonjerja in sv Ivana. Pred letom pa je začel dr. J. Mandič združevati voznike v zadrugo, katera naj bi prevzela to dovažanje. Letos sta torej napravila ponudbo M. Čok in Št. Turk, pa zadruga voznikov. Ponudba zadruge je bila nižja nego najina. Zato nastane sedaj prašanje, kako bi zadruga, če bi dobila delo v zakup, plačevala delavce. Nama očitajo, da izkoriščava delavce, zadruga bi jih morala potem še bolj, ker bi imela večje upravne stroške. Razvidno je torej, da je zadruga stavila tako ponudbo za to, da bi naju izpodrinila. Zvedela sva tudi, da je zadruga prosila nekega bivšega privatnega podjetnika, da vloži visoko ponudbo, katero hi odstopil njej, ker bi ona ne vsprejela dela na podlagi ponudbe, ki jo je sama predložila, če bi bilo ugodeno njeni prošnji. Ali bivši priv. podjelnik-ni hotel vložiti ponudbe. Na „Edinogtno“ pisavo, da je zadruga na dražbi stavila v glavnem povoljne j o ponudbo kakor mi dva, morava ugovarjati. Tudi to ni res, da sva šla za 40 ali celo 80 vin., kakor so pravili na shodili, pod ceno, ampak najina ponudba je bila le za 3 vin. pri kroni cene j a od njihove. Na sumničenje zadruge, da sva izkoriščala voznike in magistrat, odgovarjava, da sva postopala ravno tako, kakor prejšnji podjetniki. Na očitanje, da sva dobavljala magistratu slab materijal, odgovarjava, da sva mi dva vse plačevala kot dobro blago ; tisti pa, ki nama to očitajo, naj to opravijo sami s svojo vestjo, če so vozili slab materijal Mi dva sva pa stavila v svoji ponudbi magistratu višje zahteve kakor prejšnja leta. Tem zahtevam je magistrat ugodil in zato sva bila pripravljena, zvišati voznikom plače. Tako gg. privatna podjetnika, ki sta se zlasti tožila nad terorizmom, ki ga uporabljajo zadrugar ji proti njima. Naj bo dovoljena še nam pripomba k temu štrajku. Mi bi zatajili svoj političen program, če bi pobijali zadružno idejo. Toda, kdor pozna politične razmere v Trstu in duh, ki vlada na magistratu, je moral dvomiti, da bi dobila delo v zakup zadruga, koje oče je dr. Mandič. Razmere so navadno močnejše od želj. Ker je po našem mnenju nevarnost za naše voznike velika, da zgube še to, kar so imeli dosedaj, želimo, da se stvar v obojestransko zadovoljnost najhitreje reši ter zopet izgine razburjenje ter povrne mir !	; j| Sf jffj
n V morju alkohola. Culi smo, da je število prostih vinotočev že preseglo številko 480. Ogromno število ! Da delajo ti vinotoči ne-vzdržljivo konkurenco krčmarjam, je razumljivo. Ni nam potreba zagovarjati koristi teh. To je njih stvar ! Izjavljamo še, da iskreno želimo, da spravijo naši že itak revni vinogradniki svoj pridelek v dober denar. Toliko, da se nas napačno ne razume ! Napačno je pri tem le to, da naši vinogradniki ne vejo z vinom kam drugam kot le v primorska mesta. Tu se pa delavstvo, ki je po večini naše, takorekoč samo mori. To je nravna in gospodarska propast našega delavskega življa. Sužnji alkohola morajo biti tudi sužnji kapitala ! Nepregledno obsežno polje za boj proti temu maliku in tiranu ! Kje so borivci ?
n Spremembe pri južni železnici. Za postaje-načelnika v Zalogu pri Ljubljani imenovan je tukajšnji revident južne železnice g. Josip Fortič , sedanji načelnik v Zalogu g. J. Jenčič ' pa je premeščen kot postajenačelnik na Opčino pri Trstu.
n Imenovanje pri državni železnici. — Za
asistente so imenovani, Breceljnik Franc v Podnartu, Berbuč Boguslav v Gorici in Zlatnar Franc v Ljubljani.
n Neredi na poštnem uradu v Dutovljah. —
Poštni komisar, ki je pregledoval minule dni
poštni urad v Dutovljah, je prišel na primanjkljaj 2000 K. Poštna upraviteljica Počkaj, žena umirovljenega orožnika, ki je krčmar v Dutovljah, je bila vslcd tega za sedaj odstranjena in na nje mesto je prišla gospodična Gabrijela Lenasi.
Pa kakšno slovenščino znajo v Dutovljah ! Te dni smo dobili dva lista nazaj z opazko : „R i t u a r g o n e j t u k e j Trst“ ! To se menda pravi po slovensko : „Nazaj v Trst ; ga ni tukaj“.
n Cerkev se je porušila — 30 mrtvih. V gorski vasici Nax na Švicarskem, ki šteje blizu 500 prebivalcev in leži na visokih strminah, se je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala do sedaj 30 človeških žrtev in 60 težko ranjenih. Cerkev te vasice je bila starodavna in priprosta. Na zidu je bila sicer neka razpoklina, vsi e d česar se je mislilo cerkev poleti popravljati, vendar streha ni kazala biti tako slaba. Nesreča pa je prišla kar nepričakovano. Predzadnjo nedeljo se je prav med pridigo pri sv. maši vdrla streha na zbrane vernike ter v trenotku zasula polovico navzočih. Kos strehe, ki je padel, meri 12 metrov dolgosti in 6 metrov širokosti. Mrtvih je obležalo takoj 30, težko ranjenih pa je 60, med temi pa so nekateri tako hudo poškodovani, da ne bodo mogli preživeti. Ti, ki so ostali živi, so precej pod vodstvom župnikovim pomagali ranjencem in vlačili mrtvece izpod razvalin. Pogled na cerkvene razvaline je pretresljiv. Med kupom kamenja so luže krvi, stene so poškropljene s krvjo. Med mrtvimi so tudi dve materi s sedmero nepreskrbljenimi otroci, ter neki 67-letni starček s svojo edino hčerjo, ki se je imela naslednji dan poročiti. Vse ljudstvo je. zelo zbegano in potrto.
n Novega okrajnega zdravnika je dobila Si Žana. Na mesto bolnega dr. Gregoricha, ki je premeščen na namestništvo v Trst, je imenovan Dr. Verč on, doma iz Vipavske doline.
n Otvoritev medmestne telefonske proge Trst—Pazin—Pula. 12. t. m. se je otvorila telefonska proga Trst—Pazin—Pula.
Govorilne pristojbine na tej progi možnih razmerij znašajo in sicer : med Pulo in Pazinom 60 st., med Pulo in Trstom K 1.60, med Pazinom in Trstom K 1.—, med Pazinom in Ljubljano K 2.—, med Pazinom in Celjem K 2.—, med Pazinom in Wildon-om K 2.—, med Pazinom in Mariborom K 2.—, med Pazinom in Gradcem K 2.—, med Pazinom in Dunajem K 3.—, med Pazinom in Tržičem n. Pr. K.60, med Pazinom in Gorico K 1.60, med Pazinom in Korminom K 1.60, med Pazinom in Červinjanom K 1.60, med Pazinom in Gradežem K 1.60, med Pazinom in Opatijo K 1.60, med Pazinom in Reko K 2.—, med Pazinom in Budapešto K 3.—, med Pazinom in Zagrebom K 3.—; med Pulo in Ljubljano K 2.-^, med Pulo in Celjem K 2.—, med Pulo in Wildonom K 3.—, med Pulo in Mariborom K 2.—, med Pulo in Gradcem K 3.	, med Pulo in Dunajem. K 3.—. med
Pulo in Tržičem n. Pr. K 2.—, med Pplo in Gorico K 2.—, med Pulo in Korminom K 2.—, med Pulo in Červinjanom K 2.—, med Pulo in Gradežem K 2.—, med Pulo in Opatijo K 2.—, med Pulo in Reko K 2.—, med Pulo in Budapešto K 3.—, med Pulo in Zagrebom K 3.—.
n Volitve v goriško trgovsko in obrtno zbornico so minule s porazom slovenskih kandidatov. Slovenci so bili svoje zmage skoro gotovi, ker so upali, da se Italijani ne udeleže volitev v velikem številu. Pa so se motili. Italijani so bolj na tihem agitirali in spravili skupaj 1166 glasov, torej skoro polovico vseh volivnih opravičencev ; vrhu tega so zavrgli 108 slovenskih glasov in tako zmagali na vsej črti. Sedanje razmere učijo, da čaka goriške ljudske voditelje še veliko dela na polju političke izobrazbe ; kajti od političke izobrazbe je odvisna politička zavednost ; in te manjka med našim ljudstvom. Res je, da so krivi poraza nekateri uradniki, ki nalašč našim obrtnikom znižajo davek izpod 8 K zato, da nimajo volivne pravice ; kajti voliti smejo le tisti, ki plačujejo 8 K davka. Toda še bolj krivi so ljudje sami, ki se branijo plačevati 8 K davka in ga plačujejo raje 7.90 K, in ne vedo , da je od 10 vinarjev odvisna volivna pravica. Lahi so drugačni; kajti večkrat se je že zgodilo, da je laški čevljar prišel na davkarijo protestirat, da so mu premalo davka naložili, t. j. manj nego 8 K. Tako bi morali tudi naši ljudje delati in ne gledati na to malo razliko med 8 in 7.90 kronami.
n Kako se godi avstrijskim izseljencem ?
Pomilovanja vredni so izseljenci, ki odhajajo posebno iz Galicije in ruske Poljske v Ameriko. To so zelo pobožni ljudje in svoje katoliško prepričanje kažejo na tako lep in ginljiv način, da privabijo opazovalcu solze v oči. To se v sosednem Skednju lahko pogostokrat opaža. A nehvaležna domovina jih podi od sebe. In zares, kako naj preživi oče svojo družino, ako pri vsem svojem napornem delu zasluži le 40 vinarjev na dan ? Ni čuda torej, da se ubogo izsesano ljudstvo trumoma seli v; Ameriko.
Kaj pa jih čaka v Ameriki ? človek bi mislil, da jih avstrijska vlada tam brani in podpira na vse mogoče načine. Kaj še ! Judovski sleparji slepijo uboge izseljence, da jim preskrbijo lepo službo, zato si pa dajo plačati od vsakega do 140 kron za trud. Nazadnje pa ni ne službe ne denarja.
Največji škandal pa je prišel te dni na dan. Neki poljski slepar Czerkawski se izdaja za še živečega cesarjeviča Rudolfa. Pravi, da ga je poslal avstrijski cesar, da ustanovi veliko državo vseh amerikanskih Avstrijcev. Ubogi izseljenci mu verujejo in mu plačujejo še nekak davek. Najbolj žalostno pa je, da avstrijski konzul v Montreal-u ničesar ne ukrenejproti
temu sleparju, ampak mu še daje potuho. Na cesarjev rojstni dan 18. avgusta je peljal ta slepar deputacijo avstrijskih izseljencev z avstrijsko zastavo na čelu h konzulu. Namesto da bi ta pognal sleparja skozi, vrata, ga je milostno vsprejel in še pohvalil, kar je [uboge izseljence še bolj prepričalo, da je Czerkowski res poslan od avstrijskega cesarja.
Tako skrbi avstrijski konzul za svoje podanike. Ali ne le ta, ampak še drugi avstrijski konzuli po drugih krajih tako delajo in zanemarjajo svoje podanike. Pozna se, da je konzularna služba res birokraška naprava, molzna krava za razne plemiče. Tu imajo poslanci hvaležno polje za svoje delovanje.
n Razpis štipendija. Začetkom I. tečaja šolskega leta 1998/1909 ima se podeliti jedan štipendij iz ustanove škofa dr. Jurija Dobrila v letnem znesku 200 kron. Poklicani so mladeniči slovanskih stari še v, ki so rojeni v zjedinjeni škofiji tržaško - kopenski in kateri obiskujejo kako državno gimnazijo avstrijsko-ogrske monarhije. Prednost imajo prosilci, kateri obiskujejo gimnazij, v katerem imajo večjo priliko popolnoma izobraziti se v materinem (hrvaškem ali slovenskem/ jeziku. Ako obstoji na take j gimnaziji pripravnica imajo tudi učenci to pripravnice pravico do tega štipendija. Ako bi ne bilo prosilcev slovanske narodnosti, podeli se štipendij tudi drugemu učencu tržaško-kopenske škofije. Uživanje štipendija traja do dovršitve študij vštevši vse fakultete kakega c. kr. vseučilišča. Želja ustanovitelja je pa, da bi se mladeniči, kateri uživajo štipendij, posvetili duhovskemu stanu in služili v tržaško-koperski škofiji. Prezentacijo za ta štipendij ima tržaško-koperski škofijski ordinarijat, podeli ga pa c. k. namestništvo v Trstu. Prosilci imajo v’ožiti svoje prošnje do 15. februvarja 1909 potom predpostavljenega šolskega ravnateljstva na škofijski ordinarijat v Trstu in priložiti prošnjam krstni, domovinski in ubožni list in šolski spričevali zadnjih dve tečajev.
n Električni tramvaj v Gorici, se odda javnemu prometu 1. februvarja — Tako se govori po mestu. Poskušnje s tramvajem se nadaljujejo. Cena vožnji bo baje sledeča : Z južnega kolodvora na državni 20 vin., po mestu pa 10 vin. Pred osmo uro zjutraj bo stala vožnja po mestu samo 6 vinarjev, in to zaradi delavcev in učencev.
n Mesto ravnatelja na goriški realki je razpisano.
n Volkovi raztrgali pastirja. V Čemernici, občina Srb na Hrvaškem, so volkovi raztrgali 16 let starega pastirja. Samo levo nogo in obleko so pustili. V Dobrem selu so enemu samemu kmetu raztrgali 16 ovac.
n Delovanje šulferajna v Istri. Nemški šulferajn ima že ljudsko šolo v Opatiji. Sedaj jo ustanovi tudi v Lovranu. To ponemčevalno društvo je imelo koncem leta 1352 podružnic.
Za kratek čas.
V mesnici. Mesarjeva žena pomočniku : — Poslušaj Janez, kar ti naročam:
Gospe sodnikovi izreži jezik in nasekaj kosti; gospodična učiteljica ima že kravje možgane, hoče pa še imeti volovska pluča; gospe svetnikovi pa izčisti želodec.
Bistroumen deček. Mali Stanko je šel nekoč z mamo na Dunaj. Na „Ringu“ zagleda hišico, na kateri se je bleščal napis : „Za gospode“, in vpraša mamo :
Mama ! — ali je to gosposka zbornica ?
3z Istre.
i Kat. slov. izobraževalno društvo v Dolini
se je odločilo, da si ustanovi knjižnico. Ljudje radi čitajo, pa jim ni možno postreči. Kakor društvo tako bo tudi knjižnica veliko pripomogla, da se ljudstvo zave in otrese praznega strahu. Dolina je od nekdaj bila merodajna za velik del slovenske Istre. Kakor je nekdaj prednjačila v dobrem, tako prednjači zdaj v slabem. Stare tradicije vedno krepko držijo, zato je tu boj najtežji. Blizu imamo tudi Ric-manje, kar veliko pomeni. Če se tu do dobra spravi ljudstvo po konci, tedaj bo v vseh drugih občinah z lahkoto pridobiti tal krščanski misli. Zato prosimo vljudno vse, ki imajo srce za pravi blagor ljudstva, da nam blagovolijo poslati pomoč bilo v denarju bilo v knjigah. Pri izbiranju knjig se bomo držali kataloga slovenskihiknjig, ki ga je izdala katol. tiskarna v Ljubljani na predlog zadnjega vseslovenskega katoliškega shoda. Z Bogom za narod !
Odbor.
Slovensko gledališče v Crstn.
(Glas iz občinstva).
Priobčujemo v naslednjem glas, ki smo ga prejeli iz slovenskega občinstva po nedeljski predstavi v „Narodnem domu“.
Moč uniforme, operetna burka v 3 dejanjih, ki se je igrala v nedeljo dne 17. t. m. nas je zanimala že precej časa popreje, zato moramo o njej spregovoriti nekaj besedi. Igro je spisal g. Jaka Štoka, ravnatelj pisarne dr. Gregorina in dr. Slavika, vglasbil pa je kuplete in priredil glasbeni del sploh g. H. Vogrič. Govoriti nam je torej o dveh stvareh o igri in o glasbi. Igra sama pa zopet obstaja iz dveh delov, od katerih je eden dober, drugi pa tako nekako „skupaj zvlečen“.Ker pa skupaj ne paseta, je dobri del, |ki bi se moral vprizo-
riti sam zase, seveda predelan in v nekoliko drugi obliki, motil igro in dosegel nevoljo poslušalcev, da so se čuli prikriti žvižgi in sikanje. Kajti tista občinska seja, ki ima dobre ideje za podlago a ne spada, vsaj v taki obliki ne, k igri, je bila grozovito pusta. Tisto cepanje odbornikov k seji potem pa tiste dolgovezne razprave, vse to je le oviralo konečni razvoj. Sama zase pa bi bila stvar lahko jako dobra. Prvi del igre, ali uvod k dokazu, kaj je moč uniforme, razni nastopi in epizode iz življenja zakonskih krojača Cvirn (Verovšek) in njegove žene Agate (Štularjeva) so bili pa recimo milo tja in sem pretirani. Menda nobenega ne zanima posebno, da vidi na odru pijanko in pa še toliko časa. Vajeni smo bili videti gospo Štu-lerjevo v drugih primernih vlogah, kjer pride njen temperament do veljave, taka vloga ni zanjo. Predolgi kupleti so pa vso reč še zavlekli in poslabšali. Milck(Švagelj), krojaški pomočnik, je dobro pel a slabše igral, je pač šele začetnik ki postane s časom jako dobra moč, vsekako je svojo nalogo častno rešil. Majer (Veble) je bil izvrsten in srečen v igri in petju, on je pač stalen član dramatičnega društva in ne diletant, čifuta je imenitno oponašal celo v izgovoru, Jelenc-župan je bil premalo samozavesten in vodstva občinskih sej nenavajen, ostali so bili več ali manj dobri; imeli so dobre maske, le ona od občinskega sluge nam ni vgajala, bila je malo pretirana.
Splošna sodba o igri ni bila vgodna in ako je kdo poslušal ljudi, ki so se domu grede pogovarjali in kritizirali, je dobil vtis, da taka igra ni za nas ; seveda so padale jako markantne obsodbe, katerih nočemo navajati.
Godba je izvajala jako lepo in precizno razne komade in spremljala pevce. Vgajala je, posebno, ker smo slišali razne melodije, stare in mile nam znanke, iz raznih koncertov . Zastopan je bil tudi stari „Radeckimarš“. 1
Sedaj pa še nekaj pripomb. Vtis, ki smo ga dobili od raznih opazk, ki smo jih čuli v dvorani in potem na ulici je, da se je hotelo dati nekaj novega na stari podlagi, menda kakor vzorec in navodilo.
Nekdanji naši miljenci: Jaka, Borovšča-kov, Štulerjeva naj zopet enkrat pokažejo, kaj je igra in kaj zmore simpatija. In to se je res tudi deloma posrečilo,'gledališče je bilo nabito polno, občinstva se je kar trlo, toliko ga menda še nikdar ni bilo v tej dvorani. Ali razočarano pa jo bilo to občinstvo, kajti pokazalo se je, da je občinstvo mnogo napredovalo. Banalno igranje, trivijalni izrazi in pa razne kletvice ne vgajajo več kakor nekdaj. Dramatično društvo si je vzgojilo občinstvo, ki se sicer jako rado smeje, ki ljubi vesele igre toda vzgojil se je pa tudi okus. Da tudi to podpremo, naj navedemo dejstvo, da so nekateri popra-ševali, kako je to mogoče, da je dramatično društvo pustilo kaj tacega na oder. Ako bi se bila stvar opilila in popravila pa nekoliko pronaredila, saj bi še bilo. Prvi akt mi je vgajal se dosti dobro, drugi je že začel jiadati tretji pa je bil neiznosen, ako bi Verovška ne bilo, bi bilo pa sploh propadlo. Tako so govorili ljudje.
Mi nočemo povedati vsega, kar imamo na srcu, ker nočemo kvariti veselja in delavnosti gospodov Jake in Vogriča, naj le še poskušata vsak na svojem polju, ali dramatičnemu društvu pa prav toplo priporočamo, da naj v prihodnje take domače izdelke pregleda ali pa da pregledati. Kajti, da bi se smejalo le dramatično društvo to vendar ne gre, smejati in vživati hočemo tudi mi, misera plebs, ki naj hodimo za drag denar vživat slab zrak in slabe igre. Kajti o igri „Moč uniforme“ se mora pač odkrito reci : Blagajna se je smejala, muza se je pa jokala ! K-c.
Domača šola.
«EMANCIPACIJA ».
(Po „Pučkem Prij." priredil Ve koslav tJ . . . c.)
Večkrat čitamo v časopis, besedo, „emancipacija“, osobito često pa se omenja „ženska emancipacija“. Kaj je to ?
. ^ Beseda emancipacija je latinska. Emancipa-re sestoji iz treh besed : e ali ex (izgovori eks), ki pomeni, iz ; manus, to je slovenski roka. Manu capere pomeni nekaj z roko prijeti ali si kaj osvojiti ; e-manu-capere pa nekaj iz rok pustiti ali se odreči kaki stvari.
Odtod emancipatio (čitaj emancipacijo) osvobodenje človeka cd tui oblasti.
Jasno je ,da je beseda emancipacija nekaj zanimivega ; kajti kdo si ne želi odreči se tuji oblasti, kdo ne želi biti svoboden ? Živela emancipacija ! A to je isto kakor : živela svoboda !
No dandanes, ko se govori o emancipaciji, se misli v prvem redu takozvano žensko emancipacijo. Kakor nam je znano iz krščanskega nauka, je Bog vstvaril Adama in Evo, moža in ženo in ukazal, da naj mož zapoveduje ženi, a ona da mu bodi pokorna. Tako uči tudi Apostel, ko pravi, da je mož glava (zapovedovatelj) žene, zato se mora žena pokoriti možu.
Te naredbe božje pa dandanes mnogi ne odobravajo kakor ničesar, kar je Bog naredil in hoteli bi tudi to uničiti. Taki ljudje so posebno oni, ki se imenujejo socijalisti. Ti ljudje uče: „Vsi smo enaki, vsi smo ljudje razumni, svobodni, torej nihče nima pravice drugemu ukazovati, nihče ni dolžan pokoriti se drugemu. Zato je tudi žena enaka možu, človek kakor on, zato tudi svobodna in njemu enakopravna. Ona ima prav, da se odzove ali osvobodi oblasti moža, jarmu njegovega gospodstva, v katerem
je do zdaj živela kakor sužnja. Žena naj se emancipira“. Tako uče socijalisti, odtod ženska emancipacija.
In res mnoge žene so z navdušenjem sprejele evangelij ženske emancipacije. V tem imajo prednost Amerikanke in Ruskinje. Zahtevajo, da bi imele tudi v javnem življenju enako kakor možje. Zato hočejo imeti vse šole, tudi vseučilišča ; da se jim podeli pravo, da morejo tudi v politiki govoriti in odločevati kakor možje ' hočejo dobiti pravico, namreč ne samo ne samo voliti narodne poslance, nego da bi se.tudi njih volilo v parlament. Hočejo tudi zavzeti vsa mesta in vse službe v javnem življenju, katere so doslej zasedali samo možje. Hočejo biti zdravnice, odvetnice, profesorice, ministrice itd.
Kakor je vsakomur razvidno, ako se vse to dovoli, kar zahtevajo ženske, ki so za emancipacijo, svet bo dobil kmalu popolnoma drugače lice.
Kaj - se more torej odobravati v ti ženski emancipaciji ? Priznati moramo, da je tudi ženska človek, da ima tudi ona dušo kakor mož, svobodno voljo in vse drugo kar je Bog dal človeku. Zato mora tudi mož spoštovati ženo in njeno svobodo; društva in države pa so dolžne skrbeti, da so tudi ženska izobrazi. Vse to je naravno in nihče ne bo temu ugovarjal.
Ali vsaka stvar ima svoj konec. Kar je Bog naredil, tega ne more človek preklicati. Bog je pa, kakor sem prej omenil, rekel, da mora biti žena podvržena možu, ki naj ji ukazuje. Če ni tega, tedaj mora družina propasti, kajti vsaka družina, kakor vsako društvo sploh mora imeti svojega poglavarja. Društvo, v katerem jih več ukazuje ne more obstati, in prav tako se godi v družini.
Res, more se tudi ženski dovoliti, da se izobrazi v kaki stroki, in da izvršuje tudi v javnem življenju kako službo. Krivo mišljenje pa je, da je ženska sposobna za vsako službo, ki jo opravljajo samo možje. Pomislimo le, kako bi n. pr. bilo v ženskem parlamentu in kaj bi se vse moglo zgoditi, ko bi ženske začele opravljati tudi odvetniški posel, ali pa ko b se jih poslalo na sodniško mesto !
Nikoli se ne sme pozabiti, da ženski poklic sestoji poglavitno v tem, da kot dobra mati čuva in vzgaja svoje otroke ; a to je že samo tako važno in težko, da mora žena-mati večji del svojega življenja biti doma. Kdor podi ženo v javnost, ta je največi sovražnik človeške družbe, kajti tako zanemarja žena svojo najsvetejšo dolžnost : vzgoje. Od slabo vzgojenih otrok bomo dobili ničvredne, neubogljive kristjane in državljane. Emancipacija žene, kakor-šno zahtevajo socijalisti, vodi, kakor vidiš, do propasti družbe in države ; zato jo moramo odločno zavreči.
Kupite čevlje
pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru
Josipu 3 tanile
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
ipri cerkvi sv. Petra v starem mestu.)
Ta mojster vam postreže po domače, z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
ZALOG-A
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHAVC
TRST - Via deli« Acqqe — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postrežba točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke. .krste, družinska pogoščenja itd- — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
se lepa mesečna soba v ulici Solitario 13 III. vrata 14.
aVovo 1> ( >	v O	ITL ( >
Pisarna in prodajalna Via Vincenzo Bellini št. 13
Telefon l^k-ОЗ. (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 14-03 Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18
Prireja pogrebe ud najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor ludl v s krista om zaprlih vezovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rokave, čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: Voščene sve e.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe so uljudno priporočajo : HENRIK STIBEL in drug.
KOLEDARČE K:
Prosinec-Jen vi ar :
23.	Sobota: Zaroka Marije Device. — Zgod. kol.; Kapitulacija Pariza I. 1871,
24.	Nedelja: 3. po razgl. Gosp. ; Sv. družina. — Zgod. kol. :	+ Josip Godina Verdeljski,
slovenski pisatelj in zgodovinar tržaški leta 1884. Peter Zrinjski imenovan hrv. banom leta 1665. — + Friderik Veliki 1. 1712.
25.	Ponedeljek: Izpzeobrnitev Sv. Pavla. — Zgod. kol.: + Henrik IV. v Kanossi 1. 1077.
26.	Torek: Polikarp, škof. — Zgod. kol. : Rusko-turški mir v Jedreni 1. 1878. — Ustanovitev praškega vseučilišča 1. 1347.
27.	Sreda: Janez Zlatoust. — Zgod. kol.: Dubrovnik pride pod avstr, monarhijo leta 1814; + Verdi leta 1901.
28.	Četrtek: Julij, škof; Dragomil. (Prvi krajec ob 4-28 pop.) — Zgod. kol. : Lov na Hoferja leta 1819.
29.	Petek: Frančišek Sal., škof.
30.	Sobota: Martina, dev. ; — Zgod. kol. : Pomirje 30-letne vojske 1. 1648. + Prestolonaslednik Rudolf 1. 1889.
Vreme bo lepo.
Listnica uredništva.
Gosp. V. — Zglasite se enkrat v našem uredništvu ali pa se kako drugače predstavite!
Listnica upravništva.
Pri prvi številki so bile priložene položnice za vplačilo naročnine na „Zarjo“ ! — Ali ste se jih že vsi bravci poslužili in jih spopolnili ? — Upravništvo sporoča, da je to svojo , dolžnost le še malo njih storilo ter opozarja, da je izdajanje in razširjevanje lista možno le, ako ima veliko plačujočih naročnikov. Prosimo in upamo, da ne boste samo pridni bravci, ampak tudi točni plačniki! —
služba OHGAN IjSTA
se odda na REPENTABRU z mesečno plačo 25 K. Organist dobi tudi sobo, ki bi za silo bila tudi za stanovanje. Ponudbe naj so naslovijo na
Župni urad REPENTABOR P. Opčina.

i;
V TRSTU, «lita delle Poste štev. B.
e
Ima na razpolago razne molitvenike v slovenskem, nemškem in laškem jeziku, podobe male za darilo in velike za okvir, svetinje, rožne vence, kipe in križe raznih velikosti in cen iz kovine in lesene, različni papir pismeni in pisarniški, razni ovitki, šolski zvezki, vse pisarniške potrebščine, trgovske knjige, notici i. t. d , i. t. d.
:: Častito Dithovš.cno opozarjamo posebno ::
na našo zalogo voščenih sveč prav po tovarniški ceni in
sicer: pristno voščene kg a K 5.—, I. vrste „II Santo di Padova“ kg ä K 4 40, II. vrste kg ä K. 2,40, okin-čane sveče kg ä K 3.40, ekonomične sveče kg a K 1.40. Odpadki sveč se sprejemajo in plačujejo po kakovosti. V zalogi je kadilo (virh) ä kg K 1.20, 2.—, 2.40 ter oglje za kadilnice a8 kg K 2.—. Stekla za večno luč, stenji za večno luč, vrvica za prižiganje na kilo, ali v zavitkih, prižigalniki (kajfeži) povoskano platno za altarje, tiskovine za čč. župne urade dobito istotam.
Sprejemajo se knjigovežka dela po zmerni ceni. Preskrbi se okvirje za razne slike. Razpolagamo z vzorci. Slike: Prešerna, Gregorčiča, Vodnika in Slomšeka v lepem okvirju a K 7.60. Podoba papeža Pija X v pozlačenem okvirju za K 20.—. Sveče za domačo rabo ä 3, 4, 5 in 6 v zavoju ter svečice zvitkih in za božičnice so vedno v zalogi. — Preskrbimo ovitke z poljubnim naslovom.
Obilno obiska in naročil prosi
„Katoliško tiskovno cEmštvo“ v Zrsin.
Stara partika ne velja vež!
preskrbite si novo, s tremi krasnimi slikami opremljeno «Družinsko pratiko » za 24 vin. v prodajalni « Katol. tiskovnega društva» v Trstu, uliea delle Poste, štev. 9.
л	„	_—■ л Ш Д........-------—
Dobava cerkvenih oblačil in % sjg cerkvenih -potrebščin vsake vrste.
Tiska L. Herrmanstorfer.;
Odgovorni Urednik : Van Reie.
Izdaja : Katol. tiskovno društvo v Trstu.