S(ev. 52.
vsak dan,
V Trstu, v sredo, 21, tabriiarla 1917
Letnik XUf.
tudi ob nedeljah
ob 5 zjutraj.
In praznikih.
t	- j- Ulic.; Sv. Franfi.ika Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi
«io. . naj Si r i uredmttvu lista. Nefrankirana pisna m
«-t>re:ernajr» in rokopisi se ne vračajo. I	ir odgovurn- urednik Štefan Oodina. Ustntt konsorci;
I:	Tisk tiskarne .EdirusM*. vpi«ane zadruge 1
one un. poroštvom v Trstu, uiicn Sv. FrančiSkz A» Skega št. 2Q„ Telefon uredništva in uprave štev. ll-o7.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
2a pol ieu *.................m lira tri n:e«<ce...... . . •••«»• m 6.—
za nedeljsko Izdajo za celo leto....... 5.20
za pol leta	. . ............2.60
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se rafiunajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov . mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm. po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20,—
vsaka nadnljna vrsta............ . . 2. —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddeieK .Edinosti". Naročnina reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* - Plača in toži sc v Trstu
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiikega 5t. -JO. — PoStnohranllnični račun št. 811 653
AvstrijsKo uradno poročilo.
DUNAJ, 20. (Kor.) Uradno se razglasa: 20. februarja 1917.
Vzhodno bojišče. — Jugovzhodno Focsannl so privedle napadne čete poleg več ujetnikov tri strojne puške in eno mi-Dovko iz sovražnih jarkov. V ozemlju Lu-dowe je bila razstreljena ena ruska kulaci -b .Narajovki živahen topovski boj. Pri Ra ,z!wllowu je bilo sestreljeno eno rusko letalo.
Italijansko bojišče. — Včeraj p<%fK>l-Jne se je topovski ogenj sovražnika na primorski fronti med Plavam! hi morjem ojaill. Ponoči je prišlo do posamičnih topovskih na patov. Na tirolski fronti je bila itai.J:nska artiljerija posebno v odseku med Torbo!e in Loppio delavnega kakor običajno.
Jugovzhodno bojišče. — Jugovzhodno Berata predstražne praske.
Namestnik načelnfca generalnega štaba: pl. Hofer, fmL
Nemško uradno poročilo.
BEROLIN. 20. (Kor.) Veliki glavni stan,
20. februarja 1917.
Zapadno bojišče. — Pri armadi vojvode Albrehta vlrtemberškega se je dopoldne oo topovski pripravi izvršeni sui^ek \t ^Ježev zapadno Messlnesa izjalovil. Fr ofl jir in 6 mož je ostalo v naših rokah. Armada prestolonaslednika Rup-rehta: Ob Ancri je bilo odbitih več angleških Szvidnih sunkov. Na severnem hrpgu Ancre je naš iz vidni oddelek prese-ner-l angleško straža in prlvedel s seboj se3em ujetnikov. Po kratki topovski pripravi so zavzele naše napadne čete neko oporišče južno Le Transloy in ujele 30 mož posadke. — Prestokmaslednikova armada: V Šampanjl In v Vogezlh so bile manjše akcije Francozov brezuspešne. Na severovzhodni fronti Verduna se nam je posrečil nenaden napad na neko sovražno stražo, ki fe bila ob belem dnevu ujeta.
Vzhodno bojišče. - Fronta princa LeojKHda Bav.: V posamičnih okJ-sekih je bila ruska artiljerija delavnejša od prejšnjih dni, posebno južno Trisvjat-skega jezera in na vzhodnem bregu Nara-jovke. — Fromta nadvojvode Jožefa: V Karpjtlh ob sneževju za nas uspešni izvid nI sunki. Južno Smotreca je bila po t<jetju brankeliev ruska kula razstreljena. Severno doline Slanie smo pomaknili našo bojno postojanko po izgonu sovražnih straž in odbitju protinapadov naprej na neki višinski greben. — Mackensenova armada: Pri Radulesti ob Seretu so prodrle naše napadne čete v rusko postojanko in se vrnile po uničenju nastanfeč z enajstimi ujetniki in več strojnimi puškanri.
Macedonska fronta. — Med Vardarjem in Dojranskim jezerom so bile do večera naše postojanke srdito obstreljevane. Napad ni bil Izvršen.
Prvi generalni "Kvartirmojster?
11. LudendorfL
Turški uradno porodio.
C 4RIGRAD, 19. (Kor.) Iz glavnega staria se poroča: Kavkaška fronta: Na levem krilu je močen poizvedovalni oddelek sovražnika napadel naše predstražne črte. pri čemer se mu je Spočetka posrečilo. da je vdrl v našo postojanko. Iz ka-tert pa je bil s protinapadom takoj zopet pregnan. — Romunska fronta: Naše čete so odbile močen oddelek ruskih lovcev, ki so poizkušali prodirati. — Gališka fronta: Sovražnik je dne 18. t. m. obnovil *voje napadne poizkuse proti našim postojankam pri Dziekllanih; tudi ti napadni poizkusi so se razbili v našem uspeš-r .n ognju. — Na ostalih frontah nič važnega.
C \RIGRAD. 19. (Kor.) Vojni stan objavlja sledeče: Angleži so poročali dne 14. t. in., da so naše na južnem bregu Ti-
P O D t I s T E K.
99
Ne sodite....!
Roman.
«ft
—	Ali uvHi vendar, papa. da se bo go-
vuri! > še veliko več, če sedaj zapusti našo hiši?.
Tajni svctnrk je premišljeval nekaj časa.
Dam ti torej še nekaj časa. Sedaj je vsako občevanje z dotično osebo izključeno____saj me razumeš____ko se pa
odloči, aH je pričakovati življenja ali smrti, se cdloCim tudi iaz. in tedaj bom tudi z vso odločnostjo zahteval, da s^ zgv>Ji moja volja. Dotlej ostani.
—	O moj Bo?!
Josipina je objela z rokami Sonjo.
—	Pusti ine. nočem sožalja. Odločim se tudi jaz sama. Sonja Cigirinova se ne da prisiliti. Sonja se pokorava enemu edinemu človeku____katerega ljubi.
Odšla je.
grisa operirajoče čete popolnoma odrezali in da se Turki, iinajoč pred seboj Angleže, za seboj pa po angleških silah obvladani Tigrrs, nikakor ne morejo rešiti iz tega položaja. Čeprav se nahajajo nam nasproti Angleži in čeprav se nahaja za postojankami, ki smo si jih sami izbrali Tigris, vendar sovražnik tega položaja vsled neoviranih in v določenem trenot-ku v smislu ukaza izvršenih operacij, ni zamogel izrabiti. Posledica po Angležih prezgodaj napovedanega obkoljevalnega načrta je tudi ta, da so bile angleške gJavne sile, kakor Je že poročal turški generalni štab dne 19. t. m., prisiljene, da so se umaknile 10 km južno Tigrisa.
Nemški letalski napad na otok Oesel.
BEROLIN, 19. (Kor.) Uradno se poroča: Dne 18. februarja je eden naših zrakoplovov obmetal pristaniške m vojaške naprave v Arenburgu na Oesflu z zažigal-nimi bombami. Opaženi so bili dobri uspehi. Sovražni obrambni ogenj Je bil brez vsakega uspeha.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
O bojih ob Ancri in pri Ypernu.
BEROLIN, 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: Pri bojih v dolini Ancre v soboto so posJadi Angleži po topovski pripravi tri različne divizije v širini 6 km v napad. Selo Moulin Ruine severno Ancre in sosednji jarki so bili pozorišče snditih cel dan semintja vrvečih bojev, tekom katerih smo te dele naše postojanke prepustni Angležem. V nedeljo je bilo slabo vreine, ki smo je izrabili mi za številne manjše spretne izvidne akcije in sunke, dočim niso imele sovražne patrulje nobenih uspehov. V noči od 17. na 18. t. m. je bilo v belgijskem deiu naših postojank posebno živahno. Trije poizkusi sovražnika, da bi prodrl v naše jarke, so se razbili v našem ognju, ma eni točki po boju iz bližine ob znatnih izgubah sovražnika. Ob 4 zjutraj je bil otvorjen sniit topovski ogenj proti vepjemu delu postojanke južno železnice Laangemark—Ypern. Po demonstraciji na neki drugi točki je izvršil sovražnik napad, a je bil odbit že deloma pred, deloma pa v naših jarkih, pustivši v naših rokah več ujetnikov. Dne 17. t. m. zvečer je imela nemška akcija severno Wytschaete rn severno kanala Comines—Ypern popolen uspeh. Noč od nedelje na ponie^ek je bila v splošnem mirna. Med Ancro in Sommo in severno Ancre so bile sovražne patrulje odbite.
Uspehi nemških podvodni kov.
BEROLIN, 19. (Kor.) V zapornem vodovju Sredozemskega morja je bilo v zadnjih dneh potopljenih večje število dragocenih sovražnih ladij, med njimi neki italijanski prevozni parnik s četami, dva oborožena parnika po 3000 in 45.000 Ion važnega tovora za Solun, italijanski parnik »Oceania« (4217 ton), francoski parnik »Montventouxc (3233 ton) in francoska jadrnica »Aphrodite« (6000 ton) s premogom za Italijo.
STOCKHOLM, 19. (Kor.) Norveški parnik »Stralsund« (510 ton) z ribami na potu iz Anglije v Italijo, je bil potopljen. Posadko je rešila neka angleška patruljna ladja in jo izkrcala v Stornoway.
LONDON, 19. (Kor.) Angleški parnik »Jolo« (3903 tone) je bil potopljen.
LONDON, 19. (Kor.) Angleški parnik »Okement« (4349 ton) je bil potopljen.
Omejitev uvoza v Anglijo.
LONDON, 19. (Kor.) Lloyd George bo dne 22. t. m. podal v spodnji zbornici izjavo glede omejitve uvoza v Anglijo.
Položaj na Grškem.
LONIX)N, 18. (Kor.) »Times« poročajo rz Syre: Položaj na Grškem postaja zopet opasen; nastal je posebno vsled zahteve alilrancev po izročitvi orožja, ki se nahaja v rokah prebivalstva. Tudi organizacije rezervistov hočejo za slučaj samoobrambe obdržati orožje. Vendar pa na možnost kakega upora vsled premoči aliiiancev ni misliti.
—	Ta odhod je pač venec na vse, kar
jc bilo doslej, to je treba reči. Saj vendar priznava, da ga ljubi. Povej po pravici, Josipina, ali veš kaj o tem?
—	Da.....ljubi ga!
—	Dobro, to je odločitev. Se danes pišem kneginji Yorončevi. Z lepim razpoloženjem pridem k naši veselici, lepe pri-P'iiibe bomo morah poslušati tamkaj in pa vprašanja: »Kje pa je vendar lepa ne-
tiakinja____ o, da bi je ne bil viiel
nikdar!
* 9 m
Siinja se je olajšano oddehnila, ko so njeni sorodniki odšli, saj je bila sedaj vendar dol^e ure sama. V stanovanju je bilo zelo mirno in je nihče ni motil v njenem raz-mišljanju. Proti večeru je nenadoma nekdo potrkal na vrata. Ivanka je javila:
—	stotnik Lesfnski prosi, če bi Miiel urit; k mHostM g-ospici po knjige.
—	Kaj____knjige----da, da, prosim,
naj vstopi.
—	To pao-more biti le rzgovor, — si je dejala potem sama pri sebi. — Moj
AMSTERDAM, 20. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista poroča atenski dopisnik »Times-a«. da so poslaniki zaščitnih vlasti Angilije, Francije in Rusije izročili grški vladi noto, v kateri jo opozarjajo na sovražno mišljenje večine grških časopisov in na trdovratnost, s katero zatrjujejo gotovi listi, da vlada ne odobrava nadaljevanja blokade. Nota opozarja nato, da bo blokada v smislu ultimata preklicana le tedaj, ako bodo vojaški svetovalci aliirancev uvideii, da je prevoz čet in vojnega materijala na Heloponez ustvaril sigurno jamstvo za v£j* stvo dežele. Vojaški svetovalci so mnenja, da se to dosedaj še ni zgodilo. Vendar pa so bile že ukrenjene odredbe, da se olajša preskrbovanje Or-ške z živili. _-__
Ruska duma.
KOPENHAGEN, 19. (Kor.) »Birževija Vjedomosti« poročajo: Ruska vlada je določila zopetni sestanek dume za 27. t m. Pri otvoritvi bodo navzoči vsi ministri, tudi notranji minister Protopopov, a bodo že pri najmanj še m sovražnem pojavu proti vladi takoj zapustiti dvorano. Vlada ne bo podala nobenih programatičnih izjav, ampak opozarjala le na carjev re-skript. Vprašanje novih volitev bo odvisno od stališča dume napram vladi.
-->
§ vedska zbornica.
STOCKHOLM, 19. (Kor.J V tajni seji državnega zbora je podala vlada poročilo, nakar je sledila debata. Seja je trajala pet ur.__1
Portugalska zbornica.
LIZBONA, 19. (Kor.) Agence Havas poroča: Zbornica je imela na čast Francije sejo. Predsednik se je poklonil Franciji in Angliji, nakar je Costa izjavil, da je Portugalska dolžna ljubav zvezni Angliji in prijateljici Franciji. Nato se je obrnil proti tribunam, v katerih So se nahajali zastopniki aliiranih držav <in jhn zaklical, da zamorejo računati na Portugalsko, njene napore in žrtve.
Rekonstrukcija avstralskega kabineta.
MELBOURNE, 19. (Kor.) Avstralska vlada ie odstooila. VAnistrski predsednik Hughes je sestavil Koalicijski kabinet. Vlada je vnovič izjavila, da hoče v smislu želje naroda nadaljevati vojno do
skrajnosti.
\ -------
Nakup danske Zapadne Indije.
WASHIGTON, 19. (Kor.) Reprezentant-ska zbornica je sprejela zakonski načrt glede nakupa danske Zapadne Indije za 25 milijonov dolarjev.
Nadvojvoda Maks v Carigradu.
CARIGRAD, 19. (Kor.) Nadvojvoda Maks je prispel na čelu posebne komisije v svrho notificiranja nastopa vlade cesarja Karla I., danes dopoldne semkaj. Nadvojvodo je poziiravil imenom sultana njegov sin Omer Hiimi. Ob 3 popoldne se je vršila v Dolma Bagdži slovesna avdijenca v svrho izročitve notifikacij-skega pisma sultanu. Po avdijenci se je nadvojvoda vrnil v Merasim Kiosk.
Avdijence.
DUNAJ, 20. (Kor.) Kakor poroča Po-litische Korrespondenz«, sta bila pretekli četrtek sprejeta od cesarja v zasebni avdijenci zastopnika ukrajinskega naroda, poslanec in podpredsednik poslanske zbornice Julij Romanczuk in poslanec dr. Konstantin Lewickij\ Cesar ju je sprejel zelo milostno in se informiral o narodnih potrebah ukrajinskega prebivalstva Galicije. priznal lojalno Vadržanje tekom zadnje vojne m naglaša* iz lastnih doživljajev posebno junaške nastope ukrajinske legije. Končno je i^gotovil oba zastopnika Ukrajincev simpatij in njegove dobrohotnosti napram ukrajinskemu narodu.
DUNAJ, 20. (Kor.) Cesar je sprejel danes novoimenovana poslanika Švice dr. Boucarta in pl. Jachsena Nostitz Wallwit-za v slovesni avdijenci. Oba sta izročila svoja poveriina pisina.
Bog, prinaša mi vest od Henrika____kako mi bije srce.... toda varovati se moram tega človeka!
Lesinski je trdno sklenil, da se bo obvladoval in da bo korekten. Sedaj pa, ko je udarH vanj omamljajoči vonj njene sobe, je zopet začelo vreti v njem, in bilo je treba satno ene besede, da se je vzbudila vsa njegova rezkost.
—	Milostiva----
—	Gospod pobočnik, ali mi prinašate vesti od kneza? Pismo?
—	Obžalujem, knez je preveč bolan in tudi ne ve, da sem tu.
—	Torej nič?.... Cemu me potem nadlegujete?
—	Nadlegujem? Zal vas moram nadlegovati še bolj, ker vam moram povedati, da ste težke kneževe bolezni kriva edino le vi sama.... vi ste ga ugonobila!
—	Gospod, zahtevala bom zadoščenja za to žalitev!
—	Vsak čas sem vam na razpolago, toda sedaj moram povedati, kar hočem. Knez je obolel zaradi iieoioljive strasti,
Dunajski vseučiliški profesorji proti razdelitvenim načrtom entente.
DUNAJ, 20. (Kor.) Pred kratkim se vršeča skupščina profesorjev in docentov vseh fakultet dunajskega vseučilišča je zavzela stališče proti razdelitvenim načrtom, kakor se nahajajo v odgovoru sovražnih vlasti na WiIsonovo noto. Skupščina je soglasno sprejela resolucijo, ki izjavlja, da se sklicujejo sovražniki Avstro-Ogrske pri razglasitvi svojih ciljev, za katere označujejo osvoboditev Italijanov, Slovanov, Romunov, Cehov in Slovakov yl tujega gospodstva, na narodnostna načela, ne da bi se jih posluževali kerfaj tudi v lastnih deželah napram tlačenim narodnostim. Ta načela tvorijo zanje samo krinko, s katero hočejo prikriti pravi namen, namreč uničenje centralnih držav Evrope. Resolucija nadaljuje: Pri nas ni nikakih zatiranih narodnosti, ki bi jih bilo treba osvoboditi. Vsem plemenom in jezikom je po ustavi zajamčena politična svoboščina in samouprava v v občinah m avtonomnih oblastih kakor tudi zastopstvo v parlamentu. V Avstriji, ki so jo ustanovili Nemci in ki je pod nemškim vodstvom postala krepka m velika, so se Slovani kulurelno, gospodarsko in politično tako visoko povzdignili, kakor bi se ne mogli nikjer v nobeni slovanski državi. Zastopniki vseh slovanskih skupin kakor tudi Romunov in Italijanov Avstrije rzjavdjajo odločno, da hočejo ostati še vnaprej pod Avstrijo. Vsi narodi so vdani vladarski hiši z ljubeznijo. Noben se noče ločiti od nje in vsi so odločno proti temu, da bi se tuji narodi vmešavali v notranje državno gibanje naše domovine. Dunajsko vseučilišče si je v svesti, da dela v smislu vseh prebivalcev države, ako slovesno protestira proti nameravanemu zločinu in misli, da bi se v monarhiji živečo narodno skupnost z nasilno odcepitvijo posameznih delov razdrlo.	____
Smrtna kosa. .
DUNAJ, 20. (Kor.) Listi poročajo: Včeraj ob V210 dopoldne je železniškega svetnika državnega železniškega ravnateljstva v Trstu, Jakoba Salterja, na stopnji-
5Cu generalnega natiascrnifttva av^trijaltih
železnic na Franc Jožefovem kolodvoru zadel mrtvoud in se je zgrudil mrtev na tla.	_
Ameriški general Funston umrl.
SAN ANTONIO, 19. (Kor.) General Funston, ki je poveljeval ameriškim četam na mehikanski meji, je nenadoma umrl.
Pomladanske ofenzive.
Dunaj, 19. februarja.
Boji, ki se zadnji čas vrše na desnem (severnem) krilu nemške zapadne fronte, namigavajo, kakor se zdi, kje bo torišče bodoče pomladanske angleške in francoske ofenzive. Kakor se vse zdi, imajo Angleži in Francozi namen, napasti na širši fronti, kot pa v poletju 1916. Poleg običajnih bojev v sommskem okolišu je namreč prišlo tudi do močnih angleških sunkov severno odtod med Arrasom in Armentieresom ter v ypernskem okolišu. Pomladanska ofenziva bi torej veljala delu nemške fronte, ki gre od morja od severa proti jugu, in pa kofcišču nemške fronte v sommskcm okolišu.
Ker so ta del fronte imeli doslej zaseden Angleži in ni še nikakršnih znamenj, da bi bile francoske sile nameščene na tem delu fronte, in na dirugi strani ni misliti, da bi Francozi v pomladanski ofenzivi igrali pasivno ulogo, bo treba računati z morda krajevno ud angleške ločeno francosko ofenzivo. Posrečeni nemški sunek v Šainpanji je mogoče podal nekoliko jasnosti o francoskih napadnih namenih. Zbada-ti mora v oči, da so Francozi storili zelo malo za zopetno osvojitev pred kratkim izgubljenih postojank pri Ripontu, dočim so izgubo ozemlja v ver-dunskem okrožju skušali popraviti z zelo močnimi protinapadi.
Na vzhodni fronti je ruski napad sever-
ki ste mu jo navdala vi in jo gojila z vso umetnostjo, zaradi burne izpremeinbc čustev in s tem povzročenega razburjenja živcev! Ko bodo zvonili zvonovi ob njegovem umiranju, boste čula glas, ki bo še nadglašal bronaste glasove____glas svoje vesti!
Sonja se je s svojim mirnim, kot iz mra-morja izklesanim obrazom obrnila k njemu in rekla:
—	Gospod, staviti vam moram pogoj: ali zapustite takoj to sobo, ali pa govorite spoštljivo z menoj, kar zahtevam dvakrat ____ prvič za svojo osebo in drugič
za svoje svojstvo kneževe zaročenke. Vkljub vsem zmedam knez ni umeknil svoje besode in jaz mu tudi še nisem vrnila svoje. Izbirajte torej!
Zdrznil se je, kajti čutil je, da je segel predaleč.
—	Oprostite, moja narav me je preob-vladala. Uvidevam to in poizkušal se bom brzdati.
—	Dobro, po tem priznanju ste mi spoštljiv nasprotnik, takega vas sma-
no oitoške doline ostal le epizoda. Morda je bno le silovito poizvedovanje ali pa uvod nadaljnih takih obtrkavani naše fronte.	•
Z jugozapadne fronte se javljajo topovski boji; v ostalem se sHka tam ni izpre-rnenila pomembno.
Italijanska vzdržnost ima svoj vzrok deloma lahko tudi v težavah pri preskrbi municije; gotovo je sedaj dovolj municije v deželi, vendar pa zahteva previdnost, da ne puste, da bi se zaloge v skladiščih tudi pred večjimi boji skrčile na minimum. Skrbi za dovoz živil se je zaradi poostrene podvodniške vojne za naše nasprotnike pridružila pred začetkom spomladanskih bojev posebno občutljiva skrb za pripravo dovoljnih municijskih zalog, in sicer [zgotovljenih izdelkov, si-rovrn in premoga za tovarniški obrat. V tem je doslej najvažnejši uspeh morskega zapora.
Acta Coesarls.
Pod tem naslovom je priobčil dr. Jaro-slav Goli, Češki vseučilišoni profesor in član gosposke zbornice, v »Union« vcle-interesantna izvajanja — tem interesant-neja, ker ne doznajemo nič konkretnega, vendar pa dovolj, da sino uverjeni, da ve avtor marsikaj iz dogodkov, kar bi nam politično sliko pokojnega grofa Sturgkha osvetlilo od nove strani.
V marcu je pal Cezar pod bodali zarotnikov. Tretjega dne potem — bilo je dne 17. marca .1. 44. pred rojstvom Kristovim — je priznal senat njegovim spisom Acta Caesaris obvezno zakonito moč. Kiti so bila ta akta? Političen testament ni< * bila. Bila so — tako bi jih označili danes
—	njegovi papirji. Vsebovali so odredbe, ki jih je diktator (ker to je bil Cezar) ukrenil v poJaiomočju, ki $e je posedoval za novo uredbo države — no novo uredbo po prejšnji notranji vojni med državljani — bellurn civile— odredbe in ukaze, ki so se nanašali tudi na bližnjo bodočnost, ki mu ni bilo dano, da bi jo on še doživel: Acta m Agenda.
Dedič njegove moči je hotel postati Mark Antonij. Poznamo ga bolje iz po-
grobnog'A govora, Iri rfv« pi I	JU —
v ori umrlemu Cezarju, še bolje, nego iz del starih in novih avtorjev. V Cezarjevih papirjih je našel, kar je hotel najti. Mrtvi ni mogel govoriti...
Cemu kličemo vse to, ki bo v nepredol-gem času dve tisočletji staro, sedaj tu v
spomin?	,
Dne 21: oktobra 1916. je neki človek naperil orožje in neki drug mož se je zgrudil na tla — smrtno zadet. Mrtvi moč je opravljal visoko državno službo. Grof Stiirgkh ni bil cezarska narav in ni imel diktatoričnega polnomočja. Kot naučne-mu ministru mu vsi, ki jim je bil njih minister, ohranijo hvaležen spomin, o ministrskem predsedniku pa danes zaključna sodba še ni možna. Oglasil pa se je Antonij! Ali tudi tu, in ravno tu, se moramo pred vsem spominjati pregovora o, prispodobah, ki — šepa-jo.
Grof Stiirgkh ni zapustil nikakega testamenta. »Agenda« za bodočnost z obvezno močjo za naslednika v službi ni mogel zapustiti, ali dal da je — tako se trdi
—	obljub, ki bi bile seveda le zanj obvezne. —
Ne glede na vprašanje, ali naj verujemo, da bi bil mrtvi ministrski predsednik S 14. pripisoval storrlne sposobnosti nad že doseženo mero: ali je možno, da je delal obljube na dve strani, ki si nasprotujete in izključate druga drugo? Ali naj verujemo tudi to? Mi vprašujemo, toda
—	mrtvi ne more govoriti!!
Politični testamenti — te besede ni razumeti vsakdar dobesedno — so bili često združeni z ustsvarjanjem legend: res ničnih in neresničnih izmišljenih. Tu treba največje previdnosti, sosebno in zlasti z.i to, ako se pri tem navajajo imena, ki jih ni smeti imenovati po nemarnem, ki so obdana s spoštovanjem in pijeteto spoštovanjem in pijeteto, ki tudi tistim, ki naj bodo izvršilci testamenta, nalagat;«
tram vrednega odgovora. Ko se mi je pri bližal knez, dvorec mi že od prvega trenutka, ni bil zame nič posebnega: obožavatelj, kot vsi drugi. Ravnala sem žnjim. kot dotlej z vsakim drugim, koketirala sem, morda se tudi igrala----saj si vendar nisem odgovorna za to. kar sem delala vse svoje življenje. Kako naj bi se bila čudila njemu, saj vendar nikdar nisem poznala moškega, ki bi mi ne bil dvoril____o, oprostite, da povem po pravici — onega samega. Lesinski je silno zardel. Ravno tako mirno in rezko poudarjajoč je nadaljevala:
— Ko mi je povedal nato moj čut, da je pri knezu več kot pa samo mimogre-doča omama, me je začela zanimati njegova oseba, kajti — zaustavila se je trenutek — tudi moji občutki so zavzeli resen značaj. Nisem koketirala več in nisem se igrala več. Ali mislite, da hoče ženska uničiti moškega, ki ga ljubi? Lesinski je gledal v tla.
Dalje.
Stran II.
.EDINOST" Štev. 52.
V Trstu, dne 21. febrarja 1917
odrskem parlamentu, ker je tamošnja opozicija itak že (iz taktičnih razlogov v boju proti osebi grofa Tisze) na usta groia Ap-ponyi-ja izjavila, da sedanja poslr.nska zbornica, ki jej mandati kmahi po tečejo, sploh nima pravice, da bi odločala v tako Češka c. akademija Frana Josipa. Iz ] dalekosežni stvari, kakršnja ie nagodba. Prage poročajo: Ena najvLžnejih delavnic! ki se ima letos skleniti celo na 20 let. Na-k uit urnega stremljenja češkega naroda je: d al je vanje teli interesantnih izvajanj je
za- , cenzura — pobelila.
Položaj v Ameriki. Ikonski listi poročajo iz \Vashingtona, da dejanska blokada amerikanskih pristanišč po nemškem morskem zaporu ustvarja resen gospodarski položaj. Rezerve se hitro krčijo. 1 udi v uradnih krogih vlada mnenje, da se po-
moiK, jim ne dovoljujeta odpreti ustnic, da bi rekH bo3J »da<, bodi »ne« — a ne
zabraajujeta samo njim----!____
Razne po£l£l£r*e vesti«
češka c. akademija Frana Josipa, ki hvaljuje svoj postanek velikodušni ustanovi stavbenega svetnika li lavore in nosi ime pokojnega vladarja, pod katerega bliigo-
s! \ Ijeno vladavino se je novorojena na-r dna kultura češkega naroda iz skromnih začetkov končno povzpela do tistega
razvoja, ki je zagotovil Hlavkini zakladi i^^žaj hitro iw*>struje in aa bo \Vilson pri-ieno praktično delovanje. Akademija silien poseči po resnih obrambnih ukrepih, tvori že četnstoletja sem trdno sredisce Kakor poroča »Matin« iz New Yorka, se duševnega prizadevanja češkega naroda, nadaljuje boj med amerikanskimi pristaši
miru in pristaši vojne. Pristaši miru obtožujejo Angleško in Francosko, da ste podkupili amerikansko časopisje. Texaški poslanec je trdil, da ste Angleška in Francoska s posredovanjem Morgana dali podporo 25 velikim amerikanskim listam. — Predsednik nemško - amerikanske nacijo-nalne zveze He?:amer zanika njemu pripisovani interview, da bi se tri milijone društvenih članov kot en mož borilo za Ameriko. Govoril je samo za svojo osebo. Herasts-ko časopisje izjavlja neprestano da se Zedinjene države ne morejo vojevati za Angleško, temveč da morajo svojo municijo in svoj denar ohraniti zase. — Gospodarska kriza se vedno bolj razširja na zapadne severoameriške države. — Mraz še poostruje učinek ogromnih prometnih ovir, ki jih povzroča obustavitev
Tu se neumorno deluje, daleč proč od vsake politike in strasti javnega življenja in strankarskih borb. Le tisti, ki more vreči l ?g!ed v to delavnico duševnih narodnih trudnikov, si more ustvariti sodbo o res \ eli^asini siii notranjega življenja češkega naroda. S kakim merilom treba meriti delo te aVaćeiniie. to se more ijajbolje res oditi po obsegu pripravljalnih del za me veliki »Slovar češkega jezika«. — Češka književnost poseduje sicer že od začetka niintjJega stoletja monumentalno leksikalno delo v slovarju Josipa Jung-manna v petih zvezkih. Temu delu se niso divili samo Slovani, marveč in posebno tudi Nemci kot enemu najfenomenalirejih del učene marljivosti enega samega človeka. Ali. sto let sem je češki jezik silno napredoval in odprla so se mu bogata pod-
ročja i. »vili virov, a preiskavanje stare prekomorskega prometa. Pristaši miru in i ..-vnosti je prineslo na dan n ;vo, na- j njihovi nasprotniki so v najhujšem boju t nepregledno stavbo. Tako ni mo- ne d seboj. Prvi očitajo parlamentu in ča-že davno več za-; sopisju, da tirata deželo v vojno. Stone
r ;
ge
stan »Jungmann
Lt! 1 laČl
trebalo je to deio razširiti na zahteva celo sodne ukrepe proti časopisju. Peset let je minilo, odkar aka-!ki z razširjanjem napačnih vesti povečava I>;e na preddelih« za veliki napetost rned Zedinjenimi državami in o-slovar ter misli, da bo treba: srednjima vlastima. »Newyork Times« lae^a četrtstoietja. da b u<> do- zahtevajo deportacijo Brvana. Tuli člana preddela . Velikansko števiic kongresa Manna psuje in napada hujska-;ev kupici sedaj c re izvad-1 ško časopisje, ker je deial: Bog ve, kam tarih in novih pisatelje .Dane - pridemo, če sc udeležijo vojne. Pristaši
i;liru čr :?io nove t*pe odtod, da še dalje obstoje zveze z Avstro-Ogrsko. — »Se-poroča iz Londona: Politična in gospodarska kriza v Ameriki zavzema dan-zadnem večji obseg. Pristanišča Atlantskega oceana so naravnost natlačeno polna amerikanskih liidij na katerih se nahaja Vseskupni ot»eg ima biti blago iz vseh industrijskih krajev. Carinika ji od oblega velikega; uradi, doki, skladišča, vse je prenapol-
d'ji-:i se p vršena ta sodelavcev kov iz s
deluje 90 pisateljev in so napisaJi do>edaj 620.000 lističev*, od katerih ie komj c-tentna komisija 58.000 odobrila, znanstveno obdelala in klasificirala. Jasno, da bodo tudi stroški za vse to delo primerno veliki. I>osedaj je bilo izdanih 43.000 K, površni proračun za vse delo iznaša četrt milijona kron. ic neznatn
ur ' l^:. s!o\a iu. ria katerem deluje se-1 njeno, tisočeri vozovi se kopičijo na žeđa. skii: .. petak; Jk-ir.ij: v Berolinu. Lip- j lezniških vozliščih. Ker primanjkuje želez-skč :, O^ttingenu. Monakovem in na Du- j niških voz, ne morejo tovarne dobivati najiL Nar \\ v monarii$ bi imeli veliko. sira\ in in oddajati proizvodov. Trideset korist od tega. ako ne bi h-d ili brez po- i glavnih prog je izključno reservi ranih za
oskrbovanje dežele z živili. Kljub vsem prizadevanjem pristašev miru postaja po-luZai vedno ne\ zuriljiveJSi. oa 20. januarja dalje iti odšel iz amerikanskih pristanišč noben transport municije več v Evropo. — Po \vashingtonskih brzojavkah
ulici O. Parini (izročitvena potrdila A s štev. 1 do 1402; 4. komisiji št. 6, v Skednju (izročitvena potrdila 1—372). — Izrecno se opozarja, da 5-e za sedaj ne izplačujejo odškodnine z i izročitvena potrdila komisije št. J. v ul:vi Oiotto.
Ne vroči ji ve poštne pošilja t ve. C. kr. y>o-Stno in brzojavno ravnateljstvo nam je dopoiialo seznam ijstih .priporočenih m navadnih poštnih pošiljatev, ki so biia v mesecu januarju 1917., odprte in so jim
Volkovi v Bosni. Iz več krajev Bosne! prihajajo poročila, kako se volkovi radi1 hude zime pojavljajo v bližini vasi in ljudskih bivališč. Seveda, da lačna i^ver pustoši m dela škodo, .prihaja v celili skupinah, kolje ovce in je obramba neino-goča. V zeniškem okraju so volkovi pojeli celo človeka. Bil je to neki vojak, katoliške vere, ki je prišel domov na dopust. Ker se mu je mudilo domov, sc je zanočil; volkovi so naleteli nai»j in ga
ZDRAVNIK
Met Dr. Korol Pernicic
stanuje v Trstu, nI. Giulia 76 III. n. (irave:>
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, ntrvosn« in •Iroik« baletni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
zornosti mimo svojih duševnih delavnic. Nepoznavanje medsebojne duševne sile je
r-m Tt « 'I	lt"»vK« f»r«, Iti pf()V8r<iČU
našo bedo v notranji pohiiki.
Pametni nemški glasovi. Pod naslovom i Kaj je danes iiajvaznejc vprašanje?« pi-	HH ^H HH
še Reichenberger-Zeitung med drugim: i pariških listov se je po nalogu vojnega m ~ \ i rasanjc prehrane je najvazneje. ker |e1 mornariškega ministrstva pričelo nabtra-je treba rešiti za daljšo dobo v naprej, — nje novincev po vsem ozemlju Zedinjemh
0	d cepljenje Galicije, ureditev jezikovne-! držav. Poštni uradi dobe pet dolarjev za Za vprašanja itd., bi mogla mirovati »do-\ vsakega pridobljenega novinca. — Kukor kler ne bo rešeno m urejeno neprimerno! se poroča iz Curina, se je nemškemu ve-važneje krušno vprašanje. — Od izvestnih! leposlanik« grofu Berrstorifu pri odpoto-
ni pritiskajo na vlado za rešitev gor- vanju izročilo veliko šopkov cvetlic. Ame-njih vprašanj in vlada porafc&a radi njih rikanska vlada je ukrenila stroge odredbe,
1	sro s\ oje delovne sile. Ali vsa skrb da se prepreč[ vsaka demonstracija ali vlade naj bi bila posvečena sedanjosti — j motenje miru. Svicavski poslanik je bil are-\ i rašanju, kako zmagamo v vojni, kako; tiran, ko se je po postavitvi vrnil v inesto. i a. ščit;:.! ljudstvo pred uničevalnim bo- Izpustili so ga z obilnim opravičevanjem, jem naših sovražnikov — U To bi bil v ko se je izkazal, kdo je.
zadnjih časih tretji tolažljivi pojav iz Italija in Zedinjene države. »Avanti« nemškega tabora. — »Arbeiter - Zeitung«, lazpravlja. kot se poroča iz Lugana, o po-Zenker in sedaj »Reicbenberger - Zei- i Medicah severoamerikanskega zakona, ki tuiig■ svare, — naj	radikalci; od j majnika t. L dalje prepoveduje pri-
v sedanjem času ne forskajo s svojimi seljevanje anaiiabetov. Zakon da se tiče zahtevam«, ker se steni pregrešajo ne le na baino Kitajcev in Italijanov, ker druge de-ubogem trpečem ljudstvu, ovirajo rešitev j iele ne iZViižajo tidco zanikrnega člove-itak težavnega, a sedaj najaktuvehiejega, j štva Zakon pumenja za Italijane največje ker želodcev dotikajočega se vprašanja ponižanje, ki se more zadati kulturnemu ljudske prehrane, marveč ses s tem ravno- j narC)du, in obenem neusmiljeno ironijo tako lahf-umišljeno pregrevajo tudi na mi- proti VSemu italijanskemu narodu, čigar litaričnih in političnih najvišjih interesih dr-, voditelji se bahajo z neskromno zgovor-7ave, ker ie vprašanje prehrane na fronti n0stj0# da kulturo, ki se pač ne da ločiti od in \ zaledju važen sestaven del velikega abecede. branijo z bajonetom. Ce torej > pranja zmage na bojiščih. Da bi bih i danes amerikanski zakon kitajske kulije
postavlja v isto vrsto z Italijani in oboje sramotno zavrača od amerikanskih tal. je O vzrokih odstopa dra. Korberja je raz- odgovorna, za to italijanska vlada, ker ni pravljala te dni češka Naše Doba« in je znala naroda osvoboditi suženjstva anal-pisala med drugim: »Po spremembi na iabetstva. prestolu je bil dr. Korber v svojem sklepu. da bo ustavno vladal, le podkrepljen. Ni hotel nositi pred zgodovino odgovor-noti za to, da bi mladi monarh ob nastopu
taki pametni glasovi prešli v splošno prepričanje našega nemšiva!
Domače vesti.
svoje vlade ubiral pot absolutizma. Istodobno s sklepom, da se da kronati na Ogrskem. je cesar podpiral lastnoročno pismo dru. Korberju. s katerim se nalaga vladi, naj uvede potrebne korake, da bo mogel mladi vladar položiti slovesno in v državnih temeljnih zaKonih predpisano zaobljubo. S tem se je dr. pl. Korber v drugič obvezal pred javnostjo, da bo deloval s parlamentom. ali s tem je tudi povečal nevoljo, ki >e je radi tega namena pojavila pn nemških radikale A in krščanskih socijalcih. Ta nevolja — četudi se je slednjič več ne-, go hrupno pojavljala — ne bi bila morda postala nevarna za dra. Korberja. — Nevarneje je bilo, kako bodo v Budirnpe-! Šti presojali postopanje Korberievo. Tam; so pripravijali kronanje in grof Tisza je zna! za-se izkoristiti situvacijo. Od nastopa dra. pl. Korberja je vedel, da dogo-! voru z grofom Stiirgkhom o nagodbi novi' načelnik avstrijske vlaue ne pritrdi. Znano mu je bilo, da hoče dr. Korber del teh 1 dogovorov izpremeniti ter da hoče proti teži ogrskega parlamenta v nagodbenem \pra>anju mobilizirati dunajski parlament. Grof Tisza je vedel, da so koristi, ki jih do-govor s Stiirgkhom, nudi Ogrski, ogrožene in da je s tem ogroženo tudi mirno razpravljanje o nagodbenih predlogah v
Ukrepi aprovizacijske komisije. Včeraj se je vršila pod predsedstvom nam. barona Fries-Skeneja seja aprovizacijske komisije, na kateri se je sklenilo, da se bo prihodnji teden, mesto po V* kg razdeljevalo po \-2 kg koruznega zdroba ter razen tega Še po % kg testenin poleg drugih živil, ki se še objavijo.
Izplačevanje odškodnin za oddane ko-\inaste predmete. Anagrafični urad, ulica Sanita št. 25. HI. nadstr. vrata 58., bo izplačeval danes, 21. t. m., od 3 pop. do 7 zvečer še nedvignjene zneske za kovina-ste predmete, oddane: 1. komisiji št. 1. v ulici della Valle (izročitvena potrdila A s štev. 1 do 1202); Z. komisiji št. 2 v ulici Marije Terezije (izročitvena potrdila A s št. 1 do 910); 3. komisiji št. 4 v
odpošiljatelji neznan. ____
čen v tukajšnjem uradnem listu v polnem obseg:.
Vojaški pogreb. V tukajšnji pomožni in kcfiLumacij.^ i bo/.nišnici v ulici Fabio Severo je uuiri di?e Sf. t. m. rač. podčastnik Karel Kurnik čriiovofaiišJvega -poika 27. Pogreb se bo vršil danes ob 3. uri popo-ludne iz imenovane oolni&nice na vojaško pokopaJišče.
Koperska intelbenca. Iz Kopra smo prejeli: Minole nedelje sta prišla iz okolice v mesto dva vojaka, prebijeta par prostih uric. L gibala sta, kaj bi? Denarja sta sicer hneia, ali, hTaj koristi ta ob sedanjih razmerah? Posebno pa se v Kopru, kjer je še v normalnih razmerah življenje enolično V gostilno? Na — prazen želodec? Ves i.aj, Toni, poijva rajši v — kinematograf, oa pozabiva vsaj za hip skrbi, križe m ■ žave sedanjih časov, pa tudi toplo je tat". Kupila sta listka. Vstopivši v dvorano, sta se malo ogledala okolo, da vidita, kje je kaj praznega. Poleg dveh dečkov s^a bila dva sedeža prosta. Vojaka sta zaprosila dečka, naj se malo odmakneta Tu pa je naglo pristopil neki velik hi debd gospod ter začel kričati: Ven in ven' Vojak je vprašal začudeno: čemu? Oni debeluh pa je žugal še ostreje: V:m, vun! Pri tem je ostalo. — Vstopnin- so vrnili vojakoma... Ta dogodek — ra siaj ie tudi malenkosten sam na sebi — \ ■ buia\ čorine misli sebno zato, ke! sc ie dogodil v sedanjem
Seznam bo priob- j napadli s tako srlo, da je vojak obležal
mrtev. Serajevski »Hrvatski Dnevnik« meni, da bi morale oblasti kaj ukreniti proti tej nadlogi, ki poleg drugih vojnih muk ogroža hnetje ubogega ljudstva. — Ljudstvo nima orožja, ker mu je odvzeto. Najbolje bi bilo, ako bi oblasti dale gozdarjem strihnina, ki naj bi zverjasdi podtikali ta s-trup, kakor se je to tudi v Dalmaciji godilo. To bi bil najbolji in naj-sigurneji le k.
♦ ------— 5
a
a □
♦
□ ♦ □ ♦ ♦ □ ♦
n ♦
* S
IVAN KR2E - Trst
Plazma Saa Giovanni i.
TfflftAN kuhinjskih in k!et-rsk-h potreb ifUlUsli Sčin od le&a m oletenin. Škafov, bre.nt, čebrov in kad. sodčekov, lopat, re-šet, sit in vsakovrstnih koSev, jerbasev in metel ter mnogo drugih v to stroko spa-dajočlh predmetov. — PR«POROČA svojo trgovino s kukinj&ko posodo vsake vrste hodi od porcelan-*, zemlje cmaila, kosi-taria al» cinka, nadalje pasamantorje, kletke Itd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesalje in stekleno posodo za vino i. i. d. 1 t. d.
DAROVI.
Za naše hrabre branitelje darujejo: Gea. Anica Marov časopise. Gca. Lucija Bar-lok 5 slov., 3 nem. knjige in razglednice, ga dr. Rovinski poljske časopise, jja. N. N. časopise in obvezne krpe; ga. Bičetnik 4 Hal. in 4 slov. knjige. Iskrena hvala!
Darovi, došli cesarskemu komisarju. Dr. Hitmbert Sternberg K 20 za Rdeči križ. Karel Silvestri K 30 za vdove in sirote padlrti vojakov. Marija vdova Scherl K 1-0 za vdove in sirote padlih Tržačanov. Ravnateljstvo mestne višje realke K i 329*85 kot prispevek učencev za mesec januar, in sicer polovico za Rdeči križ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov in K 28'40 kot prispevek učiteljskega zbora in podrejenega osobj za vdove in sirote padiih vojakov.

Hermangild Trocca
TRST, ulico Borrisra ueccbla 8
(ma veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vez« ni z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. NsjRl£je konkurentne cene.
ČEŠKO - BUDjfcVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v j Trstu) se nahaja v ulici deile Poste štev.
ko se naii • ojaki \ot levi bore na 14, vhod v ulici Osorgio (jalatti, zraven *Vta'* jim r-7i\,-p<itTii ,>arrk_ jrlavne nošte. — Slovenska postrežba in
glavne pošte. — Slovenska postrežba slovenski jedilni listi.
•e r&čuosjo po 4 »fcot. bea«.-{o. ll&»tno tiskaa« L«sed« »oh- ; n*jo enkrat	— Naj nanjia i
: pristojbina aaaia 40 stotink. : j LJL-1
času.
frontah, v Kopru pa iim lzvestrn »go-spodie« ne prh'oščajo prostora niti — v
kinematografu! Jaz bi tem gospodom;	—. _	_
zaželel in iz srca privoščil, da bi vsaj za mm Al I	mm
par tednov morali na fronto in strelske il«lil jarke. Morda bi se potem naučili spoštovanja do bori'^cv. ki morajo doprinašati tolikih žrtev do- ^ Lnj! Sicer pa svetujemo onev) a debe:emu gospodu, naj bo v bodoče nekoliko revKhieji, ker bi slcer' t^^am mogle priti kake — slinasti. Mi smo s'cer I ftSCBIll
navajeni mteligentii .ibcevati z ljudstvom --
ril z inteligenco, če . nje inteligenca ne Tffjffln kaže samo v malo tepšiii — hlačah, mar-več je z inteligenco uma združena tudi inteligenca — srca B'ag bodi človek napram vsakomur! S surovinami treba posebne metode! Zaplemba iinetja
dišče, 3cdaj	'
sklepom, izreje-. ra rejeno zaplembo
X
učencii /a mizarska dela. Ulica Boroev t it. i0. Štolfa	941
vsake vrste kupuje Jakob Margoo. Via
Soliturio 2' (pri mestni bolnišnici. 8Sh
Slavnemu občins vu iu n. trgovoem piiporočam š >Ido) in podulate za v čovlie ; ka tere sem začel izdelovati ua debelo, *" tko da
SlSRlRutl ČEUlJl.
sla >inate čevlje
Trža^o deželno so-
j razvcljuvilo 3
21. /unija 1. 1916.. od-premičoega in nepremičnega imetja iržasKcga knjigoiržca Viktorja Mor pur go. — Tržaško deželno soiišče, sedaj v Oi ariji je izreklo zaplembo imetja naslednjih oseb, ker obstoji utemeljen suai;, da so zakrivile zločin ubega k sovražniku, in sicer: Peter Postogna, rojeni leta IH90. v Miljah, tjakaj pristojen, prsar ćniovojnik-pešec 97. pešpoika; Ka el B; dolini, rojen Jeta 1895. v Trstu, pristojen v Prstu, kovač; Marij Cermef, rojen leta 1895., pristojen v Trstu, kočijaž; oba pek:a pešpoika št. 97.
Maribor brez luči Hi premoga. Iz Maribora pišejo »Tagesposti«: Mesto vendar ne sipada med najmanjše — saj ima okoli 40.000 prebivalcev je majhen Gradec in vzgaja svoje V)u toda sedaj je padlo zelo nizJ\o: ne -ori - -:b<sna poulična sve-tiljka, celo kotocvo in po?-ta sta v temi, ki se zdi še temnejša zaradi mračno brlečih, častitljivih pet"oie}k, ob katerih poizkušajo delati neka eri uradniki. Plinarna namreč počiva in druge javne razsvetljave Maribor še nima. Petrolej je — tako se govori — že več tednov »na potu«, toda cele tedne ga iz ni inogoče več dobiti nikijer. S\ eče so rairnrodane, svečke so zgorele <na Svečnico — torej je treba spati, spati! Sev^a v ^ ■ ra vi, nezakurje-ni sobi! — Nun*t ie vesele ima mladina: ta-ko 4epa zima, s ^ne^osn m ledom, hi vse javne Sole	i; .^(^aiija premoga
zaprte — kal e lepe ;>o6rti»ice! — riz vzeta je samo državna g'?f zazija, ki je »iovolj preskrbljena s pren j-goen in neusmiljeno kuri in poučuje dalje, v v<diko tezo in korist gimnazijcev.... Oć i9. t. m. se nastani tudi doslej zaprta realka v toplih gimnazijskih sobah in začne tako zopet pouk.
Kdo ve kaj? Justina Fon, sedaj v Gradcu, Morgasse št. 35, II. n., na desno, bi rada* izvedela, kje se nahaja Josip Fon iz Trnovega pri Kobaridu h. št. 29. Služil je od 20. maja 1915. v Gradcu pri »K. u. k. Pfeniesammel- Komando«, Reiter Ka-serne, Leonhardstrasse
bo
je sedaj ki iuiaj<>
| (. V o o a.. pti». ««l>r	•. V.»k »aj J>-
sku^i ! Frt. CERA K, tovarni slamnikov, t Stop p. Domžale pri .Ljubljani	<^042
Stroj za šivanje in uezanje, prsul nsrn-šKi uzorci.
iii jiier" Rasi h Gasser
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsano popravljanje.
— Tvrdka ustanovljena lata 1S7I. —
FSANCESCO BEĐNAR
Trst, ulica Csmpenite št.
_ JOSIP STRUCKEL 1
" Trst, vogal Via Karlo Teresa-S. Caterina ~
Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, vel k izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderri. Vezenine in drobnarije, preproge zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.
i i
s
■aa
I
dem lahko rst.k- mu po-tre^el Ker druga obutev talco dra.'j;a, bode o se batu
pr&v 1»	- oka . j»x
po
ElllPn'nm	cunje po l£ 1-50. barv-iue
RUpUJtlll li 1-—, volnena pokrivala K ileieni e K 4 50. bombaž K 6'-, nerabno obleko K 2 —, vr^ in žakJje Skladišče ulica Gdppa. Iii. Nacr-on.	*
Fciosraf
štev. 1«.
Actoij Jerkifc posluje zopet t »rojam ateljeju v Trata. Tia d*U« Po^te
4</7
Novi dohodi m sezono.
Kostimi, plašči, suknje, krila, biuze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Horco Confortl, Trst. 0. Campanlte 21
ZOBOZDRAVNIK
Dr, J. Cermšk
v Trsiy, ul. Poste vacch e 12, vogal ulice d&tle Pos e.
Izd&ranje z^bov brez :-: boiecine. x Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE
lete
Trsi - Olo Stadion 10 - Tisi
Odprt od 8*2 zvečernaprej
Cena: L orste K 2. IL vrste K1.

i
r
i
" ANDREJ PURIČ
kmmmi
Trst, onu Medla & i. Trst
proda več vsakovrstnih štedilnikov (Sparherd) in drugih po-
trebSčin ter IzvrSuje vsako po	■
prav)janje na svoje stroške.	Ba
tvwwww.v.vJ
Hotel in rastavracija
METROPOLE
Trst, ulica S. Nicold 22.
Nemiko operetno Ma^če	Kuhinja prve vrstc# Vina izbrana.
Drevi se prvič uprizori Leliarjeva ope-	» r
reta »Grof Luksemburški«. Olasbeni del vodi novi prvi kapelnik Julia Palm. Začetek ob 8 zvečer.
Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne iunake ter za one v okopih. Pošiieio naj se v Narodni dom.
raMHHHHHBBHHH
Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
Ogaisi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — Ul. Sv. Frančiška Asiškega št. 20. pritličje.
DnevniK „Edinost" v Trstu
]« izdal iu založil uksleloje knjige
1.	»VOHUN«. Spisal 1. t. Couper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOL-STEUAt. — Cena 8U vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip KnaiUč. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjerjrjc-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Opisala Karolina Svćtla. Poslovenil F. P- — Ceua 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škola Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena &0 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K L
9.	»UDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tornič. Poslovenil Štefan Klavš. Ceau K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cer. a K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rotige.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
1
99
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrevana zadruga z omejenim poroSSvom TftST - Plazia defia Ciserma Si. S, !. nad. - TR2T (v lastni hi^i) vhsd po gizvnih stopnjkih.
POiOiSUl DAJE
za vkujiiho 5 7« */• na nit niče po 6°/# oa zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogoforu ESKOMPTUJE TMOVSKE KENKE.
HRANILNE VLOGE
Bpr«j«aa od	de tudi ni ud i^^^^^nastuj« po
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
davek plačuje zavod sam. - Vlaga s« iahko po ena krono. — ODDAJA DCMAflE NABIRALNIKE) HRANILNE FUŠSCC.)
Požtoo hraniiniSni ra6o<> Uj.«H>4.	TKLEF >.V nt, 052
Ima vsrnostjio caiico tsii« deponts) shranijo vrv In ^t-
nih listia, »i .kutne r~o\ in raznih dr-gih vrednot, popcf.iom^ V?mo proti ulomu n p«»iitru. urejeno j»o najnovejš i na.ćiuu ter je oddaja »trankam v najini pO najnf jih cenah. STAH^E VLOG HA9 10 MfLIiOMO J
•Jradsž ura: 9J 9 đa 12 is ol 3 ii 5 m	^anik a'j irjJri anh
; iiaast