Katolišk cerkven list.
Tefaj XI.	V Ljubljani 14. kozoperska 1658._Li>t 21.
Sveto teto.
Poglavar naše svete keršanske katoliške Cerkve, sveti Oče Pij IX.. so tolikanj navdihnjeni z ljubeznijo do Boga, neskončno milostljiviga in dobroti jiviga. in z dobroserčnostjo do vsih ljudi, de vedno mislijo, kaj bi počeli, de bi bil Bog obilniši češen iu hvaljen, iu de bi se vsi ljudje na zemlji zakladov Njegove nezmerne dobrote vdeležili. Ko m» se bili lansko leto s svojiga popotvanja po Laškim v Kim ver-■•iii, jih je misel močno gua'a, kako de bi se Bogu pri-serčniši zahvalili za dobrote, ki jim jih je vnovič skazoval po njih apostoljskim popotvanji. Po drugi strani pa jih je ravno tako močno serce bolelo, de je med vernimi premalo 1 ubezni in žive vere, in pa de je še toliko duš na razpotjih in pušavah zunaj svete katoliške Cerkve. Zbrali so torej krog sebe svoje škerlatnike ali kardinale, so jim svoje naj priserčniši čutila razodeli. ter jih nagovorili, de naj časte iu hvalijo Boga za bogate milosti, ki so jih na tem potu na novo vživali; de naj pa tudi še prav priserčno in sta-novitno molijo za narode iu njih duhovske in deželske poglavarje, de naj bi jih Bog navdihnil z duham ljubezni iu žive ter djanske vere, iu de bi vse zmotene zavernil na pot resnice, pravice in večniga zveličanja.
To so govorili sveti Oče 25. kimovca lanskiga leta. I»c bi pa Bog molitve svetiga Očeta in njih kardinalov tolikanj ložej uslišai, so obernili to vabilo na vso sveto Cerkev in so ji gorečo molitev v ta namen priporočili. Vsim patriarham, pervostolnikam. nadškofam in škofam so pripo-ločili. ako v Gospodu za dobro spoznajo, de naj očitne molitve napravijo po svojih škofijah, de bi se vse zapreke odpravile, iu de bi se Božja sveta Cerkev povsod po zemlji razširjala in srečno dojemala, in de bi se vsi narodi na zemlji zedinili v edini veri, časti in hvali našiga Gospoda Jezusa Kristusa.
Sveti Oče po taki svetosti in gorečnosti v veri in po zedinjenji vsih narodov v katoličanstvu z neizrečeno pri-serčnostjo hrepene, in de bi torej verne keršanske ovčice za tako visoke darove s tolikanj večji prizadevnostjo iu vne-tostjo molile, so tudi sklenili, de hočejo zaklade nebeških darov odpreti, in so torej Sveto leto napovedali, namreč, po škofu odločeni čas do konca tekočiga leta, v kterim se zamorejo doseči popolnama odpustki, ter vse milosti in dobrote svetiga leta.
Po takim priporočilu sv. Očeta so Mil. knez in škof ljubljanske škofije, prevzvišeni gospod Anton Alojzi, za-povedali, de naj se v naši škofii začne ta čas Božje milosti 26. ali poslednjo nedeljo po Biukoštih (21. listopada), in de naj se 23. grudna zvečer sklene. Pervi in poslednji dan svetiga leta bo v ta namen v vsih farnih in kuratnih cerkvah sveto Rešuje telo izpostavljeno, in pobožuost tistih dni bo sklenjena s sv. blagoslovam. Ves ta čas se bo vsak dan po farni maši molilo 5 očenašev in češenamarij, apo-stoljska vera z molitvami za sv. Cerkev, papeža, cesarja in za splošue potrebe keršanstva.
Za odpustke tega milostniga časa je treba:
1.	Zakramenta sv. pokore iu sv. Rešnjiga telesa v tem času vredno prejeti.
2.	Svojo farno cerkev trikrat posebej obiskati, zunaj easa. ki je ob ncdcljih in praznikih za Božjo službo odločen, iu v cerkvi pet očenašev i n č c š e u a m a r i j ter apostoljsko vero v namen sv. Očeta moliti. s kte-r i in i naj se sklenejo tudi navadne molitve za odpustke. zlasti prošnje za povišanje svete Cerkve, hrambo svetiga rimskiga sedeža, spreobernjenje uevernikov. krivovereov iu grešnikov. za mir in edinost med keršan»kiiiii poglavarji, blagor drage domovine, za ohraujciije in hrambo našiga Ijubljcmga svitliga cesarja, de bi dolgo iu srečno vladal, pa tudi za ra/.svitljcnje in poterjenje vsih duhovskih in dezelskih vitjih k v>imu dobrimu.
3.	Kukrat se postiti, to je. ne le samo moiiih jedi se zderzati. temuč tudi v jedi si pritergali ter k vcciuiu enkrat >c nasititi.
4.	Poslednjič. se do ubo/.ib in reveže v radodarniga skazovati, ter v duhu pokore iu iz čiste ljubezni do B»ga luilovšino ali aluiožujo dajati, ki bi jo siccr kdo ne bil delil.
S t'.'ini malimi opravili pa Milostni vikši pastir ne menijo. de ni treba nič več storiti, temuč imajo zaupanje, de bodo verni, veseli tega časa in Božjih milost iu dobrot, pomnili svetiga namena, ko sveti Occ papež tudi njih molitve išejo. in si bodo torej prizadeli, se več dobrih iu bo-goljubiiih del opravljati, potem kakor imajo od Boga k temu darove iu gnade.
He se ta čas Božje milosti posvečuje, opomnijo vikši pastir, naj slehern ve. de blagor ali sad tih spravnih dni ni v tem. de bi kdo le nektere pobožne dela tje poverhu opravil; de grehi ne bodo zbrisani, ako jih tudi res ne sovražimo: de nam mati sveta Cerkev daje pomočke za našo slabost, ne pa potuhe za uašo lenobo; ona nam hoče pot pokore odpreti, ne pa nas odvračati, de bi po li poli ne hodili; de kri Jezusa Kristusa, iz ktere izhaja vse zveličanje iu vsaka sprava, ima vselej nad seboj znamnje križa, ki ga moramo za Jezusam nositi; de je On sicer dal za nas predrago odkupnino, ta odkupnina nam pa ne odvzame dolžnosti, samim z Jezusam terpeti. temuč moramo za njim nositi križ svojiga poniževanja, premagovanja samiga sebe, nositi kriz s tem. de se popolnama v njegovo sveto voljo vdamo in se voljni vsiinu podvcrženio, kar koli On r. nami stori.
25. nedeljo po Biukoštih, to je. 14. listopada se bo po vsih cerkvah oznanilo sveto leto, ki se bo naslednjo nedeljo po tem pričelo.
V ta namen bodo imeli tudi spovedniki ta sveti čas veči oblast, iu bodo zamogli odvezovati giešnike tudi od množili tacih grehov, ki so siccr višjim oblastim prideržani. kakor tudi odvezovati od obl|ub in jih v druge dobre dela spremeuovati.
V asa teh.
O naglo. najlo rasi nam minijo Ko ja-ni val domačija potoka, ki gledal v njem podobo si otroka:
Očem — spominu dnevi tak zbežijo.
Se čudiš nad spomladno lepotijo Ki zlita je ob siruzici potoka. Nad njo serre veselja se razjoka:
Spoznaj, de «-\«-tja naglo oMedijo.
Pač naglo umaknemo se vsim nadlogam, Ki vsaktnu so že zibel obdajale. In zadnjo po>teljeo mu bodo sllale.
lilej . zvezdica na nebu se ti vterne. In v domovino se popotnik verne. Prijatla nnl pogled mu pra\i: Z Bogam!
. .n. .*. .n. .
Bralorsina s rele Mfsale za srečno zatlnfo aro za vse hersanslse lira je.
PIUS PP. IX.
\|| |»KKI>KTl AVI It KI MKMOUIAVI.
Ftpo-itum Nobis est. iu Kcclesia F. F. Ordiuis M. M. S. Frami-c-i Capin-inorum nuiicupaiae Ccleac l.avantinae Diocccsis pium in bonorcm SS. I rsulae ct Sociarum M. .M. Sodalitium canonice evi-tere. t|tiod No-tris similibus l.illeris in Forma llrevisdatis subdicMI. Meiisis Marlii .MIM1CLVIII. Indiilgeutiis plin; 'iis uriiaiitliim n n-tiimus. — Helatuui quo-i|ue fuii. pluriino- eliam e\ aln- locis Chri-tilideles dieto Sodalitio nomeii dcdi*se. «|tii cum u mcmorata Kcclesia longe di-tcnt. sacpis-imc Ji t. ui Indiilgeiiliaruiii a \ol»is conces-saium participes c—e miiiime valeant. M ti are lin m i les p reče- Nobis addidcrunt. nt ijuorumcuun|ue adscriptorum bono spiriluali pro\idcamu-. No- igiiur htiju-modi siipplicationibus aiiiiueiites de Omnipotentis Dei mi.-erieortlia. ac BB. Petri et Pauli \p<»-i»dorHto ejus auetoritaie conli-i. omnibtis et s:n-gttli- uiriu-<|iie -c\us t In i-lilideltbu- pracfato Sodalitio ad-seriplis cvtra nppidum Cclcae commoraiitibus veniam tianius, nI -nam re-peciivam Fccle-iam Parochialcm tliebus et leiu-pure -latutis vi-ilante-. ac servatis servandi*. eelctaijtie uiiiiiia e\ prae.-cripto e\-e«juente- easdem Indulgeutias pro Sol.iditio |am e«uiees-as lueiaii p»»>-int ae valeant. ac si me mora t a m F.erle-iam F. F. Ordiuis Minul imi S. Franeisci Capuciuoriiui vi-itarent. ibii|tie ju— a opera compleieni. Nun ob-tautibus in coiitiaiium laciviitibus i|tiihii-cumt|uc. Prae--cntibii- perpetui- luturi- lemporibu- valituri-. Datum Kolute a[ni<l S Petriim -nit Annulo Pi-caloris die N\\l. Au-gu-ti MDCCCI.VIII. Poniilit alti- Nn-iri Anuo Dccimo tertio.
Pro Pno Cardinal. Macchi. sig.	Agent.
|'a pa le	Francescbotii.
P. I\. IV Nro. t.iiiMi — 3: jO. M
Dc-eli 1 i—t ..Zgodnje Danite" t. I. je naznanil bratov--ino sv. | r-ule in njenih t«»\ar-ic devic in mncenic. kakor din-tvo k e t - a 11 - k i» a poduc'»-v anja iu lepiga opominov ania k v-imu dobrimu. iu pro-nje /a sieciio zadnjo uro. in de so tire rim-ki papež i'ij l\. to liiu-tvo vi-oko pohvalili. z ve-elicm poierdili in z obilnimi odpu-tki ohdaiili. — Vender .-o bili do zdaj. t •> je. du konca mc-ca avgu-ta I li popolnama odpu-tki v-aciga me-ca enkrat jio prejetih .-vetih zakramentih nav »/ain na kapuciiiar-ko eerkev v Celji. kjer se je ta bralorsina za« ela. iu -o se le oudi dobivali. Od /.da| za v-e ca-e napiej -o pa sv. ()» e iiin-ki papež le otl-pu-'ke vtu ponižne pio-nje ctdj-kiga kaput tiar-ki^a klu-tra na -podnjim Stajei-kim i^z-iiili na larne cerkve v.-ib krajev i:i ker-au^kih dc/.cl. k;ti k"!i -e napravi ta bratov-ina sv. I t -lile za ker-ari-ko podtieevanje iti opoiiiinovaiij'.- k lepimu pohozniiiiu / iv|i« tt;i| za sli CIlo Zudlijo UI"o.
Ib -e pa leti o Ipti-thi v vsaki larni ccrkvi zunaj t elja zadobijo. je treba:
1.	De se družbice po enajst oseb ali peršon eniga spola, to je. moški skupaj in ženske posebej skupaj nabirajo. Bolj goreči enajsterih je vladnik ali vižar, ali vladnica, vižarica ene družbice. in jih ima deset pod seboj. Kadar kdo iz družbe umerje, se ua njegovo mesto drugi dobi, de družbice vedno cele ostanejo, in se bratovšina stanovitna ohrani od rodu do rodu.
2.	Vsaki moli na dan 1 očenaš, Cešena si Marija, čast bodi Bogu Očetu, Sinu itd. v čast sveti Uršuli in njenim tovaršicam za srečno zadnjo uro. To zamore moliti kadar ima čas, tudi med potam in delam, ako drugač ne more. Ako bi kteri dan pozabil moliti, nima zato greha, ako le iz lenobe in zaničevanja nalaš molitve ne opuša.
3.	Cilje ene družbice naj bodo, kolikor je moč, blizo eden druziga, to je, iz bližnjih hiš nabrani, de se poznajo: leti naj posebno dobro skup deržijo, se med seboj sveto ljubijo, keršanskiga nauka učijo, sc nasproti pred hudiui, to je, preti grehaiu svarijo, k dobrimu opominajo. k srečni smerti pripravljajo; torej, ako kilo zboli, ga obišejo, in po-skerbe. de se o pravim času previdi s sv. zakramenti za umirajoče, de tudi o zadnji uri zatlohi popolnama odpustke, kakor so otl sv. Očeta rimskiga papeža leti bratovšiui podeljeni.
4.	De se vsaki mesec popolnama odpustki zadohe, je treba dobre spovedi, vretlniga svetiga Obhajila, in molitve na papežev namen v svoji farni cerkvi. Vender mesečna spoved ni zapovedana, temuč je le pogoja, de se zamorejo mesečni odpustki zadobiti.
5.	Posletlnjic se po farah nabrane driizbicc sv. I r-ule v zapis pošljejo v celjski kapucinarski klo-ter. kjer je pervi sede/, lete bratov šine. Oudi je namreč mati. drugod so hčere uršulinskiga društva, kakor je na pr. cerkev Marije zma-gtivavke v Parizu sedež ali mati bratov.-iue Marijuiga Serca. po drugod so pa nje hčere tu podružnice, de se udje nabirajo.
Opomin. Dober pastir vodi svoje ovčicc na dobro pa-o. Omenjena bratovšina je gotovo tlohra. pricijočiiiiu času |irimerjeiia dušna pa-a: naj iii torej tlubovni pastirji svoje zročene ovcice nanjo zavlačevali: lahko bi obilniga tluhov-niga satiu obrodili, posebno ud mladih ljudi veliko pohtij->anja odvernili: in ttnli sebi bi težko butaro ituhovskih ilol/.no.-t pidaj-ali. liozjo ca-t pov ikševali. in svojim zroče-ii i m v nebesa pomagali.	rr. »'..
Mi ali o tlohra )e bratorsian JMartJait/a presr. Serca.
Marija je brez >te\ila velikrat nar večini grcsnikam zadobila gnatlo. dobro -poved opraviti. po-lednjih ca.-ili je Ona to milo-i po-ebu<» v elikrat skazala po bratov-ini svojiga pre-v. iieomailezauiga Serca. Nt ki tlubovni |ia<tir na Franco-kim. v cigar duhov nii po nesreči čednost ui ravno cvctla. se po.-vetova z začetiiikam bratovšine Marijuiga pre-v. Serca v Parizu, iu jti tudi v svoji fari naptavi. Ne-he-ka kraljica to novo ce-eiije sprejme, iu kmal se jc sad pokazal, ker več grešnikov se je spreobernilo. Posebno imenitno je .-preoheriijciije neke ženske, ki je bila natl '2t» let v laznjivo po.-vetuo veselje zatopljena. Njen duhovni pa-iir sam iol nje piše in pravi: Bile so poprej njene po-liui-auja očitne, pa e tudi zdaj mena pnbozno-t izglcdo-vanja vredna. Se nikoli ui-im viilil tolikiga razodevanja gnade v i love.-kim sen ti: spremenjenje v ti osebi jc taktt veliko, de bi je ne bilo več spoznati, ako bi jo kdo po njenim življenji -otlil. Kakor v trenutku jc gnada nar za-nicijiv.-ini sira-tim vdano serce spremenila v izvoljeno posodo... To je pravo iu resnično vstajenje. Imela je hudo vojsko s svojimi stai-i. s «vojo nar hujši pregreho, in z mitozimi dru/.iini. Premagala je zasmehovanje. za-ramovanje. preganjanje. svojo la-tim ljubezen, vse je premagala. Molitev jo zdaj s tolikim veseljem navtlaja. »le ji jc -leherno po-vetno veselje /.operno. Po dve polni uri moli vsak dan
pred Marijo Devico, od ktere se le nerada loči, iz strahu, de bi dolžnost svojiga stanu ne zamudila. Zdaj je ob 7. že pred altarji v molitvi, ona namreč, ki je imela skoz 25 let navado še le ob 10. posteljo zapustiti.
Ti nesrečni, pa zdaj osrečeni grcšnici so bile nektere iskre sv. vere iz mladosti še ostale, in te so bile uteruile v nji spreobernjenje, ko je bila prišla gnada. Ona sama od tega takole piše svojimu duhovnimu pastirju: „De vam, moj duhovni oče! vso britkost svojiga življenja pokažem in žalostne strani svojiga serca razodenem; moram pri tistih pervih letih svojiga življenja začeti, kterih spomin moje za-dolženje s tem bolj zvikšuje, ker mi mojo takratno nedolžnost pred oči stavi. O kako čista iu bogoljubna siin bila takrat! Pervo sv. Obhajilo sim bila vredno prejela in do 18. leta moja gorečnost v sveti veri ni odjenjevala. Ko sim pa med svet prišla, so se mi sčasama zgubile misli do prave in resnične dobrote, in nisim več hrepenela, de bi jo dosegla. Posvetno mikanje in prilizovanje je imelo do mene veliko moč. ker sim bila tako žive in strastne domišljije; le razveseljevanje je bilo moje življenje, iu sini se niocuo vanj zatopila. Za razvescljevanjem so nasledovale strasti ( hude nagnjenja), pervo vstreženjc hudimu nagnjenju se je zraslo v navado, in nad 20 let sim svoje keršanske dolžnosti opušala. Kili so tudi trenutki, de sim čutila, kako je vse to nečimerno, de mi ni dobro, de sini goljufana; sim se kesala, in kolikrat sim klicala k Bogu za pomoč! Ker je za kesanjein zmiraj spet greh nasledoval, nisim imela serčnosti, se iz tega brezna vzdigniti. Ta težka naloga je bila Vam prihranjena, moj dobrotnik, moj vodnik, moja podpornja! Srečna misel, de ste češenje presv. neo-madežaniga Marijniga Serca napravili, je sad obrodila. Pogled ljube Matere, ki z razprostertimi rokami gresnikaia naproti prihaja, in s tem v njih zopet upanje obuduje, me j<- pervikrat v živo in globoko ginil, ko sim vaš nauk iz >ame radovednosti poslušala, iu od tistihiual sini šla vselej zamišljena, ginjena in prcsunjena domu. Zlasti me je pridiga od zgubljeniga sina 17. sušca pripeljala k spozuanju mojiga nesrečniga stanu. Takrat je silna bolečina moje serce prevzela, vest me je globoko v dušo spekala, in prisegla sim, de hočem te pogubljive in pohujšljive verige pretcrgati. in k Bogu se verniti. Ali kako uiarsikteri boj sim imela še s sovražnikani, ki me je dosihmal imel vklenjeno! Delali so mi priliznjene obljube, lepo prihodnost obetali; vse se je počelo, de bi bila zopet zapeljana. Todc zdaj je bila premagala gnada, in vaše priserčue opouiino-vauja v zvezi z gnado so v meni sklep dozorile, de hočem svoje naj skrivniši misli, svoje britkosti in skesanja Vašimu oeetovskimu sercu razodeti. Iz Vaših Ijubeznjivih naukov ( v spovedi j sim od tistihiual zajemala serčnost in vdanost, česar sim potrebovala, de sim prestala poskušnje, ki so mi bile (pri tem spreobernjenji) po previdnosti Božji pripravljene".
„Zdaj mi je zopern svet in njegovo veselje. Ne čutim nikakoršniga veselja več za kaj druziga, kakor le za opravila sv. vere, ter za molitev, ki ini deli tolažilo in vselej novo moč. Večkrat se v molitev mešajo solze, iu niso li le solze edini, Bogu dopadljivi dar? Oh! kako srečna bi bila na kolenih pred Marijo, ko bi mi ne bilo žalovati zavoljo zgube tiste nedolžnosti in čistosti, ktere podoba je ravno Marija, in za ktero bi polovico svojiga življenja hotla dati".
H o ti i serce n v skuša far ah.
(Ludovik Blo/.i.)
Te hudobni duh zalezuje, ali z gerdobo tvojiga duha martra; moraš zdaj nerad terpeti, kar si nekdaj radovoljno dopernašal; ne pusti se tedaj zmotiti. Kar nerad terpis. te ne bo nesrečniga, tudi ne Bogu nedopadljiviga storilo. Le tvoje privoljenje stori greh, kar je čez tvojo voljo, ni greh. Vojskuj in ustavljaj se, vari se privoliti, potem ti nar hujši
skušnjava ne škoduje. Ko bi tudi občutil preveliko žalost v nesreči, ali ko bi častiželjnost, ali druga pregreha v tebi vstala; to vse tvoji čednosti ničesar ne odvzame, če je le tvoja volja Bogu vdana, in te skušnjave zaničuješ. Kar te sv. vera uči, ti mora bolj gotovo biti. kakor to, kar z očmi vidiš; se vzdignejo čez tvojo voljo dvomi ali cviblji, pribeži k Bogu in kliči ponižno: rGospod! terdno verujem, podpiraj mojo slabovernostu. (Mark. 23.) Ce ti satan hude misli navdaja, sovraži ga. Postavi mu nasproti zveličansko znamnje svetiga križa, od verni svoje misli proč od njegoviga navdajanja. in jih oberni na kaj dobriga. \e odgovori nič na njegove zvite besede. Ce imaš vender čas iu hočeš odgovoriti; tedaj reci sam pri sebi: Obmolkni prekli-njevavec! poberi se proč ti hudobni s svojo hudobijo, s svojo gerdobo! jez te ne poslušam, ti nesrečnik! jez nimam nič s teboj opraviti. Reci tudi k Bogu: Gospod! pomagaj mi; zakaj rajši bi hotel tavžentkrat umreti, kakor v hudo privoliti, rajši tukaj ne živeti, kakor brez tvoje gnade hudobno živeti. Ce te skuša zapeljiva kaea k prevzetnosti in hrepenenji po časti, spomni se velikiga števila svojih grehov: ti svetuje k obupanju. se spomni globočine Božjiga usmiljenja, in njegove ljubezni proti tebi. Te naganja z mislimi: ali si štet med zvoljene. ali. kaj jc sv. Trojiea. česar ne smemo preiskovati, sovraži to kakor lajanje ne-marniga psa. oberni sc k Bogu. in prepusti vse njegovi naredbi iu dobroti s to terdno vero, de on ničesar tako ne želi. kakor tvojiga zvcličanja. Tisti se v nevarne zanjke zapletajo. kteri se prederznejo. Božje sklepe preiskovati. Kai Bog stori ali pripusti, to je dobro. To terdno veruj, iii bodi miren.
Ce sc ti v spanji kaj nespodobniga zgodi, ne bodi nepokojin zato. Ce le. kadar se zbudiš, kar je nespodobniga. zaveržeš. ti ne bo zarajtano. ko bi ravno s svojim poprejsiiim. nečistim življenjem priložnost k temu bil dal. kar se ti zdaj zgodi. Zakaj, saj si butaro poprejšnik grehov s skesano spovedjo od sebe vergel, poprejšnje življenje si ze obžaloval, in išeš vse popraviti. Xe pusti .-c tedaj po nobeni teh reči od svoje stanovitnosti Imgabojeciga zaupanja premakniti.
.Vf naveličal se vojskovati.
(Lu<b»\ik Bluzi.)
Ta zviti zalezovavec pa ne bo počival, ampak vse skusil, de bi te premaga! in končal. Posebno te bo v začetku spreobernjenja zalezoval. Včasi te bo od zunaj. včasi od znotraj prijel; včasi te bo v sreči, včasi v nesreči pričakal. včasi ti v neumnim veselji. včasi v preveliki žalosti zanjke stavil, včasi te h preveliko neskerbuosijo. včasi z miloserčnostjo pogubiti skušal. Včasi te bo nekoliko v miru pustil, de bi potem, kadar si nar manj pripravljen, tc bolj gotovo zadel, včasi bo na skrivnim, in kakor v podobi svetosti svoje goljufije snoval, potem te očitno prijel, de bi ti rano zavdal. Včasi bo ze odgnali te vnovič prijel, in brez počitka stiskal, de bi saj s prederznostjo opravil, kar z goljufijo iu silo ni zamogel. in včasi bojo takosiii dvomi in teme tvoj duh omračiie. de ne boš vedil kaj začeti, iu se boš v veliki stiski sem ter tje majal. Kmalo boš ua duhu. sercu iu počutkih tako pobit in raztresen, de ne bodeš mogel svojih ust ne k Božji hvali odpreti, ne v resnici v molitvi ostati. Drugikrat boš od nadlog tako pobil in stiskan, de se ti Im zdelo, de te jc llog zapustil, de te je že senca in strah sinerli obdal; de bi že s svetim Pavlam zdihoval: Tako močno sim obležali, de se mi celo živeti merzi. (2. Kor. 1 , I H.)
Zadnjic, bodo včasi na enkrat ne ena teh sku-inj ampak ii|ih več. in morebiti tudi vse na enkrat na te v darilo. če Bog pripusti. Zakaj če on lic pripusti, ue hodes skušan, če pa pripusti, se vse to zarodi k tvojimu velikimu pridu. Le glej. do bodeš zoper svoje skusiijave pridno cul. iu se kakor ua straži ucpreuehaiiia ogledoval, od kod bode
hotel noter zlesti. Včasi jc majhna reč, včasi pa velika, ktera velik nepokoj v sercu zbudi, če smo premah* pripravljeni. tako. de se tedaj tudi ua take reči ne smemo preveč zanašati, ktere same ua sebi niso hudobne. Previdnost je sicer povsod in vselej potrebna, pa nar bolj pri začetku skušnjav. Sovražnik nas večidel tako pripravlja, de v začetku le podobo kake nespodobne reči v našo dušo spravi, če vgleda. de se ji naša duša ne ustavlja, uterdi in zamota to misel, in iše dušo od v>ih strani zagraditi. Ce se ne ustavimo, dokler nismo vjeti. nam bo potem se veliko težej. kadar bomo ze od vsih strani zagrajeni. ko bi se bili pa ravno od kraja leno zaderzali, se vender ne smemo tudi tacaš sovražniku vdati, kadar nas je že vjel. ampak se mu iz vse moči braniti, in zaveze serčno s sebe stresli. Pa ustavljaj se hitro od kraja iz vse moči. ne v zaupanji na svojo skerb iu prizadevanje, ampak na Božjo milost. Zakaj če on mesta ue obvaruje. zastonj čujejo, kteri varujejo. (Ps. 120. 1.) Ce te on zmirej ne derži, ue boš obstal: če svojo roko utegne, boš urno padel. Me bo pa on s svojo gnado pri tebi. ne odtegni se tudi ti samimu sebi z lenobo. Stori tudi sain. kolikor zamoreš. Ko bi vender v kaki skušnjavi padel, ne zgovarjaj se ne na Iloga, ne na hudiča, tudi ne na kako primero. Nič se ne primeri. Ce te tedaj skušnjava premaga, ne toži Boga, ampak samiga sebe, ker si v hudo privolil. Nihče bi te ne bil mogel prisiliti k privoljenju. ko bi ti sam ne bil hotel. Samiga sebe tedaj obdolži iu hitro vstani. Kakor se rana od kraja lahko zaceli, težko pa. če je že zastarana, tako boš tudi li lahko odpu-šenje od Boga /.adohil. če hitro svoj greh obžaluješ in se poboljšaš, če pa po padu dalje ležiš, potem se boš težko vzdignil, ker bo teža greha in slaba navada tvojo moč premagala in oslabila. I>e te tedaj hudič ne premaga, pribeži vselej k Bogu, kliči ga na pomoč, skri se pod perute nje— goviga varstva, žaluj iu zdihuj pred njim. Ce to storiš, lic boš lahko premagan, in ko bi že vender bil. se boš zopet vzdignil. Ako te nobene hujši skušnjave ne primejo, spoznaj to dobrotljivo milost Božjo in bodi hvaležiu. Misli, de jih zato ue pripusti čez te priti, de bi ti zavolj svoje slabosti premagan ne bil.
Pofjleti r #akri#tifo.
Pri tem pogledu bi se dalo marsikaj viditi. ali dansi vender vidim le samo mašne strežeje skorej po vsih sakri-stijah in cerkvah, ki so velikrat pri altarji, pa malokrat pri sv. maši in njih veliko blezo nobenkrat ne. Ti fanta-lini. če k sv. maši strežejo, velikrat nič ne molijo, razun uuih latinskih molitev, ki jih jim pa naj veči del med zobmi ostane; tudi nič svetiga ne premišljujejo, razun de po tlačansko opravijo in pripravijo, kar je treba. Svoje roke malokrat lepo sklenjene po koncu derže, kakor angelci, temuč jih poključene v tla obračajo ali pa se z njimi igrajo. Pridige in keršanskiga natika skorej nikoli ne poslušajo, ainpak se pri kadilnici igrajo, med seboj šeptajo. ali še tudi iz cerkve letajo. Ako kteri v cerkev pride, de bi k sv. maši stregcl. in mu drugi bukve prevzame, noče v cerkvi ostati in pri sv. maši biti .temuč zopet skoz vrata gre. če tudi pri nobeni maši ui. Ako pa ostane, sloni brez molitve, kjer si bodi, ali pa še z druzimi šepta in nepokoj dela. Tako se rado zgodi, de taki otroci ne ob nedeljah ne ob delavnikih nikoli v resnici in prav pri sv. masi niso. Velikrat tudi mežnarji ravno tako delajo. To je prav velika in močno razširjena napaka, torej sc rado zgodi, de so ministranti velikrat pra\ poredni in zanikerni otroci in de ni nic prida iz njih.
Poslušajte tedaj ministranti ali masni strežeji. kaj vam povem: - poslušajte iu spolnujte. de časni in večni nesreči odidi lt\
I. \k-» k »v. maši strežetc. moraie v«.c latinske molitve dobro znali, jih razložim moliti, in namen imeli, de
bi Bog to dopolnil, kar z mašnikam vred prosite, desiravno besed ne razumete. Skusite pa, se naučiti, kaj de besede pomenijo, ki jih govorite.
2.	Boke vselej sklenjene po koncu deržite.
3.	Molite, kolikor imate časa, sv. rožnikranc, ali sv. mašo na bukvice, ali pa sicer kakor nar lepši premorete; mislite na Jezusovo terpljenje.
4.	Sem ter tje hodite tiho in spodobno, ue pa pre-derzno iu z ropolanjem.
5.	Kadar ste v sakristii, molite kaj, nikar nepokoja ne delajte, in spoštljivo se obnašajte; kadar je v cerkvi sv. maša, tudi vi molite, saj pri povzdigovanji pokleknite, in pri pridigi in keršanskim nauku zvesto poslušajte.
6.	Nikar med sv. mašo iz cerkve ne letajte, temuč bodite pri sv. maši.
T. Nikoli ne pozabile, de je cerkev hiša Božja, in de s svetimi rečmi se mora sveto delati.
Se veliko bi bilo treba vam povedati, kar bodo pa vaši častitljivi gospodje duhovni po posebnih potrebah nadomestili.
Srariio pijancam.
Pijanec se takrat spreoberne, Kadar se v jaino zverne.
Iz Smarije v Ipavski dolini 2. kozoperska 1838. F. K. Žalostno novico, ki jasno spričuje, de je. Bogu se usmili! ta pregovor le večidel resničen, ti hočem povedati, draga ^Danica", de jo razglasiš:
Pride v naše kraje, kakor je večkrat že prišel, neki popotni rokodelec, od kteriga se pa nič druziga ne ve, kakor de je Lah. Mož je bil neznieriiosti v pijači tako pod-veržen, de je vse, kar si je pridobil, skoz gerlo pognal, in večiga veselja na svetu ni imel, kakor, kadar je pri bokalu sedel. Ali vino. ki ga je. če je le mogel, vsaki dan do gerla imel, je tega navajeniga, zastaraniga pijanca pred časam silovito pod zemljo spravilo. Veliko jih je, piše sv. Ambrož, pijanost pomorila, tako tudi našiga rokodelca. Po navadi se ga ta dan prav nalije iu še pred poldnem, k temu ves blaten, ker je bilo poprejšnji dan deževati začelo, oprimši se komaj komaj privleče do bližnje pile (kapelice) in zaspi. Ali kaj? Dolgo spi. terdno spi. mračiti se začne, že tema velika zemljo pokriva, bliska se iu germi.— pa pijanec se v ender le ne zbudi. Nanaglama se obiln dež vlije, vse teče pod streho, in kar hitro gredo po vinopivca, ki ves omamljen pod milini nebam leži. Ali. o strah! moža več ni... Kam je prišel?... Mislili so sploh, de je že tu ali tam v kaki hiši shranjen, torej ta misel nas nekoliko vtolaži. Ali drugo jutro, ko se je danilo, ga zagledajo... pa o joj! m e r 1 i č j e... brez vsake pomoči. brez presvetih zakramentov je konec vzel! —
Zverne se namreč, mislijoč v tisti strašni temi, de gre po ravnim, čez zid, ne ravno globoko z glavo na kamen pade, si jo razbije, in kar ganil se ni več po padu. kakor zdravnik spričuje. (vinjeni smo ga vidili na tleh mertviga ležati, in zraven smo premišljevali strašne sodbe Božje, in kako se pravično mašuje nad vsiini tistimi, ki imajo trebuh za svojiga boga.
Marsikteri. ki bo mislil. de se sme z letašnjim vinam norčevati, bo šel prezgodej pod zemljo, ker je bolj močno in ognjeno, kakor druge leta, in utegne se mu zgoditi, kakor iinenovaiiimu možu. de si bo glavo razbil in tudi žalostno smert storil. Bog daj, de bi ne!
Kaj pa unkraj groba?
Sodba jc sklenjena, de pijanci ne bodo Božjiga kraljestva posedli. marveč bo peklenski brezen svojo golt od-perl in požerl vse tiste, ki se v pijančevanje podajo. Tako govori sam Bog pri preroku Izaiju 5. 11. Strašne so te besede, iu vredne, de bi jih vsi tisti, ktere zadenejo, pogostama premišljevali. Z Bogam!
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. 10. t. m. so bili novi prost, prečastitljivi gospod Anton Kos, poprejšnji dekan v Krajnu, po Njih milosti prevzvišenim našim škofu, gospodu Antonu Alojzi i, v stolni cerkvi v svojo novo čast slovesno utne-steni, in ravuo ta dan so bili izvoljeni tudi v predsednika knežje-škofijske sodnije ljubljanske v zakonskih rečeh. — Njih naslednik v Krajnu so v. č. gospod Janez lieš, poprej dekan v Idrii, ki je zdaj razpisana.
Iz Ljubljane. Ob svojim času smo rekli, de hotno to jesen skušali zopet nekaj suhiga sadja, zlasti češpelj, poslati v Afriko našim ljubljenim iu od žeje terpeženim misijonarjem. Kdor je voljan, kej k temu pripomoči. prosimo, naj blagovoli take reči v Ljubljano poslati. Dolenci pa naj skusijo sadje pri visokočastitirn gospodu proštu v Novim mestu oddati, ki ga bodo nadalje v Ljubljano odpravili.
Iz Ljubljane. 6. t. m. je v. č. g. provikar Kirch-ner zapustil naše ljubljansko mesto in se je podal skoz do-lensko stran proti Dunaju. Vidil je visoko spoštovani popotnik lepe dolenske kraje: Smarjo. Višnjo goro. Zatičino, Šent-Vid, Trebno, Novo mesto, Šent-Jernej. Kostanjevico , Leskovec, Kerško, Videm , Šent - Kocjan , Sent - Ru-pert, Šent-janško dolino in Radeče. Od tod se je poda! 11. t. m. po železnici od zidaniga mostu v Celje, in od tam v Šent-Andrej, od kodar pojde dalje skoz Maribor in Nemški gradeč na Dunaj.
Veliko plati bi se napolnilo, ako bi kdo hotel popisovati veliko in priserčno, prav keršansko gostoljubnost, s ktero je bil apostoljski mož sprejeman po Slovenskim, in obilne darove, ki jih je za misijon prejemal. Vse to v osebnostih zamolčim, ker se bojim, de bi blaziga serca in lepe duše visokočastitih gospodov in dobrotnikov ne žalil, ki ne išejo očitnosti. Rečeni pa, de po Slovenskim popot-vati je veselo in lepo. Tukaj se kaže keršanski duh, tu se katoliško življenje vidi v djanji, tukaj živi spomin za afri-kanski misijon, za kteriga se je darovalo že lepo število slovenskih sinov. In kako drage so bile vladniku tega misijona vse njih sledi na sedanjim popotvanji! V Višnji gori je vidil v. č. gosp. fajmoštra Ciglarja, kerstnika našiga ue-pozabljiviga gosp. Knohleherja; v Sent-Jerneji domačijo g. Martina Dovjaka; v Vidmu na Štajerskim mesto, kjer je bil gosp. Oton Trabrant poslednjikrat duhovni pomočnik; v Šent-Kocjanu pa rojstno hišo. starše, in kerstni kamen ranjciga provikarja Ign. Knohleherja. Gorke solze so oblivale Knobleherjevo staro mater, ko je vidila pred seboj v domači hiši namesto svojiga ljubiga Načeta le pa njegoviga naslednika M. Kirchnerja, in roke so se tresle starimu očetu, ko iz ust po ptuje oblečeniga popotnika ni bilo več slovenske besede kakor pred T leti, ampak nemški glasi. Zares, na svetu vse le kmalo mine!
Na vprašanje, kje bi se ranjcimu gosp. provikarju kak spomin v njegovim rojstnim kraji napravil, so ondotni g. fajmošter svetovali, de naj se poleg kerstniga kamna v zid vdela kamnita ploša s primernim napisani iz življenja ranjciga provikarja. Boljšiga in primernišiga bi blezo ne mogel kdo svetovati. Enak napis na rojstni hiši ranjciga bi bil manj stanoviten, ker se take poslopja večkrat predelujejo in prihajajo iz roke v roko; tudi jc duhovuimu možu spomin v cerkvi bolj primerili, kakor pa na kakim drugim kraji.
Zares lahko si mislimo, de to popotvanje apostoljskiga provikarja po slovenski zemlji se bo ncpozabljivo v njegovim spominu ohranilo, kakor je tudi sam rekel, in mi naročil, de naj vsim skupaj očitno zahvalo naznanim v njegovim imenu za toliko prijaznost, dobroto in keršansko ljubezen, kakoršno je povsod našel, skusil in vžival. Se prav posebno veselje, pravi, mu je to. tle se s suiertjo slo-venskiga spreduika tega misijona slovenske serca za misijon niso ohladile. — Zraven tega naj še opomnim, kar na-rocujc gosp. provikar za take. ki bi se od kodar koli v ta
misijon poklicane čutili. Potreba jim je posebno laškiga jezika in arabšine, ktere bi bilo dobro se hitro poprijeti, de bi zamogli poprej kej delati, ko v skorej zapušeui misijon pridejo. K temu pa bi bilo potreba misijonarju. de bi vse rokodelstva vedil in znal, ker mora vsim vse biti. Zlasti pa morajo biti rokodelci v svojih rokodelstvih res /.najdeni, n. pr., v zidarstvu, mizarstvu, in ne samo mojstri — skazi, ker tacih tudi tam ni treba. Nekaj /.najdenih zidarjev iu mizarjev bi misijon (udi za plačilo sprejel, ko bi ravno želeli, ko bi bili pošteni, pobožni in dovoljno spretni.
Ker se poslednjic vselej iu povsod znajdejo dobrotniki, ki bi radi za misijon kej storili, naznani gosp. provikar.de to dobo je posebno potreba: Mnogoterih večih podob ( vmes opomnimo de lepi podobi sv. Jožef in sv. Magdalena i z Sin. pod Siii. g. ste v hartumski novi kapeli prav priprav no mesto našle}, bander. pozlačenih oklepov ali romov. zlatih in židauih port, mnogoterih rob in tkanin za v cerkev (le blazin ne. ki jih obilno imajo), večjih svečnikov itd.
V	Noviui mestu je 4. t m. umeri v. č. O. Kngcl-bert Kuific, iz reda sv. Frančiška. Častiti ranjki |e Inl učenik na ondotni giinnazii in čez ti let tudi vodja laiin-skiga šolstva. 1'merl je v svojih zgodnjih letih, v L">. letu za mertvudam. Hvaležni giinnazialci so svojimu Ijubljenimu učeniku in vodju še pri pogrebu vso mogočo vasi ska/.ali, kar tudi njim samim v čast in spoštovanje slu/.i.
Iz Cirklliee nam je dospel obiln dar za afrikauski misijon. spremljen z lepimi besedami, kar je v posebno east ondotni prečastitljivi dekanii in goreči občini, iu našitim mi-sijonu v velik prid; torej prosimo za zamero, de se pre-derznemo tudi pisanje razglasiti, ktero pravi:
Kakor sim bil visokočaslitimu prepoštovanimu gosp. provikarju o njegovi pričujočnosti pri nas obljubil, sim pre-tečeno, rožeukransko nedeljo v tukajšnji farni ccikvi darovanje ali ofer napravil -/.a afrikauski misijon. pri kterim se je dobilo "*.» gold. 30 kr. Ta dar vam pošljem, ki ga dalje odpravite, in prosim, de naj bi v. č. gosp. aposto!j>ki provikar za-iuc iu za moje fariuaiie v llartumu eno sv. mašo brali, ako jih vse vladajoča previdnost Božja srečno zopet tje pripelje.
Kako de nas je tukaj pričujočnost gosp. Kirchnerja razveselila, in kako serčno se nam je ta apostoljski mož priljubil, priča znesek pri darovanji, kteriga so se moji farmam prav veseli vdeležili; torej nam bo pa tudi vedno v živim spominu ostal dan. ko je afrikauski apostel v naši farni cerkvi sveto mašo obhajal.	F. A.
V	Fari pri Kostelu se je v praznik rojstva pre-čiste Marije Device. Matere Božje, posebna slovesnost obhajala. Ta Fara je že okoli pet sto let stara, imela je (udi staro farno cerkev, klera je bila že tako slaba, de se v nji ni smela več služba Božja opravljati, in so mogli hoditi duhovni pastirji v bližnjo podružnico, ki jc komej okoli tri sto farmanov zamogla obseči, in tainkej duhovne opravila imeti. Po mnogih prošnjah so dosegli v. č. gospod fajmošter Ignaci Jerin privoljenje, novo farno cerkev zidati. Duhovski in deželski spredniki so prav pripravno odločili praznik Matere Božje, de sta bila za novo farno cerkev temelj iu vogelni kamen posvečena, ker Mali Božja je patrona te fare. 9. k i m ovca so mislili farmani s smoduikam zjutraj zgodaj častitljivost dneva naznaniti, pa Bog vsigamogočni jc začel v oblakih streljati, iu rekel bi, de On sam je naznanil vernim, de se bo ta dan slovesnost godila za Božjo hiso. za njegovo prihodnje prebivališe. Ako ravno je zjutraj deževalo, se je bilo vender okoli desete ure obilno ljudstva zbralo k svelimu opravilu na kraj. kije bil za novo farno cerkev oduieujeu. Okoii desete ure s« šli iz duhovske hiše v versti. pervie duhovni \ duhovnik oblačilih napravljeni, namreč: dva duhovna pastirja iz llioda. domača dva gospoda, potlej v v. tč. sz.: Anton Zeleznik, Juri Steurer. Jakob J.-tin. Mihael \V«df. ko<ev-ki d« kan, in za njimi v. c. Matev/. Svetlicič. koral i z Nuviga mesta,
ki so bili pooblasteni, to sveto delo opravljati. Tudi so spremljali duhovne: gospod Matevž Pinter, c. k. deželski svetovavec in okrajni sprednik v Kočevii, in c. k. vodja tega zidanja. Pričelo se je zdaj posvečevanje vode, vogel-niga kamna in temeljna. Med posvečevanjem je nehalo deževati, za to so menili gospodje, de naj bi bila pridiga in sv. maša precej tamkej, kakor je bilo pripravljeno, pa zopet je kmalo jelo deževati, in torej se je ljudstvo z duhovšino snidilo v bližnjo podružnico in okoli cerkve. Zdaj je bila pridiga, ktero so imeli poprej imenovani visokočastiti gosp. korar. Opomnili so od praznika Matere Božje, potlej od Izraelcov, kako so v babilonski sužnosti zdihovali po tem-peljnu, kako so bili pa veseli Izraelci in njih duhovni, ko so bili iz suznosti rešeni, in so dobili privoljenje, staviti temelj za nov tempelj, ker je bil poprejšnji podert; in kako veselo so duhovni svete pesmi peli; potem so se pridigar obernili k farmanam, kteri so z žalostjo dolgo časa pričakovali nove farne cerkve, in dans veseli dan obhajajo, ker se jc delo za njo pričelo. Dali so farmanam lepi in posebno potrebni nauk, kako naj se med zidanjem obnašajo, de naj vse v Božjioi imenu, iz ljubezni do Boga, v povikšanje Božje časti prično, delajo in dokončajo. — Ker jih bo mar-siktera težava zadela, in bodo imeli mnoge stroške, in de bi vse to ložej voljno, v Božjo voljo vdani prenesli, naj se spomnijo večkrat med delani na dobrote, ktere bodo oni, in njih otroci v ti Božji hiši dosegali; opomnili so tudi far-mane. naj se med delam varujejo vsiga pregrešniga zader-žanja in govorjenja; naj dans in ves čas med tem delam molijo, de bi srečno svoje delo dokončali. Potem so bili opominjani, naj iz hvaležnosti molijo dans, in pa tudi v novi enkrat dodelani cerkvi za svitliga cesarja, ker so privolili, kakor patron, okoli 10.000 gold. za te stroške; uaj molijo za svitlo cesarico in Rudolfa cesarjeviča, za sv. Očeta papeža, za milostljiviga kneza in škofa, za vse pričujoče dežclske in duhovske gospode, sosebno pa za do-inačiga gosp. fajmoštra, za verne mertve, za tri ranjke gospode fajmoštre. kterih košice so zdanji gosp. fajmošter na novo pokopališe dali prenesti in so jim lep spominek postavili. Rekli so farmanam, naj se tudi še sosebno Marii prečisti Devici priporočujejo v dušnih in telesnih potrebah, naj jo z novo gorečnostjo časte v novi enkrat sozidani cerkvi Marije Device. Po pridigi je bila sv. maša, ktero so gospod Jakob Jerin brali, in so jim stregli gospod dekan, gospod domači fajmošter in drugi gospodje. Med zmernim, bolj kratkim, pa dobrim kosilam so pervo zdravico napili domači gospod fajmošter na zdravje svitliga cesarja, kakor patrona farne cerkve, in gosp. okrajni sprednik, kakor cesarjevi namestnik, so se zahvalili, in tistikrat se je tudi streljalo. Ob štirih popoldne so ptuji gospodje na svoje dome odrinili. Tako je bila slovesnost dokončana. — Oštir-jem ali kerčinarjem je bilo sicer težko, de je deževalo, pa dež je marsiktero nerodnost in pregreho odvernil, kakoršne se pri takih priložnostih rade primerljajo po pivnicah. Bog daj, de bi se težko delo srečno dokončalo v zveličanje farmanov in v povikšanje Božje časti. — V vogelni kamen so bili tudi položili napis, kteri spričuje, de je cerkev zidana ob času svitliga cesarja Franca Jožefa, svetiga Očeta Pija IX., milostljiviga kneza in škofa Antona Alojzja, Ignacja Jerina fajmoštra, in podpisali so se tudi vv. čč. gg.: M. Svetličič, M. \Volf, Jakob Jerin, in drugi poprej imenovani duhovni, pa tudi gosp. M. Pinter, okrajni sprednik. Položili so v vogelni kamen tudi mnozih denarjev, zlatih, src-bernih in kuprenih, ktere so darovali gosp. Pinter, gosp. Jakob Jerin in domači gosp. fajmošter.
\a Reki, 27. kimovca. J. B. — Že zdavnej Vam nisim poslal nič novic; tu jih imate spet nekaj. — Včeraj, t. j.. 20. je bila na Tersatu v frančiškanski cerkvi nova, ali kakor tukaj pravijo, „nilada" maša. Novomašnik je bil iz bližnjiga grada Kast ve, duhoven teržaške škofije. Duhovno opravilo je bilo slovesno ob 10. Vernih se jc še
precej snidilo, če tudi je bora dobro pihala. Pridigar jc v lepi hervaški besedi razlagal dolžnosti, ki jih ima mašnik, pa tudi, kakoršne imajo verni do njega, do vsih druzih, če hočejo, de bo vsim v časni in večui prid. — Zares, dandanašnji se ne more dosti opominjati verno ljudstvo o tej zadevi, de bi združeni molili in prosili Očeta milosti, de bi dobrih delavcov milostno poslal v svoj vinograd. V tih krajih namreč se leto in dan manjša njih število, ker domačih je malo, iz sosednjih škofij so pa tudi zastali. — Novo-mašniku je bil mende samostan velik dobrotnik; lahko je tedaj verjeti, de je bil za vse kej vesel dan. — O malim Šmarnu, posebno na kvaterno nedeljo, je bilo tukaj dosti romarjev, zlasti iz Notranjskiga, kterim se navadno po krajnsko pridiguje, kar je tudi prav. Letaš jim je v. č. O. G. govoril od grešnikoviga stanu, kako žalostin je na tem svetu, kakšin bo pa še le na unim, če se ne spokori. Bog daj de bi bil vsak kej zase ohranil! Zdaj se je tudi sem ter tje lepo petje čulo. —
Pred 14 dnemi so se tudi tukaj normalne, realne in druge šole slovesno dokončale. Kakor se iz programov vidi, imele so dosti učeneov in učenk, zmed njih nektere celo slove. To spričuje, de se v tem mestu zelo prizadevajo za ljudsko izobraženje, kar je posebno živa potreba dandanašnji, ker si bistra glava lahko koj kam pot najde. — Razumeti pa se nikakor ne da, kako de nekteri pisači vsim postavam ukljub narodne šole spodkopati in tako vstvariti žele, de bi ljudstvu nič ne mogle koristiti — in to večidel s tujim jezikam, ki domačim v vsakdanjim življenji nič ne velja, — in ker domači učeniki pri tem delu dosti ali nič ue veljajo, de bi jih poklicali od nemškiga morja. — Bog!
Na Reki, 11. okt. (vinotoka). — Veselo je slišati in brati, kako si prijatli in pomočniki srednje-afrikanskiga misijona prizadevajo, ne samo misijonarjem veliko dobrih in usmiljenih sere nakloniti, temuč tudi, kar se tistih krajev in ljudstev tiče, jih svetu naznaniti in tako sčasama bolji pot tje napraviti ter kakor si bodi zediniti. Lepe in hvale vredne so naznanila marijanskiga društva na Dunaji, iutudi časnikov, ki sem ter tje kej dotičniga naznanijo; lepo je razlagal ranjki baron Reden v geografiškim društvu o sudan-skih krajih, nilskih bregovih in prebivavcih in prizadevanje verlih misijonarjev, in je tako mnogo učenimu svetu razkazal; letaš mi pa pride v roke program milanskiga gimnazja „di Porta nuova" ki obsega precej obširin popis „od beliga Nila in srednje-afrikanskiga avstr. misijona z zemljovidam tistih krajev". Gosp. prof. Amato Amati je na 10 listih velike osmerke učeno popisal in ob kratkim v en spis povzel vse, kar je bilo sem ter tje raztresenega. Začenši z ugovorain popisuje kraje od Hartuma, ki so ob belini Nilu, pa do zadnje postaje naših misijonarjev, Gon-dokore, potem prebivavce, razno obuebje, dela misijonarjev, med kterimi, se ve de, ranjciga provikarja g. Knobleherja, s posebno slavo imenuje, in slednjič tudi nekaj od prihodnosti tistih nilskih krajev in prebivavcov, če se z Božjo pomočjo po sreči izide in dožeue, kar je zdaj s tolikim tru-dam še le pričetiga. — Gosp. profesor je s tem svojim delam, če je tudi majhno, veliko dobriga storil, ker je celotno, in začasno sleherni vse v njem najde, kar želi. Dobro bi bilo, de bi se programov popis, kakor že bodi, med svetam razširil, sicer bi tam le samotno počival. Posebne hvale vredin je tudi učenec V. razreda, Cene Pezza, kije zemljovid prav lepo in lično zrisai. Tako historično in geo-grafično delo bi bilo, kakor vsak ve, brez zemljovida spet pusto in morebiti tudi nerazumljivo. Morebiti, bom drugi pot od tega kaj več povedal, ako bo čas dopustil.
Pri nas se šole še niso začele. Prično se pa „o Vsih-svetihu. Želeti bi bilo, de bi bilo letaš kaj več učeneov, ker jih tudi drugod več dobivajo. Lepo in obnovljeno bo tudi giiniiazijalno pohištvo in orgle šentvidske cerkve, ker si tukajšnji magistrat hvale vredno prizadeva, vse popraviti in olepšati. — Z Bogam!
Iz Slatine na Štajerskim, 9. vinotoka. — d— Sem sim došel ravno o sv. Mihcli, in sim tu že 12 dni. Ali čas bo, že skoraj odriniti, ker od vsih letaš tu bivših gostov, ki jih je bilo nad 3.000, sva dozdaj ostala le še sama dva, in tedaj ne moreva pričakovati, de bi bilo še po sklenjeni zdravilni dobi zavolj edinih dveh oseb še daljej odperto stanise in de bi se strežništvo tegnilo, kar pa vender prijazuo oskerbništvo le še terpi. — Vreme imamo, hvala Bogu, tudi tu se zmiraj tako prijazuo, de si ni boljiga želeti. Zato pa tudi po nogradih vse mergoli in doni veseliga petja bravcov, ki imajo letaš toliko in tako lepiga grozdja, de bodo še mnogo mnogo let pomnili obilnost in krepost svojiga repačnika ali rkometniga vina". — Meni pitje tukajšnje s lat ne dobro pomaga s svojo čistivno in krepivno močjo; ali moj že skorej premagani kašelj je bil le skorej premagan, in se le še oglaša, posebno po noči.
Tudi tukaj imam lepih sprehodiš na zbir. in priložnosti dovolj, pod milim nebam hlipati v se zdravi zrak tu-kajšnjiga podnebja. Nar veči veselje pa imam nad prelepim petjem, ki mi med pitjem zdravilne vode doni iz bližnje nalivavnice, ker se slatini nataka v steklenice, v kterih se potem dobro zapečatena razpošilja na vse strani. Kako čuda lepo de je to prosto, naravno petje brez vse umetnijske vednosti „n o t i n t a k t au , to se mora čuti (jslišati), de se verjame in občuti. Zato pa tudi slatinske pevke že davno in daljno slove po ^Drobtinicah" in vsih slovenskih časnikih. Al krona te slave je, de prepevajo le samo poštene pesmi — svete ali izmed svetnih le nedolžne. „Danica" je že pred tremi leti podala v zgled eno naj lepših teh pesem — od „devištvatf. Naj sprejme tudi v svoj Ietašnji tečaj eno, ki je une vredna verstnica po podučuih besedah in prelepim napevu — od rn c d o I ž-nosti". Sprejme pa naj tudi t- opev, ki povzdiguje po vrednosti te keršanske pevke visoko čez nekdanje iu še sedanje malikovavske „s i r č n c''.
JSlttf/or nedolžnosti !
Nar slajši veselje nedolžnost nam da: Nam slajša življenje, po rožcah polja. Prelepo sc sveti srebro in zlato. ?Se lepši je scrce nedolžno mlado.
Veselo golobčik po drevji ferfra. Veselo jagnjiček po trati skaklja; Veselši pa bije nedolžno serce: Ne ve za tcrpljenjc in grenke solze.
Prelepo se sveti srebro in zlato. Prelepo se sveti od zvezdic nebo; Nedolžnosti rož'ca še lepši cveti, Se nar bolj prijazno, nedolžno smeji.
Posvetno veselje nam serce kazi. Napravlja brit ko.-t i. življenje greni: Podobno jc kaei. ki, pisana vsa. Je smertniga strupa le vender polna.
Posvetno veselje sc staja ko led. Hitrejši ko rož'ci odpade mu cvet; Le ternje bodeče mladini pusti. In vleče pod zemljo že mlade kosti.
(."e hoče skušnjava premotili nas, Poslušajmo takrat s\oj /notranji glas: Kudeče se lire obrača na Miieli. Al angel — varh kliče: Nikar, to jc greli!
Zatorej varvajmo sc greha zvesto, l)e hudi nam serca omamil ne bo: N.ij aniel — varh z nami veselje ima. Nas lepo po poti v nebesa polja
V nebesih tam čaka en angel na nas, Kjer gleda veselo Očetov obraz;
*j Pise sc sploh le slatina in Slatina (ime tukajšnje zdra-
vilne vode in sela krog njej; izreka se pa le ..blatna- in jest menim, de to je pravo — namest okrajšane besede: kislatna (voda) ~ Saucrbruun. kakor nnogradu namest vinograd.
Iz lil je prečiste. ki večno cveti.
On spleta nam krono nebeške časti.
Slalinslie perke.
Sirene bile •) morske so dekleta, ki s petjem čudolepim so vabile
Slušavce; al joj! premen le jih v — p rase t a. Potem v morja vertincih potopile.
Sedaj pa so. ker toljka je prosveta. Uledišnje pevke moč siren dobile:
Saj več slušavcov spremene v — osleta. Scer te bi namest koi.j jih ne vozile!**)
Tud Slatina pevke ima. pa veči cene: Njih petje vsih je clasomikov jeka;
Pojo nedolžnost le in blagre njene.
Vi lovci spotikljiviga le veka.
Slušajte tu mi slatinske sirene:
Premen jo vas še kteriga v — človeka!
štfizffletl po kersanskhn sretu.
V Praških visokih šolah bo letaš v zimskim času prof. dr. Kabian obravnaval v češkim jeziku: razlago lim-skiga utišala, ritvala in pontilikala. — Njih svetost papež Pij IX. so češkimu grofu .lan. Kolovratu Kralovskimu veliki križ Kristusoviga reda podelili. Ko so bili namreč lnide-jeviški škof lansko leto v Runu. so sv. Očetu naznanili tudi velike zasluge gr. Kralovskiga za cerkev in za šole. Ta blagoserčili gospod svoje birc in dajatev do duhovnij in sol ni hotel odkupiti, temuč jih je še le za vse prihodnje čase v deželnih bukvah zagotovil. Majhne plače učenikov je na svojih patronatih zvikšal, uboge vedno podpiral, kakor tutli škofovo malo semenišč v s pod rej o duhovslva. 20. u. m. jc bil imenovani grof med veliko sv. mašo pri sv. Obhajilu in po sv. maši so mu v. č. škof .lirsik imenovani red zrocili. V poprejšnjim nagovoru so škof opomnili. kako ljube/njivo so se sv. Očetu oči zasvetile, ko so slišali lepe tlela Kralovskiga za sv. Cerkev in človeštvo, iu rekli so. de s tem redam sv. Oče posebno liste želijo počastiti, kteri se v razširjanji kraljestva Božjiga posebno sknžcjo. Vpričo grofov Srenka in l.azanskiga. Moiisigu. I.obeisinerja. ki jc bil tudi to leto v apostoljskiga protouotara pov zdignjen. korarjev in neštevilniga ljudstva so škof belo z rudecim križem o/.ali-šano obleko tega reda blagoslovili, iu so obleko in meč v znamnje hrambe sv. vere gosp. grofu zročili. Potem jc prejel iz škofove roke zlate ostroge, blagoslovljeni kri/, na rudečim motozu. in redno zvezdo na per.-i. To slovesnost je novi vitez s tem povikšal. tle je tisti dan lep dar tidmcnil ubogim btidejeviškiga mesta, in druziga škofij^kimii maliiuu scmeiiišu. — Iz i z h o ti u j e Indije se	tle je eden
sinov kambodškiga kralja prestopil v katoliško l crkev. Kambodža se šteje zraven Toiiking-a. Kočiucine in tlruzih zemelj k anamskimu cesarstvu.
Mfomače duhorne roje.
svet d živeti in zveličan •» u m r e t i.
(Dalje.)
T r c t j a k o r c n i u a g r e h a v p o č u t u i h m o č č h naše duše jc goljufana v m i s I j i j a. Zakaj človek greši? Človek greši, ali tle bi kako v iisi»ljcvaiio dobroto dosegel, ali pa kako vmišljevano hudo odvetnik Vmisljija
l.e po d «> m i s 1 i j ah malikovav skiga liasnoslm ja.
*•) Kadar kuka teh sl- di-nih siren s >\ojim prijem j.o-lii^a\em: posebno vstrež''. ji sprinije jo s\oj<i zadovoljim-! vea^i rrlu s tem. de jo ne le samo s silnim ploskanjem r«»k iu vrst-iim \;.it-j cm izklicujejo izzad zamujala. in roze in v mer v .»•«,«• ineetj«; temne de. kadar se pelje i/, jledisa. ji naj Imlj iiatlust-ni ca-stivci sc tudi konje izj.rez.jo spred kočije, iu oni namest konj vlečejo sireno na nje slanise. med tem ko jo diu-i se zim r-j s cvetlicami posipljejo. hnaka sirena si večkrat rn sini vrorr pri po je po vec tavžeut goldinarjev! Ali tako ce.-enje in darovanje ni nialikovanje?
človeka velikrat oslepi, de meni, greh mu bo kej prijetniga naklonil, desiravno je vselej hudo veliko večji, ktero za greham nasledva; slepa počutljivost sc vname in čez vso mero duhti po tem. kar človeku škoduje. Nasproti pa goljufana iu goljufljiva vmišljija velikrat človeku žuga hudo, ki nikakoršno hudo ni in ga tako omoti, de dobro zavolj tega opusti.
Zgled bo pojasnil, kako strašno sc grešnik goljufa. 13. uniga mesca sta bila na Ogcrskim vlačugar in vlaču-garica obešena. Zakaj? Pervo je oslabljena vmišljija, ki misli v nesramnim znanji svoje veselje najti. Tako pote-piusko življenje pa tudi denara potrebuje; tedaj izhaja iz perve pregrehe druga nova pregreha. Kje denar dobiti? Kdor je z nesramnostjo lepo iu sveto čutilo sam v sebi zamoril. lahko v vse hudo zajde.
I na gerdina se tedaj pogovorita, de hočela gospoda, korarja .Markoviča umoriti, pri kterim je ncčistnica pred nekaj casam služila. Oslepljena vmišljija ji jc k temu napeljala. ker mislila sta. de bota po tem srečna, ko bota za denar umorjeniga gospoda jedla in pila. Grozovitno djanje tudi res doperneseta. Imenovani gospod so bili namreč svojo keršenico odpravili in nekdanjo Katarino naprosili. de naj kake dni v hišo pride in potrebno službo opravlja. 5. vel. serp., ko ni bilo korarja doma, spusti Katarina B. tovarša strašne pregrehe, Janeza M., v gospodovo hišo in se pogovarjata, kako bota umoritev doveršila. In res, ko zvečer nic hudiga ne misleči stari gospod s svečo v roki po stopnicah doli pridejo, jih Janez M. za vrat zgrabi in na tla verze. hudobna baba pa svojiga gospoda z nekim le-sam bije in na to še tovaršu nož prinese, s kterim gospodu vrat zabada. Iu kmal je bila pregreha dopolnjena, nad ktero zemlja stermi in v nebo za maševanje kliče. V tako grozovitnost utegne človeka slepo hudo poželenje pripraviti, ako ga ne kroti!
Poglejmo pa v tem strašnim djanji, kako se goljufna domišljija -ama sebe ukani. .Motivca, vsa strahu prepadena, v veliki naglici le nekaj denara in druzih reči poropata, bežita v temni imci doli po stopnicah, ne utegneta vrat odpirati, temuč skoz okno v dvorišč skočita iu iz dvoriša na cesto. Bilo je zvečer ob desetih, in moriv ca vso noč strahu omamljena okrog tavata. Ou groze si ugrabljeniga denara še šteti ne upata, nesrečna moriv ka zboli in ves prihodnji dan lezi. V takim obupnim stanu tavata morivca nekaj časa sem ter tje. ali kar se nc stori, to se ne zve: v Dardi ji doteče roka Božje in svetne pravice. Bila sta vjeta in obešena. kakor je ze zgorej rečeno.
Tako se pregreha ukani! Taki jc sad oslepljene vmiš-Ijije! — Kakošno jc tedaj zdravilo zoper to zvito kačo — zoper slepivno iu oslepljeno vmišljijo? Vsa učenost je v tem: rK roti svoj e p o ž e I e n j e !u Ako te v mišljija slepi, kako sladek in prijetin je greh. kdo ve kaj dobriga de ti bo prišlo iz njega. reci: Vmišljija. tisi slepa I a ž n j i v k a! Dobro, ktero ti meni iz greha obetaš, ni dobro. Ti mi obetaš medu. pa mi strupu daš! Hudo. ktero mi žugaš, kadar se greha zderžim. ni zares hudo. ampak dobro. Trud, kteriga mi kažeš, ko je treba čednost skazovati, ni tolik, kakor mi ga ti razodevaš! Nikoli nočem delati po slepi vmiš-Ijii. ampak po zdravi pameti in po dobrim prevdarku — z gnado Božjo.	(Dalje si.)
Por/oftc gteivkeaberške.
konštaiilinšita. ')
Neprecenljivi vir! tvoj curek toči
Hi lelinim zdravje, zdravim pa cekine — Ozdravljevaje pivcov na stotine Lastnike bogate po dragi moči.
To je «t'ioistaniinsqaelle**, sloveča zdravilna voda ▼ Gleichen-brrgu n* Majerskim. Kar je rečeno od te. velja tud od druzih dveh imenovanih, posebno pa od »latinske.
Neverni pa Tomaž naj gledat skoči, Kak pivcov in polnivcov se množine Gneto do te zdravilne dragntine — Ves ljubi dan — re zjutraj, kot sinoči.
0 srečna Štirija! vode kislate Teb' namestujejo vse rude zlate: Ta slatinske. jovanske, konštantinske.
Pač Major teb': dar Božji toljke cene! — Ako ga rabiš v dobre le namene: Le v čast Bogu, potrebe sirotinske.
jDrobtine.
v
Življenje pravih služabnikov in prijatlov Božjih je, vsak dan umreti.
Pustimo, de naj Bog ravna. Božja volja naj se zgodi. Nič ne več ne manj, kot kar Bog hoče. Pavi križ.
k Lavretniiskim litanijam.
Odgovor o Božiču in o sv. Telesu, t) Marija. Mati mila!
Prosi. prosi ti za nas. bi nam Jezusa rodila.
Prosi, prosi ti za nas.	B.
JMiii darovi.
Za afrika tiski misij on: G. St. Perjatel 3 gold. — M. L. 2 gold. — Iz, Tre-belniga brat. denara 19 gld. — Iz Cirknice 7!» gld. 30 kr. Za bolnišnico in k a t. cerkev v J a b I u n k i: A. 3 gold. — Z. 1 gold. — J. Z. 30 kr. — G. Z. 30 kr. — I.. 2 gold. — V Božjo čast 2 gold. sr.
Pogovori z gg. dopisovavei.
G. S.: Jc vravnano; — bo dobro; — še kolikor toliko. — G. M. F.: Spis zastran „Judite" smo poslali v. č. g. V. v T. — G. B—k.: Spis zakasnil. — G. B-č.: Verlo i jako! — G. K.: Prosimo večkrat. — G. M.: Kmalo.
Miuitorsise zadeve.
V ljubljanski škofii so spremembe in vmestitve naslednjih čč. gg.: Jan. Žan, n. p., pride v Koprivnik; Jan. Želez nikar na Rako; Mat. Mar kič v Čatež; Jan. Kaplenk v Soderšico; Toni. Kajdiš, n. p., v Lašiče; Jan. Zagoda. n. p., v Dragatuš; Fr. Zupančič v Mokronog; A nt. Kcrčon. n. p., v Stopič; Andr. Vole. n. p., v Selce; Luk. llitij, n. p., v Cirkle na Dol.; Jan. Pfcifer v llrastjc; Jan. Teran, n. p., na Dovje; Jož. Meglič v Knežak; Jož. Zalokar v Košano; Lor. Rozman, n. p., v Sent-Janž; Jan. Projič, n. p., za subsid. v Motnik. Studeno jc 5. t. m. razpisano; g. Jak. K ušla n, ondotni fajmošter. se poda v pokoj.
I« dr. Mtaobteher/ev spominek.
Prenesek od 1. — ?. naznanila 4 cekini in 65t> gold. 24 kr.
Gospod	Stef. Perjatel. kaplan v Sent-Vidu ...	2	„	—	„
„ Tomaž Lenarčič v Ljubljani .....1	„	—	n
r	dr. Leonh. klofutar. bogosl. profesor . . 3	—	„
v	Martin Prevc. fajmošter v Mozelji ...	1	—	n
r Jak. V—r. kaplan.........2	.,	—	n
r Kr. W. iz Teržiča.........1	«,	—	„
Jan. Poklukar. bogosl. profesor ....	5	„	—	„
„	Jož. Poklukar. fajmošter v Sent-Vidu . .	5	„	—	„
„	Stanislav Sranc. kaplan v Sen'-Vidu . .	5	,,	—	„
„	Tom. Greznik, benef. v Sent-Vidu ...	1	„	—	„
„	Lor. Štupica. fajmošter v Godoviču ...	5	„	—	.,
„ Jak. Marolt. kaplan na Raki.....2	„	—	„
n M H..............1	„	-	.,
Skupaj: 34 gold. — kr. S poprejšnjim: 4 cekini in G90 „ 24 v Opomba. Po zmoti je postavljeno v posled. listu med zneske za spominek 3? gold. 30 kr. iz raške fare, kar pa gre med mile darove za afrikanski misij on.	Vred.
Odgovorui vrednik: Luka Jeiail. — Založnik: Jožef Blaznik