Published monthly by Slovenian National Federation of Canada.
For the Editorial Board and SNF President Vladimir Mauko
Address: 61 McFarland Ave. Toronto 10, Ontario, Canada.
Ortoprint, New Toronto Subscription rates: $3.- per year. 25 cents per copy
Letnik — Volume IV
NEIZPROSNO BORBO PROTI VSEM PREVRATNIM PROGRAMOM! Ml SMO ZA NAPREDEK IN RAZVOJ SOCIALNIH ZAKONOV, A NISMO ZA TLAČAN-STVO, SUŽENSJTVO IN ROB-STVOI . . . BOJ POVSOD IN VSE-LEJ PROTI NAJVEČJI SRAMOTI NAŠE DOBE, PROTI KOMUNIZMU!
dr. Anton Korošec (1940)
Številka 12 - Number 12
sLo\>ensk<\
FOR A FREE SLOVENIA
TORONTO, 20. DECEMBER 1954
BOŽIČNO OZNAILO...
This is Slovenia
Vkljub silnemu razmahu moderne znanosti predstavlja danes razbitje atoma nedvomno krono človekovega prizadevanja in iskanja! - preživlja sodobni človek veliko duhovno krizo, ki ji po svoji zemljepisni razsežnosti in neizprosnosti borbe, ni najti primere v vsej človeški zgodovini.
Dosedaj poznane idejne krize in zmede so bile več ali manj krajevno pogojene, navezane na ljudi živeče v kraju samem. Preteča sedanja komunistična nevarnost pa se s pomoč novodobnih tehničnih pridobitev: tiska, radia, televizije i.t.d. ... z veliko naglico širi in osvaja ljudi v najbolj oddaljenih krajih zemeljske oble.
Popolna zaverovanost v tostra-nost, grobi materializem v vseh mogočih inačicah grozi sedanjemu človeškemu rodu s popolnim uničenjem.
V	to zmedo časov pa nam božična doba, ki jo prav sedaj preživljamo, in v kateri obhajamo spomin učlovečenja božje Besede, rojstvo Jezusovo, jasno, govori s svojim skromnim a toliko bolj pomembnim oznanilom: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji" ...
V	teh kratkih besedah je izražena vsa vsebina našega tostranskega življenja in hrkrati dan ključ za režitev iz krize, v katero je zašla sodobna človeška družba. „Slava Bogu na višavah ..."
Poglejmo, je-li naše zasebno in javno življenje v skladu z bogato vsebino božičnega oznarrttf.! žc bežen pogled nam pove, da se je moderna družba v marsičem-, da ne rečem v bistvenih rečeh!, oddaljila od krščanskih načel, pozabila, da je človek krona stvarstva", zašla na stranpota in da Bogu ne izkazuje časti in slave.
Razrahljano družinsko življenje, dvojna morala v zasebnem in javnem življenju; v narodni in mednarodni politiki odločujoči sodobni makiavelizem in nepoštenost, neizkrenost v besedah in dejanjih, so kričeči primeri, zevajoče rane v bolehajoči človeški družbi.
Atomska kakor tudi vodikova bomba same na sebi ne grozita človečtvu in ne predstavljata nobene mnodižčne nevarnosti. Vsa ta nakopičena energija je do človeka indiferentna. Vse zavisi od tega, kakšen bo bodoči človek, družba Če jo bo uporabljal veren človek, človek, ki ima še vero v ideale, ki ima še zaupanje vase, ki še pravilno pojmuje svoje poslanstvo in svoje mesto v stvarstvu, in je okrepljen z zavestnim čutom dvojne odgovornosti, bo vsa ta izmerna energija človeštvu v prid, sicer pa lahko popolno pogubo in propast.
Človeštvo samo torej ima ključ rešitve iz sedanje krize v svojih rokah. Od nas vseh zavisi, bomo-li znali zaustaviti pogubni tok moderne zlaganosti v obliki grozečega materializma in duha moreče pretirane specializacije . . . Kje ¡e rešitev?
Samo v iskreni izpolnitvi božičnega oznanila: „Slava Bogu na višavah ..." upanje na rešitev iz sodobne krize, in „mir ljudem na zemlji" ... bo prav gotovo le na ta način resnično zagotovljen . . .
L. Jamnik
SPOROČILO UREDNIŠTVA
Ker se je za zadnjo številko nabralo preveč gradiva, je izostalo nekaj poročil o slovenskih prireditvah zadnjega časa. Ker je Slovenska država do neke mere tudi kulturna kronika življenja med Slovenci, prinašamo poročila v tej številki, čeprav so nekoliko pozna.
,LE DEVICA Z JOŽEFOM TAM, V HLEVCU VAR'JE DETECE NAM"
Želimo vsem Slovencem do katerih bo ta list prišel, blagoslovljene
BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1955.
Naj božje Dete lajša vsem težave, ter napolni njihova srca z milostjo svete noči, s katero se je pred dvatisoč leti začela nova doba človeškega rodu in katera vsako leto obnavlja novo življenje v dušah kristjanov.
Naj NOVO LETO GOSPODOVO 1955. prinese slovenskemu narodu SVOBODO, vsakemu Slovencu pa srečo, MIR in zadovoljstvo na svobodnih tleh domovine in v krogu njihovih
družin.
Uredništvo in Uprava lista , „SLOVENSKA DRŽAVA"
Popotnik je hodil po zemlji slovenski. Oko mu je objemalo vso čudežno lepoto, ki jo je božja roka posejala po naši deželi. Sredi te lepote pa je človek v teku časov ustvarjal svoje. Njegova dela so bila globok izraz življenja, ki ga je živel tukaj naseljeni slovenski rod. Morda najbolj in najprej vidno znamenje tega življenja in dela so bile cerkvice po naših gričih in gorah, kapelice in znamenja na naših križpotih. Veliko teh božjih hramov je posvečenih Mariji. Isto je popotnik videl po naših domovih, pri slovenskih družinah. Skoraj povsod je našel podobo ali kip Brezmadežne, pred katero je često gorela lučka, ali pa jo je zaljšal šopek. Možje ih žene, dekleta, fantje, staro in mlado, so polagali pred Marijo svoje osebne in skupne težave ter prosili sveta, pomoči in tolažbe, Njo, Marijo - Kraljico Slovencev.
Prišli so hudi časi. Razmetani smo po svetu daleč drug od drugega. Še v slabših razmerah žive naši dragi v domovini. Vendar se tolikokrat snidemo in povežemo v Mariji: Ob večerih kipi molitev
do Marije in po njej k Bogu z naše strani, in prav tako iz src onih v domovini.
*
Ni zato ravno slučaj, da smo Slovenci v Torontu posvetili Božji hram Mariji, - Mariji Pomagaj, -Kraljici Slovencev. Kot nekdaj doma, smo jo hoteli tudi tukaj v tujini imeti blizu sebe, dejal bi, pri rokah, s vsemi našimi željami in priprošnjami. S skupnimi žrtvami smo ji pripravili dom, kjer bo kraljevala od slej, vedno pripravljena ustreči našim priproš-njam, pripravljena prositi Jezusa za nas in naš trpeči rod v domovini. Kraljica Slovencev si je izbrala Toronto, da bi bila tako čim bliže nam, in mi njej. Upajmo, da bomo mi vsi vredni te njene navzočnosti, da bomo mi vsi znali ceniti, kaj nam pomeni imeti jo v naši sredi. Tolažila nas bo in krepila, - in upajmo blažila duševne in duhovne razdvojenosti.
Tudi za naš veliki povratek bomo prosili Marijo! Velike bodo žrtve, velike odpovedi, močne sile bodo potrebne in naglo ter ši-
roko razumevanje časa. Samo očiš čen rod, čist v najširšem in najglobljem pomenu besede bo te napore zmogel, a zato bo bolj kot kdaj potreboval Marije.
Mnogo prošenj imamo Slovenci do Marije. Mnogo jih ima vsak posameznik, mnogo vsi skupaj. Predvsem pa jo prosimo, da bi se zopet slovenska pesem svobodno razlegala in slovenska molitev k Njej zopet svobodno kipela po vseh Njenih svetiščih od Sv. Barbare mimo Svete gore, Svetih Višarij, Gospe svete, Ruške Marije, Gorce pri Mariboru, Ptujske Gore, Za-plaza, Nove Štifte, tja do Brezij in Bleda, povsod, koder je raztresen naš rod.
Marija, skoz' življenje voditi srečno znaš!
Priredil: V. Mauko
NOVA SLOVENSKA CERKEV MARIJE POMAGAJ V TORONTU, DAR TORONTSKIH SLOVENCEV MARIJI V MARIJINEM LETU 1954.
OBČNI ZBOR SLOVENSKE NARODNE ZVEZE V KANADI
V soboto, 4. dec. 1954. je odbor Slov. Nar. Zveze v Canadi -Toronto, podajal na občnem zboru, ki se je vršil v St. Michaels Colleg obračun dela preteklega poslovenega leta.
Po poročilih odbornikov, je bil stari odbor razrešen, nakar so se vršile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili: V. Mauko, predsednik, L. Jamnik - tajnik, ga. Dr. Rela Zadnikar - blagajničar-ga, g. Ivan Cerar podpredsednik, g. Dr. A. Kuk in gdč. Pestotnik -Božena odsek za emigracijo in socialna vprašanja, ter g. Z. Hrastnik - revizor. Odbor je dobil nalogo kooptirati še štiri odbornike in sicer: g. Lojze Koželj - revizor, g. Andrej Strlič - namestnik tajnika, g. Franc Kus - namestnik blagajnika in g. Janez Senica - odbornik.
Po občnim zboru se je razvil prijeten pomenek ob prigrizku. Nov odbor želi poživeti delo, utrditi stike z drugimi organizacijami in narodnimi grupami ter oblastmi in kanadskimi organizacijami. Vse to pa za čimboljše seznanjanje tuj-
THE SLOVENIAN CULTURAL AND ECONOMICAL CENTRE „SLOVENIAN NATIONAL HOME" (SLOVENSKI NARODNI DOM V TRSTU) IN TRIESTE, DESTROYED BY FIRE IN 1920 DURING THE ITALIAN ANTISLOVENIAN PERSECUTIONS.
THE TRAGEDY OF TRIESTE
"... For the Slovenians, the present decision of the West will mean disappointment and dispair. While they demanded a policy of democracy and compensation for injustice, our abandonment of the area will lead only to new injustice and intolerance. The Zone B got the final approval for a subjoga-tion to Tito's Communism without any guarantee of religious and political freedom. The Zone A with Trieste City came again
— J— * 1-----I- - ~ ' 1»	'1L _	,	■	, -
"The Slovenians distrust Italy's promise for the guarantee-of the national rights ... As a matter of fact, post-war Italy is still leading a strong expansionistic and chauvinistic policy of Italionization, even if we forget everything that happened before and during the reign of "¡1 Duce". The Slovenians in the Trieste area are opposed Italy chiefly because of her policy toward the Slovenians in Gorica and vicinity, the Venetian Slovenia, and Kanal Valley.
"The Treaty of London completely disregarded the fact that the Italian government is subsidizing (probably with American money) the settlement of Italians in the border territories with the clear intention to change the ethnical character of the over 1300 years Slovenian country . . .
"With the reoccupation of Trieste and the Zone A, Italy will add 70.000 Slovenians under her yoke. Thus totaling the number of Slovenians in Italy to over 130.000 . . Thus one-tenth of the Slovenian national territory with an entire Slovenian population all around the City of Trieste will be added to the Republic of Italy. More than a half of the Slovenian seacosts will be exposed to a carefully planned Italianization and continuing influx of Italians with a clear intention to build an Italian corridor from Italy to the City of Trieste on an entirely Slovenian territory since the 6th century.
"The end of the Free Territory of Trieste means an end of the proving ground of the idea of United Europe based on the guarantee of democratic and national rights . . . The Trieste area was beside the Saar a real testing ground of the European idea, a proving ground of democracy in practice abandoned by us for the purpose of future aggression and intolerance.
"... the Slovenians in the Free World will never recognize this injustice. Our fight for the rights of the Slovenians to live on their soil and speak their language freely will continue . . . We want to make clear to the Free World that the property
of the small nations is not for sale to make a balance of governments that have no right to speak for them. We believe that also small nations are created by God to possess and retain their soil, to speak their language and send their children to their own schools. The power of an angressor can not be considered as democracy and should not be supported by the American government that promised to establish peace and justice. We consider the London Treaty regarding Trieste* as a grave mistake and weakness of the idea of Freedom and Justice, a retreat from Central Europe, where small nations need American protection against agressions from East and West."
By a Slovenian-American - From Ameriska Domovina, October 22, 1954, p.6.
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA
Vabi vse Slovence in Slovenke v Torontu in okolici na
Sitae&tnaixm^,
ki bo v petek, 31. decembre 1954 v Brennan Hal!
(St. Michael's College) - ZAČETEK OB 8 URI ZVEČER Prigrizek in ovsežujoča pijača bo na rajpolago.
Ne pozabite prinesti dobre volje s seboj - PRIDITE
ODBOR
cevz našim narodnom,kulturnim hotenjem in željami. Upajmo, da bo tudi v tem prihodnjem letu SNZ
žela vsaj take uspehe, kot jih je v minulem letu.
V-o.
RAZOČARANA MLADINA
Zgleda, da se slovenski narod ne more nikakor rešiti svoje skoraj bi rekel kronične bolezni - mladin-stva, ki se vsakih nekaj let v tej ali oni obliki pojavi v večji ostrini. Zastopniki starejše generacije so kaj hitri s svojimi obsodbami, ker jim vsako mladinstvo pomeni herezije. Zgodovinar bo verjetno sodil nekoliko drugače. Že samo dejstvo, da se težave vedno ponavljajo, kažejo, da so vzroki verjetno tudi na strani starejših in ne samo mla-
dih.
Preučevanje tega vprašanja bi nam gotovo razkrilo marsikatero senčno stran našega vzgojnega, pa tudi splošno kulturnega in družbenega sestava. Toda za to bi bila potrebna obširna razprava in dostop do virov. Zato bi danes rad opozoril samo na najnovejšo zgodbo o Slomškovem dijaškem domu v ZDA, za katerega je dal pobudo akademik Edi Gobec. V. „Akademiku" poroča takole:
„Še o Slomškovem dijaškem domu moram zapisati nekaj besed. Čisto v začetku, ko so bila tla ugodna, so me, menda ne zapišem netočno, nalagali. Ni važno kdo, ker gre za manjšo verižico. Nekje med prvim in zadnjim členom. Da se odločilnih ne bo dalo pridobiti drugače kot s sunkom mladine same, je postalo vsem po dolgem času jasno. Pa so strici tudi na ta sunek napravili preračunani proti-sunek in čeprav smo pridobili vrsto najuglednejših Slovencev, so nam jih znali vedno odvzeti toliko, da ni moglo priti do potrebne organizacije, ki bi mogla uspešno prodirati zlasti v ameriški kampanji. Dijaki sami so se razkropili - in tako je ostal na kraju, kakor je bil v začetku, pri vsem „špasu" le eden. Ta se ne more bosti s takimi, ki se celo sivolasih duhovnih svetnikov lotijo z brezobzirnimi napadi in prepovedmi, zlasti, ker ima dela itak za dva ali tri „šihte" na dan, oni pa samo toliko, da pristrižejo povsod, kjer se bojijo, da bi ne raslo preveč. Ker po vsem pisanju in obiskih in zagotovilnih najvišjih, da je res treba nekaj storiti, vendar ni nihče storil ničesar (razen morda ka-1 ke vzgojne drobtinice, ki je hva-levredna, je pa z Akademikom vred prešibka, da bi mogla dosti pomeniti za izboljšanje), preostane podpisanemu le eno: da se skuša čimprej do universitetne profesure in potem akcijo obnoviti . . .
„Gospodje so doživeli težak moralni poraz in bojim se, da pada odgovornost za vsako izgubo naravnost nanje,- človeka je tudi strah, da so izgube občutne. Neodgovorni dijaki (tisti, ki bi sami ne dočakali blagoslova Doma), smo storili in žrtvovali vse, da bi rešili pereče dijaško vprašanje. Nekateri odgovorni nedijaki so storili vse, da so ga zadušili".
Zgodovinar bi mogel navesti še mnogo podobnega, toda za spraševanje vesti prizadetim naj ta zadnja zgodba zadošča.
R. č.
V V
BOZIC - praznik enakosti in bratstva
•	Dosedanji guverner Ohia Frank
Lauscha je bil ponovno izvoljen za governerja. G. Lauscha je slovenskega rodu, kar s ponosom izpoveduje in je njegova zmaga vsem Slovencem v ponos.
•	Udeležencem Marijanskega kongresa v Štandrežu je poslal papežev tajnik v imenu sv. Očeta pozdravno brzojavko.
Božič . . . Rojstvo Kneza miru! Vsak katoliški praznik ima svojo značilnost. Božični praznik pa je gotovo za vsako verno srce dan največjega notranjega doživetja. Božični večer, ko je družina zbrana okrog božičnega drevesa, ali - kar je še lepše, ob jaslicah, ima tako globoko vsebino, da je nihče ne more popolnoma izčrpati.
Bog se je učlovečil, druga božja oseba v Presveti Trojici postane človek, naš brat . . . človeku popolnoma enak, pedvržen trpljenju, vsakdanjim težavam, toda vrelec svetisti, čistosti, vrelec največje
ljubezni.
„In Beseda je meso postala ter med prebivala", beremo v božičnem evangeliju. „Bog je svei tako ljubil, da je poslal svojega edino-rojenega Sina na svet" . . nam zopet govori evangelist. Zato je Božič praznik ljubezni! Praznik bratstva vseh ljudi, vseh narodov in stanov. Po Kristusu, ki postal človek radi ljudi, smo postali bratje in v Njem smo vsi enaki. Ni razlike med bogatim in revnim, ne med učenim ali neučenim, ni razlike v barvi ali plemenu. Bog, ki je poslal svojega Sina na sv.et, da bi se svet po Njem zveličal, je skupni Oče. Dal nam je iste dolžnosti in iste pravice in vsakemu dal isti končni cilj - zveličanje.
Zopet pojo božični zvonovi. Po vsem svetu pojo. Po nekod slovesno in mogočno, marsikje pa tudi boječe. Odvisno je od tega, ali oblastniki, ki vladajo narodu, priznavajo Betlehemsko Dete za pravega Boga in Vladarja, ali pa so -Herodi, ki bi radi že samo Njegovo ime iztrgali iz src svojih podložnih. Uresničuje se ponovno evan-gelistova beseda: „V svojo lastnino je prišla (božja Beseda namreč) in njeni je niso sprejeli" . . . Hudoben človek ne mara nič slišati o Bogu, zato stori vse, da bi Boga osovražil in omrzil tudi pri drugih.
Naša misel bo ob svetem večeru najbržzopet doma. Kako tudi ne . . . Božicflf praznik "so predvsem" prazniki družine. Vsak je rad pohitel domov, kdor je le mogel. Danes so pa marsikje družine razbite, v mnogočem tudi miselno razdvojene. Kakor v prividu bodo vstajali pred nami prizori iz mladostnih dni, ko smo z otroško vero in otroškim hrepenenjem pričakovali božičnega večera in se naj priprav-
ljali. Kako lepi, kako globoki so naši slovenski narodni običaji za Božič! To je bil res Advent, priprava - duhova in telesna na sveti praznik, na praznik Rojstva Bo-ga-človeka.
Naša misel bo hitela preko Oceana v deželo po Triglavom, v rajski kotiček na zemlji, ki ga je božja roka obsula z največjimi naravnimi lepotami. V duhu bomo prisluhnili zvonovom, ki bodo peli (morda pa niti ne bodo smeli) na Sveti Gori pri Gorici, pri Gospi sveti na Koroškem, na Žalostni Gori pri Preserju, na Ptujski gori na Štajerskem, pri Materi Milosti v Mariboru, na Sladki Gori blizu Rogatca, najbolj lepo pa gotovo pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Z mislijo pa bo marsikje združena tudi skrb za svojce, za brate in sestre, ki so izročeni na milost in nemilost tiranom, naslednikom kralja Heroda. Mesto Božiča bo zopet šaril paganski dedek Mraz, delavec bo moral kot že nekaj let zopet v tovarno, uradnik v pisarno, z jezo in srdom nad onimi, ki so Slovenijo zpremenili, v pekel in mučilnico.
Mesto betlehemske zvezde žari nad Slovenijo krvavordeča, peterokraka komunistična zvezda. Betlehemsko zvezdo pokrivajo še vedno debeli oblaki brezbožnega komunizma. Tem svetle je pa žari v srcih ljudi, ki so še ostali verni. Tem božična zvezda, ki vodi k jaslicam v Betlehem, ni ugasnila. Sije jim svetlo in jim daje upanja, da bo končno le zmagal božji Otrok v jaslicah ter bodo oni in vsa Slovenija zopet svobodno peli Slava Bogu na višavah . . . !
Naj nas vse, ki smo sinovi in hčere slovenske matere, združijo božični prazniki v iskreni prošni-ji k novorojenemu Kralju vseh kraljev za pravi mir, resnično bratstvo med ljudmi, narodi in državami. Prosimo božje Dete, naj razsvetli oblastnike in voditelje narodov, da bodo spoznali resnico o bratstvu, enakopravnosti vseh ljudi in narodov. Prosimo božje Dete, za mir in svobodo v Sloveniji, za zvestobo trpečih bratov in sestra v domovini, za skorajšnjo svobodo in rešenje izpod komunizma in uresničenje tisočletnih želja -svobodna slovenska država, ki naj bo zopet, kot nekoč „nebesa pod Triglavom", izraz globoke hvaležnosti Bogu in Mariji!
Mirko Gerat:''
ARHITEKT AMTOMSKE DOBE MRTEV
V Chicagu je umrl koncem novembra dr. Enrico Fermi, Nobelov nagrajenec za fiziko. Dr. Fermi, italijanski znanstvenik, se je spri z Mussolinijem, ker ni hotel obleči fašistične uniforme, ko je sprejemal Nobelovo nagrado na Švedskem. Fermi je pot na švedsko izkoristil, dfe, je odšel iz Italiji sam in vzel s sabo še svojo družino ter odšel v ZDA, kjer je takoj dobil profe-suro na Columbia vseučilišču v New Yorku. Pozneje je moral v Chicago, kjsr so osredotočili raziskovanja atomske bombe. Z uspelim ' poizkusom 2. decembra 1942 je pričel dobo atomske energije in 16. julija 1945 je opazoval rezultate svojega dela - eksplozijo prve atoMlske bombe na svetu v Ala-mogordo, N.M. Pred kratkim je dobil posebno nagrado $25.000 od Komisije za atomsko energijo, toda še bolj je bil vesel uspeha, ki ,ga je doživela njegova žena s knjigo „Atoms ih the Family". Umrl je na raku.
DELOVANJE DELAVCEV DUHOVNIKOV OBNOVLJENO
LEPOTA ZIME V SLOVENSKIH PLANINAH - MRZLI STUDENEC, V OZADJU TRIGLAV.
Pariški nadškof kardinal Feltin je razodel duhovščini svoje škofije ob priliki duhovnih vsaj, da so obnovili apostolat duhovnikov -delavcev na podlagi novih omejitev (predvsem znižanje ur telesnega dela in več stika z župnijo) iz novembra 1953 v okrožju Boucle de la Seine, kjer je mnogo avtomobilskih tovarn in čistilnic nafte. Zametek nove organizacije je tudi v okolici Lyona.
Kardinal je povdaril, da morajo duhovniki razumeti delavsko okolje, ki ga označujejo revščina, negotovost in odvisnost, pa tudi štiri kreposti: upanje, ki ga spodko-puje marksizem, bratstvo, realizem in smisel za občestvo. V tem okolju naj delujejo predsvem katoliški laiki.
ITuhovniki delavci so kljub temu potrebni iz treh razlogov:
1)	psihološko, ker za te ljudi predstavljajo duhovniki Cerkev;
2)	7« uspela_osl_ap£sii; duhovniki - delavci, ki ostane , jo v delavskem okolju, pomagajo mnogim, da ostanejo kristjani, v drugih pa vzbujajo apostolsko gorečnost;
3)	za stik Cerkve (duhovščine) s stvarnostjo, ker le preko teh duhovnikov - delavcev pride Cerkev v neposredni stik z ljudmi, ki žive izven nje.
Kardinal je naglasil, da se du-hovništvo in ročno delo ne izključujeta, da pa bi predstavljalo so-fizem, če bi ju hoteli enačiti. Pozval je na enotno delovanje vseh treh elementov: župniske duhovščine, delavske KA in duhovnikov -delavcev, ki so nujni zlasti tam, kjer je malo ali sploh nič katoliških laikov.
ZAKAJRAZLIČNA REŠITEV ZA TRST.
Francija in zapadna Nemčija, ki je pred kratkim postala suverena in se bo smela tudi oborožiti, sta se domenili glede Posarja, da ostane področje Zedinjene Evrope. Zakaj niso našli enake režitve tudi za svobodno tržaško ozemlje. Taka rešitev bi rešila Slovence v coni A nevarnosti poitalijanče-vanja, vse prebivalce cone B pa komunistične diktature.
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA ZA AMERIKO - PODRUŽNICA CHICAGO
naznanja žalostno vest, da je dne 1. decembra 1954 nepričakovano umrl član SNZ za Chicago in bivši predsednik SNZ za Ameriko, podpolkovnik
g. STANKO PALČIČ
Pokopan je bil v soboto dne 4. decembra. Blagega pokojnika bomo ohranili v hvaležnem spominu.
Slovenska Narodna Zveza za Ameriko
Podružnica Chicago
VSEBINA LONDONSKEGA SPORAZUMA
Londonski sporazum od 5. oktobra obsega dva dela: spomenico, ki so jo podpisali zastopniki Jugoslavije, Italije, Anglije in ZDA ter „Posebni štatut", ki vsebuje obveze Jugoslavije v coni B in Italije v coni A.
Spomenica izroča upravo v Trstu in coni A Italiji. Meja med conama A in B se premakne od Debe lega rtiča nekako do srede- med Debelim in Tankim rtičem, približ no do Lazareta, ki ostane v čoni A. LR Slovenija je tako pridobila 11. 5 Rv. kilometra ozemlja s 3000 prebivalci vasi škofije, Plavje, Hro vatini, sv. Jernej in nekaj manjših naselij. Italija bo ohranila v Trstu prosto pristanišče v smislu določb mirovne pogodbe z Italijo.
„Posebni statut" vsebuje izjave jugoslovanske in italijanske vlade, da bosta jamčili vsem prebivalcem osnovne človečanske pravice in svoboščine, kakor jih vsebuje „splošna deklaracija o človeških pravicah", ki jo je sprejela Organizacija zedinjenih narodpv 10. decembra 1948. V podrobnostih je n. pr. prepovedano podžiganje nacionalne in plemenske mržnje na obeh področjih (Italijani so med tem že razbili slo-ven-sko gostilno pri sv. Ivanu in skupina škvadristov na motornih kolesih je že razgrajala proti So-vencem na Proseku, sv. Križu in Opčinah), zajamčen bo narodnostni značaj in neoviran ktulturni raz-v in- Hrvatos_x-xqnl
A v tisku, solstvu (Posebnemu Statutu je dodan spisek šol, katerih obstanek je zajačem. Ta obsega vse dosedanje slovenske šole na Tržaškem, glede strokovnih tečajev pa določa, da se bodo spremenili v strokovne šole v skladu z italijanskim postavami), rabi javnih poslopij, radia in pomoči iz javnih sredstev. Zajamčena je raba materinskega jezika v uradnem poslovanju, napisi in imena ulic morajo biti dvojezični, kjer pripada vsaj ena četrtina prebivalcev drugi narodnosti. Izvajanja bo nadzirala posebna mešana jugoslovans-sko - italijanska komisija.
ZDA in Anglija si lahko opereta roke, ker so narodnostne pravice v tem Posebnem statutu dovoljno zaščitene. Toda „nebo visoko in car daleko". Jugoslavija je že drugič slovesno obljubila spoštovanje načel splošne deklaracije o človeških pravicah, ne da bi jih vsaj
t STANKO PALČIČ
V	sredo zvečer, dne 1. decembra je nepričakovano, zadet od srčne kapi umrl v Chicagu g. podpolkovnik Stanko Palčič.
G. Stanko Palčič je bil rojen 12.
svetil se je vojaški karieri. Napredoval je do orožniškega podpolkovnika. Vse življenje je bil zaveden Slovenec in je to prepričanje kazal ne le v Avstriji, ampak tudi v Jugoslaviji, kjer je bil radi svojega slovenskega in republikanskega prepričanja večkrat zapostavljen.
Med zadnjo vojno je bil ves čas odločno protikomunistično usmerjen in je moral radi tega tudi iz domovine. Po raznih taboriščih v Italiji ni klonil glave. Z drugimi slovenskimi trpini vred je moral v Nemčijo, v taborišče Unterjet-tingen, kjer je delil z ženo Nelco vse trdote taboriščnega življenja.
V	tem taborišču je vedel za slovensko državno gibanje. Takoj je stopil v stike z SNZ v Chicagu, postal naročnik „Slovenske Dražave" in podpisnik Slovenske Izjave. Ne samo to, slovensko državo idejo je širil tudi med Slovenci v taborišču in izven njega ter pridobil lepo število podpisnikov Slov. Izjave.
Decembra leta 1951 je prišel v Chicago in tudi tukaj po svojih močeh s odeloval pri našem pokre-tu. Leta 1943 je bil izovljen za predsednik a SNZ.
Slovensko državno gibanje in SNZ v Chicagu bo ohranila g. Palčiča v lepem spominu. Pokojnik zapušča v Chicagu ženo Nelco h-čerko Sonjo, svaka Cirila Pfeiferja in vnuka. '
T7aj mu "EoTahka TuJaTtoda svo~ bodna ameriška zemlja! Bog mu daj večni mir!
• Ob obletnici rdeče revolucije
je imel glavni gflvor v Moskvi namestnik ministrskega predsednika Maksim Z. Zaburov, ki je vpletel v svoj govor povabilo Jugoslaviji,, naj se vrne v očetovo hišo. Dobesedno je dejal: „Sovjetska vladala si bo s svoje strani že naprej prizadevala z vsemi sredstvi za popolno obnovitev rednih odnosov med Sovjetijo in Jugoslavijo in za okrepitev starega prijateljstva našega naroda z narodi bratske Jugoslavije ter upa, da bo Jugoslavija to razumela. Sovjetski listi so priobčili Titove čestitke mogotcem v Moskvi obenem s Titovo sliko.
za silo izvajala, italijansko izpolnjevanje sprejetih obveznosti je pa tudi že prešlo v pregovor.
SLOVENSKA DRŽAVA naznanja žalostno vest, da je dne 1. dec. 1954 nepričakovano umrl v Chicagu njen nekdanji urednik, podpolkovnik g. STANKO PALČIČ ' Bodi mu lahka tuja zemlja!
„Uredništvo in uprave S.D."
DVE DEMOKRACIJI»
(Nadaljevanje)
Nadaljevanje opisa dogodkov, ki jih je doživel slovenski vojak AKTIVNI ZRAKOPLOVNI MAJOR LEO M. BRADAŠKA
Jasno je, da o reorganizaciji vojske ni bilo niti govora, pač pa se je kmalu začelo prepiranje za položaje, najprej med polkovnikoma Savičem in Radovičem. Za tem pa je začela tudi politična borba raznih klik, obenem "^a po stari navadi igranje kart za cele kopice papirnih zlatih funtov, za kar popolk. Mišovič, major Babič in je tako začel Anketo o zlati aferi, ki pa je bila omejena tako, da smo vsi morali oddati jugoslovanski papirni denar. Pri pregledu zabojev Narodne banke, katere sta brata Ložič-Miodrag polk. in major Krsta, ppolk. Pišovoč, major Babič in mnogi drugi rešili kot svojo prtljago, Angleži namreč niso našli nobenega zlata pač pa take stvari kot jaslice narejene iz biserne matice
(perelmutter) odnesene iz samostana, Roulette in cele pakete tisočakov jugoslovanskih bank-not, zlata pa ni bilo, ker je bilo pospravljeno v privatne kovčege. Majorju Johanu Kreutzer-Krstiču je bila u-kradena vrečica zlatnikov, iz česar pa si niti major sam ni delal kakega vprašanja.
Končno, da bi odvrnili pozornost s te neprijetne ANKETE, se je začelo raziskovati, kaj se je prav za prav dogajalo od 6. do 15. aprila 1941,- in tedaj je radi prepira med raznimi klikami prišlo na dan veliko nepoznanih zaslug tistih zrakoplovnih komandantov, ki so požgali cele grupe avijonov poverjenih edinic z namenom, da bi jih „rešili," da ne bi padli v roke sovražniku. Obenem so začeli tudi
s „šikaniranjem" na ta način, da je bil zabranjen svoboden izhod iz campa. Ko je polk. Savič izposloval britansko kontrolo, smo prišli tako daleč, da je tudi on sam moral prositi R.A.F. podporočnika We-dolžnosti kot pravice zadnjega vo-voljenje za izhod. Pri Britancih namreč veljajo za komandante iste dolžnosti ko pravice zadnjega vojaka v prostem času - izven službe.
Z ozirom na tako atmosfero sem vzel dopust - 8dni - in odšel v Tel-Aviv in se vrnil šele, ko je Bilo javljeno, da bodo Amnaski kamp obiskali: kralj Peter general Simo-vič, General Mirkovič in nekateri ministri.
Ob tej priliki sem bil izbran kot šef pilot za člana Vojne misije za Cañado, ter sem kmalu zatem tudi odpotoval via Suez, Aden, Mom-bassa, - Durban, Cape-Town.
Glavni cilj obiska vlade gen. Si-moviča je bil, da osebno apelira na celokupno tam zbrano R.Y.A.F. o-sobje (76 oficirjev in okoli 200
podoficirjev), da „pristanemo služiti s tem, da se odrekamo polovici plače z ozirom na materijelne napore vlade", ki bo v Londonu poizkušala izposlovati nabavo novih pomorskih edinic za RY Navy in Moderne avijone za R.Y.A.F.
Kmalu zatem so se kralj in kr. jug. vlada začeli odpravljati na preselitev v London. Tej „vladi", ki je štela 36 ministrov razen predsednika Simoviča in dveh podpredsednikov, njihovih otrok, soprog in odraslih sinov in hčera, pa prijateljic in raznih rojakinj, gover-nant in služkinj, psov in mačk, se je pridružil še koš diplomatov: Dr. Gavrilovič iz Moskve, dr. Aleksander Avakumovič iz Bukarešte, dr. Rašič iz Budimpešte in veliko število konzulov iz Albanije, Bolgarije in drugih držav.
Vsa ta skupina se je v Jeruzalemu vkrcala v poseben salonski vlak do El-uantare na meji Sinayskega polotoka in Egypta na vzhodni obali Suez Canala. Tam pa je britanska Military Police izvršila strog
pregled- prtljage ter je nato cel transport razdelila v tri skupine.
Prvi del kompozicije z generalom Simovičem, dvema podpredsednikoma in 13 ministri je nadaljeval v Cairo, od tam pa z avijoni na Gold Coast zapadne Afrike in zatem z ladjo za Liverpool in London.
Drugi del s takimi ministri, ki niso bili v milosti, kakor general Peter živkovič, Bogoljub Jevtič, dr. šubašič, dr. Konstantinovič in ambasador Avakumovič, minister iz Aten Aleksander Vukčevič in poslanik iz Caira - Branko Ad-žemovič ter vsi razni konzuli in vsi tisti razni uradniki, so pa nadaljevali pot do Sueza in od tam z ladjo v Cape-Town. Med temi je bila tudi soproga z dvema hčerkama našega vojnega attachea v A-tenah, polk. Keler-ja, ki je sam počakal Nemce.
Tretji del transporta pa je bil vrnjen za Jeruzalem z vsemi tistimi ministri in diplomatskim in vojnim osebjem, ki so se pretira-
no žrtvovali pri reševanju zlata Narodne banke, odiiosno, raznih državnih kas, da bi tam pojasnili last svojega pretežkega bremena. Med temi so bili: dr. šutej, ki je pozneje v vladi dr. Slobodana Jo-vanoviča postal minister financ, general Dragan Mirkovič, predviden za maršala dvora, podpolkovnik Uglješa Popovič, ki je rešil blagajno obveščevalnega odseka glavnega general-štaba in še cel vagon drugih, kot na primer bivši nogometaš Milanovič, kateremu je bila poverjena blagajna Narodne banke in ki je postal pozneje prvi Titov ambašador v Kairu. Ob tej priliki je britanska vojna policija imela priliko otehtati moralno težo te odbrane skupine.
(Nadaljevanje prihodnjiči)
PROŠNJA UREDNIŠTVA
Kdor ima kake izjave tujerodcev o Slovencih, podobne kot smo jih objavljali doslej pod slikami Slovenije, ga vljudno prosimo, da nam jih pošlje v objavo s točno navedbo vira.
\
DR. ANTON KOROŠEC
SLOVENSKA PESEM -
APOSTOL SLOVENCEV V TORONTU
íSsíí;
Dr. ANTON KOROŠEC t 14. decembra 1940.
IZ SLOVENSKEGA TISKA
KAKO JE Z NAŠO KULTURO Zaradi omejenega prostora ponatiskujemo samo nekaj drobcev prepotrebnega „izpraševanja vesti" o naši kulturni. Kdor le more, naj si preskrbi celotni članek, ki je izšel v „Slovenski besedi", št. 7—8, str. 99—103. Članek je napisal dr. Vinko Brumen. Uredništvo.
(Ob štirinajsti obletnici smrti)
Da se tako malo čuje o pokojnem dr. Korošcu, je pripisati posledicam že skoraj pozabljenega dejstva, da je komaj dobre tri mesece po Koroščevi smrti Slovenijo zadela katastrofa, ki ni le hipoma razdrobila vse tisto, s čemer je ime dr. Korošca bilo tako bistveno povezano, temveč je na slovenska ramena navalila prej neslutena bremena in skrbi, spričo katerih so predvojna politična doživetja in sredstva postala brezpredmetna in zato psihološko malo pomembna. Človeku, ki je tako spoštljivo cenil osebno politično veličino, dr. Korošca in bil tako blizu njegovim mislim in namenom v zadnji etapi njegovega življenja (od konfi-nacije na Hvaru dalje) kot pisec teh vrst je težko zapisati tako mrzlo ugotovitev. Toda dr. Korošec, edini slovenski politik svetovnega formata (in priznanja), je vedel bolj kot kateri drugi Slovenec, da je politika umetnost možnega v danih časovnih okoliščinah. In te slednje so povzročile, da sta Koroščeva doba in delo bili tako kmalu, in nenadno, po njegovi smrti brezobzirno potisnjeni v nepovratno zgodovino.
* * *
Ni namen tega spominskega sestavka opisovati in ocenjevati dr. Koroščeve politične osebnosti, dela, uspehov in neuspehov. O tem bodo morali še pisati Slovenski narodni zgodovinarji. Tudi bi bila prazna ugibanja, kako bi se bila slovenska usoda zaobrnila, ako bi dr. Korošec ne bil umrl 14. decembra 1940. Morda bi bil on, ki je bolj kot kateri koli drugi slovenski ali jugoslovanski oblastnik poznal komunistične namene in nevarnosti, še pred začetkom aprilske tragedije 1941 onesposobil peščico podtalnega komunističnega vodstva. Morda bi bil preprečil sklenitev Trojnega pakta. Morda bi on bil odkril in onemogočil nameravani marčni puč. Morda bi po puču našel formulo, ki bi bila Hitlerju kako iztrgala iz rok pretvezo za nenadno kazensko ekspedi-cijo na Jugoslavijo. Morda bi se po nemškem vpadu tudi on, podobno kot Maček v Zagreb, vrnil
v	Ljubljano. Morda bi bil omogočil bolj urejeni umik boljše vlade v emigracijo. Morda bi bil iz emigracije omogočil bolj resno in bolj splošno sprejemljivo odporniško gibanje na terenu kot je bilo eno-stransko-srbsko mihajlovičevstvlo. Morda bi bil preprečil mednarodno priznanja Tita. Morda bi bil vsaj potem, ko je Tito Mihajloviču od-zel mednarodno priznanje, dosegel podoben resnični sporazum med narodi Jugoslavije kot ga sedaj, po dovršeni katastrofi, končno skuša Stojadinovič, in s tem omogočil, da bi se aprila - maja 1945 vse obstoječe in dosegljive nekomunistične sile na terenu doma učinkovito povezal proti Tito-ko-munistični invaziji po partizanih še nezasedenega pretežnega dela Srbije, Hrvaške in Slovenije.
Zakaj prihajajo človeku ob tem zakasnelem spominu na dr. Korošca take sanjaške predstave pred oči? Enostavno zato, ker prav te neizpolnjene predstave živo slikajo resnični portret dr. Korošča -politika. Dr. Korošec je dejansko bil neke vrste poosebljena slovenska politična zavest, modrost, spretnost, vztrajnost, uspeh. Ob njem se je narod čutil varnega z zaupanjem v bodočnost. In po resnici, do zadnjega dne Koroščevega življenja nič še ni bilo dokončno izgubljenega in vsi veliki problemi narodove bodočnosti so bili predmet realističnega upanja na
občasno rešitev.
* * *
Dr. Korošec ni dosegel popolne slovenske svobode ob prevratu 1918. Toda, kar je slovenski narod takrat rešil in pridobil, je bilo bolj zaradi Korošca kot brez njega. In kar je takrat šlo v izgubo, je bilo izgubljeno vkljub njegovim naporom. Pašič je preprečil mednarodno priznanje dr. Korošca kot šefa Narodnega Veča „prečanske" SHS in je s tem ohranil tla za odba-rantanje obrobne Slovenije v prid srbskih interesov na Balkanu. Sledeča nepremišljena likvidacija Narodnega Veča SHS z aktom 1. decembra je bila izvršena v Korošče-
vi	odsotnosti, ko se je on še trudil v Švici, da doseže mednarodno priznanje.
Ko pa je Jugoslavija kot neke vrste razširjena Srbija postala medna-
rodna stvarnost, se je dr. Korošec odločil za konstruktivno prizadevanje po taki ustavni in zakonodanji ureditvi odnosov med njenimi narodnimi sestavinami, da bi se Slovenci in Hrvati mogli svobodno razvijati. V smislu svojega realističnega pojmovanja politike je dr. Korošec vedel, da se mednarodno ustaljene državne tvorbe prevračajo le v obdobjih velikih mednarodnih prevratov, ne pa v razdobjih miru. Dr. Koroščevo politiko v Jugoslaviji je treba meriti in ocenjevati v luči tega preprostega načela.
Vidovdanska ustava je bila izglasovana proti glasovom dr. Koroš-čevih poslancev - in v odsotnosti Hrvatov. In ko je v drugi polovici 1928 dr. Korošec postal predsednik jugoslovanske vlade, je njegova vlada padla, predno je bilo mogoče kaj osnovnega popraviti ali pripraviti; zapustili so ga Davi-dovičevi demokrati in Hrvati so zopet bili odsotni.
Sledila je Aleksandrova diktatura, pravi začetek konca Jugoslavije. Dr. Korošec je diktaturo preživel; v začetku omiljeval, nato v konfinaciji trpel in končno postopoma odpravljal. Ob Koroščevi smrti so vsaj Hrvati bili bolj ali manj gospodarji na večjem delu svojega ozemlja. Smrt je dr. Korošca iztrgala, ko je tiho delal na slični preureditvi vse Jugoslavije in ko je modro zadrževal naraščujočo domačo nadlogo nacistične pete kolone in zunanji nemški pritisk. Delo ni bilo dovršeno in nemški vpad je kmalu uničil vse.
Kakor vsak človek v javnem življenju tako je tudi dr. Korošec kot politik imel svoje napake. Tako je bil zaposlen z Beogradem, da je večkrat premalo mislil na domače politične zadeve v Sloveniji. Ob proslavi njegove 60-let-nive, leta 1932, ga je zavitega v slovensko zastavo nesel na ramah iz Uniona takratni predsednik Slovenske Dijaške Zveze, sedanji podpredsednik komunistične vlade v Ljubljani, Dr. Marjan Brecelj. In podobnih „Brecljev" je bilo mnogo, in ne le v doraščujočem rodu. Dr. Korošec jim ni nudil dovolj osebne skrbi, in skupina, ki je prevladovala ljubljansko politiko, je po vrsti odbila ali zapravila domala vse.
Hrvati radi očitajo Dr. Korošcu politične grehe Srbov. Kar pri tem pozabljajo, je, da Hrvati niso bili preprečili nastanka Jugoslavije leta 1918, potem pa, vse do eno-stanskega in nepopolnega Maček-Cvetkovičevega sporazuma, malo pred Koroščevo smrtjo, niso Ko-
rošcu pomagali napraviti iz jugoslovanske državne stvarnosti znosno prebivališče zase in za Slovence. S tem ni rečeno, da je dr. Korošec v tem oziru bil brez napake. V svoji skrbi za nepretrgano' budnost in vpliv v centru nove države je verjetno Zagreb še bolj zanemaril kot Ljubljano. Toda njegovo načelo konstruktivne borbe za znosno ureditev nove državne stvarnosti po prvi svetovni vojni je v takratnih razmerah brez dvoma bilo pravilno - kar je končno potrdil tudi dr. Maček s svojim
poznim sporazumom.
* * *
Danes ne gre več za preureditev Jugoslavije. Jugoslavija kot prostovoljna skupna država Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila. Po-vratek svobode - ne nove diktature - bo pomenil začetek novih političnih odnosov med narodi Jugoslavije na načelu samostojnih narodnih držav kot to hočejo domala vsi Hrvati in, brez dvoma, pretežna večina Slovencev in, sodeč po odmevih dr. Stojadinovičeve izjave, začenjajo uvidevati tudi Srbi.
V teh važnih, čeprav morda šele daljnih pripravah na svobodo bi Slovenci potrebovali zanesljivo politično roko kot jo je imel dr. Korošec. Toda drugega Korošca ni videti na obzorju. Zato bi se iz zgodovinskega Koroščevega zgleda vsi slovenski politični delavci morali naučiti preprostega pravila nadomestkov. Kadar ni splošno priznanega velikega političnega mojstra, morajo manjši iskati in najti formulo sodelovanja v bistvenih zadevah.
Vodilni ljudje v svobodnem svetu, ki osebno ali pa po pravih izvedencih poznajo narodni značaj in omiko Slovencev in pa zemlje-pisno-politični pomen slovenske zemlje, bi tako osnovno slovens-sko povezanost simpatično sprejeli. Narod dr. Korošca je tega vreden.
Ciril Žebot
„SLOVENSKA POT"
5. številka Slovenske poti prinaša: Svitanje, članek J. Kesslerja o izjavah dr. A. Paveliča in dr. M. Stojadinoviča; Dovršenost orožja -prednost Zapada (L. M. Bradaška); Kaj je Baraga storil za Slovence (dr. F. Jaklič - se bo še nadaljevalo); Glasovi od preusmeritvi SLS; Osnovne zamisli politike USA (vd) ter mnogo izjav ter komentarjev iz drugega tiska.
Dne 7. Decembra t.l. je naša pesem zadonela, prvič v zgodovini našega velemesta, po akustični in prostorni sodni dvorani v City Hal (Mesta hiša). Slovenski moški zbor, ki šteje sedaj okrog 25 članov, pod vodstvom č.g. Mirka Re-nerja je podajal slovenske pesmi ob priliki sprejema novih kanadskih državljanov. Pevski zbor ni morda še nikoli pel v tako akustični dvorani. Zdelo se je, kot da bi pevci svoja grla spremenili za tako slovesno priliko, tako polni in uravnovešeni so bili akordi. Publika, s višjim sodnikom na čelu, se kar ni mogla in ni hotela nasititi. Zahtevali so še in še - pa je pevcem not zmanjkalo.
Naslednji dan, 8. decembra, je isti zbor nastopal s kratkim programom slovenskih božičnih pred Canadian Council of Friendship. Navzoči so bili predstavnik najrazličnejših narodnosti sveta. Tudi tukaj so si pevci s svojim ubra-
„Slovenske nedeljske šole in zastonj ska kulturna tlaka mnogih izmed naših mož, ki so poleg svojega poklicnega dela še v njih izrabljali svoje življenjske moči, tu so prvi temelji naše izobrazbe, na katero smo tako ponosni. To zastonjkarstvo je treba še posebej povdariti, kajti če bi bilo treba kaj plačati, Slovenci tudi v te svoje šole ne bi šli iskat izobrazbe. Zastonj še kaj vzamemo, a denar nam gre za kulturo težko iz žepov", (str.. 100).
„Hvaležnost namreč ne spada med sestavine naše kulture" (str. 101).
„Toda, mar čas, ki ga mi preživljamo, ni prav tako kritična doba tako za posameznike kakor za ves narod, da bi terjala od nas vse več ostrine v sodbah in več sile v delu za boljšo prihodnjost? Prevrat, izvršen v domovini, naš odhod v tujino in kolebanje med dvema svetovoma, vse to terja od nas resne razčlenitve dogodkov in poštenega iskanja naše naloge v tem burnem času. In ne pozabino, da ta naloga ne zadevo le redkih posameznikov, ki se sami pri sebi, brez umevanja in še manj pomoči od nikoder, bijejo z novo nastalimi problemi, skoraj brez upa zmage. To zadeva nas vse, celo našo skupnost, o tem bi se moralo razpravljati na najbolj ljudskih sestankih, v čim bolj široko razpredenih študijskih krožkih, v dobro urejeni izobraževalni organizaciji: o tem bi se moralo pisati v vseh listih. Vsa čast tistim, ki v tem pogledu delajo - ne bomo nikogar naštevali -, a treba bi bilo mnogo več. In glede pisanja, čemu tisti strah pred razpravljanjem o kakem resnejšem problemu, čemu bojazen, da vsi ne bodo razumeli in se bo komu zdelo preuče-
STRANKE
„ . . . Ena izmed nesreč je, da si vsak človek predstavlja stranko po svoje.
„Anglež Pope je postregel s sledečo definicijo: „Party is the Madness of Many for the Gain of a Few" . . . Podobnega mnenja je bil tudi Nietzsche, ki je zatrjeval (predno je sam zblaznel), da je blaznost med poedinci redkost, a v političnih stranakah pravilo.
„Edmund Burke, angleški politični filozof, pisatelj in državnik, je definiral stranko kot: „Telo o-seb, združenih za podvig narodnih koristi, v skladu z določenimi načeli, ki so jih vsi sprejeli". Takoj pa doda, da mora stranka na oblasti vladati nepristransko in le pod vidikom obče blaginje . . . Burkejeva definicija se zdi sprejemljiva. Dodali bil le še dva izrecna namena, na katera opozarja sodobni Maritain. Prvič, stranka mora omogočati politično formacijo celotnega upravičenega e-lektrorata za dosego ciljev, ki jih zasleduje ta elektrorat. Drugič, stranka mora biti vsem odprta politična šola v teoriji in praksi.
.....Z Maritainovim merilom
moremo stranko oceniti takole:
„1. Če služi politični formaciji pripadnikov, tako da se lahko vo-lilci kjer koli v njej po istem klju-
nim petjem in pestro dinamiko takoj osvojili publiko. Želi so odobravanje kakrSnega jim slovenska publika nikoli ni dala. Na žalost je bil tudi tukaj spored zda-leka krajši nego so bile želje poslušalcev. Zbor se menda drži pravila, kratko in sladko. Ne bilo bi pa napačno če bi kdaj prinesli iz podstrešja stare in zaprašene pesmi, ki še niso izgubile svojega bleska če so lepo naštudirane.
Zelo razveseljivo je dejstvo, da je pevski zbor vendar zapustil o-mejeni krog slovenske publike in postal apostol naše pesmi pri drugih narodnostih. Na drugi strani so pa tudi Kanadčani pokazali svojo kulturno in politično zrelost. Ali si kdo lahko predstavlja kaj takega v Gorici, v Trstu ali v Celovcu - da bi v mestni hiši ob sprejemu novih državljanov prepevali pesmi v tujem jeziku! Od mestnih hiš ne bi ostal več kamen na kamnu!
ik.
no? Mar z odlašanjem dosežemo, da postanemo bolj učeni in se nam sama od sebe vzbudi volja do tudi malo resnejšega branja? Če je problem tu, je treba o njem razpravljati, kakor vemo in znamo, in če je razpravljanje nekoliko težje, se je treba pač potruditi, da ga umemo, ne pa potiskati glavo v pesek, da problema ne vidimo, ali čakati, da ga bo kaka dobra vila za nas rešila. Gotovo pa rešitev ni v tem, da ponovno pademo vsi na raven kulturnega pra-tikarstva". (str. 102).
„Toda izreden čas terja izredne žrtve. In to od vsakogar izmed nas in ne le od nekaterih. Držati se ob strani in zapirati se vase ter služiti le sebi, je egoizem, ki ni nič grši kot kateri koli drug egoizem. Trditev, da komur skupnost ničesar ne daje in zato nima dolžnosti do nje, kaže moralno otopel-nost . . . najmanjša ljubezen do bližnjega in celo dobro umevana ljubezen do samega sebe narekujeta tako delo in ne dovoljujeta izogibanja. K njemu pa sili tudi lastna izobrazba. Saj je ta po svojem bistvu neka dobrina, neka dinamična polnost človeškega bitja, ki sama po sebi išče možnosti, da se razširi. Ali tedaj ni morda glavni razlog, da se kdo nič ne daje, v tem, da nima česa dati? Ali je kulturna pasivnost ubož-no spričevalo?" (str. 102—103).
„Vsakdo mora torej kako pomagati, toda poišče si naj to, kar zmore, in naj ne toži le, česar ne zmore! In naj • ne pričakuje od drugih vsega, ko sam niti malo ni pripravljen storiti.
„ . . . vsaka skupnost ima tudi kulturno, karšne je vredna, in kulturnih delavcev, kolikor in kakršnih zasluži!" (str. 103).
ču formirajo, določijo svoj program in svojega zastopnika v vodstvo stranke, kjer zmaga vedno volja večine po istem ključu izvoljenih predstavnikov in je njen sklep skladen z načeli naravnega prava, potem je stranka dobra.
„Nasprotno, če služi za politično afirmacijo gotovih ljudi, ki onemogočajo svobodno formacijo in vpliv elektorata in njegove upravičene zastopnike od spodaj navzgor zamenjajo z zaupniki od zgoraj navzdol (in ti morajo biti, če se hočejo kot taki obdržati, slepo podrejeni peščici na vrhu), potem je stranka prenehala biti demokratični organ v službi narodne blaginje, in je v demokratičnem, politično formativnem pegledu -pri največjem optimizmu - brezpomembna.
„2. Stranka služi svojemu namenu, če širi pravo politično vz-vzgojo. Ene prvih dolžnosti te vzgoje je, da državljane natančno pouči ne le o svojih načelih v teoriji, ampak žtudi o načinu in možnosti politične formatcije, kjer mora veljati za vse polnoletne državljane, ki sprejmejo načela stranke, enak ključ. Tako prava stranka onemogoča privilegirani položaj katere koli skupine in istočasno zmanjš^ verjetnost brezbrižnosti pri vseh ostalih.
PRISMA UREDNIKU Predragi;
V zadnji številki „Slovenske Države" št. 11. sem opazil res lepe slike slovenskih fantov in deklet v naši narodni noši. Tudi druge slike slovenske tradicije so me prijetno presenetile. Ste dobro organizirani in zato imate tudi uspehe. Častitam vam vsem Kanadskim Slovencem k vaši delavnosti za slovensko svar med narodi, ki so jim naša domovina in njeni običaji neznani. Razstave slovenskih narodnih umetnin in uprizarjanje slovenskih navad koristijo morda našemu položaju bolj kot pa razni članki po časopisih in revijah.
Upam, da ste gotovo naredili kaj več razglednic - morda celo barvanih - o raztavi slovenskih narodnih noš in umetnin. Prosil bi Vas, da bi mi poslali vsaj po en izvod raznih razglednic, ki se nanašajo na „Slovensko razstavo". Seveda ne pozabite priložiti računa.
4 Za božične praznike želim uredništvu „Slovenske Države" in vsem dragim Kanadskim Slovencem obilo božjega blagoslova in miru. Naj vas naša Marija iz Brezi i vodi in varuje v novem letu 1955.
Zeleč veliko uspeha in božjega blagoslova pri Vašem delu za slovensko stvar, Vas iskreno pozdravljam
Vaš
Rev. Mirko Kozina
St. Anne's Church Lodi, California.
SLOVENSKA PESEM IN NARODNA NOŠA NA TELEVIZIJI
Slovenci Ameriškega osrednjega zapada se mogli videti na televiziji - na čikaški postaji ABC-ja nastopajoče Slovence 9. dec. zvečer. Slovens.ke pesmi je pel kvartet Slovenskega radijskega kluba v narodnih nošah, venček narodnih s kitaro, prav tako v narodni noši, je zapela ga. Milena šoukal ter Gor Črez Izaro gdč. Angeline Pluth. Poleg Slovencev so nastopali tudi Poljaki in Čehi. Program, ki se imenuje „Audition", vodi znani televizijski napovedovalec Bill Hamilton, slovenski del programa je vodi dr. Ludvik Les-kovar, a poznani poljski radijski napovedovalec Robart Lewandowski je liripravit-poljski del tega prvega mednarodnega televizijskega programa.
„Če stranka politične vzgoje te vrste ne širi, ampak omogoča „odločujoče" sodelovanje le soglasu-jočim, med tem ko druge enako ali bolj upravičene kako izključi, potem po Maritainovem pojmovanje ne dosega meril krščanske demokracije, niti naravnega prava in je zgrešila svoj smoter, ki upra-vičuje njen obstoj". Edi Gobec, Akademik, 1. II., št. 1—2. str. 48—49.
POLITIKI NA CERKVENIH URIREDITVAH
„Če se n. pr. Cerkev na verskih manifestacijah poslužuje vernikov, ki so aktivni v politiki, mora skrbeti, da niso nikoli pripadniki e-nega samega tabora, s čimer bi hote ali nehote stavili nadnaravno v službo naravnega (višjega ne moremo žrtvovati nižjemu), ampak pritegniti vernike različnih političnih skupine, s čimer postavi naravno v pravi odnos do nadnaravnega, okrepi vero in zanjo enako navduši vse.
Edi Gobec, Akademik, 1. II. št. 1—2., str. 52.
DUHOVNA EDINOST
„Slovenec, ki je v tujini, se nahaja pred silno dogovornostjo. O-ropan je domovine in boriti se mora za svoj vsakdanji kruh. Poleg tega mora pomagati svojcem doma, mora neprestano delati na osvoboditvi svoje domovine; obenem pa mora pripravljati načrte za družabni red, ki se naj uveljavi propadu komunizma.
„To ogromno nalogo more slovensko izseljenstvo opraviti le, a-ko je edino in sicer duhovno edino. Ne mislimo pri tem na neko organizacijsko uniformiranost. Nasprotno! Mnenja smo, da je organizacijska pestrost in razčlenjenost zdrav in koristen pojav, ker pomeni delitev dela in ker zahteva zaposlitve čimveč oseb pri javnem delu. Pač pa je potrebna edinost duha v osnovnih vprašanjih, medsebojno spoštovanje, strpnost in opustitev osebnega napadanja, upoštevaje zadevno načelo sv. Avguština: . . . edinost . . . ljubezen . . . svoboda."
Pavle Masič v uvodnem članku Družabne pravde (št. 84, str. 1) „Naše gibanje in slovenska skupnost."
Med Slovenci
IZ T0R0NTA
• Vse Slovence v Torontu in okolici že danes opozarjamo na „Zabavni večer Dramatskega društva, ki bo v sredi januarja. Točen čas bo pravočasno najavljen.
•	Slovesna blagoslovitev nove cerkve v Torontu bo v nedeljo 19 dec. 1954. Obrede bo, kakor je obljubil, izvršil sam kardinal, njegova eminenca McGuigen. Žal še v tej številki ne moremo postreči s poročilom o tej slovesnosti, ker mora številka vsled obremenitve tiskarne že en teden pred izidom v tisk. Pa drugič kaj o tem.
•	Slovenska Narodna Zveza v Torontu je priredila v novembru dva lepo uspela plesa. Prvega 20. novembra v mali dvorani Kolumbovih Vitezov, drugega pa 27. novembra v Litvanski cerkveni dvorani na oglu Gore vale in Dundas West.
•	28. novembra 1954. (nedelja) ob
5 uri popoldne je imela Slov. Nar. Zveza kino predstavo v novi Slovenski cerkveni dvorani na Manning Ave. Na sporedu je bil lep film Brezdomci („Boystown"). V filmu nastopa kat. duhovnik Flanagan, ki se zavzame za zapuščene deške na ameriških ulicah, ter organizira celo mesto takih „brezdomcev". čisti dobiček je šel za Slovensko cerkev v Torontu.
•	Društvo Najsvetejšega Imena je priredilo v nedeljo 5. dec. uspelo miklavževanje v novi cerkveni dvorani. Udeležba je bila zelo dobra. Prireditev je dobro uspela, le Miklavž bi moral „hudobo" bolj krotiti v gotovih primerih zelo majhnih otročičkov.
•	S.K.A.S. je imel v preteklem
mesecu svoj redni sestanek.
•	Slovenska Narodna Zveza vabi
vse Slovence na tradicionalno „Silvestrovanje", ki bo, kakor vsako leto tudi letos v Brennan Hali v St. Michaels College. Pridite.
•	Na 3. kulturnem večeru 26. novembra je preč. g. Tone Vukšinič opomnil udeležence, da se moramo na božič pripraviti v krščanskem duhu. Ker je herezija sodobnosti razosebljenje, si prizadevajmo, da iz sebe izokujemo polne osebnosti.
R. Čuješ je podal za obletnico rojstva sv. Avguština kratek pregled vsebine Avguštinovega življenjskega dela „O božji državi" in nanizal nekaj misli o pomenu sv. Avguština za sodobnost.
Preč. g. Mirko Rener je predaval o glasbilih, ki sestavljajo orkester. Odlično predavanje je ponazoril s skioptičnimi slikami ter filmom in več primeri iz raznih skladb, kjer pridejo poedina glasbila posebno do veljave.
Prihodnji sestanek bo v nedeljo, 2. januarja 1955 popoldne. 0 V Torontu so odprli novo poslopje kot del zavoda sv. Mihaela. Imenuje se Carr Hali po p. Hen-ryju Carru, članu bazilijanskega reda, ki se udejstvuje že skoraj 50 let kot vzgojitelj, predavatelj in predstojnik bazilijanskih učnih u-stanov. Poslopje bo služilo v glavnem kot predavalnica in knjižnica. Stalo je $65.000 in bo nov biser v vrsti katoliških šolskih ustanov v Torontu.
0 Hranilnica in posojilnica Janeza
E. Kreka je priredila za proslavo mednarodnega zadružnega dne, ki smo ga letos obhajali 21. oktobra, majhno prireditev 16 oktobra v zavodu sv. Mihaela. Zaradi majhne udeležbe je odpadlo napovedano predavanje. Blagajnik g. Senica je podal pregled dosedanjega prometa, ki je presegel že $200.000. Trenutno vloge zopet znatno pre-kažajo posojila.
Predsednika nadzornega odbora ga. dr. Ljudmila Dolar-Mantuani je razdelila nagrade, ki jih je odbor razpisal za obiskovalce ljudskih in srednjih šol. Ker ni bilo nobenega odziva od dijakov srednjih šol, je bil sprejet predlog, da se nagradijo vse» tri sprejete naloge o štednji. Marjetka čuješ je dobila en delež ($5.-) in poseben hranilnik, Rudi in Angelca Kus pa vsak po en hranilnik, ki kaže datum če ga dovolj pridno zalagaš s centi in 25 centi.
Člani so z zanimanjem gledali kratek film, ki ga je posnel preč. g. Rener i nki prikazuje poslovanje zadruge. Zelo zadovoljni so bili tudi s predavajanjem filma škofa Sheena, posnetega po njegovi televizijski oddaji (življenje je vredno življenja). Film je posodila tvrdka Admiral.
0 Mesto pok. Franca Koširja v
glavnem odboru zadruge je prevzel g. France Torkar. 0 Prvi primer brezplačnega zavarovanja. Kdor ima naložen denar v zadrugi, je njegova vloga do zneska $1.000.- zavarovana za primer smrti tako, da dobe njegovi dediči izplačano dvojno vsoto. Dediči pok. Franca Koširja bodo dobili izplačan njegov dvojni delež, brž ko bodo predloženi potrebni izkazi od sodišča. Osrednja zavarovalnica CUNA je denar že nakazala zadrugi-
0 V nedeljo 12. decembra smo i-
meli Slovenci še poseben praznik. Prezvišeni g. škof Dr. G. Rožman je v novi slovenski cerkvi podelil zakrament svete birme slovenskim otrokom iz Toronta in okolice. 0 14. decembra je bila v slovenski cerkvi spominska služba božja, ki se je darovala po naročilu Slovenske Narodne Zveze v Torontu, za pokojnega voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca. Mašo je daroval g. kaplan Kopač. 0 Slike iz o slovenski cerkvi morete naročiti pri g. Dr. M. Lenart, 109 Summerhill Ave., WA. 2-9498.
•	8. decembra je bila v novi slovenski cerkvi na Manning Ave. prva služba božja, ki je daroval prezvišeni gospod škof dr. G. Rožman, ki je imel tudi lep nagovor, ter z njim začetek štiridnevnce za zaključek Marijinega leta.
•	Slovenska župnija v Torontu je na slavnostni način zaključila Marijino leto z lepo uspelo Mari-jansko akademijo v cerkveni dvorani.
CHICAG0 IN OKOLICA
Koncert cerkvenega pevskega zbora fare sv. Štefana, v nedeljo 24. oktobra je dal priložnost slovenskemu občinstvu, da vidi napredek cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Rev. p. Vendelina. Koncert sam je bil nekaj novega. Tokrat je sodeloval tudi orkester. Priznati moramo, da so dirigent in pevci vložili v nastop veliko dobre volje in truda in bi vsled tega zaslužili pač večjo udeležbo. Pa je menda v Chicagu že tako, da vedno bolj upada zanimanje za kulturne prireditve. Pevska kultura je za Slovence gotovo zelo važna, saj lahko po njej pokažemo tudi tujcem visoki kulturni nivo Slovencev.
Koncert je obsegal tri dele. Prvi del je bil posvečen Mariji. Slišali smo Marijine pesmi priznanih slovenskih nabožnih skladateljev. V drugem delu je nastopil mladinski pevski zbor. šibek je. Pogrešamo fantov. Ali jih res ni, ki bi
Blagoslovljene BOŽIČNE praznike ter upov polno in srečno NOVO LETO 1955. vsem članom, prijateljem in somišljenikom, ter sploh vsem Slovencem in Slovenkam širom sveta in v domovini z naslednjimi željami:
„Da bi slovenski narod čimprej bil rešen današnjega suženjstva.
Da bi čas in oblike velikega svetovnega razčiščenja, ki je na obzornju našega naroda znova ne razdvojile ali morda celo uničile.	(
Da bi pričakovano odrešenje prineslo slovenskemu narodu poleg osvoboditve od sedanjih suženjskih vezi tudi našo notranjo sprostitev od sedaj že splošno spoznanih in od mnogih odkrito obžalovanih naših predvojnih narodnih napak: od hlapčevske miselnosti in čuta manjvrednosti, od politične pasivnosti, lahkovernosti in neprevdarnosti širokih plasti našega ljudstva, od klikarstva in ekskluzivizma pri vrhovih sloven-sekga političnega in socialnega življenja, od surovosti v medsebojnem idejnem in političnem tekmovanju in borbi, od anarhične nesloge v osnovnih skupnih rečeh, itd.
Da bi obenem z osvoboditvijo od sedanje totalitarne in neslovenske diktature dosegli tudi ozemljsko združitev in na-rodno-politično samostojnost, zajamčeno v lastni državi.
Da bi v slovenskem državljanskem življenju zavladala resnično svoboda, združena s političnim in socialnim prosvetlje-njem in tvornim demokratičnim sodelovanjem in tvornim demokratičnim sodelovanjem vsega ljudstva.
Da bi gmotno obnovo osvobojene domovine započeli in vztrajno vršili v duhu stroge socialne pravičnosti in gospodarske smotrenosti in na tej osnovi gradili novi slovenski pravni in socialni red, ki bo boljši od predvojnega in bolj človečansko pravičen od sedanjega.
Da bi ta osnovna enotnost slovenskih spoznanj in hotenj trdno vzdržala vse dotlej, dokler te osnove naše narodne bodočnosti ne bodo uresničene in zavarovane.
ŽELI „SLOVENSKA NARODNA ZVEZA" v Kanadi
TISKOVI ODSEK „SLOVENSKE DRŽAVE" SPREJEMA NAROČILA
ZA VSE VRSTE TISKOVIN
(vizitke, vabila, letake itd), s slovenskimi črkami. Po želji tudi v drugih jezikih.
staja v. Chicagu pod sponsorstvom š.kofa Shella.
•	Poroka. V soboto 20. novembra
sta se v Milwaukee, Wise., poročila dr. France Kimovec in dr. Nada Rant. Za pričo je bil g. Lojze Gre-gorič iz Chicaga. Mlademu zakonskemu paru želimo vse najboljše in najlepše skozi vse življenje!
•	Koncert božičnih pesmi narodnosti, ki so Zastopane v ABN, bo v nedeljo dne 9. januarja. Lanski konceft je zapustil najlepše spomine vsem, ki so se ga udeležili. Tudi letošnji koncert, na katerem bo pel zopet slovenski cerkveni pevski zbor fare sv. Štefana pod vodstvom p. Vendelina, obeta velik umetniški užitek. Slovenci, pridite v prav velikem številu. Podrobnosti boste zvedeli pravočasno.
•	Na sestanku SNZ v Chicagu, ki se je vršil v nedeljo 21. novembra, je predaval predsednik Mirko Geratič o pesniku Simonu Grego-riču in Josipu Jurčiču, čigar 110 letnico rojstva smo obhajali letos. Videli smo dva prav zanimiva filma, ki ju je dal brezplačno na razpolago slovenski rojak Joe Gornik.
9 Slovenske sestre v Lemontu so
pričele z gradnjo višje šole za
,.	. „ .dekleta, ki se bodo posvetile re-
ne z imeli veselja do petja? Za dovniškemu poklicu.
konec smo sličali odlomke i operete: „Gorenjski slavček". Ta del je spremljal tudi orkester. To je pri dosedanjih pevskih nastopih nekaj novega.
Kar tiče izvebe same, bi pričakovali več. Moramo pa upoštevati razne težkoče, ki so zavrle to in ono.
Pri „Gorenjskem slavčku" bi bilo na mestu, če bi pevci, ki so nastopali po večini v narodnih nošah, ne imeli v rokah not. To je slabo vplivalo. Orkestru se je poznalo, da ni bil enotno uvežban. Pa ni za zameriti. Bili so zbrani prvič skupaj iz raznih delov obširnega Chicaga. P. Vendelin, pa tudi godci so dali, kar so pač mogli z ozirom na kratek čas.
Ugajal je duet Mr. John-a Oster-mana in njegove sestre Mrs. Viole Strupek. Nastop je bil doživet in sta zato žela obilo priznanja. Pri klavirju je sodeloval Mr. Alfred Fi-šinger.
Upamo, da bo cerkveni pevski zbor fare sv. Štefana pod spretnim vodstvom p. Vendelina svoje delo nadaljeval in bo nastopil v še lepši pripravi in z večjim uspehom.
•	Smrt podpolkovnika g. Stanka
Palčiča je globoko odjeknila med novimi naseljencin, pa tudi med starimi pionirji. Pokopan je bil v soboto dne 4. decembra. SNZ za Chicagu se ga je spomnila na seji dne 3. decembra, odbor SNZ ga je šel korporativno kropit in mu poklonil venec s slovensko tro-bojnico. Žalujoči ženi Nelci, hčerki Sonji in ostalim naše sožalje!
•	Pevski zbor fare sv. Štefana je nastopil v nedeljo 28. novembra ob 3. pop. s slovenskimi Marijinimi pesmimi na radijski postaji WFJL, ki je edina katoliška po-
•	Slovenska sobotna šola se je
že pričela. K pouku se je doslej priglasilo 15 učencev. Pouk je razdeljen v dva dela: za starejše, ki že znajo slovensko brati in pisati ter za one, ki še slovensko brati in pisati ne znajo. Poučuje gdč. Pavla Mušič. Pouk se vrši v prostorih pod cerkvijo.
•	Družina zopet skupaj. Iz Slovenije je prispela k svojemu možu Antonu Pristov- u žena Marija s hčerko! Po dolgih letih ločitve so zopet skupaj!
NOVICE IZ KANADE
•	Med katoliško uro na torontski
postaji (CBL) je bilo javljeno, da so se po strašni tramvajski nesreči v Beogradu v kratkem času znašli pri ponesrečencih kar trije škofje, ki so se pobrigali za mrtve in ranjence. Na kraju nesreče se je kmalu nabralo kakih 5000 ljudi, ki so na glas molili rožni venec in druge molitve. Vlada je bila presenečena in se je maščevala tako, da ni dovolila nobenemu duhovniku, da bi obiskal ranjence v bolnišnici.
•	Ogenj je uničil jezuitski noviciat
v Guelphu, Ontario. Pogorelo je starejše poslopje s kapelo, obed-nico in knjižnico, v katerem so stanovali predvsem duhovniki in bratje. Novejše poslopje za pripravnike ni bilo prizadeto.
•	V torontski nadškofiji bodo odslej večerne maše vsak prvi petek j v mesecu in ob zapovedanih praznih, ki padejo na delavnik (izjema sta božič in Novo leto, ker sta tudi državno priznana).
•	V Ottawi so odprli novo kato-liščo središče za priseljence (Catholic Immigration Centre, 192 Daly Ave., Ottawa).
RAZGLED PO SVETU
•	Podjetniki morajo predložiti svoje knjige, če trdijo, da ne zmorejo zvišati mezd, je odločil Urad za delovna razmerja proti Truitt Manufacturing Co. v severni Karoli-ni.
9 Totalitarizmi so si vsi podobni.
Juan Peron v Argentini je začel napadati nekatere duhovnike in celo škofe, češ da se spuščajo v protidržavno dejavnost. Prijavijo, da mu gredo na živce razne nove katoliške strokovne organizacije, ki bi utegnile postati zametek krščanske demokratske stranke. 0 Papež v državni tajnik Msgr. Mo-tini je bil imenovan za nadškofa v Milanu. Montini ima že skušnje v borbi s totalitarizmom, zato pričakujejo povečano katoliško aktivnost v borbi s komunističnimi trdnjavami v milanski nadškofiji. Bodoči nadškof bo ob prvi priliki imenovan tudi za kardinala in nekateri so mnenja, da ima resne izglede, da postane Pijev naslednik.
•	Vernih duš dan so poljski komunisti razglasili za „dan padlih ruskih vojakov", ker si niso upali neposredno nastopiti proti molitvam za rajne ter obiskom grobov.
•	V poljskem „vzornem mestu", ki ga nameravajo komunisti zgraditi v Šleziji (Nowa Dabrowa) za 40.000 prebivalcev, ni prostora za cerkev.
•	Škofje ZDA so izjavili v svoji
letni poslanici, da je največji sovražnik Amerike materializem, ki se kaže kot sekularizem v politiki in državni upravi, kot lakomnost v poklicu in gospodarstvu ter kot poganstvo v osebnem življenju le premnogih ljudi. Materializem je zmanjšal vpliv vere na zaseb-
IZ JUGOSLAVIJE
O V Sloveniji so spet uvedli enotno črno moko, bel kruh je spet le v spominu na boljše čase. © Jugoslovanski škofje so po poročilih iz zanesljivega vira predložili vladi novo spomenico o preganjanju kat. Cerkve, škofov in duhovnikov.
O V dijaških nemirih na beograjski univerzi je bilo ranjenih nad 50 oseb. Pripovedujejo, da je bilo tudi več mrtvih. Komunisti so dolgo o tem molčali, končno pa so le morali priznati resnicovo nemirih. • V Sloveniji znaša davek na vino Din 20,- na 1 liter. O V Beogradu so elektrarne preslabe, da bi mogle preskrbeti potrebno elektriko. Ko so večkrat odpovedale zaradi preobremenitve, so določili, da ne bodo imele zasebne hiše elektrike niti za razsvetljavo niti v druge namene od 6. zjutraj do 4. popoldne, razen tega pa bodo v temi še dva večera v tednu.
Slovensko državo morete dobiti v TORONTU tudi v knjigarni ALL NATIONS BOOK and FILM SERVICE LTD. 340 College Street in v MON-TREALU pa na 3449 Blvd. Street Lawrence.
Vesele in zadovoljne Božične praznike ter uspehov polno novo leto 1955 vošči vsem Slovencem v Ameriki.
STATE KINZIE GRILL
John & Gizela Hozian
401 N. State Street CHICAGO, ILL
KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V SLOVENSKI DRŽAVI!
Voščim vesele Božične praznike in srečno Novo Leto 1955. vsem protikomunističnim borcem, ki so z menoj preživeli Vetrinsko tragedijo.
LOVRA PIRC Z DRUŽINO 1830 W. Cermak Road CHICAGO 8, ILL.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD „Slovenske Države"
no in javno življenje. Če ne bo uspelo pravičasno zaustaviti te domače invazije materilizma, se tudi ne bo mogoče ubraniti pred sovražnikom od zunaj. © Torontski večernik The Telegram je objavil v svoji sobotni rubriki „O Novokanadčanih" 20. novembra t.l. sestavek o Slovencih, ki ga je napisal Leon Kossar. © ZDA so po 2. svetovni vojni podarile drugim državam v raznih o-blikah toliko pomoči, da pride na eno družino v ZDA $1.300.-© Na Alarnerku na polotoku Mel-ville, severno od Hudson Baya, so odkrili sledove kulture Dorsetov, ki so živeli na severu pred sedanjimi Eskimi.
© Letošnji program škofa Sheena
je začelo prenašati 126 televizijski postaj. Koncem prvega tedna je številno naraslo že na 144 postaj. 4. decembra se je pridružila tudi Kanada. Novost predstavlja letos novi kip Matere Božje, ki je bil narejen po škofovi zamisli in ga je škof Sheen predstavil kot „Našo Gospo televizije". © Kdo zasluži največ. Kanadska statistika izkazuje za 1. 1952, da so največ zaslužili erhitekti ($12.266 letno), za njimi zdravniki ($10.522), odvetniki so se pomaknili iz prvega mesta na tretje z ($9.222). Najmanj zaslužijo bolni-
Pridobi nam 3 nove naročnike, pa dobiš lep zemljevid Slovenije, če pa nam pridobiš 5 novih naročnikov, pa ti pošiljamo „Slovensko državo" eno leto brezplačno.
0 V preteklem letu so komunisti
na Kitajskem zaplenili 3 katoliške univerze, 189 srednjih šol, 2, 811 ljudskih šol, in 2,243 molitvenih šol, v katerih so poučevali 320.000 učencev.
0 Sovjeti izšolajo letno dva in pol-
krat več inženirjev kot ZDA. Tudi kvaliteta sovjetskih tehničnih šol stalno raste. Zato niso v zadregi, kadar potrebuj eo gospodarske zaostale države tehničnih strokovnjakov. Poleg strokovne pomoči izkoriščajo seveda vsako priliko za komunistično propagando.
0 David Logan, član angleškega
parlamenta, bo na prihodnjem zasedanju parlamenta pozval zunaje-ga ministra Edena, naj zahteva izpustitev poljskega kardinala Wyszynskega, ki ga imajo komunisti zaprtega.
NOVE KNJIGE
•	P. Kazimir Zakrajšek je zbral
1. zvezek Zbirke odpustkov, pobožnih vzdihov, molitev in dobrih del, obdarjenih z odpustki. Knjižica stane 15c in se dobi pri oo. franšiškanih v Lemontu.
•	Hrvatski kalendar 1955 Hrv. Kat. Glasnika in Danice. Izdali hrvatski frančiškani v ZDA, uredil dr. Fra Dominik Mandič, O.F.M., Chicago, cena $2.-. Poleg običajnega kolendarskega dela prinaša letošnji kolendar vrsto zanimivih člankov in razprav o ¡ mislu trpljenja, o spoštovanju naiodnih žrtev, o mučeništvu in kanoničnih pogojih za uradno priznanje Cerkve, o borbi majnih narodov za obstoj in svobodo, izročitev hrvatske vojske 1. 1945 v luči mednarodnega prava in podobno. Koledar vsebuje tudi seznam duhovnikov in redovnikov, ki so padli kot žrtve v dobi revolucije.
ČETRTA POSTAJA GORŠETOVEGA KRIŽEVEGA POTA V NOVI SLOVENSKI CERKVI V TORONTU:JEZUS SREČA ŽALOSTNO MATER
LETO JE OB KONCU. ČAS JE; DA PORAVNAŠ SVOJE OBVEZNOSTI DO ČASOPISA. NAKAŽI ČIM PREJ NAROČNINO ZA LETO 1955. ČE PA DOLGUJEŠ KAJ šE ZA PRETEKLO LETO; PO MOŽNOST TUDI TO PRILOŽI!
PRIPRAVA NA POKOJ
Zdravniške statistike kažejo, da mnogo ljudi ob nastopu pokoja o-boli za duževnimi boleznimi, oziroma izgubi bistrost duha. Temu je kriv nenaden prehod iz zaposlenosti in delavnosti v fizično in umsko brezdelje. Zato je skupina 50 starejših torontčanov pred kratkim začela vrsto predavanj in pogovorov, z namenom, da bi pri upokojencih zbudili njihove sposobnosti in izkustva in jim pokazali načine kako pokoj čim bolj koristno in zadovoljno izrabiti.
POZABLJENE RIBE
Kanada je svetovno znana po ribolovu. V primeri z drugimi narodi pa pojedo kanadčani najmanj rib. Vzrok je v tem, da kanadske gospodinje ne posvečajo dovolj paz-nosti pažnje kuhanju in pripravi ribjih jedi. Pričakuje se pa, da bodo kuharske umetnosti novih naseljencev počasi le dvignile domačo potrošnjo ribjega mesa.
(Canadian Scene)

Zadovoljne božične praznike in uspehov polno novo leto 1955! Naj bo leto 1955 v znamenju vsestranskega dela, naporov in žrtev v dosego naše velike ideje: Suverena slovenska država Slovenija! Delajmo za ta cilj. z veseljem! Bog blagoslovi to delo! kliče vsem pripadnikom slovenske državne ideje
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA ZA AMERIKO
820 No. VVabasb Avenue, Chicago 11, III., USA
BLAGOSLOVLJEN-BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1955 ŽELIJO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŠIROM SVETA
ANTON in JULIJA GUŠTIN 2253 S. Kildare Ave. CHICAGO 23, ILL.
FRANK in MARINKA BILBAN 1802 W. 22nd Pl. CHICAGO, IL C
LUDVIK in MARA JELENC 1848 W. 23rd Street CHICAGO, ILL.
OTMAR IN ANICA TAŠNER "5415 W. 23rd Street CICERO, ILL.
LOJZE in VERA GREGORIČ 1732 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
FRANK IN JOSEPHINE PODLOGAR 4109 W. 31st Street CHICAGO, ILL.
MR. FRANK in FRANCES KARNER 2107 So. Lombard Ave., CICERO, ILL.
MR. JOE IN GIZELA OCEPEK 2220 W. 58th Court, CICERO, ILL.
MIRO KREK 5515 S. Woodlawn Ave. CHICAGO 37, ILL.
Družina
FRANK IN JENNY MAČEK 2031 W. Cermak Rd., CHICAGO, ILL.
ANTON ŠUTA 2114 — 23rd Place, CHICAGO, ILL.
FRANK SUŠTARŠIČ 1930 W. Cermak Rd. CHICAGO 8, ILL.
MIHAEL IN PAVLA ARKO 2036 W. Coulter Street CHICAGO, ILL. .
FRANK ČERNIVEC 1805 W. Cermak Rd., CHICAGO, ILL.
JOHN KOS 820 No. Wabash Ave., CHICAGO, ILL.
BOGDAN NOVAK 820 No. Wabash Ave. CHICAGO, ILL.
FRANK in JOSEPHINA MATKOVICH 2030 W. 23rd Street CHICAGO, ILL.
JANKO in MARIJA
TAJČMAN 2030 W. 23rd Street CHICAGO, ILL.
FRANK KORENČAN 2326 S. Wolcoll Ave. CHICAGO 8, ILL.
Vse najboljše za Božič in za Novo leto 1955 želi
JOŽE GORŠIČ 5483 S. Ellis Ave. CHICAGO 15, ILL.
ANTON in LJUDMILA MEDVED 2008 W. 21 st Pl. CHICAGO 8, ILL.
J0E G0MILAR
TRGOVINA Z MESOM IN ŽIVILI 1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
FRANK MARTINČIČ : DRUŽINO 5323 S. Kolin Ave., Chicago 23, III.
Virginia 7-7777 - CRawford 7-4037
XMAS GREETINGS
Fidelity Electric Co.
Contracting Electrical Engineers
FRANK SCHONTA 2049 W. Cermak Rd., Chicago, III.
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN VESELO NOVO LETO 1955 ŽELI VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM V TORONTU IN
OKOLICI
„ANTON'S MEAT MARKET
Za božič in novo leto bom imel na zalogi meso pa naslednjih cenah:
V
m
„Round Steak" ............................ 1	Ib. 59c
Goveja prsa .................................... 1	Ib. 15c
Narezana slanina ............................ 1	Ib. 49c
Goveje meso za juho........................ 1	Ib. 39c
Sveža svinjska rebra ........................................1 Ib. 49c
„Prime rib roast" ............................ 1 Ib. 59c
Narezana Bologna ................................................1 Ib. 25c
Meso za hamburgerje ........................................2 Ib. 45c
PRIPRAVLJENE IMAM TUDI PREKAJENE NADEVANE ŽELODCE, KRVAVICE IN
KRANJSKE KLOBASE.
ČE VAM JE PREDALEČ ALI NIMATE ČASA, SAMO kličite RE, 0423, povejte, kaj želite in Vam bom dostavil na dom še isti dan.
VSEM SLOVENCEM V TORONTU IN OKOLICI SE PRIPOROČA
LASTNIK:
ANTON BAVDEK
633 VAUGHAN RD. - TORONTO, ONT.
(Na vogalu Vaughan in Oakvvood)
Zadovoljne božične praznike ter uspehov polno Novo leto vsem prijateljem, znancem in odjemalcem želi
DRUŽINA MEDEN 1804 W. Cermak Rd., Chicago 8, III.
BOŽIČNA ŽELJA
Praznik Gospodovega rojstva je družinski praznik v najglobljem pomenu besede. Na Sveti večer o-bujamo spomine na dom in na svoje najdražje, kakor tudi na naše rojake v domovini ter one raztresene po vsem svetu, skratka - spominjamo se velike slovenske narodne družine. Pojdimo v duhu na božični večer k našim bratom in sestram, ki kljubujejo valovom-tu-jine, obiščimo brezdomce po begunskih taboriščih, dajmo vspod-budno besedo našim rojakom v Trstu, na Koroškem, Goriškem in Beneški Sloveniji, ki stojijo na straži slovenske zemlje ter bijejo junaški boj za narodne pravice in spomnimo se vseh tistih, ki zaradi svojega prepričanja ter vere v svetonočno blagovest trpijo preganjanje v Sloveniji, ki zaradi upanja v svobodo je-čijo v zaporih na prisilnem delu v kolhozih, ki so lačni in bosi a še bolj žejni svobode.
Daj Bog, da bi prihodnje leto prineslo našemu narodu v domovini več svobode, našim bratom ob Soči in Gospej Sveti več narodnih pravic, a našim rojakom po širnem svetu več bratske edinosti in narodne delavnosti; - to so moja božična in novoletna voščila Slovencem dobre volje, kjer koli prebivajo.
Dr. LUDVIK LESKOVAR Ravnatelj Ameriško-Slovenskih Radijskih Oddaj
820 N. Wabash Ave., - Chicago, Illinois Tel.: Mlchigan 2-2448, DEIaware 7-8515.
Oddelek za državljanstvo ministstva za državljanstvo in vselje-vanje vzdržuje krajevne urade z namenom, da pomagajo organizacijam in skupinam, ki pomagajo bodisi novim naseljencem, bodisi za vse državljane.
Za nadalnje informacije, v čem in s čim Vam morejo pomagati, se obrnite na najbližji krajevni urad oddelka za državljanstvo, kakor so navedeni spodaj:
Dr. W. Black, Regional Liaison Officer, Canadian Citizenship Branch, Immigration Building, Vancouver, B.C.
Mr. Jean Lagasse, Regional Liaison Officer, Canadian Citizenship Branch, 537 Dominion Public Building, Winnipeg, Manitoba.
Mr. John Haar, Regional Liaison Officer, Canadian Citizenship Branch, Massey Harris Building, 10138—100 „A" Street, Edmonton, Alberta.
Mr. John Sharp, Regional Liaison Officer, Canadian Citizenship Branch, 737 Church Street, Toronto, Ontario
Miss Françoise Marchad, Regional Liaison Officer, Canadian Citizenship Branch, 901 Bleury Street, Montreal, Quebec.
ali
The National Liaison Office, 105 eWst Block,
Ottawa, Ontario	.	,
Objavljeno v pomoč Novokanadčanom.
MINISTRSTVO ZA DRŽAVLJANSTVO IN VSELJEVANJE.
Hon. J. W. Pickersgill,
Minister
Laval Fortier, O.B.E., Q.C.,
Namestnik ministra.
Blogoslovljen BOŽIČ in srečno NOVO LETO 1955 želi vsem prijateljem širom sveta
MIRKO GERATIČ
2737 W. 16th Street, CHICAGO 8, ILL.
•I*	i
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN USPEHOV
POLNO NOVO LETO 1955. ŽELI „SLOVENSKI DRŽAVI" IN NJENIM BRALCEM TER NAROČNIKOM TISKARNA:
NEW TORONTO CL
7th STREET
Vesel BOŽIČ in zadovoljno NOVO LETO 1955 želi vsem članom Slovenske Narodne Zveze v Chicagu
odbor Slov. Narodne Zveze za Chicago
Mirko Geratič, predsednik Janko Tajčman, tajnik
VESEL BOŽIČ IN NOVO LETO 1955 ZELI
„Denison Confectionery"
(konfekcijsko blago, časopisi, revije, cigarete itd.) Lastnik: LEOPOLD KOZOLE 124 Denison Ave., Toronto, Ont. (vogal Dundas in Denison) Telefon: EM. 6-0161.
SLOVENSKIM PRIJATELJEM ZNANCEM, KJER KOLI ŽIVE, ŽELIM PRIJETEN BOŽIČ IN BOŽJEGA VARSTVA TER BLAGOSLOVA V 1. 1955
CIRIL ŽEBOT
VESEL BOŽIČ IN NOVO LETO 1955
„KNOCK 0UT"
Krojaška delavnica in kemična čistilnica oblek. Solidna in hitra postrežba.
Priporoča se EMIL ZIMŠEK 264 Queen Street East, Toronto Telefon: EM. 4-4848.
18,	1819. Rojstni dan Valentina Vodnika, ki je izdajal prvi časnik, prvo zbirko posvetnih pesmi, šolske in praktične knjige, med njimi prvo slovensko kuharsko knjigo.
19,	1861. V Trstu so ustanovili „Narodno čitalnico".
19.	1922. Umrl dr. Ivan Tavčar.
20.	1919. Dr. J. Brejc je bil imenovan za predsednika Deželne vlade za Slovenijo.
20. 1931. Prvo zasedanje ban-skega sveta v Ljubljani.
Iz slovenske zgodovine
DECEMBER
21. 1938 Dr. Stojadinovič je sestavil vlado brez dr. Korošca, kateremu je očital, da ni upo-; rabil kot notranji minister dovolj pritiska z orožništvom na volilca, da bi dobila vla-dva stranka večjo večino.
23. 1943. Protikomunistična izjava slovenskega naroda, ki so jo podpisali vsi vidnejši predstavniki javnega življenja.
25. 1884. Ustanovljena narodno obramna družba sv. Cirila in Metoda.
25. 1924. V Mariboru je umrl komponist Parma.
27. 1918. Napad italijanskih šovinistov na slovensko tiskarno „Edinost" v Trstu.
27.	1944. V Rimu je umrl vodja goriških Slovencev dr. Janko Kralj.
28.	1789. Predvajana v Ljubljani prva slovenska drama, Richter - Linhartova „Zupanova Micka."
28. 1918. Beograjska vlada je razpustila Narodne svete in Narodne straže. Provizorična zasedba Slovenske Krajine.
31. 1932. V Ljubljani izdana „Slovenska deklaracija" (dr. A. Korošec), ki pravi med drugim:
„1. Slovenski narod je danes razdeljen in razkosan na štiri države, na Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Njegova osnovna zahteva je, da se zedini v eno samo politično enoto, ker se mu more le na ta način ohraniti eksistenca in zagotoviti splošni napredek.
„2. Glavnemu delu, ki živi v Jugoslaviji, je postavljena naloga, da na tem idealu neprestano dela do končne u-stvaritve.
„3. Iz teh razlogov si mora slovenski narod v jugoslovanski državi priboriti tak samostojni položaj, ki bo neprestano služil kot privlačna sila za vse ostale dele naroda, živeče v drugih državah. V ta namen nam je potrebno: ,,a) narodna individualnost, ime, zastava, etnična skupnost
finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda; ,,b) radikalno socialno zako-nodajstvo ki mora osigurati življenske interese in harmonično razvijanje vseh potrebnih in produktivnih po-licev, posebno kmečkega in delavskega razreda ..."
JANUAR V januarju 1926 se je začelo delo za beatifikacijo škofa Slomška.
1. 1584. Dotiskana Dalmatinova Biblija.
1. 1927 Predstavnik vseh političnih strank, prosvetnih in gospodarskih organizacij so podpisali spomenico za slovensko Akademijo znanosti in umetnosti ter Narodno galerijo.
1.	1943. Komunisti so umorili pesnika Lojzeta Grozdeta.
2.	1919. Mariborska občina pre ide v slovenske roke.
3.	1919. Madžari so zasedli Slovensko Krajino.
.3. 1942. V Begunjah so bili u streljeni prvi talci.
4.	1797. V Ljubljani so začele izhajati Vodnikove „Lublan-ske Novize".
7—10. 1942. Nemci so požgali vas Dražgoše (80 hiš) in u-strelili 40 oseb.
8. 1819. V Ljubljani je umrl pesnik Valentin Vodnik.
8. 1922. Odprta Delavska zbornica za Slovenijo.
8.	1933. V cerkvah so prebrali spomenico katoliških škofov Jugoslavije proti Tyrševi ideologiji in vzgoji v Sokolu K. J.
9.	1856. V Globokem pri Rimski Toplicah se je rodil pesnik Anton Aškerc.
10.	1935. V Ljubljani sestanek Male zveze (E. Beneš, B. Jev-tič, N. Titulescu).
12. 1887. V Gorici je umrl pri-rodopiser in pisatelj Fran Erjavec.
14, 1837. V Repnjah na Gorenjskem se je rodil politik iz časa ljudskih taborov in pisec humorističnih črtic dr. Valen tin Zarnik.
16. 1888. V Celovcu je umrl na rodni organizator in publicist Andrej Einspieler.
16. 1939. Dr. A. Koročec je bil izvoljen za predsednika senata Jugoslavije.
HRANILNICA IN POSOJILNICA
JANEZA E. KREKA v Toront«
ŽELI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM
BLAGOSLOVLJENJE BOŽIČNE PRAZNIKE TER UPOV POLNO NOVO LETO 1955.
Toronto • LL. 6576 - 61 McFarland Avenue
V KANADI UŽIVATE SVOBODNE VOLITVE
V KANADI MOREMO VOLITI, KAKOR SAMI HOČEMO IN KOGAR HOČEMO, ČESAR MNOGI NARODI DRUGOD PO SVETU NE MOREJO. SVOBODNE VOLITVE SO ENA IZMED VELIKIH PRAVIC SVOBODNIH NARODOV. ČUVAJMO VSEKDAR TO PRAVICO.
O'KEEFE'S BREWING COMPANY LIMITED
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1955. ŽELI
Victor M
101 ^ Roncesvelles Ave.
popravljalnica čevljev
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1955. ŽELI VSEM
SPOTLIGHT CLEANERS
437 Spadina Ave, - Toronto, Ont. WA. 3-0770.
Kemična čistilnica in propravljal-nica moških in damskih oblek. Prvovrtsno delo in zmerne cene.
Priporoča se lastnik TONE PUCELJ
VESEL BOŽIČ IN NOVO LETO 1955 ŽELI
Franc Stoje
STAVBENIK MU. 6174 626 Old Weston Rd. - Toronto iua ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
QUEEN CLEANERS
1685 Dundas St. W., Toronto KE. 6768
Na zalogi imam vse vrste novih hlač po zmernih cenah. Kemično čiščenje in popravljanje damskih in moških oblek ter izdelava novih oblek po meri.
Priporoča se lastnik.
FRANC KOTNIK '
BLAGOSLOVJEN BOŽIČ IN
VESELO NOVO LETO 1955 ZELI VSEM SLOVENCEM Slovensko Gradbeno Podjetje
„TRIGLAV"
Starman Božični Paketi
Pošiljanje hrane, blaga in denarja, pod najboljšimi pogoji.
Starman paketi pridejo v roke prejemnika v 14 - 20 dneh
100 lbs fine bele moke (nularce) .................................... $11.45
22 lbs skladkorja in 10 lbs riža .................................... $ 6.75
37 lbs čiste svinjske masti ................................................ $12.50
6 lbs kave ............................................................................ S 7.25
Paket št. 11 .................... $18.90
10 lbs riža 10 lbs špagetov 10 lbs sladkorja 10 lbs masti 10 lbs mila 5 lbs kave
Paket št. 108
5 lbs kave
10	lbs sladkorja 5 lbs mila
11	lbs riža
Pišite nam, da Vam pošljemo naš obširen cenik, ki vsebuje vseh vrst hrane in blaga. Prodajamo tudi vozne listke za potovanja v Evropo in nazaj brez posebnih nadoplačil.
Paket št. 104 ................ $25.75
100 lbs bele moke 10 lbs sladkorja 10 lbs riža 51bs kave 5 lbs masti 1 lb čaja 5 lbs kave
Paket št. 114 ................ $9.75
7 lbs kave Santos 5 lbs sladkorja
F, STARMAN
153 Sanford Avenue, OTTAWA, ONT.
B LAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN VESELO NOVO LETO 1955 ŽELI
„Mary Linda Beauty Salon"
4 Short Street - OR. 3400
(Eglinton and Dufferin) Priporoča se lastnica Mrs. S. G L AC BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ
Vesel Božič in Srečno Novo leto 1955 vsem zavarovancem prijateljem in znancem zeli zavarovalni zastopnik
v. MAUK0
WA 4-8301, local 215, ali 280 Spadina Rd., WA. 2-2762

VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1955 ŽELI VSEM SLOVENCEM V TORONTU IN OKOLICI
„Vienna Upholstering"
Z O F A IN NASLONJAČ
1934 Queen Street East
Brezplačna dostava na dom. Možnost mesečnega odplačila. Pridite in oglejte si razstavljene reči.
Telefon: 0Xford 6739
Strokovnjaki v hladni trajni, barvanju, beljenju in friziranju. Odprto dnevno od 9 zjutraj -do 6 zvečer, ob torkih in petkih od 9 zjutraj do 9 zvečer.
KRESS BEAUTY SALON
RU. 1-2921, 1194 Eglinton Ave. W„ Toronto
Postrežemo vam v angleščini, slovenščini, hrvaščini, nemščini, madžarščini, ali'italijanščini..
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO, TRST
Mal položi dar, domu na oltar!
Priporoča se za naročila darilnih paketov Vašim v Domovini po našem društvu, po ceniku, ki Vam ga je poslal naš zastopnik, ker procent čistega zaslužka gre za podpiranje revne šolske mladine in družin v Trstu in okolici v borbi za naš narodni obstanek. - S pošiljanjem paketov preko nas pomagate rodoljubni stvari. Mi Vam tudi zagotovimo našo poznano solidno in hitro odpremo Vaših cenjenih naročil.
Za naročila, vprašanja in pojasnila se obrnite na našega zastopnika za" Kanado:
V V
ANDREJ KACICNIK
434 Dundas St. W. - Toronto, Ont. - Telefon: EMpire 4-5045

BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1955 ŽELE VSEM SLOVENCEM:
JOŽE POGAČAR
Družina LOJZE KOŽELJ
ANDREJ STRLIČ
DR. RELA ZADNIKAR
FRANC KUS
Družina JANEZ VIŽINTIN
JANEZ SENICA
Družina A. ZAKŠEK
Družina ING. VICTOR ŠKOF
Družina W. KAUKLER
Družina PESTOTNIK
ZDENE VIŽINTIN
ŠTEFKA ŠTUKELJ
ŠTEFKA MEHLE
Družina F. TORKAR
Družina L. JAMNIK
Družina F. PAJK
ZVONE HRASTNIK
IVAN CERAR
Družina R. ČUJEŠ
Družina DR. A. KU K
FRANCKA ZUPANČIČ
FRITZ IN HILDA DOLESHELL
VIENNA HOME BAKERY
SLAŠČIČARNA IN KAFE-ESPRESSO Centrala: 532 Eglinton Ave., W. - Tel.: MA. 2994
Podružnice: 211 Avenue Road - Tel.: WA. 3-2160 609 Mount Pleasant - Tel.: HU. 8-2381 426 Spadina Ave. - Tel.: EM. 6-1278.
Rženi kruh - soljenci - torte. Desetletna izkušnja jamči prvovrstno kakovost.
Slovenska dobrodelna organizacija
KARITAS
že nad tri leta uspešno deluje med Slovenci v Kanadi in drugod. Zato je podprimo in prispevajmo, kolikor le moremo. Morda bomo jutri že sami potrebni njene pomoči. Prispevke morete izročiti med uradnimi urami tudi blagajniku Hranilnice in Posojilnice Janeza E. Kreka v Torontu, ki jih bo vpisal na
naš račun.
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VESELO NOVO LETO 1955.
želi vsem Slovencem, prijateljem, znancem in ?stzantam
RUDI KUS
PLASTERING CONTRACTOR TORONTO - ONTARIO
128 NAIRN AVE. - LL. 1435
Slovencem v Tororntu in ok olici se priporoča
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
KARL VIPAVEC
1486 Dundas St. West - - OL. 4269
■|BGDDDDQinima1 | S fTTTTrrTTTTDD B3 [
Priporočamo slovenske potniške agencije
Transmundial
Toronto, 258 College, WA 3-4868
Tudi v Montrealu in Hamiltonu
BŒiriimiiro«
imrrmiiiiini
Slovenska država izhaja vsakega 20. v mesecu. Naroča se pri upravi, 61 McFarland Ave., Toronto 10, Ont. Canada. Letna naročina znaša: za ZDA in Kanado 3,- $, za Argentino 20,- pezov, za Braziljo 50 kruizeirov, za Anglijo. .75 £, za Avstrijo 30. - šilingov, za Avstrijo 2 avstr. £, za Italijo in Trst 600.-lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi. Slovenske poti.