b m opi r?i
leTo xliv, št. 32	Ptuj, 15. avgusta 1991 cena 17 dinarjev
trouiK
ftiDKIK
t^BKlK
ttiDNIK.
v
Simbolična zasaditev
lipe ob
občinskem prazniku
V okviru praznovanja letošnje-
ga občinskega praznika je bila v
petek na ploščadi pred cerkvijo
Svetega Ožbalta simbolična po-
saditev lipe. Lipo je po krajšem
kulturnem programu, v katerem
so nastopili kopjaši iz Markovec,
folklorna skupina iz Cirkovc in
ptujska pihalna godba, zasadil
Ivan Lovrenčič. Med slavnostni-
mi govorniki je bil tudi predsed-
nik družbenopolitičnega zbora
Slovenije dr. Ludvik Toplak. Ta
je med drugim povedal: »Ko
smo se 27. junija zbrali tukaj, da
bi posadili lipo, so nam sovražni
tanki in avioni to preprečili. Prav
tukaj ob Dravi in Muri so naši
slovenski ljudje znova potrdili in
povedali, kje so naše meje. V
zadnjem letu smo na političnem
področju doživeli velike spre-
membe. Pravijo, da politična re-
forma traja leto dni, sledi pa, in
pred nami je gospodarska obno-
va dežele, ki traja generacijo. Re-
sen čas, v katerem živimo, opo-
zarja tudi na nujnost moralne
preobnove, ki je pogoj politični
in gospodarski stabilnosti države
Republike Slovenije. Lipa, ki jo
bomo danes posadili, naj priča o
naši odločnosti zaresne preobno-
ve, tako politične, gospodarske
in tudi moralne. Napočil je dan
tudi za nas, da sledimo* lastni
kulturni tradiciji in besedam na-
ših prednikov, obogateni s spo-
znanji sodobnega sveta.«
Katarina Klep
Foto Kosi
MATI
Foto: Stojan Kubler
Sindikat protestira
Območni odbor sindikata delavcev
kmetijstva in živilske industrije ter
gozdarstva Ptuj je poslal predsedniku
slovenske skupščine dr. Bučarju pro-
test namenjen vsem trem zborom
obenem pa je poslal kmetijskemu mi-
nistru dr. Ostercu nekaj vprašanj Vse
skupaj kot protest proti predlaganim
zakonom o lastninskem preoblikova-
nju podjetij, zakonu o denacionaliza-
ciji in zakonu o zadrugah. Delavci v
kmetijstvu se čutijo zaradi teh zako-
nov ogroženi, čeprav sami niso nič
krivi za krivice v preteklosti. Sprejetje
teh treh zakonov bo po njihovem
mnenju povzročilo pomanjkanje hra-
ne v bližnji prihodnosti, hrana bo za-
radi tega še dražja. Sindikat zahteva
vrnitev zakonov v fazo osnutka, ozi-
roma bo podal amandmaje na predlo-
ge omenjenih treh zakonov in predla-
gal, naj se, ker gre za sistemske spre-
membe, sprejemajo z dvema tretjina-
ma glasov. V času do zasedanja skup-
ščine bo sindikat zastavil aktivnosti,
da bo pridobil na svojo stran čim več
poslancev v republiški skupščini.
JB
V gospodarstvu vedno slabše
V Službi družbenega knjigovodstva
— podružnici Ptuj je bila v ponede-
ljek redna konferenca, na kateri so
predstavili rezultate poslovanja ptuj-
skega in ormoškega gospodarstva v
prvem polletju letos.
V ORMOŽU BOLJŠE
KOT V PTUJU
Podobno smo pisali že ob prikazo-
vanju poslovnih rezultatov v ptuj-
skem in ormoškem gospodarstvu v
prejšnjem letu. Industrijska proizvod-
nja v ptujski občini še naprej pada. V
Ormožu so v prvih šestih mesecih do-
segli pozitivno rast, proizvedli so celo
za 24,9 odstotk več kot v enakem ob-
dobju leta 1990. Za razliko od ptujske
občine, kjer je povprečno dnevno blo-
kiranih trinajst podjetij, so v Ormožu
blokade redke. Polletni rezultati go-
spodarjenja v obeh občinah kažejo na
to, da se majhna gospodarstva veliko
lažje prilagajajo spremembam kot
večja.
Prihodek ptujskega gospodarstva
je v prvem polletju znašal 6.556 mili-
jonov dinaijev in se je v primerjavi z
enakim obdobjem prejšnjega leta po-
večal za 47,3 odstotka. Povečanje je
manjše kot je bila rast cen na drobno
(60,1) in cen industrijskih izdelkov
(49,9). Ormoško gospodarstvo je ime-
lo v šestih mesecih letos 1.023 milijo-
nov dinarjev prihodka. Z izvozom je
doseglo 54 milijonov oziroma 5,3 od-
stotka vseh prihodkov. Ptujsko go-
spodarstvo je letos z izvozom imelo
1.020 milijonov dinarjev prihodkov
ali 15,6 odstotka vseh prihodkov. La-
ni v vsem letu so z izvozom dosegli
17,8 odstotka prihodka. Pričakovati
je, da se bo izvoz do konca leta le po-
večal, saj bodo podjetja, če bodo ho-
tela preživeti, morala izvažati za vsa-
ko ceno.
Dosežena akumulacija prvega pol-
letja je izredno nizka. Podjetja so v
svoje sklade začasno namenile le 0,4
odstotka svojega prihodka ali 26 mili-
jonov dinarjev. Ormoška akumulacija
znaša 4 milijone dinarjev ali 0,4 od-
stotka prihodka.
Izguba v ptujskem gospodarstvu
znaša v šestih mesecih letos 1.015 mi-
lijonov. Izkazalo jo je 8 podjetij v
družbeni lasti in 20 v zasebni. V Or-
možu je v tem obdobju z izgubo po-
slovalo 5 podjetij, izguba pa znaša 8
milijonov dinarjev.
Klavrno je tudi pri investicijah. V
ptujski občini so bile v tem letu zače-
te le štiri investicije, ki pa ne bodo bi-
stveno spremenile gospodarske struk-
ture oziroma prispevale k večji zapo-
slenosti. Gre za obnovo 7,9 hektarov
vinogradov (investitor je Kmetijski
kombinat), gradnjo stanovanjskega
bloka C2 v Rabelčji vasi (investitor
SO Ptuj), gradnjo oskrbnega centra
Ptuj (investitor je Obrtna zadruga Pa-
norama Ptuj) in gradnjo plinovoda
MRP (investitor je Sklad stavbnih
zemljišč Ptuj). V Ormožu so letos za-
čeli z dvema melioracijama, ki ju sko-
raj v celoti financira republika, pre-
urejajo prostore za potrebe Carrere,
preurejajo mesnico, gradijo avtosalon
na Hardeku, obnovili pa bodo tudi 10
hektarov vinogradov na Cerovcu. Tu-
di te investicije nimajo posebnega po-
mena za dvig gospodarske rasti.
Direktor ptujske službe družbene-
ga knjigovodstva Franc Visenjak pou-
darja, da je nerealno pričakovati, da
bi podjetja v obdobju, ko se v glav-
nem ukvarjajo z likvidnostnim vpra-
šanjem in jih vse bolj pritiska zakon o
lastninjenju, pripravljala investicijske
programe ter se ukvarjala z razvojem.
V službi tudi ugotavljajo spremembe
pri prilivih iz drugih republik po voj-
ni, ki ne dosegajo stanja iz prejšnjih
mesecev. Odstotek prodaje v Jugosla-
vijo pa se ni občutno znižal.
Čeprav trend ustanavljanja zaseb-
nih podjetij počasi upada, pa se pove-
čuje njihov pomen za občinsko go-
spodarstvo. Ormoška so skupaj z me-
šanim podjetjem ustvarile v prvem
polletju letos 5,6 odstotka prihodka
(4,6 v letu 1990), 62,6 odstotka bruto
dobička (1,3 v letu 1990) in 72,7 od-
stotka celotne akumulacije.
Ptujska zasebna podjetja so ustva-
rila v šestih mesecih 6 odstotkov vseh
občinskih prihodkov (2,2 v letu 1990),
13,8 odstotka bruto dobička in 30,9
odstotka akumulacije.
MG
Razstava Trta in vino skozi čas
na Radgonskem sejmu
Na letošnjem gornjeradgonskem
sejmu, ki bo za obiskovalce odprt od
17. do 25. avgusta, bo sodeloval tudi
ptujski Pokrajinski muzej. Pripravil
bo razstavo z naslovom Trta in vino
skozi čas, na kateri bo predstavljena
vinska kultura in bogata tradicija
vseh treh slovenskih vinorodnih oko-
lišev: podravskega, posavskega in pri-
morskega. Razstava bo postavljena
po zgodovinskih obdobjih, od same-
ga začetka pa vse do danes in bo pri-
kazovala tradicijo pridelovanja vina
od začetnih opravil v vinogradu do
samega pitja vin. S pomočjo številnih
kulturnih institucij po vsej Sloveniji
bodo na razstavi na ogled tudi najsta-
rejši vinogradniški in vinarski pripo-
močki in izdelki, ki pričajo o izredno
bogati vinogradniški tradiciji naših
krajev.
-Razstava bo pripravljena multime-
dijsko. Poleg fotografij, ki jih je zlasti
prispevala fototeka etnografskega
muzeja, bodo na ogled tudi različni
diapozitivi. Predvajali bodo tudi film
Vinogradništvo, ki ga je posnela ptuj-
ska etnografinja Majda Ceh in prika-
zuje vinsko tradicijo na Rodnem vr-
hu.	Katarina Klep
Jugoslovanska armada
zapušča ptujsko občino
Pričakovati je, da bo jugoslo-
vanska armada že v kratkem v
celoti zapustila ptujsko občino.
To je moč sklepati po intenziv-
nosti priprav in glede na nekate-
re formalne postopke pri ureja-
nju delovnih razmerij oseb, ki so
bile pri njih zaposlene. Sicer pa
na vprašanja o datumu odhoda
ne odgovarjajo, ker tudi sami
bojda ne vedo, kdaj in kam bodo
odšli.
Bo 8. avgusta, ko je v zgodnjih
jutranjih urah s ptujske železni-
ške postaje krenila večja kompo-
zicija vagonov z vojaško in nevo-
jaško opremo, je Jugoslovanska
armada opravila nekaj premikov
s kamioni. V kasarni pod gra-
dom so se še vedno pripravljali
na selitev, prav tako še niso za-
pustili dveh skladišč. Do tega da-
tuma pa so izpraznili objekta na
Potrčevi in v Spuhlji. Tudi ptuj-
ska občinska komisija za prev-
zem nepremičnin od JA še ni pri-
čela delati.
Zanimivo pri vsem tem pa je,
da opreme, ki jo selijo iz ptujske
občine, ne bodo mogli nikjer več
uporabljati. To predvsem velja
za nebojno opremo, ki je glede
na dotrajanost bila uporabna le
v tem okolju. Zaenkrat tudi ni
mogoče govoriti o kakršnemkoli
uničevanju v vojaških objektih,
saj komisija v njih še ni bila.
Ptujska občina za zdaj še ne ve, v
katere namene se bodo v bodoče
uporabljali dosedanji vojaški ob-
jekti. Glede na pričakovane spre-
membe v vsebini in načinu dela
slovenske vojske, bo nekaj teh
objektov gotovo potrebovala te-
ritorialna obramba.
Zadnja vest. Na območnem
štabu TO v Ptuju so nam pove-
dali, da se je že začel prevzem
nekaterih objektov od JA.
MG
Znova pesem klopotcev
Od desetega avgusta lahko med Haloškimi in Slovenskogoriški-
mi vinogradi spet pojejo klopotci. Med prvimi je zapel klopotec veli-
kan na Janškem vrhu. Tam gaje v nedeljo skupaj s sorodniki in prija-
telji postavil Edi Belšak, pri izdelavi pa mu je pomagal sedaj že po-
kojni Mirko Pislak. Kar leto dni vestnega dela je vloženo v lep in mo-
gočen klopotec, ki bo ob jesenskem vetru pel slavo vinski trti in obe-
tajoči letini.
Klopotec tehta okoli 150 kilogramov, krila merijo v premeru 4,20
metra, stol je dolg dober meter, deska pa kar štiri metre. Stol je izde-
lan iz stare hrastovine, ki je bila nekoč sestavni del haloške cimprače.
Krila so iz lahkega topolovega lesa, štirimetrska javorova deska pa se
je kar leto dni namakala v gnojnici. To je, tako je dejal izdelovalec,
potrebno za lepši zven ob udarjanju težkih kijev. Belšakov klopotec
se bo slišal daleč med Haloškimi griči. Zapel je že ob nedeljskem lah-
nem vetriču in je bil najboljši kažipot do belšakovega vikenda.
JB
Mogočni klopotec na Janškem vrhu 26.
2— DOMA IN PO SVETU
15. avgust 1991 - TEDNIK
Obnova
dravskega
mostu
Most čez Dravo v Ormožu, ki
je bil v zadnji vojni močno po-
škodovan, obnavljajo. Obnovit-
vena dela, ki jih izvaja Gradiso-
va enota Nizke gradnje i/ Mari-
bora, bodo predvidoma trajala
do sredine letošnjega oktobra.
Preko mostu lahko potniki pri-
dejo samo peš ali največ s kolesi.
Za ves ostali promet, ki je usmer-
jen preko Borla ali proti Čakov-
cu, je most zaprt.	VT
Glavna obnovitvena dela potekajo med Dravo in zgornjo plastjo mostu.
(Foto VT)
V Ormožu Krabonjeva mesnica
Lastnik Mesarije Krabonja iz
Gorišnice, Jože Krabonja, je pred
dobrimi desetimi dnevi v poslo-
vno-stanovanjski stavbi v Ormo-
žu, na Ptujski 13 in 15, odprl no-
vo prodajalno.
Je resnično prvi »stanovalec«
v novi poslovno stanovanjski
stavbi, bodoči stanovalci v pr-
vem in drugem nadstropju zara-
di manjših popravil, ki jih mora
opraviti izvajalec del, niso dobili
ključev. V pogovoru z lastnikom,
ki je po rodu iz Podgorcev in ima
v Gorišnici velik nov obrat za
obdelavo mesa in predelavo
mesnih izdelkov, smo izvedeli,
da je že dolgo želel svojo bogato
paleto svežega mesa in mesnih
izdelkov ponuditi tudi Ormoža-
nom. Novi lokal meri 50 kvadra-
tnih metrov, od tega prodajni
prostor 40 in priročno skladišče
10.
Kupcem je na voljo sveže me-
so od govedine, svinine, perutni-
ne do teletine, vse pa je domače
reje, kupljeno od kmetov Kmetij-
ske zadruge Ormož. Ima tudi ši-
rok izbor domačih okusnih mes-
nih izdelkov, med drugim tudi
meso iz tunke.
Kljub temu da je v Ormožu
kratek čas meni, da bo s kvalite-
to in dobro ter prijazno ponudbo
ob dokaj močni konkurenci,
uspel. Trenutno ima zaposlenega
enega prodajalca, tu in tam pa
pri prodaji pomaga tudi sam.
Vida Topolovec
Nova prodajalna Krabonja v Ormožu, v novem bloku. (Foto VT)
Preureditev ptujske tržnice
Komunalno podjetje Ptuj na-
črtuje v prihodnje preureditev
sedanje tržnice. Idejno zasnovo
o njeni novi podobi sta izdelala
inženirja arhitekture Gregor
Kraševec in Alenka Debenjak.
Novi projekt tako predvideva iz-
gradnjo dvonadstropnega pro-
stora, v katerem bi bili spodnji
prostori namenjeni zgolj živilske-
mu delu tržnice, v zgornjih eta-
žah pa bi prodajali neživilske iz-
delke. S tako ureditvijo bi se na-
trpanost sedanje tržnice nekoliko
sprostila, s postavljanjem dnev-
nih stojnic pa bi se ohranjala tu-
di zunanja prodaja. Zasnova no-
ve ureditve vključuje v svoj pro-
gram poleg preobnove same trž-
nice tudi sanacijo starih objek-
tov. Zlasti so tega potrebni ne-
kdanji trgčvinski prostori ob ro-
bu tržnice, ki že dolgo časa služi-
jo zgolj kot skladišča prodajal-
cem tržnice. V slabem stanju kot
so, bi že zdavnaj bili potrebni
številnih obnovitvenih del, žal,
pa se je vedno zaustavilo pri de-
narju. Še vedno zaprta, čeprav že
dolgo časa opremljena, je tudi tr-
govina Perutnine Ptuj, sameva
pa tudi paviljon, poznan kot
Majcenova cvetličarna.
Komunalno podjetje si priza-
deva, da bi ponudbo na tržnici
popestrili tudi z različnimi akcij-
skimi prodajami ptujskih trgo-
vin. V ta namen so že pripravili
20 stojnic, ki bi naj v prihodnje,
postavljene na mestnih ulicah in
trgih, služile svojemu namenu.
Cilj vseh sprememb je, da bi
predvsem pridobili na pomenu
preskrbovalne tržnice.
S tem tednom bo projekt o no-
vi preureditvi tržnice tudi na
ogled. Tako razstavljen bo pribli-
žno mesec dni, namenjen pa bo
predvsem zbiranju pobud in pri-
pomb občanov.
Katarina Klep
Foto: J. Bračič
Obnavljajo Grivčevo hišo
Znana Grivčeva gostilna na
ormoški železniški postaji je bila
ob dravskem mostu med prvimi
poškodovanimi ob agresiji JA na
Slovenijo. Milček Grivec, mlajši
pripoveduje, da jih je usodnega
27. junija že ob peti uri zjutraj
zbudilo ropotanje, ko so teritori-
jalci si upaj z delavci ormoške
tovarne sladkorja ter ostalimi
pripravljali na mostu barikade.
Ob tem se niso počutili ravno
najbolj lagodno, saj je most sa-
mo za streljaj od njihove hiše.
Napetost, ki se je pričela stop-
njevati dopoldan, je dosegla svoj
vrhunec, ko so okoli 14. ure pad-
le prve granate, ki so jih izstrelili
tanki iz hrvaške smeri.
Ko so jim svetovali, naj se za-
radi bližajoče nevarnosti odseli-
jo, je oče Milček, starejši odpe-
ljal vso družino na Hajndl in ker
je moral nekdo ostati doma, je to
dolžnost prevzel Milček, mlajši.
Opazoval je, kaj se je dogajalo
na mostu in štel granate, ki so
padale na most in barikade, ki so
tankom preprečevale prehod
preko njega. Menda ni potrebno
posebej pripovedovati, kako mu
je bilo pri srcu, ko je ena od tan-
kovskih granat zadela prvo nad-
stropje njihove hiše. Kljub toči
drobcev granate, ki jih je bilo po-
vsod polno, je pogledal kako je s
hišo, če ni mogoče kje zagorelo,
ker se razen delno porušene ste-
ne in poškodovane strehe ter no-
tranjosti ni dogodilo nič hujšega,
je zvečer odšel za družino na
Hajndl, zjutraj pa se je ponovno
vrnil. Imajo nekaj domačih živa-
li, ki jih je bilo potrebno nahra-
niti.
Ko so vojaki z mostu in z dru-
ge strani Drave odšli se je Griv-
čeva družina vrnila domov in
pričela z obnovitvenimi deli.
Prejeli so prva solidarnostna
sredstva v višini 400.000 dinar-
jev. Na vprašanje, če bodo z do-
bljenim denarjem lahko popravi-
li vso škodo so povedali, da bo-
do že nekako. Kljub vsemu pa so
pomoči, ki so jo dobili, veseli.
Vida Topolovec
Streho so že uspeli popraviti, prvo nadstropje, kjer je mina naredila veli-
ko luknjo, pa bodo popravili v teh dneh. (Foto VT)
Stranke ob občinskem prazniku
Ob svečani otvoritvi nove porodnišnice je že
ptujski župan s svojim nagovorom posegel v sla-
vno pa tudi tragično preteklost. Pomemben dose-
žek za sedanjost je gotovo nova porodnišnica. V
slavnostnih nagovorih so nas govorci obzirno
opomnili, da bomo morali sami poskrbeti za njeno
polno delovanje. Ob pogledu na množico mladih
to skoraj ne bi smel biti problem. Vendar je pode-
litev zlatih rimskih amuletov (falusov) vsadil seme
dvoma. Upajmo, da to ni bil znak črnih napovedi.
O prihodnosti smo mnogo besedovali, tako pred
otvoritvijo porodnišnice kot pozneje. Spravno smo
sedeli za štirioglato okroglo mizo v poročni
dvorani in se trudili kljub prazničnemu razpolože-
nju izmenjati globoke misli in ponuditi resnice, ki
jih stranke posredujemo. Zelo smo se trudili, da bi
v tak odprt pogovor pritegnili čimveč zvenečih
imen iz naših strank. Odziv strankarskih prvakov
in vladnih mož je ostal nekako na polovici priča-
kovanja. Samo kritično moram priznati, da kake
zgodovinske škode ni bilo pa tudi koristi ne. Ne-
posrečena organizacija je prekinila pogovor ravno
takrat, ko je pogovor prešel iz vljudnostnih nasme-
škov in pozdravov in ko so pričela prihajati na
dan bolj resna vprašanja.
Svojo vest si lajšam z nadaljevanjem, ki smo ga
Krščanski demokrati sami nadaljevali. Po končani
otvoritvi porodnišnice smo se umaknili v zatišje
gostišča, kjer smo dodobra izprašali goste naše
stranke. V pogovoru so sodelovali g. Rejc — mini-
ster za industrijo in gradbeništvo, g. Reberc — gla-
vni tajnik SKD in g. Gajšek — predsednik regij-
skega odbora stranke. Pretresali smo večno temo,
t.j. odnose v koaliciji DEMOS in najnovejša doga-
janja v slovenski vladi. Za pogovor smo porabili
ves petkov popoldan.
Zase lahko trdim, da mi je pogovor v veliki meri
dal odgovore na mnoge dileme in prepričan sem,
da nismo Bogu kradli časa. Splošni dogovor je, da
bi takšna srečanja in pogovore pripravili še več-
krat, saj zanimivih tem nikoli ne bo primanjkova-
lo.
Predsednik SKD Ptuj:
Ivan Jurkovič
Srečanja
ob občinskem
prazniku
Ob minulem občinskem praz-
niku je predsednik občine Ptuj,
Vojteh Rajher, povabil na sreča-
nje predstavnike gospodarstva,
družbenih dejavnosti, obrambe
in policije ter drugih struktur. S
predstavniki oblasti so se krea-
torji razvoja občine pogovarjali
o uspehih in težavah današnjih
in bodočih dni.
KK
Foto Kosi
Konec meseca
odprtje
bencinskega
servisa
Dela na osnovi benzinskega
servisa v Ormožu gredo v sklep-
no fazo. Iz dneva v dan je njego-
va zunanja podoba drugačna. Po
vsem kar lahko vidiš, bo to mo-
derni servis, precej večji od
prejšnjega. Še vedno pa mnogi
Ormožani mislijo, da bi ga mora-
li postaviti nekje izven mesta.
VT
Napis Petrol se sveti že nekaj dni (Foto VT)
Grabar drugi v malem maratonu
Smučarski klub Črna je organiziral mali Mara-
ton Kralja Matjaža, ki je veljal tudi za odprto pr-
venstvo Slovenije. Letošnja udeležba tekmovalcev
ni presegla udeležbe prejšnjih let. A kljub temu so
se tega tekmovanja udeležili številni tekmovalci iz
atletskih klubov Slovenije in Hrvatske. Med 225
tekmovalci je nastopil tudi član Atletskega kluba
Ptuj Geza Grabar, ki je osvojil odlično drugo me-
sto in skupaj z zmagovalcem Kejžarjem tudi iz-
boljšal rekord proge, ki jo je do sedaj imel Krempl
iz TAM Maribor. Zmagovalec tega malega mara-
tona je bil Kejžar ŽAK Ljubljana, ki je potrebo-
val, za progo I :06,27, drugo mesto je osvojil ptuj-
ski tekač Geza Grabar z rezultatom 1:07,09.
V nedeljo, 18. tega meseca bodo ptujski atleti
nastopili na odprtem atletskem tekmovanju Do-
lenjske, ki bo v Novem mestu.
I. Z.
Izlet za diabetike
V ptujskem društva za boj proti sladkorni bole-
zni je zelo razvita družabna in izletniška dejav-
nost. Vsako leto organizirajo več izletov in družab-
nih srečanj. 7. septembra bodo potovali v Gornjo
Radgono, Mursko Soboto, Bogojino in v Filovce,
kjer bodo obiskali domačega lončarja. Cena izletu
s prevozom je 105 dinarjev. Prijave sprejemajo v
društveni pisarni v Muršičevi ulici 7, 21. avgusta,
od 9. do 11. ure. Izleta se lahko udeležijo tudi pod-
porni člani društva.	MG
■pismo »od da/eč<
Beograjska pobuda je najno-
vejši manever Miloševiča pri po-
skusu instrumentalizacije zvezne
države za srbske nacionalne in-
terese, čeprav utegne pakiranje
velike Srbije v jugoslovanski ce-
lofan biti preveč prozorno. Sre-
čanje predsednikov parlamentov
Bosne in Hercegovine. Srbije in
Č, ne gore ter Miloševiča in Bu-
latoviča ima namreč zgodovinsko napako, saj v
Beograd ni bilo predsednika Alije Izetbegoviča, ta-
ko zaenkrat s sporazumom med Muslimani in Srbi
v BiH. podpisan med Muslimansko bošnjačko or-
ganizacijo Alije Zulfikarpašiča ter Karadžičevo
Srbsko demokratsko stranko, nima nobene vredno-
sti. Srbija se je odločila za revitalizacijo znane ide-
je o moderni federaciji, v kateri bi živeli tisti narodi
in republike, ki se niso izrekle za odcepitev od Ju-
goslavije. oziroma ki se odrekajo secesionističnih
manir. Omenjene ideje dobivajo v Beogradu na po-
menu predvsem takrat, ko naletijo na plodna tla v
mednarodni skupnosti, kjer Srbiji, ki prisega v sta-
ra zavezništva s Francijo, predvsem pa s Sovjetsko
zvezo, lahko samo še bog pomaga. Sicer pa ga pod
soncem ni junaka, ki bi lahko povedal, kaj se bo v
teh negospodovih krajih dogajalo čez mesec ali
dva. kaj šele čez nekaj mesecev.
Kaj se lahko zgodi, da recimo dvomilijonska kri-
tična masa v Beogradu, ki zaenkrat pridno sprem-
lja dogajanja na kriznih območjih, ne bo zadovolj-
na samo s stalnim insciniranjem kriznih žarišč,
temveč bo v krizno žarišče spremenila sam Beo-
grad. Formiranje nacionalnih gard. v katerih so
mnogi novačili znana imena najbolj črnega pod-
zemlja, namreč ne more miniti brez posledic, saj se
oboroženega naroda pač ne da hitro razorožiti. Sr-
bija se sicer predvsem v kriznih območjih hrvaške
odloča za pacifikacijo v trenutku, ko je že grozila
popolna, tudi vojaška internacionalizacija srbohr-
vaškega konflikta. Medtem ko je Slovenija pristala
na tuje opazovalce, Srbija poudarja, da ne more
sprejeti posredovanja tistih, ki z naklonjenostjo
spremljajo secesionizem severa države. Kot vse ka-
že, se na Balkanu križata dva nasprotujoča si po-
stulata mednarodne skupnosti in to pravica naro-
dov do samoodločbe, kar. po Beogradu, velja tudi
za Srbe na hrvaškem, čeprav jih Zahod kvalificira
kot nacionalno manjšino ter na drugi strani nes-
premenljivost meja po Helsinkih. Poleg tega se. ko
gre za internacionalizacijo. Srbi zgovarjajo na geo-
politične »arijske« apetite, zato se dolgoročno lah-
ko namesto pacifikacije Balkana zgodi balkaniza-
cija Evrope, ki je vedno na Balkanu »fasala« voj-
sko.
Vladimir Vodušek
TEDNIK - 15. avgust 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
60 let folklorne skupine Vinko Korže Cirkovce
Občinsko plaketo za plodno dosedanje delo, ohranjanje ljudskega
bogastva, je letos prejela folklorna skupina Vinko korže i/ Cirkovc.
kot je po*edal \odja skupina Anton Brgle/ je pri/nanje spodbuda, ki
nalaga dodatne naloge /a še boljše delo » bodoče.
Folklorno skupino so pebival-
ci Cirkovc na Dravskem polju
ustanovili leta 1831. Njeni ple-
salci še danes plešejo izvirne šta-
jerske plese. Njihov plesni ko-
rak, še posebej glasba sta nastala
pod vplivi alpskih poskočnic.
Kmetje štajerskih vasi so v plesu,
petju in v glasbi radi prikazovali
svoje težko življenje na zemlji.
Zato je njihov plesni korak tudi
bolj okoren in možat. Skupino je
ustanovil znani cirkovški gostil-
ničar in kulturni delavec Vinko
Korže in se po njem tudi imenu-
je. Leta 1962 se je skupina pri-
ključila kulturno umetniškemu
društvu v Cirkovcah. N jen vodja
je v tem letu postal Anton Brglez.
Foklorna skupina Vinko Kor-
že iz Cirkovc je ena redkih folk-
lornih skupin s takšno tradicijo.
Doslej so ljubiteljem folklornih
plesov zaplesali več kot tisoč-
krat. V zadnjih desetih letih so
imeli 363 nastopov, od tega jih je
bilo od leta 1981 117 samostoj-
nih. Nastopali so doma, v Ptuju,
Mariboru, Rogaški Slatini, Lju-
bljani, Dobrni, skratka povsod,
kjer so jih povabili. Poznajo jih
tudi v tujini, v Avstriji, Celovcu,
Italiji, Nemčiji in na Nizozem-
skem. Skupina šteje kot svoj naj-
večji uspeh osvojeno prvo mesto
in s tem zlato plaketo na tekmo-
vanju alpskih dežel leta 1985 v
Trentu, v Italiji ko so nastopile
folklorne skupine iz Avstrije, Ita-
lije, Francije in Jugoslavije. Na-
stop je bil posebno doživetje,
pred izredno strogo komisijo so
zaplesali ob 23.30 uri.
Profesionalnost skupine se ka-
že tudi v naštudiranem celove-
černem programu, ki traja dve
uri in v katerem nastopajo ple-
salci, ljudski pevci in pevke, tam-
buraši in ljudski godci. Skupino
je za njeno poslanstvo odlikova-
lo tudi Predsedstvo SFRJ in sicer
z visokim državnim odlikova-
njem ob praznovanju zlatega ju-
bileja.
Vsako leto skupina zapleše
najmanj tridesetkrat, trenutno v
njej pleše, gode in poje okrog 60
deklet in fantov (delavcev, učen-
cev, kmetov, študentov in izobra-
žencev). S svojimi dosedanjimi
nastopi je dokazala, da je spo-
sobna častno zastopati jugoslo-
vansko folkloro povsod v svetu.
Anton Brglez, vodja skupine,
pa je ne glede na dosedanje
uspehe, nekoliko zagrenjen, ko
pravi: »Trenutno imamo manj
plesalcev kot prejšnja leta. Ver-
jetno jim premalo nudimo, nima-
mo denarja za nastope v tujini,
ki bi plesalce pritegnili in stimu-
lirali. Ob svoji 50-letnici je imela
skupina 27 parov, sedaj jih je
manj. Za ples ni več takšnega za-
nimanja. Upam pa, da bo stanje
v kratkem boljše, saj imamo stal-
ni podmladek v osnovni šoli, ki
letos praznuje 20-letnico svojega
delovanja in krepko koraka po
stopinjah stare skupine.«
Ob 60-letnici je skupina pri-
pravila bogat program priredi-
tev, ki ga uresničuje tudi po za-
slugi številnih sponzorjev. V so-
boto so se plesalci predstavili s
celovečernim nastopom. Organi-
zirali so modno revijo z Emono-
Merkur in družabno srečanje.
Osrednje prireditve pa bodo v
nedeljo, 18. avgusta. Ob pol de-
setih bodo odprli v osnovni šoli
več razstav: likovno, ročnih del,
kulinarično, geoloških eskpona-
tov in Kmečki človek in tisk v
preteklosti. Ob 13. uri bodo v do-
mu pripravili svečan sprejem za
vabljene goste ter jih povabili na
ogled razstav. Popoldne ob 14,30
uri bo kmečka povorka — do
kruha nekoč in danes, na ka-
teri bo sodelovala celotna vas.
O zgodovinskem razvoju folk-
lore bodo govorili na prireditvi,
ki se bo pričela ob 15,30 uri. So-
delovale bodo folklorne skupine
SKUD »Triglav« iz Stutgarta v
Nemčiji, SKUD Globasnica v
Avstriji, Folklorna skupina
»Rožmarin haloških dolin iz Do-
lene ter starejša in mlajša cirkov-
ška folklorna skupina. Po nasto-
pu folklornih skupin bodo pode-
lila priznanja, zatem pa se bodo
udeleženci osrednje slovesnosti
poveselili na družabnem sreča-
nju, na katerem bo igral Ptujski
instrumentalni kvintet.
MG
Folkiorna skupina »Vinko Korže« med svojim nastopom v Ptuju
PTUJSKI IZVRŠNI SVET 0 RAZMERAH
V ZDRAVSTVU
Preudarno pri ukrepih
9. avgusta sta pričela delati sa-
mostojna javna zavoda Splošna
bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj
in Zdravstveni dom Ptuj. Vršilce-
ma dolžnosti direktorjev javnih
zavodov dr. Lojzetu Arku in dr.
Henriku Zlebniku je Skupščina
naložila nalogo, da pripravita
vse potrebno za začetek dela.
Nova zavoda naj bi do konca le-
ta ne poslovala z izgubo.
Direktorja sta za obravnavo
na izvršnem svetu pripravila pro-
grama finančne stabilizacije in ju
članom občinske vlade predsta-
vila 8. avgusta. Ptujski izvršni
svet je podprl vse ukrepe, ki jih
je možno izvesti takoj in ne pose-
gajo v zmanjšanje dejavnosti. Pri
dolgoročnih ukrepih, ki pomeni-
jo zmanjševanje obsega dejavno-
sti, je potrebna vnovična analiza,
predvsem zaradi valorizirane
vrednosti programov. Sicer pa
naj bi vse druge dolgoročne
ukrepe zavoda oblikovala skupaj
z občinskim Sekretariatom za
družbene dejavnosti in v soglasju
republiškega ministrstva za dru-
žino in socialno varstvo.
Zavoda za uresničitev predla-
ganih ukrepov potrebujeta čisto
finančno sliko. Ta je bila v enot-
nem javnem zavodu Zdravstveni
center zamegljena. Zato naj bi
do konca avgusta izdelali delit
veno bilanco centra.
MG
ORMOŽ
Obnova in širitev
avtobusne postaje
1973. leta je bila v Ormožu zgrajena nova avtobusna postaja, ki
je po skoraj dvajsetih letih potrebna temeljite obnove. Potrebno je po-
praviti streho in manjkajoča stekla, asfalt na sami postaji, popravila
pa je potrebna tudi upravna zgradba.
Na delu zelenice ob avtobusni postaji širijo upravne prostore, v
katere bodo v kratkem preselili Certusovo turistično agencijo, ki se-
daj gostuje v starem delu ormoškega hotela.
Po novem na avtobusni postaji v Ormožu ne bo več bifeja, ki ni
nikoli prav sodil v to okolje. Se naprej pa'ostane trafika in prodajalna
časopisov, novost pa bo v vročih dneh prodaja sladoleda.	VT
Stanje in razvojne usmeritve
ptujskega turizma
Ptuj, predvsem v zadnjem času, veliko da tudi na svoj zunanji izgled. Cilj obnovitvenih in vseh drugih del,
ki jih je v tem obdobju deležno naše najstarejše slovensko mesto je, da ob bogati naravni in kulturnozgodovin-
ski dediščini, ki jo ponuja takorekoč na vsakem koraku, postane tudi za oko privlačnejše, kakšno je stanje in
kakšni so obeti našega turističnega mesta v prihodnje, smo želeli izvedeti v pogovoru z občinskim ministrom za
turizem, gostinstvo in trgovino Petrom Vesenjakom.
Kako si zamišljate razvoj ptujskega turizma in
kakšen naj bo občinski turistični proizvod?
Razvoj ptujskega turizma si zamišljamo kot raz-
voj nove oblike kontinentalnega turizma na slo-
venskem prostoru. Naš cilj je doseči obliko turisti-
čnega proizvoda, ki ga na tem prostoru še ne nudi-
mo. Ptuj v svojih naravnih in zgodovinskih dano-
stih takšen sklop elementov za formiranje turisti-
čnega izdelka, ki ga drugi turistični kraji na pro-
storu Slovenije in jugovzhodne Evrope ne nudijo.
Gre za temelje bogate naravne, kulturne in zgodo-
vinske dediščine, na katerih bi naj temeljil turisti-
čni izdelek. Izhajajoč iz teh temeljev je potrebno
strategijo razvoja peljati v smeri, da se bodo vse
kapacitete in elementi, ki tvorijo turistični izdelek,
prilagajali tej osnovni strategiji in podobi našega
turističnega izdelka. Po tej poti bomo lahko v pri-
hodnosti ustvarjali dohodek, ki bi postal pomem-
ben delež v strukturi družbenega proizvoda obči-
ne.
Kako bi Ptuj postal privlačnejši za turiste?
Ptuj je že v sedanji obliki zanimiv za obiskoval-
ce. Ti prihajajo organizirano, predvsem iz sosed-
njih razvitih turističnih krajev in smo tako nekak-
šna izletniška točka za te turistične centre. Ogrom-
no je tudi obiskovalcev širom Slovenije, preko pe-
dagoške dejavnosti in sindikalnih izletov, ki obi-
skujejo Ptuj kot najstarejše slovensko mesto. Da bi
postal še privlačnejši in zanimivejši za obiskovalce
pa je potrebno vse posamezne elemente, ki se
vklapljajo v turistično ponudbo izpopolniti do tak-
šne mere, da bodo postali čimbolj vabljivi. Po dru-
gi strani pa je potrebno te posamezne elemente
povezati v celovit izdelek, kajti le tako bo možno
konkurirati drugim ponudnikom turističnega pro-
izvoda. Bistvo razvoja turizma v naši občini je, da
se oblikuje enotna podoba turističnega izdelka,
pod okriljem katerega bo lahko vsak ponudnik nu-
dil svoje turistične storitve.
Veliko dajete na stroko v turi/mu. Zakaj je nismo
doslej znali aktivirati?
Stroka v turizmu je eden najpomembnejših de-
javnikov razvoja. V Ptuju smo v preteklosti imeli
nekaj strokovnjakov, vendar so mnogi od teh iz
Ptuja odšli, ali pa so se nehali ukvarjati s turiz-
mom. Po pogovorih z nekaterimi od njih se je iz-
kazalo, da klima razvojnih konceptov turizma ni
bila takšna, da bi jih na področju turizma tudi za-
držala, temveč so videli več možnosti za razvoj v
bolj razvitih turističnih centrih. Ker ni bilo enotne-
ga razvojnega koncepta, ki bi bil udejanjen tudi v
materialnem smislu npr. v gradnji nastanitvenih
kapacitet, dvigovanju deleža turizma v družbenem
proizvodu, tudi mladi ljudje niso čutili potrebe po
izobraževanju in delu v tej stroki. Tako bo v pri-
hodnje potrebno pričeti delati tudi na področju
motivacije, za pridobitev čimveč sposobnih ljudi.
Turizem bo potrebno pričeti opredeljevati kot ne-
kaj pomembnega, kar bo Ptuju prineslo razvoj in
drugačno podobo kot jo ima danes. Strokovnja-
kom bo potrebno ponuditi materialno in moralno
podporo pri vključevanju in oblikovanju turizma.
Kot vemo, so strokovnjaki na kateremkoli področ-
ju posebno občutljivi na volunterske pristope, za-
to, če se ne dela strokovno in po kriterijih, po ka-
terih bi ti želeli delati, takšno okolje potem tudi hi-
tro zapustijo. To je bilo tudi do sedaj velikokrat
primer na Ptuju.
Julija so skupščinski zbori razpravljali o stanju in
razvojnih usmeritvah ptujskega turizma in gostin-
stva. Ali ste prepričani, da bomo s to razpravo
»spodbudili« razvoj te dejavnosti v ptujski občini?
Z gradivom Gostinstvo in turizem v občini Ptuj,
ki je bilo obravnavano na julijski skupščini, smo
želeli v sekretariatu za turizem nakazati strategijo
razvoja turizma in prve korake, potrebne pri ude-
janjanju te strategije. Gradivo smo predstavili v
dveh delih. V prvem smo prikazali trenutno stanje
na turističnem področju, v drugem delu pa smo
nakazali smernice in strategijo razvoja te gospo-
darske panoge. Od skupščine smo pričakovali, da
bo obravnavano gradivo privzela hkrati kot infor-
macijo in izhodišče za nadaljno razpravo, ki bi na
septembrski seji prinesla skupne zaključke. Svoje
stališče smo argumentirali predvsem z razvojem,
ki bi ga radi v občini dosegli, z dejstvi, da številne
danosti v občini kar silijo k temu, da to dejavnost
poživimo, ji damo njen začetni zagon in tako po-
skušamo od nje v prihodnosti pridobivati prime-
ren delež družbenega proizvoda. Bodoči potek av-
tocestnega križa skozi našo občino, se brez zavze-
manja za terciarne, servisne dejavnosti, ki bi imele
največ gospodarskega učinka od takšne povezave,
bi tako prinesel le njene negativne učinke. Če
sprejme skupščina turizem kot prvo razvojno pri-
oriteto občine, potem se bo to zagotovo poznalo
na vseh nivojih njenega delovanja, tako pri razvoj-
nem in strateškem planiranju občine kakor tudi v
kadrovski politiki.
Kakšne so naše dosedanje izkušnje kot turistične-
ga mesta?
Graditi moramo na slabih in dobrih izkušnjah
preteklosti. Izkušnje Ptuja kot turističnega mesta
so, če gledamo v luči tega kar bi radi dosegli, do-
kaj slabe. Vsaka podlaga, na kateri bomo gradili
odslej je dobra in ni zanemarljiva. Dejstvo je, da
je Ptuj kot turistično mesto le tranzitno oz. izletni-
ško, pa še tega ne izkoristimo dovolj. Temu pripo-
more svoj delež tudi neprilagojena infrastruktura,
pa tudi sama klima v mestu. Veliko vlogo ima se-
veda tudi naša slabost, da ne znamo dovolj proda-
jati integralnega turističnega proizvoda, se pravi
na vsakem koraku nekaj prodati. Tega pa se seve-
da ne da spremeniti kar čez noč, ampak s postop-
nim razvojem.
Kaj se bo v tej dejavnosti dogajalo do konca leta
in naprej?
Do konca leta bi naj bila, s pomočjo studia
Marketing iz Ljubljane, končana marketinška štu-
dija o strategiji razvoja turizma in o njegovi novi
identiteti. Na osnovi tega bi potem začeli formirati
unikatni turistični proizvod na našem področju.
Izvajali bomo tudi promocijo naše turistične po-
nudbe, med drugim na jesenskem graškem velesej-
mu. Plasira se razvojni sklad občine Ptuj, v kate-
rem je zelo velik odstotek prosilcev ravno s po-
dročja turizma in gostinstva, kar kaže, da smo za-
čeli spoznavati, da je turizem razvojna priložnost
naše občine. Ob koncu leta bo ponoven razpis raz-
vojnega sklada, zato ob tej priliki vabim turistične
obrtnike, da prijavijo svoje projekte po razpisanih
metodologijah in pod razpisanimi pogoji.
Pogovarjala se je
Katarina Klep
GORNJA RADGONA
HH ^^^^ ^^^^ i	H§
Podelitev priznanj
in znakov
kakovosti
V okviru tradicionalnega radgon-
skega sejma, ki bo od 17. do 25. avgu-
sta, bo 19. avgusta v kulturnem domu
svečana podelitev priznanj in znakov
kakovosti najboljšim udeležencem na
II. razstavi Dobrote slovenskih kme-
tij, ki je bila 20. in 21. aprila v Ptuju.
Podelili bodo 312 priznanj in šest
znakov kakovosti, od katerih bodo
trije šli v ptujsko občino. Znak kako-
vosti je kipec v podobi kmetice, ki
ima v rokah košarico z dobrotami.
Z\onka kneževič, predsednica orga-
nizacijskega odbora, je povedala, da
bo razstava tudi v bodoče v Ptuju. Na
radgonskem sejmu bodo predstavili
brošuro, v kateri so zapisi o vseh le-
tošnjih prejemnikih priznanj in dobi-
tnikih znaka kakovosti. Razstava do-
brote slovenskih kmetij ni sama sebi
namen, ampak želi spodbujati proda-
jo na domu. Ena od njenih zaslug je,
da so v republiških organih pričeli
pripravljati pogoje za prodajo na do-
mu. V Ptuju je rezultat že konkretnej-
ši Kmetijska zadruga Ptuj je priče-
la urejati trgovino z domačimi pridel-
ki.
MG
OKROGLA MIZA V OKVIRU PRAZNOVANJ
Slovenija po vojni
Razprava za okroglo mizo v ptujski mestni hiši je bila kratka. V
eni uri so se zvrstili predstavniki večine slovenskih parlamentarnih
strank. Mnenja so bila seveda tudi tokrat v okviru že znanih stališč
posameznih slovenskih strank. Ker naj bi se na okrogli mizi pogovar-
jali predvsem o gospodarskih vprašanjih Slovenije po vojni, je sloven-
ski minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc v uvodu orisal
strateški položaj slovenskega gospodarstva med Evropo in Balkanom.
Menil je, da je Slovenija po vojni dobila potrebno samozavest in da
so nekateri gospodarski tokovi sedaj stekli sami po sebi. Vlada te dni
pripravlja predlog gospodarskih ukrepov za daljše obdobje, medtem
ko je nujne kratkoročne ukrepe slovenski parlament že sprejel. Izidor
Rejc je ponovil že znane rezultate pogajanj z drugimi jugoslovanski-
mi republikami in dejal, da je najtrši oreh Črna Gora, s Srbijo pa so
odnosi najslabši. V razpravi je tudi povdaril, da so marsikatera slo-
venska podjetja že sprejela načela poslovnosti in tržne učinkovitosti
in kaže, da jim bo šlo kar dobro. Predstavnik SDP Franci Pivec je po-
novil stališča prenoviteljev o čimprejšnjem sprejetju ustave, izdelavi
obrambnega koncepta ter iskanju vmesnega položaja med jugoslo-
vanskim in evropskim tržiščem. Janez Kopač iz LDS je ponovil kriti-
ke na račun slovenske vlade in parlamenta in opozoril na prazen pro-
stor, saj so stari mehanizmi gospodarstva razrahljani, novih pa še ni
ter na nujnost čimprejšnjega sprejema nove stanovanjske in lastnin-
ske zakonodaje. Boris Sovič, mariborski podžupan je opozoril na nuj-
nost temeljitega poznavanja evropskih pravnih norm, predsednik
ptujske vlade Branko Brumen je prikazal, kako v ptujski občini po-
skušamo preseči razvojni model težke industrije in velikih družbenih
podjetij. Mestni arhitekt Gregor Kraševec je menil, da se Ptuj mora
izviti iz provincializma in da s svojo arhitekturo zasluži, da se z njim
ukvarjajo priznani slovenski strokovnjaki. Predsednik ptujskih Zele-
nih Ivan Božičko je menil, da bi razvoj ptujske občine morali nasloni-
ti na turizem, ter okolju primerno industrijo ter kmetijstvo. Ivan Jur-
kovič, predsednik ptujskih Slovenskih krščanskih demokratov pa je
opozoril na nerazumljivo zadrževanje nekaterih sistemskih zakonov v
slovenskem parlamentu, vprašal je, kdo je kriv za zavlačevanje. Na tej
točki bi se seveda razprava lahko razvila, vendar sojo zaradi pomanj-
kanja časa in otvoritve nove porodnišnice morali prekiniti. d. 1.
DEMOKRACIJA JE VZGOJA ZA DOSTOJANSTVO
Sprenevedajoča demokracija
Izgleda, da v Ormož prihaja veliko stvari z za-
mudo, tudi strankarske razprtije, kar pa ni dobro
ne za posameznika in ne za širšo družbeno politi-
čno skupnost.
Na zadnjih zasedanjih občinskih skupščin »pa-
dajo« razne kadrovske rešitve, kljub temu, da al-
ternativnih predlogov ni. Zakaj, bi nekdo, ki stvari
ne pozna, težko povedal. Težko pa odgovori tudi
tisti, ki misli, da pozna vse vzvode v občini iz bi-
všega »komunističnega« in te iz sedanjega »demo-
kratičnega« obdobja.
Čedalje bolj nerazumljivo je, ob kadrovski suši
v občini, da v zadnjem času uspe malokatero ime-
novanje. Spomnimo se samo imenovanja sekretar-
jev za notranje zadeve in obrambo pred tremi me-
seci. Občinski poslanci, ki pa še vedno ne vedo ali
so delegati ali poslanci, so se »zaradi demokrati-
čnosti« odločili za tajna glasovanja, oziroma, kot
je komentiral eden izmed poslancev zbora krajev-
nih skupnosti, zakaj bi se moral, če glasujem ja-
vno, komu zameriti, ko pa to ni potrebno. Ob
vsem povedanem pa so zadnje skupščinske seje tu-
4i slabo sklepčne, tako, da je minimalno število
25, toliko glasov pač mora kandidat dobiti, da je
imenovan, zelo težko zbrati.
Pri zadnjem skupščinskem zasedanju predzad-
nji dan julija je bilo prisotnih 30 od 48 občinskih
poslancev, kolikor jih ormoška skupščina šteje. V
zboru združenega dela je bilo prisotnih 11. v zboru
krajevnih skupnosti 10 in v družbenopolitičnem
zboru 9 poslancev. Ob zajetnem dnevnem redu, je
bilo na programu kar 13 raznih imenovanj, od treh
ravnateljev osnovnih šol ormoške občine in ravna-
telja VVO Ormož, raznih delegatov v svete osnov-
nih šol do imenovanja ravnatelja Zavoda za varo-
vanje naravne in kulturne dediščine iz Maribora,
kar daje soglasje tudi ormoška skupščina in načel-
nika Uprave za notranje zadeve Maribora. Občin-
ski poslanci so brez predhodnih pripomb o delu
štirih ravnateljev, njihovi strokovnosti in po tej
plati primernosti za opravljanje tega dela, tajno
glasovali. Rezultat je bil porazen. Vsi trije kandi-
dati za ravnatelje osnovnih šol Jože Korban (Sre-
dišče ob Dravi), Mirko Tramšek (Miklavž pri Or-
možu) in Vlado Kovačič (Tomaž pri Ormožu), so
dobili od 30 glasov 23, 24 in 22, kar je premalo.
Edino Franc Sulek je od 30 glasov dobil 29 in bil
tako imenovan za ravnatelja VVO Ormož. Tri os-
novne šole v občini pa so slab mesec pred pričet-
kom pouka, ko dobro vemo, da se redno pedago-
ško delo v šolah prične 20. avgusta, brez ravnate-
ljev. Poslanci bi bili menda veselo nadaljevali ime-
novanja, če jih predsednik izvršnega sveta Vili
Trofenik ne bi vprašal: Kdo pa bo sedaj opravljal
to nalogo, ko alternativnih predlogov ni, ker se
učitelji za delovno mesto ravnatelja ravno ne puli-
jo, ker je plača osnovnošolskega ravnatelja slaba
vzpodbuda, da bi se ljudje dali samo zaradi funk-
cije pribijati na sramotilni steber?« Najbrž niso ra-
vno preveč razmišljali pri imenovanju ravnatelja
Janeza Mikuža za Zavoda za varovanje naravne in
kulturne dediščine Maribor in je pač zaradi tega,
ker ga mnogi ne »poznajo«, dobil premalo glasov,
da bi bil potrjen v ormoški občini, ostale občine
Podravja so to že opravile. Nekaj podobnega se ie
dogodilo tudi pri imenovanju, oziroma pri mnenju
k imenovanju načelnika Uprave za notranje zade
ve Maribora, ki je prav tako dobil premajhno šte-
vilo glasov.
Ja, resnično je demokracija zelo »sprenevedajo-
ča« dama, ki bo po vsej verjetnosti le morala dobi-
ti tu in tam tudi kakšno lekcijo s področja etike.
Vida Topolovec
4 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15. avgust 1991- TEDNIK
OB OBČINSKEM PRAZNIKU V PTUJU ODPRLI NOVO PORODNIŠNICO
Naložba v bodočnost
9. A VGLSTJE Bil. PRAZNIČNI DAN: v ptujski bolnišnici so odprli novo porodnišnico. Zgrudili so jo
z denarjem 3. občinskega samoprispevka. Samoprispevek je kljub drugačnim prizadevanjem še zmeraj nepo-
grešljiv vir za reševanje žgočih vprašanj v zdravstvu, šolstvu, otroškem varstvu in socialnem skrbstvu.
Slovesnost ob občinskem praz-
niku so pričeli s slavnostno sejo
zborov občinske skupščine. So-
delovali so delegati, nekateri čla-
ni republiške vlade, predstavniki
sosednjih občin, ptujske skupšči-
ne in izvršnega sveta, številnih
podjetij ter drugi gostje. V kul-
turnem utripu petkovih sloves-
nosti so sodelovale članice žen-
skega pevskega zbora DPI) Svo-
boda Ptuj in ptujska godba na
pihala.
ZA DEDIŠČINO,
KI BO VREDNA
SPOMINA...
Po zapeti Zdravljici, je sprego-
voril slavnostni govornik pred-
sednik Skupščine občine Ptuj
Vojteh Rajher in med drugim de-
jal: »Ta dan, ki je razglašen za
praznik občine Ptuj, je posvečen
poslednji bitki Lackove čete, slo-
venskim fantom in možem, ki so
padli v boju za svobodo. S po-
sebnim spoštovanjem se bomo
spominjali Lackovih mož tudi
zato, da znova prikličemo vred-
note, ki jih tako pogosto potre-
bujemo.
Vsaka generacija slovenskih
fantov mora dokazovati pravico
do tega najžlahtnejšega dela na-
rave, Slovenije. Ta čas je na vrsti
naša generacija, da dokaže svojo
sposobnost, da sprejema času
primerne odločitve in jih uresni-
čuje. Tako danes proslavljamo ta
dan tudi potem, ko so morali
Slovenci ponovno dokazovati
svojo odločenost braniti domovi-
no in lastno voljo.
Tako, kot smo hvaležni gene-
raciji pred našo za sprejem pra-
vilnih odločitev, za sposobnost
uresničiti odločitve, kljub dvo-
mom ki spremljajo vsak prelom-
ni čas, preživeli smo vendar bo-
gatih 50 let, tako upam, da bo ge-
neracija, ki bo sledila, enako
ocenjevala naše odločitve in me-
rila našo sposobnost. Naredimo
torej vse, da bo dediščina, ki jo
ustvarjamo, vredna spomina!
Naše današnje srečanje poteka
tudi v znamenju preteklega pet-
letnega srednjeročnega obdobja.
Razuml jivo je, da ta dan ne more
biti posvečen vrednostnemu mer-
jenju in ocenjevanju preteklega
obdobja, niti ne natančnemu pri-
merjanju med načrtovanim in
uresničenim. Že bežen pogled na
preteklo obdobje pokaže, da ga
označujejo v večini primerne po-
slovne odločitve v večjem delu
gospodarstva. Odločitve, ki ures-
ničene pomenijo, da lahko mirno
in enakopravno vstopamo v ev-
ropski gospodarski prostor. Žal
pa je veter v zadnjem času raz-
kril in odpravil nekaj organiza-
cijsko šibkih podjetij, njihovo
nadomeščanje, ki sodi v ta čas,
pa poteka prepočasi. Ta počas-
nost, nedorečenost zakonodaje,
lažno upanje, da lahko socialni
programi rešujejo nastajajočo
problematiko, ukvarjanje le s si-
stemskimi makroekonomskimi
problemi, hromijo gospodarski
mehanizem. Posledica je pretira-
na rast nezaposlenosti.
Preteklo srednjeročno obdobje
je razen odločitev in naložb na
področju gospodarstva, prineslo
tudi vrsto naložb na področju
negospodarstva. Prav letošnje le-
to je bogato s tako žetvijo. Med
nje sodi tudi gradnja nove po-
rodnišnice. Zanjo smo bili pri-
pravljeni dati nemajhen samo-
prispevek v denarju in delu. Za
vse to nas je arheološko bogat
Ptuj nagradil še z večnim simbo-
lom življenja in opozoril, da no-
vo ne nastaja samo po sebi.
Iskrene čestitke kolektivu bol-
nišnice in hvala vsem, ki so ka-
korkoli pomagali pri uresničeva-
nju tega projekta. Med nje še po-
sebej sodi gospod Berden, dobi-
tnik najvišjega občinskega pri-
znanja. Občinska priznanja so le
skromen znak pozornosti naše
skupnosti do posameznika ali
kolektiva za njegov prispevek k
razvoju.«
Na slavnostnem zasedanju
zborov ptujske občinske skupšči-
ne ob letošnjem občinskem praz-
niku so podelili več občinskih
priznanj: zlato plaketo, šest pla-
ket in štiri priznanja v obliki listi-
ne. Zlato plaketo je prejel Mar-
tin Berden, plaketo: krajevna
skupnost Žetale, Folklorna skupi-
na Vinko Korže Cirkovce, Mle-
karna Ptuj, Zvonka Kneževič,
Branka Bezeljak-Glazer in Mi-
lenko Risič ter družbeno prizna-
nje v obliki listine: Dino Kolarič,
Darja Koter, Edi Leskovar in Te-
rezija Vuk.
NOVA PORODNIŠNI-
CA ENA NAJVEČJIH
INVESTICIJ V
PTUJSKEM
ZDRAVSTVU
Drugi del petkovih slovesnosti
je bil v znamenju odprtja nove
porodnišnice.
Od leta 1874, ko je bila prvič
omenjena ptujska bolnišnica, so
imeli več vzrokov za slavje, saj se
je razvijala tako strokovno kot
prostorsko. Začeli so s 55 poste-
ljami in dvema zdravnikoma.
Danes zdravijo bolnike na 285
posteljah s 47 zdravniki in drugi-
mi strokovnimi sodelavci. Letno
sprejmejo okrog 12 tisoč bolni-
kov in pregledajo 70 tisoč bolni-
kov v specialističnih ambulan-
tah. Porodni oddelek začne dela-
ti v davnem letu 1948, vendar ta-
krat še ni imel svoje stavbe. Leta
1949 so ga preselili v preurejene
prostore nekdanjega oddelka za
tuberkolozo. V teh bi ostal tudi v
bodoče, če bi ne bilo skupne
odločitve občanov ptujske obči-
ne, da se v okviru programa 3.
občinskega samoprispevka zgra-
di tudi nova porodnišnica. Grad-
njo so spremljale številne težave,
a so jih znali premagati.
I)r. Lojze Arko, vršilec dolžno-
sti direktorja Splošne bolnišnice
dr. Jožeta Potrča, je o novi prido-
bitvi povedal: »Številne težave,
ki so spremljale gradnjo, smo ob
podpori in razumevanju širše
družbe uspešno premagali. Ptuj-
ska podjetja (TGA, KGP, Merca-
tor Izbira Panonija pTuj, Emona
Merkur, Kmetijski kombinat in
Perutnina) so združila začetni
kapital, da smo lahko pričeli gra-
diti, saj je bilo denarja iz samo-
prispevka premalo. V imenu ko-
lektiva bolnišnice se jim za po-
moč iskreno zahvaljujem, še po-
sebej za odpis odplačila enome-
sečnega vračila kredita v korist
nakupa medicinske opreme.
Program gradnje-ptujske po-
rodnišnice je izpolnjen. Porod-
nišnica v velikosti 2000 nr povr-
šine je opremljena z nemedicin-
sko opremo in z delom medicin-
ske opreme. Žal pa je bilo pre-
malo denarja za posodobitev me-
dicinske opreme. Zato bomo mo-
rali narediti vse, da poiščemo no-
ve možnosti zbiranja sredstev za
nakup in posodobitev medicin-
ske opreme. Investicijska vred-
nost nove porodnišnice je 46 mi-
lijonov dinarjev.«
Dr. Lojze Arko se je v petek
zahvalil vsem, ki so na kakršen-
koli način pomagali pri gradnji
porodnišnice. Projekti inženi-
ring, gradbenikom in kooperan-
tom. Posebej pa še akademske-
mu slikarju Albinu Lugariču za
grafično opremo porodnišnice in
arheologom pod vodstvom Ivana
Tuška za njihov prispevek.
V okviru akcije »Zbiramo sred-
stva za medicinsko opremo« so
sredstva prispevali: Tovarna glini- '
ce in aluminija Kidričevo, Kmetij-
ski kombinat, Emona Merkur,
Mercator Izbira Panonija, Peru-
tnina, Mlekarna, Opekarna Žab-
jak, profesor Albin Lugarič, Cvet-
ličarna spominčica — Danica Ko-
gej, Pleskar, Splošna montaža
konstrukcij Mirko Šijanec iz Be-
nedikta, tapetništvo Branko
Kline, Knjigoveznica Oto Ašen-
brener. Cvetličarna Orhideja —
Marija Zaranšek iz Vidma, Mes-
nica Jože Šlamberger iz Rač, Tr-
govsko podjetje Lipa Stojnci,
Cvetličarna Roža — Miško Brigi-
ta, Kletarstvo Jeruzalem Ormož,
Kletarstvo Slovenske gorice Halo-
ze in Gradbeno podjetje Drava.
Slavnostni govornik ob odpr-
tju nove ptujske porodnišnice je
bil Matija Malešič, .podpredsed-
nik republiškega izvršnega sveta,
spomnil je na dogodke v zad-
njem letu in v minuli vojni, v
imenu republiške vlade se je za-
hvalil za pogumno, hrabro in do-
stojanstveno ravnanje v teh
dneh. V nadaljevanju je povedal:
»Naložba v porodnišnico, v
kateri se bodo rojevali vaši po-
tomci, je naložba v bodočnost.
Kaže na izredno skrb za naše
matere in najmlajše, za njihov
varen.vstop v življenje in za nji-
hov nemoten razvoj. Dani so vsi
pogoji za še boljše strokovno de-
lo zdravstvenega osebja vaše bol-
nišnice, za dobro in varno poču-
tje vaših mater in novorojencev,
kar se bo odražalo na njihovem
zdravju. Zdravstvenemu osebju
vaše bolnišnice, za dobro in var-
no počutje vaših mater in novo-
rojencev, kar se bo odražalo na
njihovem zdravju. Zdravstvene-
mu osebju želim pri tem mnogo
uspeha, predvsem pa, da bi v tej
sodobno opremljeni porodnišni-
ci, ki jo odpiramo ob rojevanju
nove slovenske države, zagledalo
luč sveta čimveč novorojencev,
državljanov naše republike, ki
bodo nadaljevali delo naše gene-
racije. že ob njihovem rojstvu
jim zaželimo, da bi bila njihova
življenjska pot od ranega otro-
štva do starosti lažja in mirnejša,
ter srečnejša, kot je bila naša.
Znane so trenutne težave slo-
venskega zdravstva. Priznati mo-
ramo, da niso samo posledica
trenutnih gospodarskih razmer,
temveč tudi neprilagojenega si-
stema zdravstvenega varstva. Za-
to hkrati z gradnjo nove sloven-
ske državnosti gradimo tudi nov,
avtonomen slovenski zdravstveni
sistem.
Jasno in glasno smo dolžni po-
vedati, da si ne moremo dovoliti
zloma zdravstva in družbenih de-
javnosti in da nam lahko eno-
stransko podrejanje vsega tržni
logiki in tržnemu gospodarstvu,
profitu in privatizaciji, napravi
nepopravljivo škodo.
Naš cilj mora biti gradnja dr-
žave socialne blaginje in visoke
stopnje socialne varnsoti v pogo-
jih tržnega gospodarstva!
V imenu ginekološko-porod-
nega oddelka ptujske bolnišnice
je govoril predstojnik dr. Franc
Strojnik: »Z novo porodnišnico
se bo izboljšal standard mater in
novorojenčkov, izboljšala pa se
bo tudi organizacija dela. Od le-
ta 1948 do konca leta 1990 se je
na porodnem oddelku rodilo
51.518 otrok. Kljub temu, da je
delal v skrajno neprimernih raz-
merah, umrijivost otrok in mater
ni presegla slovenskega povpreč-
ja.
Nova porodnišnica je predvi-
dena za 1100 do 1200 porodov
letno. Velika pridobitev za po-
rodničarje je lastna operacijska
dvorana z intenzivno nego, saj
doslej nismo imeli svojega ope-
racijskega prostora. Vse operati-
vne posege smo opravljali na ki-
rurškem oddelku.«
BOLNIŠNICA
IN ARHEOLOGI
NAŠLI SKUPNI JE-
ZIK
Ptuj je arheološki spomenik I.
kategorije. To najbolje vedo in-
vestitorji in arheologi. Tudi ob
gradnji ptujske porodnišnice se
je odprlo arheološko »gradbiš-
če«. O tem je udeležencem pet-
kove slovesnosti govoril diplomi-
rani arheolog — samostojni kon-
zervator Ivan Tušek. Takole je
povedal:
»Arheološka izkopavanja na
območju nove porodnišnice, iz-
vajala jih je strokovna ekipa Za-
voda za varstvo naravne in kul-
turne dediščine Maribor in Po-
krajinskega muzeja Ptuj, so z
manjšimi prekinitvami trajala od
avgusta 1989 do avgusta 1991, ko
so se dela končala s predstavitvi-
jo rimskih grobov in ceste v ar-
heološkem parku ter ureditvijo
arheološke zbirke drobnega gra-
diva v prostorih nove porodniš-
nice.
Dela so potekala na območju
centralne stavbe, kjer smo našli
gradbene ostaline rimske lončar-
ske in opekarske delavnice z deli
stanovanjskega objekta obrtnika,
kompleks lončarskih in opekar-
skih peči ter zbiralnike za vodo.
Ob urejanju okolice s komunal-
nimi priključki pa smo doku-
mentirali del rimske ceste Poeto-
vio — Savaria ter del vzhodnega
poetovijskega grobišča z žganimi
in skeletnimi grobovi.«
Ivan Tušek se je posebej za-
hvalil osebju ptujske bolnišnice
za zvesto spremljanje dela arheo-
logov in za podporo pri ureditvi
arheološkega parka ter zbirke
drobnega gradiva v porodnišnici,
predsedniku SO Ptuj in občin-
skim službam pa za pomoč pri
odlivanju prvih posnetkov zlate-
ga falusa in obljubljeno pomoč
pri primerni zaščiti rimske ceste
pred vremenskimi in fizičnimi
poškodbami. Prve faluse so pre-
jeli Vojteh Rajher, Matija Male-
šič, Branko Brumen in Martin
Berden.
Novo ptujsko porodnišnico je
simbolično odprl najmlajši gine-
kolog-specialist dr. Dušan Rosič.
Novi ptujski zdravstveni objekt
je blagoslovil škof dr. Franc
Kramberger. Posvetil pa je tudi
na novo odprto kapelo v starem
delu bolnišnice. Med drugim je
dejal, da Ptuj zanj ni samo mesto
muzej, temveč si zasluži več, to je
mesto življenja, mladosti in no-
vosti.	MG
Vojteh Rajher
Blagoslov škofa dr. Franca Krambergerja
Matija Maiešič
dr. Lojze Arko
Arheološki park. Arheološke najdbe je treba predstaviti tam, kjer so jih
i/koPali	(Posnetki: KOSI)
dr. Franc Strojnik
Bolniška kapela
Dr. Dušan Rosič je prerezal vrvico ...
Ivan Tušek
HUMANA AKCIJA KARITASA IN SKD
Pomoč Hrvaškim beguncem
Ob tragičnih dogodkih na Hrvaškem, ki so šte-
vilna družinska ognjišča spremenili v ruševine, lju-
ie pa so postali brezdomci in begunci, so se v
tujskem odboru Slovenskih krščanskih demokra-
ov in Karitasu odločili za akcijo zbiranja pomoči
v hrani in denarju.
Z akcijo zbiranja bodo pričeli danes, 15. avgu-
sta, potekala pa bo do vključno petka, 23. avgusta
od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. Hrano bodo spre-
jemali v prostorih Karitas v vseh treh župnijah: v
župniji Sv. Ožbalta na Potrčevi 24, v minoritskem
samostanu in na Slovenskem trgu 10. Dobrodošli
so vsi pakirani prehrambeni artikli ter doma vlože-
na ozimnica.
Če bo potrebno, bosta obe organizaciji pripravi-
li tudi zbiranje hrane in denarja po ptujskih nase-
ljih. Že v torek sta bili zbiralni akciji v župniščih v
Gorišnici in v Vidmu pri Ptuju.
Slovenski krščanski demokrati in Karitas vabijo
občanke in občane ptujske občine, da v akciji so-
delujejo in upajo, da bo uspešna. Že vnaprej se
vsem darovalcem zahvaljujejo za prispevke.
d. I.
TEDNIK - 15- avgust 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 5
Trma, ali kaj drugega?
Zakaj učenci od 5. do S. razreda iz kogovske šole ne bodo odšli » središko šolo? katera šola
je boljša. ali središka ali miklavška? Je še mogoče kakšen drug \/rok, razen geografske poveza-
nosti Miklavža in koga. da kogovčani stojih otrok ne pustijo v Središče?So krajani obeh kraje\-
nih skupnosti resnično tako različni, oziroma je mentaliteta res tako drugačna?
To in še kaj so se spraševali po tihem in tu-
di na glas ormoški skupščinski poslanci na
zadnji skupščinski seji, ko so med drugim go-
vorili o novi organiziranosti osnovnošolske
vzgoje in izobraževanja v občini Ormož.
Zapisnik zbora krajanov s Koga, ki so ga
pred skupščino poslanci dobili na mizo jasno
pove, da so starši na Kogu in v okolici pri-
pravljeni pošiljati svoje otroke kamorkoli, sa-
mo v Središče ne. Sklicujejo se med drugim
na različno mentaliteto goričkih ljudi s Koga
in ravninskih iz Središča ob Dravi. Po njiho-
vem otroci enega in drugega kraja ne sodijo
skupaj.
Mirko Tramšek, ravnatelj osnovne šole Mi-
klavž pri Ormožu, sicer občinski poslanec je
povedal, da so starši na roditeljskem sestan-
ku odločno nasprotovali bodoči organizira-
nosti osnovnošolske vzgoje in izobraževanja
in da ne bodo dovolili prešolanja svojih
otrok iz Miklavža v Središče.
Poslanec Boris Skok je dejal, da ga moti
pisanje zbora krajanov, še posebej, ker je za-
pisano, da otroci Koga in Središča ne sodijo
skupaj. Po njegovem ne bi bilo prav, če bi
otroke dveh krajev ločevali že na skupščinski
seji.
Marija Glavinič se je zavzela za ekonomi-
čnost pri bodočem oblikovanju šolskih okoli-
šev in dodala, da otroci tudi po končanem
osnovnem šolanju odhajajo v druga okolja.
Stanko Čurin in Slavko Pere, poslanca s
Koga sta zagovarjala želje Kogovčanov in
poudarila, da je na tehtnici ekonomičnosti
potrebno upoštevati tudi človeka.
V zapisniku zbora krajanov vidi poslanka
Stanka Premuž iz Ormoža, kot mati treh šo-
larjev, cinizem, saj kogovski šolarji s prešola-
njem ne gredo na slabše, središka šola ima
namreč enak standard, kot miklavška. Katja
Grabovae je povedala, da je veliko na terenu
in to prav na Kogu, zato Kogovčane dobro
razume.
Razpravljalci so menili, da so sicer prav se-
daj v času, ko obnavljajo v vojni agresiji po-
rušeni Kog, Kogovčani potrebni velike mere
razumevanja, vendar pa to ni pogoj, da imajo
v vsem vse prav. Tilika Kolarič poslanka iz
središke krajevne skupnosti je pri vsem raz-
pletu apelirala na poštene odnose in brez ma-
nipulacij med ljudmi, kljub temu, da je tekst
zapisnika kogovškega zbora krajanov za Sre-
diščane boleč.
Tone Luskovič je posegel v leto 1962, ko je
bil prvi poizkus prešolanja Kogovčanov v
Središče ob Dravi. Skoraj 80 odstotkov vseh
kogovskih šolarjev je obiskovalo pouk na vi-
šji stopnji pri Miklavžu, hodili so peš, šolski
avtobus pa je v Središče vozil skoraj prazen.
Menil je, da ne bi bilo prav, da bi tudi sedaj
tako boleče zarezali v kraj s prešolanjem
otrok, ko pa je pri vsem vendarle potrebno
upoštevati mnenje staršev. Dodal je še, da si
je za vse skupaj potrebno vzeti dovolj časa za
premislek.
Eden izmed poslancev je razmišljal, da bi
problem lahko rešili tako, da ostane Kog tam
kjer je, v Središče pa bi vozili otroke iz mej-
nih vasi ormoške krajevne skupnosti Fran-
kovcev in Loperšic. Poslanci so mu povedali,
da si tako središka šola ne bi ravno preveč
opomogla s številom šolarjev, ker jih je v
obeh vaseh premalo.
Skupščina je sprejela predlog predsednika
izvršnega sveta Vilija Trofenika, da se razpra-
va o šolskih okoliših nadaljuje. Po njegovem
prepričanju se je vse pričelo s popuščanjem
krajanom Ivanjkovec, ki so 1985. leta z razni-
mi političnimi sredstvi izsilili zidanje nove
šole za potrebe nižje stopnje, kar je bil pogoj
za uspešen izid občinskega referenduma za
širitev osnovnošolskega prostora, ki pa je kot
vemo v celoti uresničen. Zaradi znanih do-
godkov v lanskem poletju, bo v prihodnje
potrebno, kljub temu, da ima ormoška obči-
na dovolj šolskih prostorov, (razen ormoške
telovadnice) v Ivanjkovcih za potrebe višje
stopnje dograditi tri učilnice, da bo imela šo-
la dovolj prostora za popolno osemletko in
enoizmenski pouk, ki pa bo ponovno brez te-
lovadnice.	Vida Topolovec
Katera šola je »boljša«?
Izvršni svet skupščine občine Ormož je od Zavoda republike Slovenije za šolstvo in šport
— organizacijske enote Maribor prejel »strokovno« oceno v zvezi z dilemami o kvaliteti vzgoj-
noizobraževalnega procesa v osnovni šoli Središče ob Dravi.
Kljub temu, da zadnja leta ne opravljajo nadzornega dela, ker so dali prioriteto drugim
nalogam s področja vzgoje in izobraževanja, so zapisali: »Če pa upoštevamo strokovne pregle-
de in analize izpred nekaj let, lahko z veliko gotovostjo zatrdimo, da ni bilo pomenbnih razlik
v delu in rezultatih dela osnovne šole Središča ob Dravi glede na ostale šole v podobnih oko-
ljih. Potrebno pa je omeniti da je šola delala v drugačni organizacijski obliki, kot celodnevna
šola in v komparativno neugodnih kadrovskih in materijalnih razmerah. Vse ostale morebitne
razlike (odnosi) pa so lahko le rezultat pedagoškega vodenja, ki pa se ta čas spreminja.
FRANC FIDERŠEK
21J
Iz kapitulacije
v upor
Katoliška Cerkev je brezbožni
komunizem vedno obsojala in
vernikom prepovedovala sodelo-
vanje s komunisti. Najostrejšo
obsodbo je zapisal papež Pij XI.
v encikliki »Divini Redempto-
ris«. Strpnejši odnos do komu-
nizma je bilo čutiti šele po dru-
gem vatikanskem koncilu
(1962—65), ko se je začel reform-
ni proces v Cerkvi v času papeža
Janeza XXIII.
FAŠIZEM je skupen izraz za
skrajno nacionalistična, napadal-
na in totalitaristična gibanja. Na-
stal je v revolucionarnem vrenju
po prvi svetovni vojni, njegov
ustanovitelj je bil Mussolini, po
poklicu novinar in bil je član so-
cialistične stranke. Podpiral gaje
finančni kapital v strahu za svoj
položaj. Tako je fašizem postal
ena od neposrednih oblik dikta-
ture buržoazije v kapitalističnih
deželah.
Prvotno se je fašizem obračal
proti socialistom in komunistom.
Ime je povzel iz italijanske bese-
de fascio, ki pomeni snop, sve-
ženj ali butaro. Po Mussolinije-
vem pohodu na Rim in prevze-
mu oblasti se je fašizem sprevr-
gel v brezobzirno diktaturo proti
vsem fašizmu nevarnim dejavni-
kom. S skrajnim nacionalizmom
in militarizacijo družbe je posku-
šal odpraviti razredni boj in
ustvariti »socialni mir«, kar je
bilo v interesu tako finančnega
kapitala kot tudi srednjih slojev.
NACIZEM je skrajšan izraz
za nemški nacifašizem ali nacio-
nalni socializem, ki je združeval
skrajni nacionalizem, protikomu-
nizem, rasizem, šovinizem, re-
vanšizem in socialno demagogi-
jo. Na zunaj se je to odražalo v
skrajni napadalnosti, množičnem
iztrebljanju nasprotnikov in pod-
jarmljanju drugih narodov.
Katoliška Cerkev fašizma ne-
posredno ni nikoli uradno obso-
dila. S fašistično vlado v Italiji je
leta 1929 Vatikan dosegel spora-
zum, česar z nobeno od prejšnjih
vlad od združitve Italije naprej
ni uspel. Sklenjena je bila late-
ranska pogodba, s katero je bil
Vatikan (mesto z okoli 44 ha in
tisoč prebivalci) priznan za drža-
vo in za stalno nevtralno področ-
je.
Nasprotno pa je kat. Cerkev
večkrat ostro obsodila nacizem v
Nemčiji in zločine, ki jih je poče-
njal.
KLEROFAŠIZEM pomeni
politično in ideološko sodelova-
nje Cerkve s fašizmom, tudi gi-
banje za fašistično državo pod
vodstvom Cerkve. V to skupino
bi lahko prišteli Francovo Špani-
jo, ki je le-ta zmagal v državljan-
ski vojni (1936—39). V tej drža-
vljanski vojni na strani republi-
kancev seje usposobilo tudi veli-
ko pozneje uglednih partizanov
in tudi komandantov slovenske
partizanske vojske (Franc Roz-
man-Stane, Dušan Kveder-To-
maž itd.). Čeprav je Franco zma-
gal s pomočjo italijanskega in
nemškega fašizma, se je njegov
režim, edini fašistični režim, ob-
držal še dolga leta po drugi sve-
tovni vojni, to pa po zaslugi
»nevtralne« politike med drugo
svetovno vojno, čeprav je usluge
delal tako za eno kot za drugo
vojskujočo se stran, te so bile ne-
primerno večje svojim nekda-
njim zaveznikom.
Ruski boljševizem in nemški
nacizem sta si bila smrtna so-
vražnika, čeprav sta oba marsi-
kaj povzela iz Marksovega Kapi-
tala. Za nacistično Nemčijo in za
boljševiško Rusijo ali ZSSR je
bil značilen skrajno totalitaristi-
čen režim, ki sta ga vodila »nez-
motljiva« diktatorja. Stalin in
Hitler sta drug drugea sovražila,
toda skrivoma drug drugega tudi
občudovala, drug drugega pos-
nemala in se drug po drugem
vzgledovala (množično iztreblja-
nje nasprotnikov, prisilno delo
— lagerji in gulagi — čistke v
lastnih vrstah, preseljevanje lju-
di, podjarmljanje drugih naro-
dov).
Zaradi tega tudi ni čudno, da
je pred začetkom druge svetovne
vojne prišlo do njunega zbližanja
znani nenapadalni pakt, ki sta
ga 23. avgusta 1939 v Moskvi
podpisala Molotov in Ribben-
trop. To je obema omogočilo de-
litev Poijske, Hitlerju je dalo
proste roke za obračun s silami
Zahodne Evrope, Stalinu pa pri-
ložnost, da si je priključil vse tri
baltske državice, se šel sicer bla-
mažno, vendar končno zmagovi-
to vojno proti Finski in Romuni-
ji vzel Besarabijo, ki jo je nekoč
že posedala carska Rusija.
Oba diktatorja pa sta še naprej
bila skrajno nezaupljiva drug do
drugega, oba je podžigala strast
do oblasti, do prevlade v svetu.
Nezaupanje je bilo delno razum-
ljivo tudi zato, ker je — ne le
nemški, temveč tudi svetovni ka-
pital omogočil v Nemčiji vzpon
nacizma v dobri veri, da se bo ta
obrnil proti boljševizmu in da
bosta v medsebojnem spopadu
drug drugega uničila. Toda zasu-
kalo se je drugače. Bili so izgle-
di, da si bosta najprej razdelila
svet in šele potem opravila med-
sebojni obračun.
V tem smislu je Hitler pripra-
vil predlog in oktobra 1940 pova-
bil v Berlin Molotova, da bi se
sporazumeli o delitvi angleškega
kolonialnega imperija. Molotov
je tedaj prvič izrekel svoj zname-
niti »njet«, ki je postal soznačni-
ca Sovjetske politike v prvih po-
vojnih letih. Hitlerja je to razbes-
nilo, odločil se je in generalom
naročil, da pripravijo načrt »Bar-
barossa« — napad na Sovjetsko
zvezo. Načrt je Hitler odobril in
podpisal decembra 1940.
Prav puč v Beogradu in april-
ska vojna 1941 je povzročil odlo-
žitev izvajanja načrta »Barbaros-
sa« za štiri tedne, kar je bilo za
Hitlerja najbrž usodno. Namesto
koncem maja, je 250 najbolje
oboroženih in izvežbanih nem-
ških divizij udarilo na Sovjetsko
zvezo šele 22. junija 1941.
VVinston Churchill, predsed-
nik britanske vlade, pravi človek
ob pravem času na pravem me-
stu, čeprav je bil konservativni
politik in po oktobrski revoluciji
eden od pobudnikov interven-
cionizma v Rusiji, torej nepomir-
ljiv sovražnik komunizma, je ta-
koj ponudil pomoč Sovjetski
zvezi, izhajajoč iz stare modrosti,
da je »sovražnik mojega sovraž-
nika lahko moj zaveznik«.
Tako se je oblikovala velika
protifašistična koalicija v svetu
in leta 1945 tudi zmagala. Na
konferenci v Jalti na Krimu, kjer
so leto prej še gospodarili nem-
ški okupatorji, so si veliki trije
razdelili svet, začrtali interesna
področja, ki so še 45 let po vojni
utesnjevala mnoge ljudi in cele
narode...
Leksikografsko sem opisal tri
glavne ideologije, nosilke treh si-
stemov, ki so se spopadli v drugi
svetovni vojni. Te ideologije so
pognale v blazen boj narod proti
narodu, človeka proti človeku in
tudi brata proti bratu. Trpelo in
umiralo je na milijone, na deseti-
ne milijonov ljudi. Večina je bila
prepričana, da trpijo in umirajo
za svojo domovino. To velja za
udeležence vojskujočih se držav
na obeh straneh.
Skoraj pol stoletja je moralo
preteči predno je komunistično-
boljševiška ideja doživela po-
poln zlom in to po mirni poti,
brez krvave revolucije, čeprav je
učila, da brez tega ni moč priti
do revolucionarnih sprememb.
Slovenski človek je svoj narod-
noosvobodilni boj pred 50 leti
začel zelo neenoten, zato je bilo
žrtev toliko več, pot do zmage to-
liko bolj krvava. Prav gotovo se
je iz tega veliko naučil. To lahko
sklepamo iz tega, da je v nedav ni
vojni proti ostankom boljševiz-
ma v obliki JA in dogmatskega
centralizme — bil čudovito eno-
ten. Zato je bila vojna kratka,
zmagovita in terjala je malo člo-
veških življenj.
S to zmago smo tudi najlepše,
zmagoslavja in ponosa polno
proslavili tudi petdesetletnico
vstaje slovenskega naroda!
Konec
Mestni ali občinski grb?
Ormoška občina uradno še vedno nima svojih simbolov, grba in zastave. Na 4. seji občinske skupščine 2. okto-
bra lanskega leta so sprejeli sklep, da naj se s to nalogo »pozabava« občinska statutarna komisija, s tem, da
se okoli grba o nekaterih podrobnostih pogovori s krajevno skupnostjo Ormož.
Osnutek odloka so občinski
poslanci za zadnjo sejo skupaj z
vsem gradivom prejeli v skup-
ščinskem glasilu Odločanje.
Pri grbu so se odločili za grb,
ki je bil upodobljen na pečatu iz
leta 1603. Še danes je ta oblika
grba ohranjena iz vzhodnih
mestnih vrat in vzidana v grajski
veži, kjer pa je še grb iz leta
1794.
Grb iz leta 1603 je baročne
oblike — stilizirana podoba naro-
be obrnjene francoske lilije. Gr-
bovo polje je modre barve. V njem
je pocinkani, srebrni stolp, z dve-
mi okni, eno pod drugim. Stolp
odseva z desne strani zlato sončno
kolo, z leve pa mesečev srp, ki sto-
ji na zeleni podlagi. Zastava obči-
ne je sinjemodre barve, z grbom v
sredini zgornje polovice, v veliko-
sti osmine zastave. Grb ima črno
obrobo.
V osnutku piše tudi, kako se
sme grb uporabljati in kdo ga
sme uporabljati. Simbole občine
pa je prepovedano uporabljati
kot blagovno znamko, vzorec ali
model. Izjemoma pa lahko pred-
sedstvo skupščine občine dovoli,
da se grb uporablja kot zaščitni
znak za izdelke in proizvode vr-
hunske kvalitete, ki s svojimi
oblikovnimi rešitvami in kvalite-
to prispevajo k afirmaciji občine.
Do sem bi bilo vse v redu, če
bi se statutarna komisija dogo-
varjala z ormoško krajevno skup-
nostjo, ki je pravni naslednik gr-
ba, ker je opisani grb, grb mesta
Ormoža.
O tej problematiki so razpra-
vljali tudi na seji sveta ormoške
krajevne skupnosti. Občinski
skupščini so poslali pisanje, kjer
povedo, da so sicer počaščeni,
ker se predvideva uporaba ormo-
škega mestnega grba kot stalna
oznaka, ki bo simbolizirala obči-
no Ormož kot družbenopolitično
skupnost. V nadaljevanju pišejo,
da bi se morali za uporabo mest-
nega grba dogovoriti krajevna
skupnost Ormož in občinska
. skupščina, ker je bil takšen sklep
sprejet na 4. skupščinski seji 2.
oktobra 1990. »Menimo namreč,
da so s tem postopkom mestu Or-
možu odvzete pravice do njegove-
ga simbola in s tem tudi dovoljena
uporaba grba za posamezne na-
mene. Zdi se nam nelogično, v ko-
likor bo ta odlok sprejet, da bo
mesto Ormož za uporabo grba v
razne namene moralo zaprositi
predsedstvo občinske skupščine«,
je še zapisano v pripombi, ki jo
je ormoška krajevna skupnost
poslala skupščini občine Ormož.
Osnutek odloka o simbolih obči-
ne Ormož je bil sicer sprejet,
vendar se mora pred sprejetjem
predloga tega odloka statutarna
komisija sestati z ormoško kraje-
vno skupnostjo in se dogovoriti
o tem, kdo je pravni naslednik
grba in kakšne so njegove pravi-
ce. Slišati pa je bilo tudi razmiš-
ljanja, da predloženi grb ne
predstavlja celotne ormoške ob-
čine. Mogoče pa se bodo odloča-
li za drugega?
Tekst in foto Vida Topolovec
Grb iz leta 1603.
In grb iz leta 1794.
»Rozi« v Arbeiterjevi 2 v Ptuju
V	delu naselja krajevne skup-
nosti Borisa Ziherla v Ptuju, ki je
bilo še do nedavnega »spalno«, je
vedno več dejavnosti. Tisto, kar so
nekoč predvidevali z načrti v sta-
novanjski blokovni gradnji, da bi
► pritličjih uredili poslovne lokale,
sedaj uresničujejo zasebniki. V te
namene uporabljajo kolesarnice
in druge podobne prostore.
V	Arbeiterjevi 2 je po zaslugi
družine Voglar iz bivše kolesar-
nice nastala lična trgovinica
»Rozi«, kjer je naprodaj tekstil
na drobno, in trafika. Obrtnik je
za zdaj Jože Voglar, ki se je še
donedavnega vsak dan vozil na
delo v Celje, kjer je bil šofer.
Dnevno je za vožnjo porabil pet
ur. Ker ga je delo v trgovini že
od nekdaj veselilo in ker so imeli
v podjetju vedno večje težave z
delom, se je odločil, da gre na
svoje.
Trgovinica in trafika imata
skupaj 15 m2 površine. Dopol-
njujeta jo manjše skladišče in ka-
bina za oblačenje. Trgovinica
ponuja vse tekstilno blago na
drobno, razen plaščev, v trafiki
pa bo kupec dobil vse od šivanke
naprej. Za šolarje so pripravili
pestro ponudbo zvezkov in dru-
gih šolskih potrebščin. V bodoče
bo »Rozi«, ki je dobila ime po
Voglarjevi ženi Roziki, imela v
prodaji tudi časopise. Sicer pa
bodo poskušali kar se da izpol-
njevati želje kupcev. Jože Voglar
je na otvoritvi v soboto, povedal,
da bodo želje kupcev ukaz za no-
vega trgovca.
Nova trgovinica je odprla vra-
ta v zelo kratkem času, v enem
mesecu. Za zdaj so jo sostano-
valci in bližji sosedje dobro spre-
jeli. V soboto se je na otvoritvi
zbralo veliko ljudi, pa tudi pro-
daja je dobro stekla. Cene so
konkurenčne.
»Rozi« dela za stranke vsak
dan od 6. do 19.30 ure, ob sobo-
tah od 6. do 13. ure. Delovni čas
bodo sproti prilagajali glede na
potrebe in želje kupcev.
Novo pridobitev je blagoslovil
duhovnik Andrej Firbas iz Roga-
ške Slatine.
MG
Nova trgovinica je majhna, a dobro založena	(Posnetek: KOSI)
Nagradno turistično
vprašanje
V Tedniku št. 29 smo vprašali, kako se imenuje pomembna zgo-
dovinska veda, ki se ukvarja z zbiranjem in preučevanjem starega de-
narja. Prejeli smo veliko dogovorov in vsi so bili pravilni. Z zbiranjem
•n preučevanjem starega denarja se ukvarja numizmatika. Tokrat je
nagrado Pokrajinskega mizeja v Ptuju prejel Gusti Veldin iz Ljublja-
ne, Abramova \2. Čestitamo!
Danes vprašujemo, kdaj se Ptuj prvič omenja v pisnih dokumen-
tih. Nagrada za pravilen odgovor so muzejske publikacije, družinska
Vstopnica za ogled muzejskih zbirk in lični spominek.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Pokrajinskega mu-
zeja
Kdaj se Ptuj prvič omenja v pisnib dokumentih?
a)	leta 69.
b)	leta 1376,
c)	leta 475.
Naslov: _
6 — OD TU IN TAM
15. avgust 1991 - TEDNIK
PISMO IZ LJUBLJANE
Dragi Franček!
Tvoja Trezika mi je zadnjič sporočila, da naj bom previden in
naj preveč ne čenčam naokrog o vsebini pisem, ki ti jih pišem, da
me ne bo kdo vzel na piko. Živimo v demokraciji in je treba biti pre-
viden kaj, kdaj in o kom javno govoriš, kaj šele pišeš. Reci Treziki.
da sem vajen vseli mogočih demokracij in demokratov in. da ne na-
meravam kandidirati na prihodnjih volitvah.
Zahvali seji tudi za dobrote, ki mi jih je poslala za lepše čase.
Saj bereš in poslušaš, da ljudska armada pakira, o čemer nas ja-
vna občila sproti zelo podrobno obveščajo. Tako lahko izvemo, da
se armadniki in teritorialci niso mogli dogovoriti o strateških in
usodnih vprašanjih, kot je na primer, komu bo pripadala vodovod-
na pipa v stražnici. Še dobro, da imamo tako prijateljske odnose do
svojcev armadnikov, kar je samo izraz slovenske kulture. Tistih ne-
kaj zmerjanj in prask že ne more zbrisati plemenitosti in dobrote z
obličja slovenskega naroda.
Kaj praviš o Janši? Nam je spet zakuhal, kaj? Ker s Peterle-
tom hodita skupaj v planine nima nič zoper njega, razen, da je
predlagal naj bi ga zamenjali z Bavčarjem, kar pa gre v nos Bav-
čarju, kije v skupščini zatrdil, da nam je že preveč policajev vladalo
doslej.
Kar pa se tiče zveznega predsedstva še vedno bolj ali manj ve-
lja tisto, kar sem ti pisal zadnjič. Je pa zaznati nek napredek v do-
govarjanju. ki poteka približno takole:
Srbočrnogorci predlagajo za predsednika državne komisije za
nadzor na Hrvaškem svojega Branka, s čemer se najprej ne strinja
Mesič, ki pobegne domov in se kasneje vrne na sejo, ko je Kostič že
izvoljen, s čemer se bolj ali manj sprijazni. In tako je vse okej.
O Novi slovenski zavezi in javnemu tožilcu Drobniču je pri nas
toliko govora, da tuddi sam ne morem mimo tega. za bivše domo-
brance, usodnega vprašanja. Izvršni odbor omenjene zaveze je ne-
davno izjavil, da domobranci že niso bili izdajalci. To pa seveda po-
meni, da so se po pomoti borili skupaj z Nemci zoper partizane in
»da so čisto slučajno prisegli Hitlerju.
Franček, zelo sem vesel, da smo na zadnji seji republiške skup-
ščine končno rešili slovensko zdravstvo, kije bilo takorekoč na psu.
Poslanci so se med dvema kandidatoma za direktorja ljubljanske-
ga kliničnega centra odločili za strokovno manj sposobnega in poli-
tično bolj všečnega vladajoči večini. Predlagam, da zavrnjenega
kandidata imenujejo za pomočnika imenovanega direktorja in bo
tako v celoti ustreženo tudi strokovnim merilom.
Zelo demokratično in strokovno so ravnali poslanci tudi pri iz-
biri članov delegacije, ki se bo z zvezno skupščino pogajala o pri-
hodnosti bivše Jugoslavije. Na žalost je izpadel pri volitvah krajnski
Gros — Veliki, ki bi zagotovo poskrbel, da bi bila pogajanja raz-
burljiva in zanimiva. Odstrelili so tudi bivšega rdečega Ribičiča, ki
je predvsem črnim trn v peti.
V Ljubljani se nadaljuje prekrščevanje ulic. Sedaj je med dru-
gimi na vrsti Titova cesta. Ljubljanski gorečneži hkrati seveda ne
najdejo ulice, ki bi se imenovala po Titu, ki je po njihovem zaneti!
državljansko vojno in se mora zato pokoriti.
Prav mu je. Zakaj pa je izganjal okupatorja, ko pa bi lahko
mirno v senci čakal, da bi to namesto njega storili drugi.
Piši mi kaj. Sicer pa prejmite ti in vsi tvoji lepe pozdrave!
TONČEK
Bo novi most čez Dravo razrešil
sedanje prometne težave?
Problem nivojskega prehoda
preko železniške proge na neu-
streznem križišču skupno z mo-
stom že dolgo predstavlja velik
prometni zamašek, zlasti ob pro-
metnih konicah. Podatki o obre-
menjenosti ptujskega mostu ned-
vomno govorijo o tem, da mora-
mo v prihodnje zgraditi še enega,
ki bo razbremenil sedanjega in
prometno mrežo usmeril tako,
da bo promet potekal preko
obeh mostov enakovredno. Naj-
bolj primerna se zdi možnost iz-
graditve novega mostu severoza-
hodno od mesta, na območju
ptujskega muzeja. Tu je Drava
najožja, smiselno pa bi se nave-
zala tudi mreža mestnih cest na
krožno cesto, ki bi povezovala
oba bregova Drave.
Slavko Sagadin-miličnik iz
Ptuja: Most je glede samega pre-
hoda čez Dravo potreben. Do
največjih zastojev v prometu pri-
haja ob železniškem prehodu.
Novi most bi le delno razrešil te
probleme. Najbolj potrebno bi
bilo razrešiti vprašanje obvozni-
ce pri samem železniškem preho-
du.
Ferdinad Beci-upokojenec iz
Ptuja: Gradnja mostu bi lahko
zaenkrat še počakala. Menim, da
bi morali dati prednost kakšne-
mu drugemu delu npr. adaptaciji
stanovanjskih hiš, blokov, dogra-
ditvi ceste mimo železniške po-
staje. V prometu bi bilo zaenkrat
le potrebno ustrezno urediti kri-
žišča. Most bomo v prihodnosti
potrebovali, vendar pa se mora-
mo zavedati, da je takšna grad-
nja draga in dolgotrajna. Milica
Kaisersberger-frizerka iz Ptuja:
Prometna urejenost mesta je na-
ša šibka točka, ki smo jo v prete-
klosti vse preveč potiskali v oza-
dje. Vsekakor bi bil zadni čas, da
se kaj bistvenega spremeni tudi
na tem področju. Gradnja mostu
bi že bila ena takšnih nujnih po-
treb. So pa še tudi številne manj-
še, čeprav nič manj pomembne,
pomanjkljivosti, ki bi jih veljalo
čimprej odpraviti, npr. slabe ce-
ste, ureditev mesta s svetlobnimi
signali, železniški prehod, itd.
Netko Babič-ing. Iz Ptuja: Nekaj
sem o tem že bral. Ne zavzemam
se za graditev novega mostu pri
vojašnici, ampak pri Veterinar-
skem zavodu. Gradnja bodočega
mostu bo kljub temu, da bo maj-
hen, veliko stala, ne bo pa dovolj
izkoriščen. Veliko bolj ekonomi-
čna bi bila izgradnja mostu na
glavno cesto, kar je že dolgo v
načrtu. Strinjam se, daje gradnja
še enega mostu nujno potrebna,
zavzel pa bi se za to predlagano
varianto. Možnost izgraditve
smo že imeli, vendar je nismo
znali izkoristiti. Gradnjo bi obči-
na po moje morala zahtevati ob
podpisu gradbenega dovoljenja
hidrocentrali. Ta bi morala zgra-
diti vsaj skelet mostu, dokler ni
bilo tam jezera in je bila Drava
ožja. To bi Elektrogospodarstvo
stalo morda 3 do 5 odstotkov,
kar je minimalni strošek proti
podražitvam v tistem času. Tako
bi z malo iznajdljivosti prišli do
mostu mimogrede.
Ivan Križanec-upokojenec iz
Kidričevega: Sedanja gneča,
predvsem, ko gredo ljudje iz
službe, kaže na to, da bi bila
gradnja še enega mostu nujna. S
tem bi bil promet skozi mesto in
preko Drave nekoliko bolj sproš-
čen. Mislim, da bi bilo dobro, če
bi se gradnja mostu dala urediti.
Drago Rus-mizar iz Ptuja: Da
je most vsekakor potreben, se vi-
di predvsem ob delovnih koni-
cah. Pri železniškem prehodu,
kjer so največji zapleti, je edina
rešitev podvoz. Probleme pro-
metne ureditve Ptuja bi morali
reševati podobno, kot so to poče-
li v Mariboru. En most bi moral
biti za tovorni in potniški pro-
met, drugi pa za pešce in kolesar-
je. S tako ureditvijo bi prihajalo
tudi do manj nesreč. Milka Ar-
nuš-gospodinja iz Kicarja: Seda-
nja obremenitev mostu je res ve-
lika in bi bilo dobro, če bi se to
dalo ustrezno razrešiti. Kako in
kje bi ga bilo najbolje izgraditi
pa naj določijo strokovnjaki, ki
že imajo izkušnje s podobnimi
problemi.
Zvone Zinreich-miličnik iz Ptu-
ja: Gradnja novega mostu je vse-
kakor potrebna. Prav bi bilo, če
bi njegova lega sovpadala z novo
avtocesto, ki se bo na tej relaciji
gradila predvsem v smislu raz-
bremenitve mestnega jedra.. Ma-
gistralna cesta M/3 bi se s tem
bolj sprostila za lokalni promet
in ne toliko za tranzit. Vprašanje
je, če bi gradnja mostu rešila ure-
ditev samega prometa. Ljudje se
vse bolj nagibajo k temu, da bi
mostove in podobne objekte gra-
dili v industrijskih conah in ne
toliko v mirnih, naseljenih pre-
delih. Vprašanje je tudi, kako bo
na to reagirala stranka Zelenih,
saj gre pri tem tudi za nekatera
vodna zajetja in podobno. Osta-
jajo še druge možne rešitve.Ne
vem zakaj ni obstala varianta, ki
načrtuje izgradnjo med sedanji-
ma železniškim in cestnim mo-
stom.
Tekst in foto
Katarina Klep
Slavko Sagadin
Ferdinad Beci
Milica Kaisersberger
Netko Babic
Ivan Križanec
Drago Rus
Milka Arnuš
Zvone Zinreich
EKO-TABOR DRAVA
Pričetek v soboto
Ekološki raziskovalni tabor, ki
so ga načrtovali za junij, so zara-
di znanih dogodkov Zeleni Ptuja
prestavili v avgust. Pričeli ga bo-
do to soboto, trajal bo do 30. av-
gusta. Na njem boskupaj z men-
torji raziskovalo 25 do 30 mladih
raziskovalcev, ki so se v minulen
šolskem letu izkazali na različnih
tekmovanjih v kemiji ali biologiji
in v Gibanju Znanost mladini.
Večina udeležencev tabora bo iz
srednjih šol, prišli bodo iz Nove
Gorice, Kamnika, Domžal, Lju-
bljane, Maribora in seveda iz
ptujske občine. Na taboru bodo
tako osnovnošolci kot srednje-
šolci, delali pa bodo v šestih razi-
skovalnih skupinah. Preučevali
bodo ptičje vrste, male sesalce in
rastlinstvo, končali bodo kataster
divjih odlagališč odpadkov v
ptujski občini, ki so ga Zeleni
Ptuja pričeli delati že spomladi
za občinski Sekretariat za var-
stvo okolja in urejanje prostora
ter analizirali kakovost vode v
nekaterih manjših vodotokih.
Ena skupina pa bo s pomočjo
ankete med prebivalci Dravske-
ga polja ugotavljala odnos prebi-
valcev do okolja.
Delo v taboru bo potekalo ve-
činoma v skupinah, le tu in tam
bodo mladim raziskovalcem pre-
davali priznani strokovnjaki s
področja naravoslovja in ekolo-
gije. Že prvi dan si bodo ogledali
ptujsko komunalno čistilno na-
pravo in čistilno napravo za gno-
jevko na farmi v Dražencih. Si-
cer pa bodo taborjani prebivali
ob gasilskem domu v Spodnjih
•Jablanah pri Cirkovcah.
d.l.
Odmiranje brez pomlajevanja
v mestnem parku
SLOVENSKA
BISTRICA
Mestni park v Slov. Bistrici se
uvršča med naravne kulturne
spomenike, ki so jih pred nekaj
leti domačini s ponosom kazali
svojim gostom, znancem in prija-
teljem daljne in bližnje okolice.
V njem je bilo mogoče opaziti ra-
ziskovalce naravnih posebnosti
in še posebno tistih, ki so se ho-
teli sprehoditi v senci enega naj-
bolj znamenitih gabrovih drevo-
redov v srednji Evropi. V mest-
nem parku je bilo v pravem smi-
slu videti staro in mlado, kako
doživlja sprostitev po napornem
delovnem dnevu. Matere z otroci
so imele tukaj trenutke brezskrb-
nosti, mladi pa svoja prva sreča-
nja.
Lepo in vzpodbudno je bilo
to, ko so, sedaj občani že sred-
njih let, v občinskem središču
preživljali še brezskrbno mla-
dost. Danes je temu drugače.
Kot, da bi mladost neke genera-
cije odnesla s seboj tudi lepoto
in bogastvo mestnega parka v
Slov. Bistrici, ki smo ga še pred
leti imeli za zeleno srce in pljuča
mesta. Mestni park ostaja pra-
zen. Obiskujejo ga samo še posa-
mezniki, med katerimi je žal tudi
več takšnih ki pridno »pomaga-
jo« njegovemu hitrejšemu propa-
danju. V gabrovem drevoredu so
polomljena svetlobna telesa, uni-
čene klopi, vse bolj pa se odpira-
jo rane, ki jih povzročajo odmi-
rajoči gabri v zaokroženem delu
aleje. Odmirajo tudi druga redka
drevesa, ki so še pred letom ali
dvema krasila ponos mesta.
Z gotovostjo bi lahko rekli, da
bistriški park zahteva klic v sili.
Ta pa ni vedno vezan na velika
finančna sredstva. Veliko več bi
lahko storili, če bi se občani, ki
danes tako neodgovorno ravnajo
z družbeno lastnino, ki je med
drugim še podedovana kulturna
vrednost in smo jo dolžni ohrani-
ti naslednjim rodovom, odločili
namesto uničevati, obnoviti in
skrbeti, da se v njega vrnejo stari
dobri časi. Namesto da podirate,
raje posadite drevesa! Seveda or-
ganizirano.
Foto in tekst:
Viktor Horvat
Leta so prinesla svoje. Drevo odmira. Na srečo v času njegovega odmira-
nja v bližini ni bilo nikogar.
Planinski
kotiček
Izlet na Triglav in v dolino sedmerih
Triglavskih jezer
Planinsko društvo Ptuj organizira
v dneh 30., 31/8 in 1.9. 91 izlet na
Triglav in v dolino sedmerih Tri-
glavskih jezer.
PROGRAM:
Udeleženci se bomo zbrali v pe-
tek 30/8-1991 na avtobusni postaji
v Ptuju in se ob 05,00 uri odpeljali
do Aljaževega doma v Vratih
(1015 m), kjer se začne naš vspon
na Triglav. Cez Prag se bomo pov-
speli na Krederico do Triglavskega
doma (2315 m — 8 ur) in prenočili.
V soboto 31.8. 1991 ob 06,00 uri je
predviden odhod — vspon na slo-
venskega očaka — Triglav (2864 m
— 2 uri). Po obveznem krstu prvo-
pristopnikov bomo sestopili po za-
hodnem grebenu Triglava do Trža-
ške koče na Doliču (2151 m — 2
uri) in po krajšem postanku nada-
ljevali pot čez preval Hribarice >
dolino Triglavskih jezer do koče pri
Triglavskih jezerih (1688 m — 4
ure). V koči je predvidena nočitev.
V nedeljo 1. 9. 1991 nas čaka avto-
bus pri koči pri Savici. Odhod je
planiran ob 16.00 uri in vrnitev v
Ptuj okrog 19.00 ure.
CENA:
Cena izleta je 600,00 din, za mla-
dino do 18 leta 500,00 din.
V ceno je vračunan prevoz v obe
smeri, prenočišče v sobah in vod-
stvo izleta. Prijave sprejemamo v
društveni pisarni na Trgu svobode
5 do zasedbe avtobusa vsak torek in
petek med 16. in 18. uro. Zadnji rok
za prijavo je torek 27. 8. 1991.
Udeležencem svetujemo, da se
primerno opremijo. Pomembni so
čevlji in zaščita proti slabemu vre-
menu. Nadalje priporočamo, da si
udeleženci vzamejo s seboj dovolj
tekočine in visokokalorično hrano.
Malico bo mogoče dobiti tudi v pla-
ninskih postojankah, kjer bomo
prenočevali.
Izlet je namenjen članom PD.
Zato predlagamo vsem, ki še niste
postali člani PD in želite na Triglav,
da se najprej vključite v Planinsko
društvo.
Vse informacije v zvezi z izletom
dobite v društveni pisarni.
Vodstvo izleta
TEDNIK ~ 1S- av9ust 1991
TRŽNI KAŽIPOT — 7
8 - TRŽNI KAŽIPOT
15. avgust 1991 - TEDNIK
TEDNIK - '5. avgust 1991
TRŽNI KAŽIPOT — 9
10 - NEKOČ IN DANES
15. avgust 1991 - TEDNIK
JAKOB EMERŠIČ
ŽE DAVNO NAMERAVANA GIMNAZIJA V PTUJU
Ptuj ali Varaždin
1.	V Ptuju bi bilo dela le za nekaj
jezuitov, kar tam ni toliko prebivalcev
kot v Varaždinu, a za njihove duho-
vne potrebe zadostujejo župnik, do-
minikanci, minoriti in kapucini. Od
redovnikov so v Varaždinu le franči-
škani, vendar ljudje največ prihajajo
v našo cerkev. Poleg tega so naši pri-
digarji redno v župnijski cerkvi, med-
tem vršijo v Ptuju to službo drugi re-
dovniki.
2.	V Ptuju bi bile šole prazne, ker je
tam malo mladeži, a starši jih raje po-
šiljajo v obrti. Mladi iz Hrvaške ne bi
šli tja (v Ptuj), ker bi bogatejši raje šli
v Gradec ali na Dunaj, a siromašnejši
bi lažje živeli v krajih Slavonije in Hr-
vaške, kjer je vsega v izobilju, poseb-
no v Varaždinu, kjer tudi samo gra-
matisti in principisti (dijaki 3. in 2. ra-
zreda) dobivajo kot inštruktorji oskr-
bo. Poleg tega Hrvati (tota Croatica
natio) ne marajo za obrt, temveč raje
izberejo knjigo ali orožje.
V Varaždinu je sedež krajiškega ge-
nerala in je tu dosti častnikov in voja-
kov, pa imajo tako naši primerno pri-
liko za duhovno delo. Blizu je Medi-
murje, odkoder prihaja v šole izbor
mladih, ki imajo raje Varaždin kot
Ptuj. Iz Medimurja prihajajo mnogi
po svojih duhovnih potrebah in naši
spet pogosto zahajajo tja in imajo
tam zelo koristne misijone. Še bi se
lahko dosti več doseglo, če bi lahko
preživljali večje število takih poslan-
cev, ki bi lahko delali ne samo za
dvor Zrinskih in nemških vojakov,
temveč tudi za mesta in za posadke.
Ptuj ni v tem primeru tako primeren
kot Varaždin.
4. Proti vzhodu in jugu so razne
trdnjave. V večjih in pomembnejših,
je dosti Nemcev, posebno častnikov.
Okoli utrdb ležijo mnoge primerno
naseljene vasi, ki imajo gentis Rasci-
nae humines, antiqua origine Thra-
ces, vulgo Valachi, alias vernaculo
idiomate Blahi vel Vlasi appellati
(rodno srbsko ljudstvo, po starem
Tračani, v ljudskem jeziku Valahi, se-
daj imenovani v domačem narečju
Vlahi ali Vlasi). So grškega obreda in
za patriarha priznavajo solunskega
nadškofa. Škof jim je menih bazilija-
nec, a v vojaških zadevah so podložni
slavonskemu generalu. Nekoč so slu-
žili Turkom proti krščanstvu. Kakih
60 let nazaj so pritegnjeni na to stran
in sedaj služijo nam proti Turkom
»postajajoč predzid krščanstva«.
Mnogo koristijo, a če hočejo, bi mo-
gli dosti škodovati. Da bi ne prišlo do
tega, je želja vseh rodoljubov, da bi
jih obdržali v zvestobi. Najboljši na-
čin bi bil, da se od razkola privedejo
v cerkveno edinstvo. Odtod se tudi
dviga pomen naših šol in našega dru-
ženja z njimi. Sem cesto h generalu
prihajajo vladika, menihi in vlaški
poglavarji. Mi se z njimi ljubeznivo
pogovarjamo, zagovarjamo jih pri ge-
neralu, kažemo jim naše šole in oni
nas vabijo k sebi na obiske, radi po-
slušajo katoliški nauk, niti se ne boje
več toliko papeža, pripravljeni so, da
nam zaupajo svojo mladino in tako je
upanje, da se vrnejo v cerkveno edi-
nost. To je bil tudi glavni namen os-
nutka rezidence, ne samo za vpogled
našim patrom, temveč tudi za pred-
stojnike države. Za tako delo ni v Ptu-
ju upanja, a v Varaždinu je. Od tu bi
lahko pripravljali misijone temu ljud-
stvu, kot so bili do sedaj za druge kra-
jišnike na njihovo veliko korist.
5.	Tudi naši dijaki lahko v Varaždi-
nu živijo poceni. Tu se dobi 38 unč
ali 2 funta govedine, od Božiča do
Binkošti celo tudi teletine za I groš
ali 3 novce (cruciferi). V Ptuju ni sa-
mo meso dražje, temveč tudi ribe.
Tam stane funt ribe 4 groše, tukaj 2.
V Durdevcu, II ur od tu, se dobi 80
funtov izvrstnih in velikih rib za ceno,
za katero se dobi v Ptuju le 10 funtov.
Navadno Ptuj zaostaja za Varaždi-
nom tudi glede obilja žita in vina.
6.	V Ptuju je kolegij, kar bi se naha-
jal v dedni posesti nadvojvode, plače-
val velike davke. V Varaždinu pod
ogrsko okrono, nas ne tiščijo skoraj
nobena bremena, a vendar uživamo
vse privilegije, ki jih imajo kolegiji
dednih dežel.
7.	Po raznih in težkih preprekah
smo dosegli, da nas zelo ljubijo ljudje
različnih stanov; uživamo mir. Ne bi
bilo pametno pustiti gotovost in se
zapletati v mnoge težave, ki bi brez
dvoma nastale v Ptuju.
8.	Rezidenca spokojna poseduje
mline, pristave, vinograde in tudi
prav velike in rodne njive v bližini
mesta ter dve vasi. Glede na bodoči
kolegij je dobila zemljišče v dveh uli-
cah, ima krasno cerkev štiri lepe učil-
nice, ki smo jih lani dvignili iz teme-
ljev ter velik vrt. Vse to so nam dali z
veliko ljubeznijo mesto, Kraljevina in
pobožni ljudje. Prijatelji bi se po pra-
vici na nas razjezili, če bi prezrli toli-
ko dobrote velikašev in toliko stro-
škov, pustili šolo in toliko zemlje pri-
dobljene s tolikerim trudom in pustili
tu le tri misijonarje. To je, kot se doz-
deva, namera očeta privinciala (Zaha-
rija Trinkelliusa, 1551-1653).
9.	Varaždinska razidenca je velika
spovednica slavonske krajine in so-
sednje Ogrske. Nekateri, ki imajo
opravka pri generalu, izkoristijo prili-
ko ter se spovejo, drugi prihajajo k
nam v zadevah svoje vesti. Vsako leto
se zgrinja k nam vse več ljudi. Tudi
krajišniki težijo prav za našimi, odkar
so dve ali tri leta nazaj doživljali ko-
ristnost misijonov. Torej je potrebno
zvišati število patrov.
10.	Nekateri mislijo, da je v Ptuju
bolj zdrav zrak kot v Varaždinu. Ra-
vno nasprotnega mišljenja je dr. de
Apostolis, ki mu ni enakega do cesar-
skega zdravnika. Kapucini v Ptuju
imajo krasen položaj, pa se vendar
pritožujejo na ptujski zrak in zaradi
zdravja pogosto prihajajo v Varaždin-
ske toplice. Naši očetje in bratje, ki so
drugje usihali, so tu zdravi; a ti, ki so
tu umrli, so sem prišli zelo bolni.
11.	Za Ptuj govori samo eno: večja
udobnost. No, ravno to je potrebno,
da ne mislimo na to mesto. Bogat
ptujski grad bi nas lahko še bolj dajal
v zobe, češ kako je Družba Jezusova v
Avstriji bogata. In poleg tega, kjer je
dosti udobnosti in zabave, se bodo
našli taki, ki jim bodo darovali srce.
Tega se je potrebno bati na ptujskem
posestvu, s katerim so povezane pra-
vice ribolova, ptičarstva in lova.
12.	Posestva, ki so bila nekoč ob-
morska, vsebujejo pogodbo, da ako
vladar odloči rezidirati v pokrajino,
jih ima pravico vzeti nazaj, izplačati
vzeto, katero je za njih sprejel. Tako
bi s ptujskega gradu, ki se je nekoč
imenoval grajska žitnica, lahko bila
Družba odstranjena. Torej bi bilo naj-
bolje, da se po prejšnji odločitvi očeta
Ignacija Thonhausena, ki je bila odo-
brena v Rimu, prodajo ta imetja (ali
še bolje vsota dobljena s prodajo) v
korist tem, ki so jim bila nekoč name-
njena.
Proti Varaždinu govori kot se doz-
deva, bližina Turčije, ki je na nekate-
rih mestih oddaljena od tu samo 8 ur.
Če ta razlog kaj velja, zadeva to tudi
druge naše hiše, posebno na Madžar-
skem, še bolj kot varaždinsko rezi-
denco, ki se ji ni treba bati, dokler
stoji Koprivnica, glavna trdnjava
»Slavonije«. Če pade Koprivnica, ne
bo padel samo Varaždin, temveč tudi
Ptuj, oddaljen od Varaždina samo 7
ur, pa tudi Zagreb, Ljubljana in vsa
mesta od Jadranskega morja do gra-
ške trdnjave.
Torej je jasno, da ni pravega vzro-
ka, zakaj bi se osnoval kolegij raje v
Ptuju kot v Varaždinu, a je mnogo
vzrokov, zakaj velja odobravati in
ustreči bogoljubni želji tiste odlične
gospe, ki je dala vedeti očetu Bernar-
du Gayerju, krajevnemu spovedniku,
svojo namero, da dodeli fond za kole-
gij v Varaždinu«.
Se nadaljuje
Ožbaltov sejem z vidika
organizatorjev
Kot smo že zapisali v prejšnji
številki Tednika, je letošnji Ož-
baltov sejem v dobri meri razoča-
ral tako obiskovalce, kakor tudi
mnoge prodajalce, saj so bili po-
tencialni kupci večinoma zgolj
radovedni opazovalci.
Za popolno informacijo smo
želeli izvedeti, kako sejem oce-
njujejo organizatorji sami, to je
Komunalno podjetje Ptuj, zato
smo obiskali vodjo poslovne
enote Komunalnih dejavnosti
Matevža Cestnika. Ta je med
drugim povedal: »Tradicionalni
Ožbaltov sejem ni nikoli bil kdo-
ve kako »nabit« s prodajalci, in
obiskovalci. Najvišje mesto po
obisku že vrsto let pripada Kata-
rininemu sejmu. K temu vseka-
kor veliko pripomore tudi sam
jesenski čas, saj ljudje poleg raz-
novrstnih izdelkov prodajajo tu-
di najrazličnejše kmečke pridel-
ke«.
Na vprašanje kakšna je bila
sama organiziranost prodaje, je
gospod Cestnik odgovoril, da so
si v podjetju prizadevali zagoto-
viti zadostno število prodajnih
mest oziroma stojnic, z name-
nom, da bi tako čimbolj omejili
ali celo odpravili prodajo s tal, ki
je za oko skrajno neprijetna, pa
vendar jo stari odlok še dovolju-
je. Kljub zadostnemu številu pro-
dajnih pultov jim takšnega »div-
jega« načina prodaje tudi letos
ni uspelo odpraviti. Morda je te-
mu vzrok bojazen, da je za tak-
šno »kulturno« prodajo z mize,
potrebno še dodatno plačati, kar
pa seveda ne drži. Plača se le po
ceniku določena tržnina, ki je na
semanji dan znašala za kvadratni
meter 70 dinarjev za rabljeno
blago in 100 dinarjev za vse osta-
le vrste izdelkov. Gostinci so za
opravljanje svojih storitev plača-
li 1500 dinarjev. Tržnina bo po
novem odloku o komunalnih
taksah namenjena za razvoj ko-
munalnih dejavnosti v občini.
Organizatorji so kljub trenutni
situaciji, ki vlada v naši državi
pričakovali večji obisk. Letos je
bilo zelo malo oz. ni bilo proda-
jalcev iz nekoliko bolj oddalje-
nih krajev, tudi Avstrije, zlasti pa
z juga. Tudi obiskovalcev je bilo
letos, po oceni organizatorjev, za
več kot polovico manj kot na-
vadno. Tako je letošnji sejem
obiskalo približno 10 tisoč obi-
skovalcev.	Katarina Klep
Foto Kosi
Spomini na maturo
(odlomki iz dnevnika — 9)
A. Ž.
Sreda, 14. junija 1961
Spal sem do 11. ure, vstal sem utrujen in zaspan.
Dopoldne sem bil v mestu. Učiti se mi ni dalo,
sem bil preveč zaspan. Po kosilu sem igral doma
klavir, nato pa sem se podal v glasbeno šolo, kjer
je vadila D. klavir. Skupaj sva se šla sprehajat, naj-
prej v Sončni park, nato v muzej pa še na grad.
Dekle mi je všeč, ne vem pa, ali delam prav, da
sem na dveh straneh, pri njej in še pri M. V nede-
ljo bo D. verjetno prišla s svojo sošolko plesat na
ptujski grad, kjer bomo igrali. Bila sva skupaj od
15. ure do 18. ure. Nato sem pohajkoval po Ptuju.
Bil sem tudi v delavskem klubu. Končno sva se s
Stanetom pogovarjala o raznih zadevah, predvsem
pa o dekletih, pri katerih imava že oba izkušnje.
Zaspal sem ob polnoči pa že tudi prej med pisa-
njem dnevnika.
Četrtek, 15. junija 1961
Danes je bil poslednji dan pouka za ostale gim-
nazijske dijake. Vstal sem ob 8.30. S težavo sem se
spravil k učenju in vzdržal do 12. ure. Po kosilu
sem prelistaval v mestni čitalnici razne revije, da
bi si pridobil potrebno družbeno in politično zna-
nje za jutrišnjo pismeno maturitetno slovensko na-
logo. Ob 14. uri so čitalnico zaprli in odpravil sem
se v Študijsko knjižnico (v dominikanski samo-
stan); ta je bila prenapolnjena z maturanti, ki so
— podobno kot jaz — iskali primerne članke po
vseh mogočih in nemogočih časopisih. Bilo je pri-
jetno, ko smo se zabavali, vendar sem tudi poglo-
bljeno bral. Ob 17. uri sem se odpravil na nogo-
metno tekmo med gimnazijo in TAP. Zmagali so
naši 2:1. V drugem polčasu je prišla tja tudi M. Bi-
la je tako ljubko oblečena, da so jo vsi fantje pre-
badali z očmi. Po koncu tekme sem jo spremljal
nekaj časa. Šla sva skozi mesto in videlo naju je
mnogo ljudi. Verjetno bo o tem izvedela tudi D.
Po gledanju TV sem zaspal ob 23. uri.
Petek, 16. junija 1961
Danes smo se zbrali maturanti ob 7.30 in čakali
na komisijo za zaključne izpite do 8. ure. Predsed-
nik izpitne komisije je prof. Bogo Teply, kustos
mariborskega muzeja, ki smo ga poimenovali »sta-
ri sitnež«. Ob 8. uri so nas spustili v gimnazijsko
risalnico, kjer smo opravljali pismeni del nove ma-
ture, slovensko nalogo. Imeli smo na razpolago
polne štiri ure. Bil sem nekoliko utrujen, ker sem
včeraj študiral v študijski knjižnici. Dobili smo tri
naslove, med katerimi smo lahko izbirali. Prvi je
bil »Mi smo dolžniki preteklosti in upniki bodo-
čnosti«, drugi »Uporaba električne energije v
FLRJ«, tretji pa »Človek je del narave, ki jo obli-
kuje«. Tretji naslov sem izbral in napisal sedem
strani velikega formata dolgo nalogo, ki je po mo-
jem še kar dobra.
Po kosilu sem se odpravil z Jakobom kopat na
Bire, tam pa sem srečal še Ivana. Popoldan nam je
hitro minil. Zvečer sem se nekoliko sprehodil po
mestu. Srečal sem mariborsko četrtošolko N., s ka-
tero sva se odpravila v Ljudski vrt. Je še nedolžna,
vendar je le malo manjkalo pa ne bi bila več. Sicer
pa imam jutri dopoldan sestanek z M. Pred spa-
njem sem se poskušal še učiti, vendar sem bil pre-
več zaspan. Ustni del mature imam v sredo ob 7.
uri.
Sobota, 17. junija 1961
Današnji dan sem preživel v znamenju deklet.
Zjutraj sem se odpravil čakat M. Prišla je deset mi-
nut čez deveto, ko sem se že odpravljal domov s
sestanka. Šla sva na Bire, na otok. Bilo je prav pri-
jetno, le nekoliko prevroče za takšne zadeve. Ima
me rada, z mano bi ostala tudi ves dan, če bi to že-
lel. Ko sva bila skupaj, sva se precej prepirala, ko
sva se pa ločila, sva se pobotala, kot je to najina
navada. Mislim, da se bom odločil zanjo kot pun-
co, saj se mi zdi še najbolj razgledana,, čedna in
skromna. Ločila sva se šele ob 15. uri.
Po kosilu sem doma nekoliko igral na klavir kot
običajno, nato je pome prišel sosed Boštjan in mi
sporočil, da me čaka pred hišo dekle D., ki bo sta-
novala do ponedeljka, ko se bo vrnila domov na
Koroško, pri Boštjanovi punci. Šel sem z D. v
Ljudski vrt. V ponedeljek odide, danes sva se vide-
la zadnjič pobliže. Včasih sem mislil, da si jo bom
za konec vzel, vendar sem bil danes že preveč
utrujen za kaj takega (je še nedolžna). M. ve, da se
zabavam z D. in me je prosila, naj takoj prekinem
z njo. Toda, sem preveč mehkega srca, da bi D.
povedal, da je med nama vse končano, ko pa v po-
nedeljek tako in tako odide in se verjetno ne bova
več videla. Jutri dopoldne se bom odpeljal v Halo-
ze fotografirat birmo. Od 20. uri do 21. ure sem bil
v mestu, nato sem se dve uri učil za maturo.
Nadaljevanje prihodnjič
[PROF. MARJAN G0JK0VIČ
ZGODOVINA
GIMNAZIJE PTUJ
(13. nadaljevanje)
Obdobje od leta 1969 do ukinitve
gimnazij
V drugi polovici 60-tih let je
Gimnazija postala šola, ki je
imela dober učiteljski zbor, ki se
ni več veliko preoblikoval. Rav-
natelj je bil g. Rudolf Čeh, prof.
francoskega in latinskega jezika.
Pod njegovim vodstvom je šola
uživala sloves dobre gimnazije in
je svojim maturantom pri študiju
na univerzi v Ljubljani dala do-
bre startne osnove. Težave so bi-
le zaradi stare zgradbe, v njej so
bile lončene peči za kurjavo in
šele v juliju in avgustu 1970-tega
leta je zgradba dobila centralno
kurjavo.
Na šoli sta Dspešno delovali
dijaška šolska skupnost in mla-
dinska organizacija. Ob njiju pa
krožki in likovni, fizikalni, mark-
sistični-, dramski, šahovski, klub
OZN, Mladinska organizacija
RK, Športno društvo in taborni-
ški odred. V šolski knjižnici je bi-
lo okrog 4000 knjig, kjer so si po-
leg učencev knjige izposojali tu-
di študentje.
Redno so začeli v teh letih iz-
hajati Izvestja, kot glasilo Gim-
nazije. Od jubilejne 63-te števil-
ke do 73 številke. V njih je Gim-
nazija prikazala svoje celovito
življenje v šol. letu s skrbno vo-
deno šolsko kroniko s predme-
tniki, seznami dijakov in njihovi-
mi učnimi uspehi ter nagradami
in pohvalami. Pojavljajo pa se
tudi znanstveni prispevki kot so
pregledi posameznih zgodovin-
skih obdobij o življenju gimnazi-
je, pogledi na znane učence ptuj-
ske gimnazije, literarni prispevki
učencev, spomini in še veliko
drugih prispevkov.. Izvestja so
postala pravi almanah Gimnazi-
je in kažejo na skrbno vodstvo
ravnatelja g. Čeha, na njegov po-
sluh za veličino te šole, kažejo na
profesorski zbor, ki je že takrat
čutil finančne težave šolstva, saj
so Izvestja izhajala le ob pomoči
ptujskega gospodarstva.
Spremembe v družbi so priha-
jale počasi tudi v srednje šole, v
letu 1974 so bile v Ptuju štiri in
te so skupno z dijaškim domom
27/11-1974 podpisale sporazum
o združitvi v novo organizacijo
Srednješolski center Ptuj. Na
vrata je takrat že trkala tudi šol-
ska reforma. Njena predhodnica
je bila reforma pedagoškega izo-
braževanja. Na gimnaziji so bili
oddelki pedagoške smeri in
učenci v tej smeri so morali po
uspešno oprav ljenem drugem le-
tniku izbrati eno od predvidenih
poklicnih smeri. V šol. letu
76/77 je začel z delom dislocira-
ni oddelek ambulantno-bolnične
smeri Zdravstvene šole Maribor.
1. januarja 1977 so se ptujske
srednje šole in dijaški dom še
tesneje povezali in tvorijo od te-
ga dne enovito delovno organi-
zacijo pod imenom Srednješolski
zavod Ptuj. V drugi polovici
70-tih let je bila reforma srednje-
ga šolstva že stvarnost. Tako je g.
Ceh v uvod 70. številke Izvestij
zapisal: Razvojna pot usmerje-
nega izobraževanja na Sloven-
skem je začrtana. Zato smemo
zapisati, da je ta snopič Izvestij
nekakšna poslovilna beseda gim-
nazije Dušana Kvedra kot samo-
stojnega zavoda. Pričakovati na-
mreč moramo, da bodo letna po-
ročila izhajala tudi v bodoče,
vendar bodo glasila novega sred-
nješolskega zavoda vsebovala in
združevala letne obračune posa-
meznih pedagoških enot, kjer bo
med njimi tudi sedanja 108 let
stara ptujska gimnazija.«
Žal so se njegove besede ures-
ničile. Z njegovim odhodom v
penzijo, so Izvestja nehala izha-
jati. Ž reformo šolstva pa je gim-
nazija, kot šolska institucija bila
odpravljena. Dolgih 10 let je bilo
potrebnih, da je spoznanje o nuj-
nosti in potrebah gimnazije v
slovensko družbo ponovno pri-
šlo do izraza. Zato lahko rečemo,
da je I. 9. 1990, kot začetek šol-
skega leta tisti datum, ki je na
slovenska tla zopet prinesel Gim-
nazijo.
RAVNATLLJ1 PTUJSKI: GIM-
NAZIJE
1. Anton Ficha — 1869/70 do
1880/81
2.	Franc Hubad, — prov. vodja
1881/82 do 1883/84
3.	Hans Tschanet — 1884/85
do 1898/99
4.	Andreas Gubo - 1899/1900
do 1900 (19. nov.)
5.	dr. Kri Schobinger — 1909
do 1918 (11. dec.)
6.	Fran jo Vajda — 1918 do
1922 (30. nov.)
7.	Josip dr. Komljanec
1922-1933 (10. okt.)
8.	Maks dr. Kovačič 1933 do
1938 (21. sept.)
9.	Franc Alič 1938 do začetka
2. svetovne vojne
10.	Franc Stiplovšek, v.d. ravna-
telj od 14. jan. 1945 do 25.
jun. 1945
11.	Valter Bras od 25. jun. 1945
do 14. sep. 1945
12.	Anton Ingolič ravn. od 14.
sep. 1945 do 12. okt. 1945
13.	Franc Stiplovšek, v.d. rav.
od 12. okt. 1945 do 16. sep.
1947
14.	Marjan Tavčar, rav. od 16.
sept. 1947 do 15. ^ - 1947
15.	Drago Hasl, v. d. rav. o«J "v
dec. 1947 do jun. 1948
16.	Branko Prekoršek, v.d. ravn.
od jun. 1948 do I. sep. 1949
17.	Ivan Krajnčtč, rav. od I. sep.
1949 do 31. okt. 1957
18.	Vladimir Bračič, rav. od 1.
nov. 1957 do 19. okt. 1958
19.	Rudolf Čeh, ravnatelj od 20.
okt. 1958 do 1977
20.	Matilda Hlupič, rav. pedago-
ške gimnazije od 1977 do
1979
21.	Ljubica Šuligoj, rav. splošne
gimnazije od 1977 do 1979
22.	Meta Puklavec, rav. splošne
in pedag. gimnazije od
1979— 1982
23.	Jožica Korpar, rav. splošne
in pedag. gimnazije od
1982—1983
24.	Melani Centrih, rav. splošne
in pedag. smeri od 1983 do
1985
25.	Avgust Kokol, rav. TOZD
Sred. družboslovna in eko-
nomska šola J. Lacka od
1985 do 1989
26.	Jožica Korpar, pom. rav.
TOZD Sred. druž., ekonom,
in narav, matem. šoie J. La-
cka od 1985 do 1989
27.	Jožica Korpar, rav. Naravo-
slovne in družboslovne šole
od 1989 do 1990
28.	rian Gojkovič, v.d. ravna-
telj gi,.. -izije od 1/8-1990
dalje.
TEDNIK ~ 15- av9ust 1991
NASVETI - 11
V vrtu
V	SADNEM VRTU imajo
spomladi in jeseni sajena dreve-
sa, doslej še le rahlo razviti kore-
ninski sistem. V letošnjih vre-
menskih razmerah, ko je vso po-
mlad in poletje prevladovalo de-
ževje, so se poganjki več ali
manj, kar se vlage tiče, nemoteno
razvijali.
Če bo temu sledilo sušno in
vroče poletje in jesen, je mogoče,
da nekatere mlade sadne rastline
pa tudi druge okrasne drevnine,
zaradi povečanega izhlapevanja,
pri veliki listni površini utrpe na
sui. (Jpazujmo stanje mladih dre-
vesc in jih po potrebi zali jmo, da
bi ne prišlo do izsušitve. Z duši-
čnimi in ostalimi gnojili ne do-
gnojujemo več, ker bi le ta pre-
več podaljšala rast pozono v je-
sen. Les slabo dozori, listje ne
odpade pravočasno, zgodnji
sneg take veje polomi, poganjki
pa ob močnejši zmrzali pozebe-
jo.
V	BIVALNEM VRTU se pri
mnogih okrasnih rastlinah pa tu-
di vrtninah in sadnem drevju, če
je prišlo do elementarnih po-
škodb kot je toča, ali če je na
splošno rast iz kakršnih koli dru-
gih vzrokov zaostala, se lahko še
poslužujemo gnojenja na list ali
foliarnega gnojenja. Ker je pri
trajnicah in drevninah pa tudi
rastlinah enoletnicah, ki se jim
vegetacija zaključuje. Gnojenje z
organskimi in rudninskimi gnoji-
li v drugem polletju je nesmisel-
no, ker so kemični in fizikalni
procesi za presnovo teh hranil
prepočasni.
Rastlina je sposobna rudnin-
sko hrano sprejeti neposredno
skozi list, če je v zato ustrezni
obliki. Lahko topno gnojilo, ki
ga tako pripravljenega dodamo
rastlini preko listja, lahko ima do
sedemkrat večji izkoristek, kakor
če isto gnojilo dodamo preko ko-
renin.
Pri uporabi foliarnih gnojil, se
moramo dosledno držati navodil
proizvajalca. Najprimernejši čas
za foliarno gnojenje je odvisen
od stopnje razvoja rastline, tem-
perature in vlažnosti zraka.
Nekateri gojitelji balkonskega
in okenskega cvetja imajo pri
uporabi foliarnih gnojil izredne
spretnosti in izkušnje, zakar jim
je trud poplačan z bogatim cvete-
njem.
V ZELENJAVNEM VRTU je
zdravstveno stanje fižola odvi-
sno že od semena. Številne glivi-
čne bolezni, ki ogrožajo fižolni
posevek, se v obliki zimskih tro-
sov nahajajo v semenu, pa tudi
jajčeca hroščka fižolarja lahko
tam najdemo. V jeseni samice
odložijo v dozorevajoče stroke
jajčeca, odkoder svoje škodljivo
delovanje nadaljujejo spomladi
na novem posevku ali pa seme
sploh ne vzklije. Zato nerazkuže-
nega semena nikoli ne sejemo. V
semenarni dodelano in kupljeno
seme je že razkuženo in ta briga
odpade, če pa uporabljamo do-
ma pridelano seme, ga pred set-
vijo razkužimo z enim od razpo-
ložljivih razkužil za semena, ki
so običajno na voljo in se upora-
bljajo v obliki suhega prahu. Od
setve do spravila je posevek fižo-
la podvržen mnogim glivičnim
boleznim, med katerimi so naj-
bolj razširjene: fižolov ožig, ki ga
spoznamo po poglobljenih rjavih
pegah na zelenih strokih, ki se
kasneje preselijo na zrna; siva
plesen, ki v obliki sivih peg na
listju in strokih povzroča gnilobo
strokov in mastna pegavost fižo-
la, ki je bakterijska bolezen in se
spozna po izrazitih presojnih
mastnih svetlorumenih madežih
na listju in stročju.
Navedene bolezni se pogosteje
pojavijo v takšnih vremenskih
razmerah kot so bile letos, ko je
hladni in deževni pomladi sledi-
lo vlažno poletje; v dokaj suhi in
vroči jeseni, kot jo lahko priča-
kujemo, pa bodo posevek napad-
le listne zelene in črne uši, ko pa
bodo stroki pričeli zoreti pa
škodljivec fižolar in fižolova mu-
ha.
Najuspešneje obvarovanje fi-
žolovih biljk pred boleznimi je
uporaba antracola BT v 0.1%
koncentraciji in to vsakih 10 do
14 dni po setvi, ko se pojavijo pr-
vi listi, pa do faze zorenja stro-
kov. Uši bomo uničevali z acteli-
com v 0.1 % koncentraciji, seve-
da le, če se pojavijo v večjem ob-
segu, pri čemer upoštevamo ka-
renčno dobo insekticida, še zla-
sti, če bomo obirali stročji fižol
za presno uporabo. Fižolovo mu-
ho in fižolarja pa bomo uspešno
uničili z 0.15 % basudinom, ki ga
lahko uporabimo še tik pred obi-
ranjem zrelih fižolovih strokov
za zrno.
Po biolokelarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi ploda 11. in
12. ter od 20. do 22. avgusta, ko-
renike od 12. do 15. ter 22. do 24.
avgusta, zalist od 17. do 20. av-
gusta ter cveta in zdravilnih ze-
lišč 16. in 17. avgusta.
Ker pa že v vse večjem obsegu
pobiramo pridelke letošnje leti-
ne, sta avtorja setvenega koledar-
ja Thunova izračunala, da so ko-
renovke, kot so korenje, rdeča
pesa pa tudi čebula in krompir
najprimernejša za skladiščenje,
če jih pobiramo ob dnevih za ko-
renino. Za obiranje sadja so bolj-
ši dnevi za plod in cvet, enako
priporočata za spravilo zelja za
skladiščenje ali kisanje.
Miran Glušič, ing. agr.
Varstvo vinogradov
Zaradi deževnega vremena v drugi polovici
julija se je močneje pojavila peronospora in
botritis v nekaterih vinogradih. Priporočamo,
da se takšni vinogradi najprej površičkajo, ven-
dar nikakor ne premočno (približno 40 cm nad
zgornjim parom žice) nakar se opravi temeljito
škropljenje z naslednjimi pripravki proti pero-
nospori: bakreni euparen (ta ima hkrati dobro
delovanje tudi proti botritisu) ali Cuprablau Z,
bakreni antrakol ali bakreni folpet. Proti botri-
tisu bomo dodali (razen pri bakrenem eupare-
nu) enega izmed naslednjih pripravkov: roni-
lan ali rovral ali sumilex. Proti oidiju še doda-
mo k omenjenim pripravkom kosan ali pepe-
lin, v kolikor pa je vinograd napaden z oidi-
jem, dodamo še tilt ali bayleton special.
V drugi polovici avgusta se priporoča iz ob-
močja grozdja odstraniti del listja, približno
eno tretjino do polovice. S tem dosežemo bolj-
šo osvetlitev in večjo zračnost, kar zmanjšuje
možnost širitve botritisa.
V starejših vinogradih bomo sedaj upora-
bljali herbicide kot so ustinex ali boemefekt, v
kombinaciji z hisprejem, v mlajših, do štirih let
pa uporabimo raje kontaktne herbicide kot so
gramoxone alj roglane. Pri uporabi herbicidov
bodimo izredno previdni, da ne poškropimo
zelenih delov trte. Škropimo čim ožji pas v vr-
sti.
Varstvo jablan
Proti jablanovemu škrlupu bomo uporabili
euparen ali captan. Ker nekatere sorte jablan
že zorijo, moramo biti izredno pozorni na ka-
renco.
Pred uporabo pesticidov preberite navodila
proizvajalcev.	dipl. ing. Albert Gonc
ČUDOVITI SVET ŽUŽELK
Paličnjaki in živi listi
(phasmidae)
Paličnjaki in živi listi so velika
družina žuželk, ki spadajo v red
ravnokrilcev. Razširjeni so pred-
vsem v ..tropskih krajih, žarišče
njihove razširjenosti je v indoav-
stralskem območju, nekatere vr-
ste pa so razširjene tudi po južni
Evropi in severni Ameriki. Da-
nes je poznanih že približno
2000 vrst te družine. Nobene
druge skupine žuželk se ne meri-
jo s fasmidi po neverjetni razno-
vrstnosti barv in oblik ter v pre-
senetljivi podobnosti z vejicami
in listi, ki jo dosežejo v mnogih
primerih. Pri mnogih paličnjakih
sta glava in trup, da ne govorimo
o nogah in drugih izrastkih, tako
neverjetno tanka in videti tako
krhka, da se zdi pravi čudež, da
se pri premikanju ne polomita.
Nekatere vrste so postale še bolj
podobne vejicam, ko so med raz-
vojem izgubile krila.
Ena izmed značilnosti palič-
njakov je tudi ta, da lahko ure
dolgo vztrajajo nepremično in
popolnoma negibno. Pri premi-
kanju so lahko zelo počasni, ven-
dar vztrajni. Paličnjaki so bitja,
ki so v večini aktivna ponoči. Ve-
čina vrst je rjavo obarvanih, naj-
demo pa tudi paličnjake zelene
barve v prvem stadiju, tako da so
podobni listnim pecljem ali glav-
nim listnim žilam. Nekatere
manjše vrste ostanejo zelene bar-
ve tudi v odraslem stanju; take
vrste je med rastlinjem skoraj ne-
mogoče odkriti. Nekateri južnoa-
zijski paličnjaki PALOPHUS TI-
TAN so najdaljše današnje žu-
želke. Dosežejo lahko telesno
dolžino okoli 30 cm. Druge trop-
ske vrste so oborožene z ostrimi
trni, s čimer še izboljšajo maski-
ranje in niso samo podobni rast-
linskim trnom, temveč se z njimi
varujejo tudi pred napadom ptic,
kuščarjev in drugih sovražnikov.
Številne fasmide se razmnožu-
jejo partogenetsko — »deviška
oploditev« (samičke odlagajo
neoplojena jajčeca, iz katerih se
potem spet izležejo samo samič-
ke). Samčki spadajo npr. pri na-
vadnem paličnjaku (BACILLUS
ROSI I), ki ga najdemo tudi pri
nas v Dalmaciji, Istri in Sloveni-
ji, k največjim redkostim in se
pogosto ne pojav ijo 20 generacij
in še več.
Paličnjaki imajo tudi veliko ra-
zličnih obrambnih mehanizmov,
s katerimi uženejo sovražnika:
smradne žleze, ki izločajo
smrad na zadku
različne poze telesa
mimikrija (posnemanje
barve, vzorca ali vedenja drugih
živali, ki so zaščitene pred so-
vražniki)
avtotomija (žival odvrže
novo in s tem zavede sovražni-
ka).
Med eksotičnimi fasmidi je
najbolj razširjena vrsta INDIJ-
SKI PALIČNJAK. Gojenje teh
paličnjakov je zelo preprosto,
vendar pa o gojenju drugič.
Od domačih paličnjakov se in-
dijski razlikujejo po dolžini ti-
palnic, saj so le-te pri vrstah ro-
du BACILLUS nekajkrat krajše.
Čeprav so že indijski paličnja-
ki zanimive živali za domači in-
sektarij, pa jih po eksotičnih
oblikah in barvah prekašajo
mnoge druge vrste, ki jih lahko
vedno pogosteje vidimo v raznih
živalskih vrtovih — eksotarijih
(Reptilien ZOO v Celovcu), v
šolskih in raziskovalnih labora-
torijih ter pri ljubiteljih.
Prvi večji insekti, ki jih nekaj
let gojim tudi sama, so paličnjaki
iz PAPUE NOVE GVINEJE in
AVSTRALIJE, imenovani av-
stralski paličnjaki — EXTATO-
SOMA TIARATUM. Nekaterim
je ta vrsta poznana tudi pod ime-
nom SUZI. Tudi ta vrsta ni pre-
več zahtevna za gojenje. S svoji-
mi listastimi in trnastimi izrastki
je lep primer kamuflaže, s svoji-
mi vedenjem in držami telesa pa
še poudarja nepodobnost z »na-
vadnimi« žuželkami.
Samica avstralskega paličnja-
ka zraste do 12 cm, samci pa
9 cm. Zal mi še ni uspelo vzgojiti
samca. So pa samci res zelo red-
ki (I na 100 osebkov). Barva tele-
sa je po navadi rjava v različnih
odtenkih. Samice imajo zelo
majhna krila, podobna luskam.
Samci so manjši in imajo krila
boljše razvita, zato lahko tudi
dobro letajo. Ko samica spolno
dozori, začne odlagati jajčeca.
Da se izleže iz jajčeca novi palič-
njak, je potrebno približno 6 me-
secev, da se razvije buba, so po-
trebni 3 — 4 meseci. Odrasla žival
živi približno 6 mesecev.
Druga vrsta paličnjakov, ki jih
gojim so FASMIDI iz Papue-
Nove Gvineje, imenovani EU-
RYCANTHA CALCARATA.
Oba spola sta pri tej vrsti velika,
temno čokoladno rjave barve in
zelo bodičasta. Ponavadi so li-
činke rjave ali zelene barve. Li-
činke v mojem insektariju so ze-
lene. Veliki trni, ki ji služijo kot
obramba pred sovražnikom, so
boljše zastopani pri samcih na
odebeljenih stegencih in golen-
cih. Človeka lahko ranijo do kr-
vi, zato nekaj previdnosti ni od-
več. Če jih podnevi vznemirimo,
zanihajo svoje telo na dolgih no-
gah kot bilka v vetru. Če to ne
zaleže, dvignejo evrikanti zadek
in zadnje noge v zrak in zgrabijo
napadalca v trnat objem. Če vse
to ne pomaga, pa znajo nenado-
ma zelo hitro zbežatf.
Kot sem že omenila, so palič-
njaki nočno aktivne živali, ven-
dar pa nekatere dejavnosti opra-
vljajo tudi podnevi. Tako npr.
samice vrste EURYCANTH A
CALCARATA in HETEROP-
TERYX DILATATA odlagajo
jajčeca podnevi. Imajo nekakšno
kratko, drugotno leglico, s katero
potisnejo jajčeca v zemljo.
Živali vrste HETEROTERYX
DILATATA se večinoma levijo
zgodaj zjutraj. Ko se levijo, so
obrnjene s hrbtom navzdol.
Jajčeca fasmid so zelo zanimi-
va, pri mnogih vrstah tudi zelo
velika. Na enem polu imajo po-
krovček, skozi katerega je jajčece
povezano z zunanjim svetom.
Jajčeca so vrstno značilna, tako
da lahko služijo tudi kot sistem-
ski znak. Na izvalitev paličnja-
kov moramo pri vrsti ERY-
CANTHA CACARATAM čaka-
ti 1 —4 mesecev. Tudi meni je že
uspelo vzgojiti tri mladiče te vr-
ste. vendar pa se do danes iz
ostalih jajčec ni razvil še noben
novi paličnjak.
Kot zanimivost naj še povem,
da uporabljajo domorodci na
PAPU1 stegenca zadnjih nog
samca vrste EURYCANTH A
CALCARATA za trnke, ki jih
uporabljajo za lovljenje rib.
Bogdana Kovač
Paličnjak Pterynoxylus spinosus.
Kdaj se naš muc dobro počuti?
Kdor kupuje muco, ki jo misli
imeti samo v stanovanju, naj se
ozre po mladičku, ki je prišel na
svet med štirimi stenami in še ni
videl narave od blizu. Tak muc
namreč tekanja na prostem sploh
ne bo pogrešal.
Pomembno je, da ima človek,
pri katerem muca živi, zanjo
vsak dan nekaj časa. Z živaljo
naj se pogovarja, boža naj jo in
se igra z njo. Ce mora muco ves
dan puščati samo, mu zato ni tre-
ba imeti slabe vesti, muca, s kate-
ro se človek ukvarja vsak večer,
se čez dan, tudi če je osamljena,
prav dobro počuti. Ne sme pa se
dolgočasiti, zato jo puščajmo v
prostoru, kjer se lahko sprehodi,
zleze na sončno okensko polico
in opazuje življenje zunaj. Pri-
skrbimo ji igračke, _ki zanjo niso
nevarne: veliko papirnato vreč-
ko, kakšno škatlo, žogo, orehe,
prazne tulce, skratka vse kar ji
pride prav. Mlada muca se na-
mreč neizmerno rada igra. Še
lepše pa bi bilo, če bi po možno-
sti imela za igro tudi drugo mu-
co.
Za muco pa potrebujemo tudi
nekaj opreme: mačje stranišče iz
trde umetne snovi, ki se lahko či-
sti, skledi za hrano in vodo
najmanj pet centimetrov visoki
in trdni, da ju ne more prekucni-
ti, tudi čistiti se morata z lahko-
to, deblo za praskanje na kate-
rem si brusi kremplje, odeja, na
kateri spi naj bo mehka in pral-
na, košaro, v kateri jo odnesemo
na primer k živinozdravniku. Biti
mora zračna, primerna za čišče-
nje, odpira naj se od zgoraj, da
žival lažje vzamemo iz nje.
Tudi v stanovanju obstaja
možnost, da se muca poškoduje
ali zastrupi. Zato pazimo, da ne
dobi nevarnih igrač, na primer
polivinilnih vrečk, celofana, ela-
stike ipd. Odvzamemo ji vse kar
je dovolj majhno, da bi pogoltni-
la. Prav tako shranjujmo čistila
tako, da ne more do njih. Okna
morajo biti zaprta. Ne imejmo
strupenih lončnic, predvsem di-
fenbahije, filodendrona, bršljana
in azalej. Mačke, ki živijo med
štirimi stenami se hitro zredijo,
zato skrbno nadzorujemo njiho-
vo prehrano, ne dajajmo ji raz-
nih čokolad, bonbonov s tem
ji samo škodimo. Z mačjo travo
nadomeščajmo muci zeli, ki bi
jih našla, če bi letala zunaj. Mu-
ca jih potrebuje zato, da izloči iz
telesa dlake, ki jih pogoltne med-
tem ko se čisti z lizanjem.
Kastracija pride v poštev tudi
za sobne muce, sicer bi se znova
in znova hotele pariti. Prav tako
moramo odnesti na cepljenje
muco, ki vedno živi v stanova-
nju, ker se bolezni lahko naleze
od človeka.
In zdaj še nekaj drobnih na-
svetov:
—	kaj storiti, če muca noče
opravljati potrebe v zato pripra-
vljeni posodi in se ponečedi kar
na tla? S tem problemom se sre-
čuje marsikdo, zato vam predla-
gam, da za čiščenje WC uporabi-
te namesto čistil in razkužila kar
navadno vročo vodo. Morda mu-
co moti vonj, ki ga sami niti ne
zaznamo. Lahko pa je razlog tu-
di ta, da muca noče na nečisto
stranišče. Zato v bližini prvega
postavite še eno, in ko bo prvo
ponesnaženo bo vedno imela na
voljo drugo.
—	Kakšno mačko naj kupi re-
jec začetnik? Izbira pasme in
barve je stvar osebnega okusa
rejca. Vendar pa bi vam za zače-
tek svetovala enobarvno krat-
kodlako ali dolgodlako mačko,
šele pozneje zahtevnejše vrste.
Predvsem pa si, preden boste
mačko kupili, v literaturi preberi-
te vse o njenem značaju in če se
želite resno ukvarjati z rejo, tudi
o njeni genetiki.
Branka Kozenburger, d i p.
veterinarka
Idej in možnosti, da se naš muc ne dolgočasi je veliko.
12 — TV SPOREDI
15. avgust 1991 - TEDNIK
TEDNIK ~ 15- av9usU99i
ZA RAZVEDRILO — 13
14 - ŠE TO
15. avgust 1991 - TEDNIK
TEDNIK - 15- avgust 1991
OGLASI IN OBJAVE — 15
Kako znamo plavati?
Športna zveza in Plavalni klub Ptuj organizirata preizkus v plava-
nju za občane vseh starostnih stopenj in obeh spolov.
Prostovoljna akcija bo v Ptujskih toplicah v soboto, 17. avgusta
ob 10.00 uri.
Glede na kriterija akcije NAUČIMO SE PLAVATI, si vsak ude-
leženec lahko pridobi priponko, bronasto ali zlato značko DELFIN-
ČKA s potrdilom.
PREIZKUSITE SE V PLAVANJU, KER ŽIVLJENJE POTRE-
BUJE VARNOST.
Plavalni tečaj
Športna zveza in Plavalni klub pričenjata začetne in nadaljevalne
tečaje plavanja. Ti bodo v Ptujskih toplicah od ponedeljka, 19. avgu-
sta od 16.30—18.00 Ure, ko bodo tudi sprejemali prijave.
ZGORNJE GRUŠK0VJE
Trgovina Konzum
v nekdanji šoli
V ptujski občini je več zanimivih objektov, ki iščejo novega gospo-
darja. Nekdanja osnovna šola v Zgornjem Gruškovju je po sedmih letih
dobila novega gospodarja in z njim novo vsebino. Ivanka Bedrae iz Haj-
doš, sicer lastnica podjetja Gregi, družbe z omejeno odgovornostjo, regi-
strirano za trgovino in gostinstvo, je februarja letos podpisala pogodbo
z občinskim Sekretariatom za vzgojo, izobraževanje, kulturo in telesno
kulturo občine Ptuj o najemu šole za trgovsko in gostinsko dejavnost.
Prodajalna Konzum je prva tr-
govina v Zgornjem Gruškovju.
Vaščani so je bili zelo v eseli, ko
so jo 13. julija odprli. Nekdo se
jih je kljub vsemu usmilil, saj so
jih »udarili« že z okrnjenimi av-
tobusnimi prevozi.
V	nekdanji šoli je v trgovino
preurejenih 150 mJ površine.
Adaptacija je bila zelo zahtevna,
samo okolje so čistili teden dni.
Nova trgovina je zahtevala veli-
ka vlaganja, s porabljenim de-
narjem bi lahko zgradili novo
enonadstropno hišo.
V	Konzumu prodajajo delika-
teso, galanterijo, špecerijo in pi-
jače, belo tehniko, pohištvo in
gradbeni material pa po pred-
hodnem naročilu. V okolici lju-
dje veliko gradijo, predvsem vi-
kende, zato je povpraševanje po
gradbenem materialu, zlasti še
cementu veliko. V novo trgovino
prihajajo kupci tudi iz sosednjih
hrvaških občin, Krapine, Trakoš-
čana, in Durmanca. Cene so
Mercatorjeve in zato zelo konku-
renčne.
Ivanka Bedrač, novopečena tr-
govka je bila ob začetku poslova-
nja pesimistična, zdaj je že bolj
zadovoljna, ko vidi, da prodaja
gre. pri delu ji pomaga sin —
študent načrtuje pa tudi zaposli-
tev dveh delavk. Tudi prej je
opravljala dinamični posel, v
mariborskem Konstrukturju je
bila referent za počitniško dejav-
nost, šport in rekreacijo. Podjetje
»Gregi« načrtuje še odprtje piz-
zerije. telefona v trgovini zaen-
krat še ni, kar mu otežuje poslo-
vanje.
Trgovina »Konzum« je odprta
vsak dan od 8. do 20. ure, razen
nedelje.
MG
(Posnetek: JB)
Cilj v prihodnji sezoni
tekmovati v I. SOL
Na sestanku Izvršnega odbora
z igralkami Odbojkarskega kluba
Ptuj, ki je bil takoj po končanem
prvenstvenem tekmovanju so do-
dobra razčlenili dosežke v tek-
movalni sezoni 1990/91 in si po-
stavili jasne cilje za prihodnjo
tekmovalno sezono. Z rezultatov
ženske ekipe so lahko več kot za-
dovoljni. Mimogrede naj omeni-
mo, da so igralke iz Ptuja na
koncu tekmovanja v drugi Slo-
venski odbojkarski ligi osvojile
tretje mesto, kar je izreden
uspeh, saj so tekmovale le eno
leto. Zal pa so se, kot večina klu-
bov, morali tudi v odbojkarskem
klubu v začetku ukvarjati z de-
narnimi težavami, vse dokler ni-
so podpisali s privatnim podjet-
jem OZON iz Maribora spora-
zum o reklamiranju njihovih
proizvodov in storitev in istoča-
sno tudi pogodbo, da bo omenje-
no podjetje v prihodnji sezoni-
pokrovitelj odbojkarskega kluba.
Tako so nastali v klubu med
člani Izvršnega odbora in vsemi
igralkami veliki apetiti, kajti ugo-
tovili so, da imajo realne možno-
sti za napredovanje, čeprav bodo
letos komaj drugo leto tekmova-
le. Tako so proučili, da morajo
izpopolniti trenerski kader, kot
pridobiti dve kakovostni igralki,
istočasno pa v ozadju delati z
mladimi, tako da bodo v bodoče
imeli svoj igralski kader. Tako
bodo organizirali zimsko občin-
sko osnovnošolsko prvenstvo, na
katerem bodo izbrali najboljše
pionirke, ki bodo nadalje zasto-
pali barve kluba in tekmovale na
regijskem oziroma na republi-
škem tekmovanju.
Prestopni rok je minil in v Od-
bojkarskem klubu so izredno za-
dovoljni z igralkami, ki so podpi-
sale pristopnice. Posebno so za-
dovoljni s pristopom znanega
odbojkarskega trenerja Edija
Dolinška iz Maribora, ki bo stro-
kovni vodja in trener prve ženske
ekipe. Pod njegovim vodstvom
bodo delali drugi trenerji v mlaj-
ših selekcijah in trenerji na os-
novnih šolah občine Ptuj. Mimo-
grede naj omenimo, da so pod
njegovim vodstvom igralke Palo-
me-Branika večkrat bile državne
prvakinje in pokalne zmagoval-
ke. K odobojkarskemu klubu
OZON so pristopile še naslednje
igralke: Mojca Cvirn (Paloma—
Branik) Sonja Kerhle (Rogoza)
Marjeta Korošec (Mežica).
Že sedaj lahko omenimo, da
bo v sredini meseca septembra
močan odbojkarski turnir. Mi-
mogrede pa lahko omenimo, da
bodo v drugi polovici meseca
septembra ali na začetku meseca
oktobra ljubitelji odbojke prav-
gotovo prišli na svoj račun. Kajti
potekajo pogovori z evropskimi
prvakinjami, Mladostjo iz Zagre-
ba, da bi na Ptuju odigrali tekmo
za trening. Zagrebška ekipa se je
vabilu odzvala, tako da je po-
trebno vskladiti samo termin za
odigranje tekme.	I. Z.
Dirka za
nagrado Ptuja
Na kartodromu v Hajdošah bo
v nedeljo tradicionalna dirka za
državno prvenstvo v počastitev
praznika občine Ptuj.
Organizator AMD Ptuj je v
zadnjem času saniral kartodrom,
saj je proti naselju Hajdoše dvi-
gnil nasip, vgradil je 1500 m3
zemlje in gramoza ter s tem
zmanjšal hrup. Pričetek dirke bo
ob 14.30 uri, tekmovalci, prija-
vljenih je cca 70, bodo nastopili
v petih kategorijah.
Pokrovitelj tekmovanja je DO
AGIS Ptuj, sopokrovitelj MER-
CEDES SERVIS Dominko Ptuj,
dirko pa so podprle tudi druge
delovne organizacije in zasebni-
ki.
Ljubitelji karting športa va-
bljeni na zanimivo dirko za drža-
vno prvenstvo.	anc
Anita Ličina — vice
prvakinja Jugoslavije
Šahovsko društvo Ptuj je bo-
gatejše za odličen uspeh, ki ga je
na prvenstvu Jugoslavije za mla-
dinke dosegla 18-letna Anita Li-
čina.
Po osvojenem drugem mestu
na prvem državnem prvenstvu
mladink republike Slovenije, ka-
terega organizator je bilo ŠD
Ptuj, je Anita dosegla prav tako
drugo mesto na prvenstvu Jugo-
slavije, kar je zdaleč večji uspeh
in obenem najboljši dosežek
ptujskega ženskega šaha doslej.
K temu uspehu je prav gotovo v
veliki meri pripomogel trener,
MM Danilo Polajžer, ki ni izgu-
bil upanja tudi v času, ko je na-
stopila rahla kriza in ni bilo že-
Ijenih rezultatov.
V izredno močni konkurenci
bi lahko Anita posegla celo po
i prvem mestu, vendar so račune
nekoliko prekrižale predstavnice
iz Hrvatske. Te so 3 kola pred
koncem zapustile prvenstvo in
tako je neposredna konkurentka
za 1. mesto dobila izredno po-
membno srečanje brez borbe.
Po oceni številnih šahovskih
strokovnjakov, je Anita na tem
prvenstvu prikazala najboljšo
igro, obenem pa je z visoko uvr-
stitvijo osvojila novih 30 ratin-
skih točk.
Številni ljubitelji šaha in člani
ŠD Ptuj so pričakali Anito in
njenega trenerja kljub 3 — urni
zamudi aviona. V bistroju »Ma-
raton« jima je podpredsednik
ŠD Slavko Brglez izročil šopke
cvetja in skromna darila iz papir-
nice »Alf«.
Dokaj utrujena in pod vtisom
velikega uspeha, je mlada vicepr-
vakinja Jugoslavije povedala:
»Zelo sem vesela uspeha. Škoda
le, da v začetku nisem izkoristila
nekaj priložnosti. Sicer pa je tudi
2. mesto velik uspeh, na katerega
ob odhodu na prvenstvo nisem
niti upala pomisliti. Kunkurenca
je bila izredno močna in škoda je
le, da nismo imele vse enakih
možnost do konca glede na od-
hod predstavnic iz Hrvaške. Se-
daj komaj čakam kratkega počit-
ka, potem pa se bom intenzivno
pripravljala za 1. državno prven-
stvo članic republike Slovenije,
ki bo v začetku oktobra na Ptuju
pa na 1. mednarodni ženski tur-
nir, ki bo ob koncu leta prav ta-
ko na Ptuju. Nekaj možnosti pa
je celo za svetovno mladinsko
prvenstvo. O tem pa kdaj dru-
gič.«
Silva Razlag
DELEGAT
Lujzek
Dober Jen! Tolo pismo vam pišem v pondelek 12. avgusta. Mica se
dere naj gren v gorico špricat, nebu pa je oblačno in od daleč se že čuje
grmenje. Pišen in gledan, kak se priprovla k nevihti. Saj tak en rohel de-
žek bi že resen bija potreben, samo, da bi nas gospod + tovariš Bogec,
partija in vse druge stranke, zveze in obveze obvarovale pred točo Pšeni-
co smo s hujdimi mukami spravli pod streho. V goricah lepo kože, koruza
se tudi lepo drži in drugi posevki tudi. Ker gnes najbrž nemo v gorici špri-
ca in Švica, saj se bojin, da bi mi dež drogo škropivo doj opra, van pišen
toto pismo dale . . . Mica pa tuli in kruli: »Prekleti birokrat, glih tokšni si
kak tisti v občinskih, republiških in (bre)zveznih uradih, ki samo nekaj lo-
plejo, pišejo in rišejo, haska pa nega nibenega . . .!« Pa še prav ma tota
moja Mica. Trdno mislin in sen prepričani, da bi morali mojo Mico po-
stavti za predsednico kokšnega pomembnega organa. Una je sposobna
vse dede v kokšno nevolo spravti. Minister za informiranje Jelko Kacin je
proti njej provi srmaček. Moja Mica točno ve, kaj bode se čez tri dni v
naši vesi zgodlo, kero bode kero nategna, keri sosid bode drugemi sosidi
kuro iz kurjaka vkra, kdo bo koga šinfa, kero bo pod popkon šrajfalo in
keri bode solzno dolino zapusta in se v večna lovišča presela. Rečen van,
moja Mica je provi ekspert, ali kak se že reče tistin liden, ki so izvenserij-
ski in sposobni za vse.
Tak, zaj smo mojo Mico predstavli in zrihtali. Zaj pa še poglednimo,
kaj je v bivši Jugoslobodaniji novega: o miri in premirji nega ne duha in
sluha, če glih je bilo nekšno premirje sklenjeno. Srboslavija se je osra-
motla pred celin sveton. Pa nikome ništa. Nekoga bo zavolo toga še fejst
glova bolela. Mene že nekaj seka v možgonih. Pa nesen nič kriv. Naj vse-
ka tiste, ki so nan loti drek spekli. Pa srečno.	yaš LUJZEK.
Haloze oživljajo
»V Haloze se v zadnjem času vrača življenje in to po zaslugi no-
vih cest, vodovoda, elektrike. Znova rastejo domovi, ne samo viken-
di,« je dejal predsednik sveta KS Videm Franc Koderman ob odprtju
nove prodajalne na Dravinjskem vrhu 16. Malo in lično trgovino PO-
HORSEK sta odprla zakonca Maroh, sicer doma iz Lancove vasi, no-
silka obrti in zaenkrat edina delavka v trgovini pa bo Katica Maroh.
Trgovina je na lepi legi, na točki, ko se vinska cesta iz Vidma proti
Podlehniku povzpne na najvišjo točko in nato spusti v idilično Halo-
ško dolino. Ze v soboto ob otvoritvi je trgovino obiskalo precej kup-
cev. Prebivalci tega dela Haloz pa se bodo odslej lahko kar doma
oskrbovali z nujnimi življenskimi potrebščinami. Prodajalna Pohor-
šek bo odprta vsak dan od 8. do 19., v soboto in nedeljo pa od 8. do
13. ure.	JB
Nova haloška prodajalna Pohoršek