ljubljanska banka go^rew^k"^kreprr^e1 'baifke LETO XXV. — številka 86 Ustanovitelji: obe. konference SZDL «senlce, Kranj, Radovljica, šk. Loka ™ TrilC - Izdaja CP Gorenjski tisk Odgovorni urednik Albin Učakat Kranj. Glavni urednik Anion Miklavfiič £LA SILO SOCIA LISTICNE ZVEZE KRANJ, sobota, 4. 11. 1972 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednlkj Od 1. januarja 1958 kot poltednik, Od 1. januarja 1960 trikrat tedenske* Od 1. januarja 1964 kot poltednlk^ ln sicer ob sredah in sobota hj OVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vse bomo uredili, če bomo hoteli Izv^s^ meid 0 razpravah o pismu predsednika Tita in Bl ,neSa biroja predsedstva zveze komunistov Jugo-oh" na Goreniskem, smo popra.šali sekretarja med-ocinskega sveta ZKJ za Gorenjsko Poldeta Kejžarja. • *^^ravnavanJe pisma v osnovnih organizacijah je vojo neposrednostjo pomenilo temeljito spodbudo, »e 2a res<<> da se mora povsod kaj premakniti, da drse i ^ možnostl ljudem, da se učinkovito uprejo ■toiru1« V oportunlzem i" molčanje »zaradi ljubega j0v .Vso ostrino se kaže, da organizacijsko nismo °sno ,usposoD,Jcn' *a akcijo, še malokje so vodstva kom/ organizacij predložila članstvu v razpravo prog,1*1"6 akciJe- Seveda pa je tudi res, da že sedanji tijo j mi vseDUJejo mnoge naloge, ki po vsebini pome-kjcr 2VaJanje pisma. Vsaj v večini organizacij (povsod, fticmh° " komunisti aktivni), gre predvsem za spre-*ePr- °iV načlnu dela. Ne gre samo za večjo ostrino, ljit '*\ tudi ta Potrebna, marveč predvsem za teme-*kleD 8°VOr' kako doseči uresničevanje posameznih °bv!;zV V obfiini' tovarni, krajevni skupnosti, Soli. Ue. k nostl Posameznih članov postajajo zdaj konkret-de're*-i a^ kd° narcdi' doseže, predlaga, preuči ln naj-^dzorovat^'6 ODveznosti bo Potem mot tudi drugače *taUkah^ ne^a*nosti Je se vedno v razpravah o socialnih ra*like li Sna ODredelltev, da so možne ln dopustne le jllka i', temeljijo na delovnem prispevku posamezni nn Večkrat zamegljena z včasih zelo glasnimi starka gmezn,kov' kl iih naenkrat moti že kar vsaka ^nJem xif vc*krat pa s povsem dobronamernim ogor-Mormlr 8,Va' kl prema,° kritično — pa tudi premalo fla je na.no — Povzema neko vrsto »javnega mnenja«, ^0|^rnDi . na* tako rekoi skoraj vse pokvarjeno ln »Je, kr T8110' da *e nezakonitosti, neopravičeno bogate-•odp°dkupovanje in podobno dogajajo vsepov- Vsaj ivanj« na tekočem traku. tr« ^J *a G°renJsko smemo trditi, da to ni res, da Uiirjj ta^1*"116 med veliko množico poštenih delovnih £°*Poda ° V druzbenem kot tudi v zasebnem sektorju blC maniSt«a Posamezni Primeri, kl so, pa zato niso ^PraviciH , odIjlvI In neprijetni, nič bolj moralni in »>Prav dJ)Vi- Komunisti v Javni upravi — od davčnih *°*t. da S°dstva ~ imajo zato zdaj posebno odgovor-Ker pa p°skrbiJo, da se take stvari ne bodo izplačale, ^ega p6 bodo vedno našli posamezniki, kl bodo kaj h Se posko«ali, bodo komunisti v samoupravi, zlasti •»oran n°S strokovnjaki in gospodarski voditelji take8a naPrayltl već konkretnega, da bodo zaprli vire V deIovnihlpPavičene8a bogatenja, kl so največkrat prav ltlkih s s °rganlzaclJah oziroma v njihovih poslovnih Velik UmlJ1VlmJ 8trankamj in posredniki. ^ s»no wkrat ** V takSnih razpravah pojavi vprašanje, 8Wai°mUnlstl *pos°bni to ali ono urediti. Dejal bi, J vse, kar zares hočemo.« A. ž. izbira kvaliteta konkurenčne cene solidna postrežba 25 LET VćU/UL kranj Pomoč in spodbuda Povsod po Gorenjskem — v Jeseniški, kranjski, radovljiški, škofjeloški in tržiški občini — so se prejšnji mesec sestali komiteji občinskih konferenc zveze komunistov, na katerih so razpravljali o pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva zveze komunistov Jugoslavije. Po teh razpravah so se povsod sestali tudi komunisti v organizacijah, aktivih in oddelkih zveze komunistov. Pred dnevi pa so se razprave o pismu začele tudi v vodstvih drugih družbenopolitičnih organizacij na Gorenjskem. V vseh razpravah so komunisti podprli stališča v pismu ter kritično in samokritično obravnavali uresničevanje že sprejetih sklepov in programov. Ocenili so, da pismo pomeni pomoč in spodbudo za laže uresničevanje že sprejetih dogovorov, stališč in nalog ter za razreševanje nepravilnosti. Pri tem je prevladovalo tudi prepričanje in zavest, da je obravnavanje pisma šele prvi korak v dolgotrajni bitki, ki jo bodo predvsem komunisti morali Izboriti v vsaki konkretni življenjski In delovni sredini. T drugimi besedami to pome- ni, da tokrat ne sme ostati 1« pri ugotovitvah hi sklepih« ampak da morajo temu slediti tudi rezultati. Tako bodo na Jesenicah prihodnji teden na seji komiteja ocenili razprave v občini ln se dogovorili za konkretne naloge v prihodnje. Podobno se bo prihodnji teden v Kado vi Ji oi sestala občinska konferenca ZK, na kateri bodo na podlagi razprav o pismu sprejeli konkreten akcijski program. Iz razprav v kranj* (Nadalj. na 24. str.) 7. STRAN Presenečenje po 60 letih 9. STRAN: ECilimandžaro 72 XIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA 8O JESENICE 0 Na Jesenicah so se že začeli občni zbori osnovnih organizacij sindikata. Kot prvi so zborovali člani osnovne organizacije mejne milice Kranjska gora, v petek pa sta bila še dva občna zbora dveh osnovnih organizacij. 0 Pred nedavnim se je že drugič v letošnjem letu sestal aktiv komunistov zdravstvenih delavcev. Razpravljali so o pismu tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZK Jugoslavije. Sklenili so, da bodo v prihodnje sklicali manjše aktive komunistov v posameznih organizacijah in se bolj konkretno pogovorili o težavah v zdravstvu. 0 Na Jesenicah se je že sestala skupina, ki bo pripravila aktiv komunistov, ki delujejo na področju telesne kulture. Člani skupine bodo pripravili gradivo, na osnovi katerega bodo pozneje komunisti razpravljali o problemih v telesni kulturi. D. S. KRANJ 0 V torek dopoldne so se sestali člani komiteja občinske konference zveze komunistov in se-kretarji organizacij ZK in razpravljali o seji sekretariata centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije. 0 Pri občinski konferenci socialistične zveze se je včeraj sestal iniciativni odbor za formiranje samoupravne stanovanjske skupnosti in razpravljal o delovnem programu. £ Predstavniki skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov so se v ponedeljek na občinskem sindikalnem svetu pogovarjali o nalogah članov skupnosti ob pripravah na referendum za združitev obeh skupnosti. — Včeraj pa se je pri občinskem sindikalnem svetu sestala komisija za pripravo zaključkov o stanovanjski problematiki. A. Ž. RADOVLJICA ■ f$ Prihodnji teden se bo v Radovljici sestala občinska konferenca zveze komunistov. Na konferenci bodo razpravljali o kadrovski politiki, ocenili bodo obravnavo pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ v občini in obravnavali občinski akcijski program. 0 Prejšnji teden sta o pripravah na združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov razpravljala predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in organi občinske konference SZDL. Povsod so predlog za združitev obeh skupnosti podprli. A. 2. 0 Dva oddelka zveze komunistov v podjetju LIP Bled sta obravnavala pismo predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Razpravljala pa sta tudi o poslancu gospodarskega zbora republiške skupščine Francu Cuznarju, ki se je vzdržal glasovanja o odvzemu poslanske imunitete poslancu Petru Vujčiču. Komunisti so postopek poslanca Franca Cuz-narja grajali. A. 2. TRZIC 0 Po sklepu CK ZKS o načinu in merilih izvajanja 9. člena statuta ZKS je komisija za organizacijo in statutarna vprašanja pri občinski konferenci ZK Tržič po sklepu občinskega komiteja izdelala in sprejela predlog sprememb statutarnega sklepa. S sprejetim sklepom se razformirajo stalni aktivi ZK v tovarni obutve Peko, BPT in pedagoških delavcev po osnovnih šolah v občini Tržič« Namesto dosedanjih stalnih akthov pa se ustanovijo tri osnovne organizacije ZK. Sklep komisije za organizacijska in statutarna vprašanja je bil sprejet tudi na 3. seji občinske konference ZKS Tržič. JP Uspešni takfično-cijski pohodi V okviru programa usposabljanja vojaSkih starešin za leto 1972/73 je občinski odbor ZRVS Radovljica prejšnji mesec organizirali v desetih krajih v občini taktič-no-orientaci.jske pohode, ki se jih je udeležilo okrog 600 rezervnih vojaških starešin. Udeleženci so prehodili okrog 10 kilometrov manevrskega zemljišča in med potjo reševali topografske in taktične naloge ter streljali z maloka- librsko puško. Čeprav je bilo vreme slabo, so vsi uspešno opravili svojo dolžnost. Rezultati kažejo, da so bili vsi dobro pripravljeni, saj so lepe ocene dosegli v skoraj vseh krajevnih organizacijah zveze rezervnih vojaških starešin. V prihodnjih mesecih bo občinski odbor pripravil še več podobnih, oblik praktičnega in teoretičnega usposabljanja za člane. JR Zahtevajo boljše obveščanje Komite OK ZKS Škofja Loka razpravljal o najnovejših dogodkih ZK v Na četrtkovi seji komiteja občinske konference ZKS Škofja Loka je razprava tekla predvsem o najnovejših dogodkih pri nas. Kot je v uvodnih besedah poudaril Tine Kokelj, so se že v torek sestali sekretarji aktivov in organizacij ZK v občini, ki so ocenili odmev med občani. Kakor oni, tako so tudi člani komiteja pozdravili, da so zahteve in stališča iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ začeli uresničevati najprej na vrhu. Vendar je prav v zvezi z najnovejšimi odstopi čutiti rahlo ■ neugodje jn zaskrbljenost. Menili so, da je to predvsem zaradi pomanjkljive informiranosti ne le javnosti temveč tudi članov zveze komunistov. Člani komiteja so tudi zahtevali, da kri tike ne zasluži samo izvršni svet in Stane Kavčič, sindikat in Tone Kropušek ter gospodarska zborntea in Leopold Krese, temveč prav tako centralni komite in republiška skupščina, ki sta za nepravilnosti vedela in nista pravočasno ukrepala. Zatem so člani komiteja govorili o odmevu na pismo predsednika Tita in izvršnega biroja. Ugotovili so, da so ga komunisti pozdravili in se s stališči strinjajo, vendar pripominjajo, da je priš'o dokaj pozno. Prav ob razpravah o pismu se je tudi pokazalo, da je ; precej članov idejno premalo obveščenih in bo zato izobraževanje ena prvih nalog slehernega aktiva in organizacije. Vse preveč je bilo tudi razprav o napakah drugih — v sosednjem aktivu, podjetju, v občini — namesto, da bi povsod najprej pometli pred ' svojim pragom. Ponekod je biilo opaziti tudi določen dvom o uresničitvi sklepov ali pa so jih hoteli reševati na že zdavnaj zastarel način. »Pismo in naloge, ki iz njega izhajajo, niso samo naloge komunistov, temveč vse družbe, vseh nas, ki delamo in ustvarjamo. Zato je prav, da točno določimo, kaj naj store komunisti, kaj druge družbcnopoliične organizacije, delavski sveti in vodstva delovnih organizacij,« so po-udariili škofjeloški komunisti. Komte je razpravljal tudi o ravnanju Janeza Stera, ki se je kot poslanec gospodarskega zbora republiške skupščine vzdržal glasovanja o odvzemu poslanske imunitete poslancu istega zbora Petru Vujčiču. Janez Šter je v zagovoru navedel nepravilnosti pri izvedbi glasovanja, saj to ni biilo na dnevnem redu skupščine, glasovali so kar trikrat, brez odmora za premislek in brez predhodne informacije. Priznava krivdo, ker' se je glasovanja vzdržal, vendar meni, da je politično kriv predvsem zato, ker ni aktivno posegel v dogajanja v skupščinski dvorani in zahteval obnovo postopka kot ga predvideva statut skupščine. Njegovo izjavo je komite potrdil tudi s stenogramom s seje gospodarskega zbora in menil, da se lahko strinja s kaznijo — opominom, ki mu jo je izrekel aktiv Alplesu, katerega član Je-Hkrati pa je komite zahteval, da kritika zadene tudi tisto ki postopka za odvzem P°" slanske imunitete Vujčiču v skupščini niso pripravili kot je treba, kakor tudi tiste P°" slance, ki so pred glasovanjem zapustili skupščini dvorano. L.B. Tone Kropušek odstopil Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek je v četrtek obvestil republiški svet, da odstopa s funkcije pred sednika. Republiški svet zveze sindikatov bo o odstop odločal na prihodnji seji. Prekratek rok za razpravo o osnutku zakona Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj je skupaj s predstavniki občinskih sindikalnih organizacij Gorenjske in predstavniki delovnih in drugih organizacij Gorenjske konec oktobra letos organiziral več razprav o osnutku zakona o zaposlovanju in socialni varnosti v primeru brezposelnosti. Predvideva se, da bo omenjeni zakon stopil v veljavo že s 1. 1. 1973, zato so na vseh razpravah na Gorenjskem ugotavljali, da je čas za razpravo o tako pomembnem zakonu prekratka odmerjen, razpravo o osnutku zakona pa bi morali razširiti tudi na delovne organizacije. Na vseh dosedanjih razpravah so sprejeli tudi stališča predstavnikov občinskih sindikalnih svetov Gorenjske. Opozorili so predvsem na dilemo v zvezi s socialno varnostjo. Treba bi bilo premisliti oziroma sestavljavec zakona naj bi pretehtal, ali bi bih) treba ob nadomestilu za čas brezpo- selnosti u pošt.; v,, t i tudi *u' žinski cenzus. Predlog tei**' lji na dejstvu, da vrsta zak* nov upošteva razne soclaf momente, osnutek tega zalo* na pa o tem ne govori. Prav tako osnutek «**5l ki sicer prinaša več novo*0 in več reda na področje zap* slovanja, premalo govorlr* zaposlovanju v tujini. Na v* renjsfcem so mnenja, da bi «? z zakonom nujno to**** opredeliti tudi'do tega vp** sanja, posebno šc, če da je v tujini zaposlena raj šestina jugoslovanske znan jali javnost o P1"1*3«^ njih na področju cJrUL;av" in vojaške strokovne <^'^ nosti na terenu. V ši obrambi in drug'n \f kih bodo objavljali uspe^ sameznikov in Skup*?- v0,-f vsem pa samoupravni J$ nov in družbenih na področju splošni jfc skega odpora. ed nekaj dnevi so začeli v Lomu graditi težko pričakovano cesto, za katero bodo del sred-,ev Pr'spevaH prebivalci Loma pod Storžičem, Grahovš in Potarjev. S samoprispevkom bodo ra" °koli 23 milijonov starih dinarjev. Okoli 266 starih milijonov pa bo dala skupščina oboe Tržič in delovne organizacije, kjer so zaposleni prebivalci Loma in okoliških vasi. esto so nameravali graditi že septembra, toda zaradi pozno sprejetih načrtov so začeli 'i dva eseca pozneje. Sedaj gradijo prvi del, ki predstavlja odsek od Spodnjega Loma do Slapu in dolg lioo metrov. Pred zimo bodo pripravili le okoli 170 metrov trase za novo cesto. Groba celjska dela opravlja SGP Tržič. — Foto: J. Piškur #© ljubljanska banka mladinska nagradna igpa PIKAPOLONICA Dragi mladi varčevalci! KI - Naš mladi rod želimo pritegniti s prikupnim načinom varčevanja. Pikapolonica vas bo razveseljevala skozi \?u ,eto' na svetovni dan varčevanja pa bo Žreb ■••oral najsrečnejše, kl Ne vse boste našli pikapolonico vas zanima? — vložki za knjige, kot posebna pozornost; — pikapolonica svetuje — slikanica za vse otroke, ki varčujejo; — značka pikapolonica za vsakih 100,00 vloženih dinarjev; — velika pikapolonica za okras otroške sobe za vlogo 500,00 din; varnostne svetleče značke za najmlajše s pikapolonico. mfT'uam in ockom bo v veselje vaše varčevanje, ra^i 781*1 Pa bomo poskrbeli za to, da nas boste radl obiskovali. •jublii 'janska banka »*Wnlc. KRANJ Asfalt bi radi Občani Ladje, Spodnje in Zgornje Scnice že nekaj let vztrajno zahtevajo rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste Ladja—Scnica. Makadamsko cestišče je kljub rednemu vzdrževanju iz leta v leto slabše. Letos bo izdelana tehnična dokumentacija, graditev pa naj bi potekala etapno, saj v enem letu ne bo moč zbrati potrebnega denarja, -fr Premalo kvalificiranih čevljarjev V slovenski čevljarski industriji je zaposlenih okrog 6000 delavcev, od tega v kranjski Planiki in tržiskem Peku 3317. Njihova kvalifikacijska sestava ni najboljša. Samo 197 delavcev ali 5,8 odstotka ima srednjo, višjo ali visoko šolo, 1949 delavcev ali 58,7 odstotka pa nima niti najosnovnejše kvalifikacije. Vzrokov za to je več. Tovarni Peko in Planika sta se po letu 1960 hitro širili in ustanavljali obrate tudi zunaj Tržiča in Kranja, in sicer v Trbovljah, na Breznici in v Turnišču. Prav tako so se v tem času ukinile številne slovenske poklicne čevljarske šole in je ostala samo čevljarska poklicna šola v Žireh. Solanih čevljarjev ni bilo, prihajali so nekvalificirani delavci, kvalifikacijska sestava se je slabšala, v hitro razvijajoči tehnologiji pa je nastajala vrzel. Čevljarska podjetja, predvsem Peko, Planika in Alpi-na, so jo želele same premostiti. Leta 1968 so osnovale pri Tekstilnem centru v Kranju Tehniško čevljarsko šolo. Letos jo je končalo 18 dijakov in dijakinj, trenutno pa je v štirih letnikih vpisanih 104 dijaki in dijakinje. Večino štipendira slovenska čevljarska industrija. Pred tem jc bila deset let v Kranju Tehniška usnjarska šola (oddelek domžalske). Končalo jo je 146 čevljarjev in to so bili praktično prvi čevljarski tehniki v Sloveniji. S tem se pomanjkanje poklicnih čevljarjev ni ublažilo. Peko in Planika sta zato pri Tekstilnem centru v Kranju organizirala interno Poklicno čevljarsko šolo. Od leta 1969 do letos jo je končalo 151 učencev in vsi že uspešno delajo v obeh tovarnah. Stroške šolanja sta v celoti krili tovarni. Letos je na tej šoli 77 učencev. Tekstilni center je dopolnil načrt, ki ga jo strokovni svet zavoda za šolstvo SRS že potrdil, sama šola pa čaka na uradno verifikacijo, čeprav jo je javnost že priznala. Učenci se bodo med 17- oziroma 14-mesečniin šolanjem na petih specializiranih čevljarskih smereh usposobili za nemoteno vključitev v proizvodnjo. Dobro četrtino šolanja predstavlja teoretični, ostalo pa praktični pouk, ki bo letošnje šolsko leto kvalitetnejši. S pomočjo tovarn Peko in Planike, Tekstilnega centra, izobraževalne skupnosti ter nekaterih drugih domačih in tujih tovarn so opremili moderne delavnice za praktični pouk, ki ne bodo rabile la bodočim delavcem Peka in Planike, temveč tudi drugim slovenskim čevljarskim tovarnam, ki jih tarejo podobne kadrovske težave. J. Košnjek Ugoden izvoz V tovarni barv in lakov Co-lor Medvode so v prvih devetih mesecih letos prodali na tuja tržišča za milijon 600 tisoč dolarjev izdelkov. Računajo, da bodo do konca leta prodali v tujino za več kot dva milijona dolarjev izdelkov barvne industrije, -fr Po 15 letnih razpravah se končno le uresničuje zamisel o Izgradnji nove obvozne ceste skozi H mino gorico. Dela uspešno opravlja Cestno podjetje iz Kranja, »če vreme ne bo preveč nagajalo, se bomo iz Krope v Radovljico kmalu lahko vozili po novem cestnem odseku,« sporoča Franc Debeljak z Zgornje Dobrave. — Foto: F. Debeljak Obletnica V Crikvenici so proslavili 30. obletnico šeste in štirinajste primorsko-go-ranske narodnoosvobodilne brigade. Pohvalil manevre Državni sekretar za na. rodno obrambo armadni general Nikola Ljubičić je izjavil, da je zadovoljen z manevri Kosovo 72. Med manevri je prišla do izraza enotnost ljudstva in oboroženih sil pri upravljanju in vodenju ter tudi na terenu. Seja predsedstva ZKJ Na Brionih je bila 36. seja predsedstva ZKJ, na kateri je predsednik ZKJ Josip Broz Tito poudaril, da je naletelo njegovo pismo in pismo izvršnega biroja predsedstva ZKJ na zelo velik odmev pri članih ZK, pri delavskem razredu, delovnih ljudeh in naših narodih ter narodnostih. »Naši delovni ljudje se resnično nadejajo, da tokrat ne bomo ostali pri pismu, ampak da bomo prešli k dejanjem in uresničili tisto, kar zahteva pismo.« Kritična ocena Slovenska gospodarska zbornica je bila premalo občutljiva za razne moralne odklone, premalo zavzeta za uresničevanje ustavnih dopolnil in premalo delovna pri spreminjanju podobe slovenskega gospodarstva. Takšno je bilo stališče sekretariata CK ZKS. O tem pa je razpravljal v začetku tedna tudi aktiv komunistov gospodarske zbornice. Mirko Tepavac odstopil Sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac je zaprosil zvezni izvršni svet, da ga razrešijo dolžnosti sekretarja. Zvezni izvršni svet je njegovi želji ustregel in odstop sprejel. Do imenovanja novega sekretarja bo dolžnosti opravljal namestnik Jukša Pe. trič. 30 tisoč pritožb Po poročilu komisije zvezne skupščine za pripombe in pritožbe se je lani na predsednika republike, zvezno skupščino in ZIS obrnilo več kot 30 tisoč občanov. Njihove pripombe so se nanašale na socialno zavarovanje, socialno varstvo, stanovanj sko-komunalne probleme, delovne in lastniško, pravne odnose ter na delo sodišč in organov v delovnih organizacijah. V okviru priprav na združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov se bodo v kratkem povsod na Gorenjskem začeli zbori zavarovancev, na katerih bodo predstavniki komunalnega zavoda za socialno zavarovanje oziroma skupščin obeh skupnosti zdravstvenega zavarovanja pojasnjevali možnosti in pogoje za združitev. Utemeljene bodo tudi potrebe za združitev. Hkrati pa bodo omenjeni predstavniki na zborih odgovarjali tudi na vprašanja. Ker priprave za združitev obeh skupnosti vodijo socialistična zveza in zveza sindikatov, bodo na zborih zavarovancev na terenu sodelovali tudi predstavniki socialistične zveze, v delovnih organizacijah pa predstavniki sindikatov. . O predlagani združitvi so doslej razpravljala vodstva občinskih konferenc SZDL in predsedstva občinskih sindikalnih svetov na Gorenjskem. Povsod so predlog obeh skupščin zdravstvenega zavarovanja podprli. Zato se bodo zavzeli, da bi se tudi na referendumu, ki bo 19. in 20. novembra, zavarovanci odločili za združitev. Čeprav bo dokončna odločitev o združitvi znana šele na referendumu, pa že zdaj lahko zapišemo, da o njej ne bi smeli dvomiti. Za izenačitev pravic pri zdravstvenem varstvu delavcev in kmetov bi bila namreč na Gorenjskem potrebna zelo majhna sredstva (vsega skupaj okrog 160 starih milijonov dinar- jev). Razen tega pa je skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev predlagala, da bi razliko za pokritje stroškov v prihodnjem letu pokrili iz presežka letošnjih dohodkov sklada. To pa pomeni, da stopnje ne bi bilo treba povečati že prihodnje leto, marveč šele 1974. leta. V kranjski občini bodo zbori kmečkih zavarovancev potekali takole: Na JEZERSKEM bo zbor 4. novembra (danes) ob 18. uri v Korotanu. Na BELI bo zbor 5. novembra ob 10. uri v domu družbenih organizacij, v BE-SNICI ob 10. uri v zadružnem domu in v PREDDVORU ob 7. uri v prosvetnem domu. V ponedeljek, 6. novembra, bodo zbori v 2ABNICI, ob 19. uri v zadružnem domu, v CERKLJAH ob 19. uri v zadružnem domu in v ZALOGU ob 19. uri v osnovni šoli. V torek, 7. novembra, ob 19. uri v MAVČIČAH v zadružnem domu, v SPODNJEM BRNIKU v gasilskem domu in v* VELESOVEM v zadružnem domu. V sredo, 8. novembra, ob 19. uri v STRA2IŠČU v KZ Sloga v Stražišču, v ŠENČURJU v prosvetnem domu in v VOKLEM v prosvetnem domu. V četrtek, 9. novembra, ob 19. uri na VISOKEM v zadružnem domu, na PRIM-SKOVEM v zadružnem domu in v PREDOSLJAH v osnovni šoli. V nedeljo, 12. novembra, ob 7. uri bo zbor v NAKLEM v zadružnem domu, ob 8. uri v PODBREZJAH v kulturnem domu, ob 10. uri pa v DUPLJAH pri Klančniku, na KO-KRICI v kulturnem domu, v GORICAH v zadružnem do« mu in na TRSTENIKU v zadružnem domu. Občinska konferenca socialistične zveze v Kranju vabi vse kmečke zavarovance, da se zborov udeležijo. A. Ž. ni cas je ze »Na srečo kmetje ne hodimo !:aj dosti k zdravnikom. Ni časa. Delo počaka in sleherni dan, ko se ne posvetiš kmetijskim opravilom, je treba nadoknaditi. Jaz na primer nimam prostih sobot, poleti nimam časa misliti na dopust na morju. Moje morje so polje in delo na njem. No in prav zato mislim, da bi bil že skrajni čas in pošteno, da tudi kmetovalci po stanemo izenačeni pri pravicah o zdravstvenem varstvu.« Tako mi je pripovedoval 46-letni Jože Lokar, kmetovalec z Rupe pri Kranju, ko sem ga poprašal, kaj meni o predlagani združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Rojen je bil na Rupi in doma so bili štirje otroci. Dve sestri je imel in mlajšega brata. »Brat je študiral, zato jc oče rekel: 'Eden mora ostali pri hiši.' Vedel acm, da nimam druge izbiic in po vojni, ko sem prišel od vojakov, sem se loti! kmetovanja. Žal, da sem se takrat odločil za to, mi doslej še. ni bilo. Nič kolikokrat pa pomislim, kako drugače bi lahko živel in šel skozi življenje, če bi se odločil za drugačen po- Izpiti rezervnih vojaških starešin Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin je prejšnji teden od petka do nedelje organiziral orientacijske pohode, na katerih so rezervni vojaški starešine opravljali izpite. Streljali so s polavtomatsko puško, s pomočjo kompasa so prehodili dva kilometra dolgo pot, reševali so topografske in kartografske znake ter odgovarjali na vprašanja o taktično-tehničnih lastnostih posameznih okrožij. Proge, kjer so opravljali izpite, so bile v Stražišču, Stru-ževem in Preddvoru. Od 1225 povabljenih rezervnih vojaških starešin, je opravilo dolžnost 927 ali 76 odststotkov. Uspešno je opravilo izpit 98,5 odstotka vseh častnikov ki 90 odstotkov podčastnikov. Vsem tem bodo priznali šest dni vojaških vaj. Za tiste, ki niso prišli na izpite oziroma jih niso opravili uspešno, pa bo občinski odbor tovrstne izpite ponovil: če bo le vreme ugodno. Predstavniki občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin so povedali, da je bil ta način opravljanja izpitov zelo uspešen in bodo zato z njimi nadaljevali tudi v prihodnje. Vsi sodelujoči so kljub slabemu vremenu pokazali veliko mero požrtvovalnosti. Da so izpiti potekali nemoteno, pa sta veliko pripomogli tudi krajevni organizaciji zveze rezervnih vojaških starešin v Stražišču in v Preddvoru. Občinski odbor se zahvaljuje štabu partizanskih enot v Kranju, ki je preskrbel orožje, občinskemu odboru ZRSV VIč-Rudnik pa za izposojene kompase. A. 2. Dopolnjen program Na konferenci občinske organizacije SZDL v Tržiču so sprejeli kratkoročni program dela organizacije do konca leta. Program so na sami konferenci dopolnili z nekaterimi najaktualnejšimi nalogami. Tako bodo občinsko volilno komisijo okrepili s predstavniki sindikata, v delovnih organizacijah pa bodo osnovali posebne komisije za uresničevanje delegatskih odnosov in za stalno spremljanje kadrovske politike. Prav tako bo treba v okviru občine rešiti vprašanje raznih jav- nih razprav jn njihovih organizatorjev. Doslej je bila edini nosilec vseh javnih razprav organizacija SZDL. Na konferenci so se prav tako dogovorili, da bodo tudi organizacije SZDL obravnavale pismo predsednika Tita ter temeljito ocenile svoje preteklo delo. Novost v delovnem programu občinske konference SZDL v Tržiču je tudi organizacija razprave o položaju telesne kulture v občini. •---- -jk klic. Mislim, da danes mladi dobro premislijo, preden se odločijo za kmetijo. Poleti je velikokrat ura polnoči, ko še vedno moraš delati, zju-traj pa se delo začne, ko sonce leze gor. Toda kaj pomaga? Kam pa bi prišli, če ne bi bilo kmetovalcev?! Kako pa bi se potem vsi preživeli. Ko takole razmišljam, mi-slim, da bi našemu kmetovalcu morali bolj pomagati (to so zunaj v svetu že spozna* li). Zato tudi menim, da bi združitev obeh zdravstvenih skupnosti pripomogla, da bi v prihodnje laže resneje obravnavali razvoj kmeti istva pri nas in omogočili poeoie. da se bodo tudi mladi zač-*" odločati za kmetijstvo.« Jože Lokar Jože Lokar je svoje stvo specializiral. Opredelit.^ je za krompir in živin***/ Ima okrog 7 hektarov »"JJjg Ravno toliko da se mu ';.'i mehanizacija izplača. u s\ še ni potreboval po^f. zdravnika in upa, da bo ^g žal še toliko časa, da štiri dekleta zrasla in <*a 10 potem nekdo nadaljeval na kmetiji. »če bo prišlo do rfgjj, ve zavarovanja in iz-1 pravic, če se bodo tudi ^e razmere v kmetijstvu ul p(y in če bodo čez čas tu*nltf-ii kojnine kmetov vecjc, v upam, da bom tudi 11 leta imel kakšno uro ^".^o jvia miti ---- ^,s.,- Pa ne le to. Ce se bomo ju lotili nadaljnjega J^Otr kmetijstva pri nas W tovili ustrezne pogoJe- ^jll prepričan, da bomo ZggfiP razmere v celotnem * darstvu.« ta teden »Pomanjkanje delavcev« ■ V članku »Pomanjkanje delavcev« (ali Kdo bo koga), objavljenem 25. 10. 1972 v Glasu, so nekatera dejstva prikazana taka in podkrepljena s takšnimi namigi, da smo dolini pojasniti sledeče: 12, 10. 1972 so nas iz Tekst Hindusa telefonično obve-"»»', da so nekateri njihovi delavci dobili od nas pismeno vabilo za vstop v delovno razmerje. Ker vodstvo našega p°djetia o stvari ni ničesar vedelo, je začelo stvar takoj razčiščevali. Ugotovilo je, da je vodja kadrovskega oddelka M. Kovač poslal vabila štirinajstim delavkam Tekstilindusa *? da se o tem ni z nikomer posvetoval in od nikogar dobil dovoljenja. Zaradi tega smo začeli takoj ukrepati in je tovariš M. Kovač še tega dne podal natančno pismeno izjavo, kako Je do teh vabil prišlo. Jz tega njegovega pismenega pojasnila pa izhaja, da ga je . °s Pomladi poklical direktor kadrovskega sektorja Tekstil. ai'sa tovariš Tine Rojina in mu sporočil, da bodo v njihovi Predilnici ukinili nočno izmeno in bo zato ostalo približno u delavk in delavcev brez dela. Tovariš Rojina ga je prosil, aJ v okviru naših možnosti pomagamo rešiti ta problem in a se dogovorila, da bo Gorenjska predilnica zaposlila predem tiste odvečne delavce Tekstilindusa, ki stanujejo med yan,em in Skofjo Loko. Tova>iš M. Kovač je dobil spisek s tav^ Tekstilindusa, stanujočih na tem področju in sta ga ovarjšeni T. Rojina skupaj obravnavala in iskala rešitev, variš Rojina je takrat tudi zagotovil, da bo on sam obvestil eavke s tega območja o tem, da bodo lahko dobile delo ob ,°rcntski predilnici. Tovariš M. Kovač je o tem razgovoru JiJa?5 tudi Zavod za zaposlovanje Kranj, ki se je s takim boCJ,10m reševanja tega problema strinjal pod pogojem, da r 0 s lem soglasni tudi prizadeti delavci. Na osnovi tega š{fSOVo.ra. Je tovariš M. Kovač sicer nekoliko pozno poslal na'ma'stwi delavkam, ki stanujejo v Žabnici in okolici, spor-riš V% ' !^ie8°v osnovni motiv je bil, ustreči prošnji tova-v T i ^°i'ne> ker ni vedel, da se je situacija v tem pogledu ksttlindusu spremenila. To uslugo pa je naredil na način, 1 *a tudi odklanjamo, le /?° »6 vse to ugotovlieno, smo poslali Tekstilindusu lZr • ^- W2 pismeno obrazložitev primera, v kateri je bilo eno poudarjeno, da je vabilo stvar ene osebe, da tako ,y 0 m v skladu z našo prakso in bomo zato ustrezno • ePQH, prosili pa smo tudi, naj vodstvo Tekstilindusa btove« vse zainteresirane organe v podjetju o naših ugotovitvah vabih uk s/, m našem stališču. stil'nriVSC'n tem msmo pričakovali, da bodo nekateri v Tek-men- llSu zadevo tako zelo napihovali in ji skušali dati dina t'r' ^' i'm resnično nima, zlasti ker bi se tovariš T. Roji-inicii' nwrcd spomniti, da se je vsa stvar začela na njegovo tov'cir''-vnisU, Prece' Prcko 200.000 S din, smo na to samo ponosni S-ai ni fn(j'- da ta!co stanje ne zasluži neumestnih namigov, itnc'ti ved ■ zap'sano- da morajo ravno tekstilni delavci če b/ ,-° }n Povsod najnižje osebne dohodke. ^erSije tl lovar'ši iz Tekstilindusa, ki sedaj trosijo toliko lst° ihta 'lazp'h°vanje opisanega primera že leta nazaj z na>b>Ž ni'U-Va** bistvene probleme svojega podjetja, bi sp0 /caJco je mogoče, da celo telefoni v poslopju PTT pod-letja niso več varni pred neznanimi zlikovci hotel, hotel Petran, hotel Jeklar in hotel Triglav so naredili. Jaz sem delala pri bratu, ki je imel gostilno. To je bila furmanska gostilna Pri Burji, kjer je bilo v hlevih prostora za 60 konj.« »Kaj vam je ostalo najbolj v spominu?« smo jo popraša-li- »Arnolda Riklija sem dobro poznala in moja sestra je delala pri njem. Jaz sem šest let delala v gradu Win-dischgretz (sedanji hotel Vila Bled). Spomnim se tudi, kakšen ceremonial je bil, ko je prišel na Btad na j vojvoda Ferdinand in ko je 1908. leta na Bledu pogorelo 36 hiš. Takrat je pogorela tudi hiša zraven naše gostilne.« Katarina, ki tako »skriva« leta, da ji jih nihče ne bi prisodil 93, je včasih sodelovala pri pevskem zboru Zarja. Pravi, da še zdaj zna okrog 100 slovenskih pesmi. Sin Jakob pa je v Ameriki 45 let sodeloval pri dramskem društvu Ivan Cankar v Clcvelan du. Ko sta 10. oktobra letos s skupino izseljencev prvič po 60 letih spet prLla v rio-movino, sta bila zelo presenečena. Nista mogla verjeti in se načuditi spremembam in razvoju; posebno še, ker so tudi izseljenci v Ameriki vedeli, kakšno razdejanje je sovražnik med vojno naredil V Jugoslaviji. Ko smo se poslavljali in jima zaželeli še veliko zdravih let, sta obljubila, da bosta še prišla v domovino. »Saj je zdaj Amerika tako blizu. Ko smo šli tja, smo potovali približno tri tedne, zdaj pa je potovanje trajalo osem ur in 93-Ictna Burjeva Katra in 72-letni sin Jakob. — Foto: A. Žalar Pogovor z Anico Eizjak » Popotovanja mi veliko pomenijo« -ab pol.« A. žalar Sedemlet,brim letom l'e odjeknila vest o umrl zarT dečku iz Beograda, ki je Vrslnikur,j, udarcev nekaj let starejših Zahteva„ Ul zato' ker ]im m Plačal v šoin ,- ga n°vega dinarja za prosto pot Na d ,gK° m ulicL n'u, da - °dek smo P°zabili. V prepriča-'ci še nfč v malem mestu, kjer otro- in ni mo" prepuščeni samim sebi in ulici p0balinsVZl1OSti za zo'ranje in nastajanje n°b"i z«! J°lp- Toda- ial> tak šni in po- "iQ/ce. ka' hitro najdejo posne- °biskuje đnevi Je naš kratkohlačnik, ki namcnier,PrVl raz,ed- zamenjal tisočaka, Vprašanjeega Ča- }v'anil"ik- v dinarje. Na °d8ovora' • f7 ;e to storil, je namesto VarJanjn Sa,okaL šele PO dolgem prigo-rf- vedno vCi prestr«*en povedal, da mo-mar sim ga sreča> dati Bobi ju • "Sf fanti* ga tepe- 0n in še nekateri 1>llena »ju-,6, za ka*ere ni vedel povedati pr'stav,i .mur ne smem povedati«, je e bodo ,« } ,tebi nUi tovarišici v Soli. sedeli, da sem jih izdal, so za- V tistem kratkem odmerjenem času, kolikor sva se z Anico Bizjakovo iz Kranja pogovarjali, pa si vendarle veliko povedali, mi je ostalo v spominu predvsem dvoje: njena velika želja po vsem novem, nepoznanem in pa sposobnost, da.to svojo željo uskladi s svojimi možnostmi, časom, denarjem in pa družino. Bralci Glasa so njeno ime že večkrat lahko prebrali ob potopisih s Kanarskih otokov in iz Rusije. Pozoren bralec je lahko opazil, da je avtorica svoje popotne vtise dopolnjevala s podatki in tako skušala predstaviti najbolj celovito podobo dežele, ki jo je lahko spoznala na kratkem izletu. grozili, da me bodo kar s palico.« Zakaj naj bi plačal dinar? Zato, da se lahko igra na dvorišču in neovirano hodi v šolo. Torej se je tudi na Zlatem polju pri Kranju po zgledu predmestij velikih mest zbrala skupina dečkov med desetimi in dvanajstimi leti in začela »nadzorovati«' otroke v svoji ulici. Vsak je začel pobirati davek pred svojim blokom. Nazadnje so praznili tudi denarnice otrokom, ki so jih starši poslali po kruh ali mleko. Denar so porabili za obiskovanje kina, za slaščice, za postavljanje pred sošolci. Obiskala sem Bobijevo mamo. On je »skrbel« na našega sina. Silno se je začudila in ni verjela, da bi njen edinček počenjal kaj takšnega. »Saj nismo nobeni reveži, denarja mu damo toliko kot ga potrebuje. In vse mu kupimo, kar želi! Da bi se premalo brigali za njegovo vzgojo? Če hočemo živeti, morava z možem dosti delati in ob vsem tem naj gledam še na sleherni korak otroka? Saj je že dovolj velik! 0 Kaj vam pomeni potova-vanje? »Morda bi bila beseda .konjiček' kar pravšnja. 2e od nekdaj sva z možem rada potovala, vendar pa imam možnost videti druge daljne dežele šele zadnja leta. Odločam se med agencijami, ki pripravljajo različna potovanja, ne nazadnje pa je potovanje odvisno tudi od denarja in pa seveda, če se družina strinja, da gospodinje teden dni ali celo več ne bo doma.« 0 Alj si o vsakem potovanju zapišete vtise? »Vedno. Nekateri si na potovanju lahko kupijo spominke, jaz pa zbiram vtise, sprašujem vodnike, doma kasneje prebiram knjige in potovanje znova doživljam. Skratka, skušam si ustvariti kar najbolj celovito podobo dežele, kjer sem bila le nekaj kratkih dni. Potem enostavno čutim, da moram vse to napisati — če je to tudi za časopis — ni tako pomembno. Marsikaj napišem samo zase in shranim v predal. Tak je pač moj način zbiranja vtisov. Za druge je morda potovanje le priložnost za nakup ali da pač nekako preganjajo čas, zame pa pomeni potovanje spoznavanje novega, neznanega, pomeni mi tisto trajno vrednost, ki mi je nihče tudi vzeti ne more.« • In kam bi Se radi šli? »Kar najdlje. Za potovanja mora biti človek tudi zdrav. Spominjam se starejših potnikov na Kanarskih otokih, ki sta jih hitro menjavanje mraza in vročine zelo prizadela. Ko je človek starejši, mora pač izbirati le kratka potovanja in ne predaleč. Za- to se mi zdi potrebno, da zdaj, ko sem še pri takem zdravju, vidim kar najbolj oddaljene kotičke sveta. Zelo me letos mika Sibirija. Zdi se mi, da sem še tako malo videla. Tudi jezike je treba znati, da se lahko s kom pogovorite. Zdaj sem se začela učili angleščine. Kar med kuhanjem doma si navijam ploščo, da je ves čas pač kar najbolj izkoriščen. To ponavljam tudi svoji hčerki, naj namreč nikoli ne dovoli, da bi ji ure dneva teklo kar tja v dan in da ne bo šele ka- sneje, ko bo starejša, spoznala, da je mimo čas, ko bi z lahkoto dn brez truda zajela vsa znanja in spoznanja tega sveta — del tega, zaradi česar pravimo, da je vredno živeti.« ® Imate razen popotovanj še kako drobno veselje? »Da, to je risanje. Rišem Pa le v svojo zabavo. In pa pisanje seveda. To me je mikalo že od nekdaj.« L. M. Tisto, kar sc je ne! aj časa bolj ali manj utemeljeno govorilo, in o čemer je obširno poročal svetovni tisk, da je namreč sporazum o končanju vojne v Vietnamu skoraj že resničnost, jc dobilo svojo potrditev minuli teden, ko so v Hanoju nenadoma objavili zgodovino pogajanj v zadnjem obdobju in tekst sporazuma med Združenimi državami Amerike ter Demokratično republiko Vietnam. Sprva je bilo zaradi nepopolnih informacij videti, da je sporazum že dosežen in podpisan in torej vojne tudi dejansko konec, toda kasneje Se je izkazalo, da gre zgolj za poskus Hanoja, da bi s pritiskom svetovnega javnega mnenja izsilil od Američanov podpis sporazuma. Ha-noi je namreč uradno sporočil, da sc je z VVashingtcmini (kajpak gre za tajna pogajanja med Kissingerjem in Le Duc Thojem) dogovorili o vseh podrobnostih sporazuma o prenehanju vojne in da je treba sedaj ta sporazum samo še podpisati in uveljaviti. Toda Američani doslej niso pristali na podpis sporazuma z izgovorom, da morajo urediti še nekatere Zaplet okoli sporazuma malenkosti — predvsem prepričati saigonskega predsednika Thieja, naj pristane na določila sporazuma, Thie se temu še vedno upira in tako kajpak še vedno tudi ni podpisa ameriškega in severno-vietuamskega zunanjega 1111 ni;tra na listini, ki bi pomenila prenehanje drame v Vietnamu. Po zadnjih novicah naj bi Kissingcr obnovil pogajanja s predstavniki Severnega Vietnama že konec tega tedna, kar pomeni da podofsa tudi v najboljšem primeru še ne moremo pri-čakovati pred tem — čeprav je bilo sicer slišati v nekaterih krogih, da bodo podpisali sporazum vend rle še ta teden. Kakorkoli že, dejstvo je, da se Je stvar nenadoma ta ilctla ln da so bo vojna v Vietnamu nadaljevala — Čeprav vse kaže, da bi se lahko že končala. In prav v teh dneh prihajajo z bojišč v Južnem Vietnamu poročila o vedno srditejših bojih. Ccte osvobodilne fronte napadajo na vseh področjih in skoraj gotovo je tudi to ena izmed oblik pritiska, s katero hočejo pokazati svojo moč in pa tudi prisiliti Thieja, naj popusti in pristane na sporazum. Pouk je v tem primeru več kot očiten: zakaj odliišate s podpisom sporazuma, ko pa je vendar jasno, da na bojišču nikakor ne morete zmagati? Po vsem tem bi veljalo nameniti še nekaj besed določilom sporazuma, k{ sta ga dosegli Združene države Amerike in Severni Vietnam: sporazum med drugim navaja, da se bo južnovietnamsko ljudstvo o prihodnosti Južnega Vietnama odločalo samo na popolnoma svobodnih in demokratičnih splošnih volitvah pod mednarodnim nadzorstvom. Zagotovljene bodo demokratične svoboščine ljudstva, upravni sestav, ki se bo imenoval svet nacionalne sprave in sloge, sestavljen iz treh enakih delov, pa bo pomagal uresničiti sporazum, ki ga bosta podpisali začasna revolucionarna vlada republike Južnega Vietnama in vlada republike Vietnama, ter organiziral splošne volitve. Probleme v zvezi z oboroženimi vietnamskimi silami v Južnem Vietnamu bosta obe vietnamski straid uredili v duhu nacionalne sprave in sloge, enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja, brez kakega vmešavanja od zunaj in v skladu s povojnim položajem. Obe strani bosta razpravljali o ukrepih za zmanjšanje vojaških potencialov na obeh straneh in za demobilizacijo vojakov. Obe južno-vietnamski strani bosta pod-pisali sporazum o notranjih južnovietnamskih vprašanjih brž ko bo mogoče, in storili vse, da bi to dosegli v treh mesecih od dneva, ko bodo ustavljene sovražnosti. Američani bodo umaknili vse svoje enote, nasprotna stran pa se obvezuje, da bo izpustila vse ameriške vojne ujetnike. Seveda bosta med seboj izmenjali vojne ujetnike tudi obe vietnamski strani. To je, čisto na kratko, bistvo sporazuma, ki naj bi zagotovil prenehanje vojne in prelivanje krvi v Vietnamu. Podpisan bi moral biti ž« minuli mesec, se pravi oktobra, vendar do lega nI prišlo zaradi izmikanja ameriške strani. V tem trenutku i* čisto nemogoče napovedati, kdaj in kako se bo razpletla igra naprej. Očitno je, da J« saigonski predsednik Thl* velika ovira za Američane, toda vprašanje je, če le-ti to oviro tudi sami v nekem smislu ne podpirajo. Neka« teri namreč menijo, da z*" vlačevanje koristi v tem tre* nutku, tik pred ameriškimi predsedniškimi volitvami predvsem Nixonu osebno, ki bo lahko na predvečer dramatično označil konec vojn« ali pa si pridržal pravico, da ta konec nekaj kasneje skroji po svojem okusu 1° željah. Vredno darilo Predsednik ameriške petrolejske druibe Ar-mand llammer, star 74 let, je podaril lenin-grajski Eremitaži Goyevo sliko vredno milijon dolarjev. Darilo naj bi bilo spomin na mlada leta, ki jih je kot zdravnik preživel v Sovjetski Zvezi, kjer se je osebno spoznal tudi z Leninom. Umetnine in dolgi prsti V o%smih mesecih letošnjega leta so tatovi odnesli iz 219 muzejev, galerij in zasebnih zbirk v raznih italijanskih krajih 3224 slik, kipov in drugih umetniških del. Nenavadni gradbeni material Beloruski arheologi so odkrili ostanke človeškega bivališča grajenega iz mamutovih kosti, ki so jih nekdanji prebivalci uporabljali za temelje in tudi za zidove. Uporabili so tudi štiri metre dolge mamutove okle. Starost teh hiš ocenjujejo na 23.000 let, kar pomeni, da gre za najstarejša znana človeška bivališča v vzhodni Evropi. V eni od stavb so raziskovalci našteli 385 kosti vsaj 95 mamutov. Te živali, ki so se množile počasi, so zaradi množičnega lova nanje kmalu izumrle. Umetno oko Profesor Willem Kolff, nizozemski zdravnik, ki je izdelal umetno ledvico, snuje neke vrste umetno oko. Naprava naj bi slepim omogočila, da bi neposredno z možgani zaznavali vidne pojave, se pravi, da bi lahko odkrivali ovire na svoji poti in morda tudi prepoznavali obraz* ljudi. Gre za drobne televizijske kamere skrite v večjih naočnikih, ki bi po elektrodah pošiljale svetlobne valove v možgane. Siamski dvojčici v Valjevu V valjevški bolnišnici je mlada mati iz okolice Osečine rodila dvojčici. To sicer ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bili deklici rojeni kot siamski dvojčici, rasli sta bili s spodnjim delom prsnega koša in s trebuhom. Vendar pa sta deklici te čez nekaj ur umrli. Tihotapski avtobus Potem ko so prometni miličniki iz Postojne zaradi prometnega prekrška ustavili avtobus iz BeČe j a, poln potnikov, so ga, ker je bil sumljiv, podrobneje pregledali. V prtljažnikih avtobusa je bilo nekaj tisoč hlač »kavbojk«, majic in rut v skupni vrednosti 200.000 din. Tihotapilo je vseh 50 potnikov. Domnevajo, da je tihotapski avtobus naložil blago v bližini Kopra, kamor so ga prej neznanci pripeljali iz Trsta. Železniška nesreča Na železniški postaji v Sisku je tovorni vlak trčil v diesel lokomotivo. V nesreči sta bila hudo ranjena dva železniška uslužbenca. Uničena je diesel lokomotiva, petnajst vagonov in nekaj Žetezniških električnih naprav. Nesreča se je pripetila, ko je po še ne preverjenih vesteh, tovorni vlak zapeljal na postajo kljub rdeči luči. Umrl izumitelj helikopterja V 83. letu starosti je umrl Igor Sikorski, letalski pionir ruskega rodu, ki je že pred drugo svetovno vojno izdelal prvi uporabni helikopter. Sikorski je zelo obogatel, ko je delal za oboroževalno industrijo v carski Rusiji. Leta 1919 je emigrira! na zahod. V letalstvu je delal več kot 60 let, vrhunec pa je dosegel leta 1939 z izdelavo helikopterja. Nestrupeni izpušni plini Japonski znanstvenik Cutomu Kagia trdi, da je iznašel sistem za čiščenje izpušnih plinov na motornih vozilih. S posebno napravo se vbrizgava v motor mešanico kisika, alkohola in etra.. Tako je mogoče občutno zmanjšati količino strupenih plinov. Novo napravo so preizkusili na 50 taksijih. Drage slike Na dražbi umetnin v New Yorku so dela sodobne umetnosti dosegla ceno kot še nikoli doslej. Tako so na primer, kip Davida Smitha prodali za 80.000 dolarjev, sliko Marka Rothka pa za 70.000 dolarjev. Nobeno delo abstraktnćga ekspresionizma Še ni bilo prodano za tolikšno ceno. Letalska nesreča V najhujši letalski nesreči zadnjih let v Franciji je izgubilo življenje 60 potnikov. Zrušilo se je štirimotorno turbopropelersko letalo. Razbitine letala so reševalci poiskali v hribih okoli Clermont Ferranda kakih tisoč metrov visoko. Nesreča na žičnici Devet ljudi se je ubilo, ko sta v kraju Deux A!pes v dolini Isseere v Franciji trčili dve gon- doli na novi žičnici. Nesreća se je zgodila, ket sta dve gondoli vozili druga proti drugi po isteirt kablu. Žičnica v Deux Alpes je prva te vrste V Evropi, kjer gondole poganjajo samostojni motorji. Ko se je nesreča pripetila, zavore ntso delovale. Predor pod morjem Francoska vlada jc sprejela program za zgrfr ditev železniškega predora pod Rokavskim preH' vom, ki naj bi bil dolg 55 km. Predor naj bi m dograjen leta 1980. Končni postaji predora bosta v bližini Dovra na britanski strani in v blMnl Calaisa na francoski strani. Zamsnjava potnikov za teroriste Palestinski komandosi so nad Turčijo ugrabiti bocing-727 družbe Lufthansa, da bi izsilili 0<* Zah. Nemčije izpustitev treh udeležencev pokol* v olimpijski vasi. Ugrabitelji so pilota letala, **• je bilo namenjeno v Carigrad, prisilili, da le pristalo v Zagrebu, kjer so natočili gorivo, nato pa so odleteli proti Miinchmi. Vendar niso P'1' stali na miinehenskem letališču, pač pa so P° radijski zvezi sporočili direkciji Lufthunse, a» bodo letalo s 13 potniki in 7 člani posadke ray strelih, če ne bodo nemške oblasti spustile* zaporov tri palestinske komandose,, ki so sod lovali v znanih dogodkih med letošnjo olimP1 ' do. Zahodnonemška vlada je ugodila zahtevat ugrabiteljev. Komandose so se posebnim letajo prepeljali na zagrebško letališče. Tu je neka) l' tem pristalo tudi ugrabljeno letalo, naložilo S palestinske komandose in nato poletelo P'0 Tripoliju. Potnike ugrabljenega letala so «đ kasneje prepeljali do Rima. Vsak dan 500 mrtvih Ski* V prvih osmih mesecih je na zahodnonerns*-'^ cestah vsak dan izgubilo življenje poprečno ljudi, ranjenih pa je bilo po 1450 ljudi na « ' Čeprav je na nekaterih cestah hitrost om*!6 se število nesreč še naprej zvišuje. Nesreča helikopterja • & Na vrhu Kanina, kjer bo na 2200 metrih vi$l ^ Zgornja postaja nove žičnice, je .zgrmel v Pr helikopter. V nesreči sta umrla inž. Silvo ^ men te in inž. Peter Berginc. Helikopter 1* j( iz Bovca v Kanin, tik pred pristankom P g. nenadoma začel izgubljati moč, tako da I* mel v prepad. Helikopter je zgorel. KILI MAN DŽARO »72« Kranjski alpinisti in gorski reševalci praznujejo 25-letnico svojega delovanja. Obletnica se ujema tudi s 60 letnico Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije. V počastitev tega jubileja so se kranjski alpinisti odločili za odpravo v daljno pogorje vzhodne Afrike — na Kilimandžaro. Odprava je štela 16 članov alpinistov in gorskih reševalcev. V kronike odpravstva se bo zapisala predvsem zaradi prvič preplezane smeri v vzhodni steni Mavvenzija in pa zato, ker sta b>la v tej odpravi tudi dva predstavnika Jugoslovanske ljudske armade. Odpravo so s prispevki omogočila podjetja širom Po Sloveniji, glavni delež pa seveda nosija kranjska. Pričujoči ^Pis je kratek izvleček iz dnevnika odprave. PRVIČ PREKO RAVNIKA Po dolgotrajnih iskanjih se vodji Francetu končno vendarle posreči najti najboljšega ponudnika za polet v Nai-robi. Ustreza nam tako glede našega ne preglobokega že-Pa, kot glede datuma. Fran- c nam sporoči datum odho- »Potujemo z Ljubljane in ^ankEurt, od . tatom družbe Atlantis do Nai-*°o«ja. Odhod letala °oto, 30 seti uri vlakom prek Munchna v tam pa z le- je v so-septembra, ob de-ta]: "ll s frankfurtskoga le-li h " kranj bomo zapusti-an prej ob desetih. Dva Pred odhodom mora bi- 11 dan dni vsa oprema in hrana pri Povijena in stehtana.« Ko o Sfno tehtali vreče z nar°' Sem si m0l"al Priz" da je odprava mini sate?- po dnevih trajanja, po *l.opreme in številu članov Pa « kar mak še želj opravljene. Se danes mi ni jasno, komu se imamo zahvaliti za to, ali moji 'angleščini ali Milčevi brkom in njegovemu nagovarjanju carinika v najčistejši kranjšči-ni. Le okrog prenočišča se nekoliko zatakne. Kljub zagotovilom predstavnika frankfurtske potovalne agencije o polpenzionu v Nairobiju ni ne duha ne sluha. Ko se v strahu pripravljamo na prvo afriško noč nekje v savani, težavo reši tovariš z ambasade in nas povabi na vrt jugoslovanske ambasade, kjer smo prav prijetno prespali prvo afriško noč in se naslednje dopoldne začeli pripravljati na nadaljnjo pot. PREK SAVANE DO VISOKIH GORA >PrcPlezati moramo JebVt1Cr v Mavvenziju!« To ti °ll,Fl"anc»Jcv ukaz in hkra-11 na*a velika želja. vlJted utruJaJočo vožnjo z toi»°m proti Frankfurtu se 110,!?°' da »o polet verjet-KavU nc-'Si in prijetnejši. aico sem se motil! staviipn• tako na gosto p0" nizko 'c cel° za m°J° Le i-aVPOStavo mal° Prostora. Se vt SC godi šeIc Stanetul oknaI] Sr,CČa' da sedim blizu krai;Jn lahko opazujem po-^ Pod seboj. Kot bi tre- nil Prelet lrno že zasnežene Alne • ltaliipln Sc usrr>erimo prek *n0 nrvPr?li Sredozemlju. Po- fcje na°rid"c nas u-)a™ "e-sem J Saharo, v mislih pa »Ho ini,! ze v Nairobiju. Bo-Has kne l /-zave na carini? ka» ni i . z ambasade ča-^obnau^šču? Taka m po- .h > »o g|Pra''an^a sc mi mota- kine kS Ra7mis'ianie pri Ve Prelo/ ,nov glas- ki naP°* di dok-T*« VatorJa in ga lu" Prav neprijetnim a^a. Da nekoliko lociCc -'mo vznemirjene že-Str^eio am takoJ nato po- V,*S£n PCnCČe Se vino " ■re,otu rPo'Jo,i-io potrdilo o ]C Prvič Vnika- Večina nas Nje VeJJ Ju?ni polobli in ?ražamo"e bila moja Se^wfr^Med Prvim5' „ vnik 1 lb!lza.lo, je pred- ari^kcrmbasade, pa ui.li IOrmalnosti so hitro Iz zemljevidov ugotovimo, da imamo pred seboj še s'a-bih 400 km poti preden bomo na podnožju gore. Kot najboljša možnost za nadaljnje potovanje se izkaže »rent a car«. Uslužbenci ambasade ne držijo križem rok in ob enajstih se s Francetom ponosno pripeljeva na dvorišče ambasade vsak v svojem landro-verju. Za »driverja (voznika) sem bil izbran, ker imam že nekaj izkušenj iz Pakistana. Tu prav tako kot v Konji, vozijo po levi. Pa še levičar sem. 2e ob enih istega dne d/a zolona landroverja z napisom Eboo's Safaris na straneh n z nadebudnimi Kranjčani v notranjosti zapustita predmestje Nairobija in se začneta kotaliti proti tanzanijski meji. Pogorje Kilimandžaro leži namreč na meji med Kenijo in Tanzanijo, vendar je na tanzanijski strani lažje dobiti nosače, pa tudi izviri vode so veliko višje. Lahko si predstavljate, kako polni pričakovanja sedimo v obeh vozilih in napenjamo oči. Midva s Francetom zaradi levega prometa, drugi zaradi divjadi, ki jo hočejo na vsak način odkriti ob cesti. Fotoaparati in kamere so pripravljeni, da zabeležijo vsako najmanjše gibanje ob cesti. Le midva s Francijem sva prikrajšana, ker sediva za volanom. Njegovo povelje pa se glasi: »Potujmo s čim manj nepotrebnimi postanki. Pri fotografiranju bodite previdni!« Opozorilo se izkaže za pravilno, saj masajski pastirji ob cesti s prav odkrito sovražnostjo reagirajo na fotografski objektiv. V nasprotju z zelenjem in cvetjem v Nairobiju je vege- tacija ob cesti dokaj pusfa. Od sonca ožgana trava, grmičevje in redko, za vzhodno afriške visoke planote značilno drevje s širokimi krošnjami. Vidi se, da smo sredi sušne dobe, ki traja nekako od junija do oktobra in od januarja do marca. Kljub začetku poletja na soncu ni prevroče. Poprečne dnevne temperature v okolici Nairobija tudi ob najhujši vročini ne presežejo 28° C. »Pazi! Poglej levo! Prosim, ustavi!« Slišim klice za svojim hrbtom in rožljanje Bra-netovc Practice. Vzrok vsemu temu je ogromen noj, ki se šopiri ob cesti, toda še preden pošteno pohodim zavorni pedal, se noj požene v dir in se ustavi šele v varni razdalji, ki je prevelika za objektive naših aparatov. Torej, vendarle! prva divjad v Afriki! Škoda, da ni privezana, da bi končno vendarle že ohladili svojo fotografsko vnemo. Čreda krav ob cesti je manj plašna. Vse kaže, da so fotografi popolnoma pozabili, da je krava domača žival, ki jo jc mogoče srečati tudi v okolici Kranja. »Toda ne, to so vendar masajske krave,« se branijo fotografi. Odlična asfaltna cesta, po kateri vozimo že iz Nairobija, nas pozno popoldne pripelje do Namange, kjer je kenijsko-tanzanijska meja. Ker še nimamo tanzanijskih viz, pričakujemo, da bomo kar za nekaj ur obtičali. Uslužni obmejni uslužbenci nam kaj hitro pomagajo prek meje. Eden izmed njih nam ob pogledu na potne liste ve celo povedati, da smo iz Titove dežele. 2ivinorejce zamenjujejo poljedelci, travo pa nasadi kave in banan. Na naši levi se visoko v nebo dviga - gora in kaže, da se bližamo pogorju Kilimandžaro. Matija, ki ima na skrbi zemljevid in cestna križišča, ve povedati, da je gora visoka prek 4500 m in da pod njo leži mesto Aru-sha, cilj naše današnje etape. Mrak, ki je v teh krajih zelo kratek, nas res zaloti nekje v predmestju in že v trdni temi pritipljemo do kampa, kjer nameravamo prenočiti. Kot »uradni prevajalec« moram opraviti formalnosti in plačati tabornino, pri tem pa naletim na obilo težav, saj možje, ki skrbe za kamp, ne' znajo niti besedice angleško, jaz pa le dve besedi njihovega svahili jezika. 5e sreča, da se številke v svahili jeziku pišejo enako kot pri nas in se tako s pomočjo s\inč-nika le sporazumemo. Možje so za moje evropske oči nekam divji na pogled in ko me kasneje v spalni vreči prijemlje dremež, premišljujem o ovčicah, ki so jih dali v varstvo volku. Zjutraj, ko sonce prežene črnoglede misli, vidim, da je bila moja bojazen neupravičena. Cesta, ki je prekrita z nekoliko slabšim asfaltom kot v Keniji, se začne zlagoma, toda vztrajno dvigati. Tudi pokrajina spreminja svoje lice. Kaže, da prihajamo v kraje z obilnejšimi padavinami. BANANIN GOLA2 Cilj današnje etape je Ma-rangu, ki bo izhodišče za našo nadaljnjo peš pot proti Ki-limandžaru. Po izračunih vožnja ne bi smela trajati več kot dobre tri ure. Med vožnjo skozi nasade kave in banan Matija razlaga, kako zdrave so banane v višinah, ker vsebujejo dosti viMmi-na K. »Pa tudi v dolini nrim ne bi škodile, kaj misdš?!« meni 2ivko. Njegova pripomba sproži pravi aplavz prošenj na Milča, ki je blagajnik odprave, naj vendarle žrtvuje nekaj šilingov in kupi banane. Hitro se omeči in v Moshiju nam s trga prito-vori cel grozd banan. V preveliki vnemi je kupil kar zelene in tako ne vemo, kaj z njimi. Sele domačini nam pojasnijo, da jih je potrebno skuhati in da je z njimi mogoče pripraviti odličen golaž. Ker dovolj golaža vozimo s seboj že v konzervah, se odločimo, da pustimo banane pri miru toliko časa, da malo pozorijo. Upam, da se bo to zgodilo v teh dneh, ko bomo v Afriki. Milč, ki meni, Ca so banane pač banane, naj bodo zelene ali rumene, nas ozmerja z nehvaležneži in se zakolne, da nam jih nikdar več ne kupi. Med zbijanjem šal na račun zelenih banan kilometri neopazno ostajajo za nami in kar nenadoma se zavem, da nam France s svojim avtom nič več ne sledi. »Gotovo imajo okvaro«, si mislim. Oorni« li smo. Avto najdemo nepoškodovan, celotno moštvo pa stoji poleg njega s fotoaparati, uperjenimi nekam v oa-ljavo. Ko se zazrem v 1'sto smer, opazim veličasten bel vrh, ki se pojavlja Iz oblakov. Kibo! Eden izmed naših ciljev. Medtem ko pripravljam fotoaparat, sc desno cd njega pojavi razdrapaaa gora rdečkastorjave barve. To bo Mavvenzi! Bomo uspeii v njegovih ostenjih! Nam bo uspelo stopiti na n;>mo teme? Ma rangu pomeni za Tanzanijo in Kenijo to, kar pomeni Chamonix za Francijo ali Cervinia za Italijo. Sredi negovanih nasadov in polj stojita dva hotela, kjer jc mogoče dobiti vse; od prenočišča, hrane in pijače do nosačev. Ker je Kibo hotel višje in bliže gori, se ustavimo ob njem. Sprejme nas možakar, oblečen v kaki srajco in hlače in nas nagovori v angleščini s tujim naglasom. Kasneje ugotovimo, da je Nemec, vendar tanzanijski državljan ter da enako dobro kot angleščino obvlada tudi svahili. Pri njem zvemo vso potrebne informacije o gori, o bivanju na njej in o nosa-čih. Z njegovo pomočjo izdelamo tudi bojni načrt za nadaljnjo pot. (Se bo nadaljevalo) inž. Jamnik Tomaž Pokrajina je dOkaj pusta. Poživljajo Jo-le sem ter tja drevesa s širokimi krošnjami »Tržiški « odlok dosegel svoj namen Odborniki tržiške občinske skupščine so sprejeli 25. marca letos odlok o poslovnem Času v gostinstvu na območju občine Tržič, ki prepoveduje gostincem odpiranje lokalov pred pol sedmo uro zjutraj. Pobudo za izdajo takega odloka, ki je bil med prvimi tovrstnimi občinskimi akti v državi, so dale tržiške delovne organizacije, v katerih so bili vse pogostejši primeri, da so prihajali delavci na delovno mesto vinjeni. Ker je od sprejetja tega odloka že preteklo toliko časa, da pri- zadeti lahko ocenijo njegovo učinkovitost, smo se odločili za kratko anketo. Najprej smo se oglasili pri vratarjih nekaterih tržiških delovnih organizacij. ^Anton MEGLIC, Bombažna predilnica in tkalnica: »Pred sprejetjem tega odloka je kar precej delavcev prihajalo v službo pod vplivom alkohola. Pogosto so delavci, ki so že navsezgodaj zahajali v gostinske lokale, tudi zamujali. Po sprejemu tega odloka in zaradi ostrejših ukre- Seminar zahodnonem-ške turistične agencije Velika in znana zahodno-nemška turistična agencija VVillv Scharnovv je od 30. oktobra do 4. novembra pripravila v hotelu Toplice na Bledu seminar za svoje uslužbence. Ta agencija- je doslej pripravila, že 100 takšnih seminarjev. Namen vseh pa je, da njeni uslužbenci spoznajo dežele in kraje, ki jih reklamirajo in priporočajo turi- stom. V okviru seminarja so imeli tudi avstrijski, italijanski in jugoslovanski dan, ko so se uslužbenci podrobno seznanili z lepotami in zanimivostmi posameznih dežel. O turističnih možnostih in krajih v naši državi so ude-žencem seminarja govorili Mi-lenko Šober, inž. Danilo Dou gan in dr. Mitja Goreč. A. Ž. pov v podjetju se je položaj povsem spremenil.« £ Franc MEDE, tovarna obutve Peko: »Nekdaj so bili prihodi vinjenih delavcev v službo precej pogosti. Nekaj jih je bilo iz mesta, večino pa so predstavljali delavci, stanujoči v okolici. Le-ti prihajajo v Tržič tudi tri četrt ure pred začetkom službe in so imeli pred sprejetjem tega odloka dovolj možnosti za obisk lokalov, ki so bili odprti že zgodaj zjutraj. Ti delavci so zjutraj tudi najpogosteje zamujali. Sedaj takšnih primerov ni več. Menim, da je odlok uspel in koristi naši delovni skupnosti. Delavec, ki je že navsezgodaj spil šilček ali dva, ni sposoben za normalno delo.« ^»Valentin KOS, Združena lesna industrija Tržič: »V tem podjetju sem vratar osmo leto in poznam vse delavce ter njihove navade. Pred sprejetjem odloka se je dogajalo, da so prihajali delavci v službo vinjeni. Največ takih primerov je bilo med zaposlenimi s podeželja, saj prihajajo le-ti zelo zgodaj v Tržič. Cas do začetka službe so največkrat preživeli v restavraciji Apollo. Seveda .to ne velja za vse! Takih primerov sedaj ni več. Seveda pa nekateri kljub temu še pijejo zjutraj in tega roben odlok ne bo preprečil.« Zanimivo je bilo slišati še drugo plat, in sicer mnenje gostincev, ki naj bi jih odlok o novem delovnem času najbolj »prizadel« ter okrnil »dragocen« zaslužek pred šesto uro zjutraj. 0 Natakar v restavraciji Apollo v Tržiču (nasproti Zlita) Franc ZADELN meni takole: »Pred sprejetjem tega odloka je bila restavracija vsako jutro, "ko so pripeljali delavski avtobusi, polna. Pred šesto uro zjutraj smo vsak dan iztržili okrog 20 starih tisočakov. Polovico tega prometa so vrgle alkoholne pijače, ostalo pa cigarete in brezalkoholne pijače.« ® Enako vprašanje smo zastavili tudi direktorici gostinskega podjetja Zelenica iz Tržiča Nadi Svab, Odgovorila nam je takole: »Kljub prepovedi odpiranja naših obratov pred pol sedmo uro zjutraj ustvirla Zelenica še vedno ustrezen promet, čeprav jutranjega primanjkljaja prek dneva ne moremo nadoknaditi, ker ima vsak čas svoje posebnosti. Menim, da se s tem tudi naš kolektiv vključuje v prizadevanja za zmanjšanje alkoholizma in popivanja. Ce teh družbenih prizadevanj ne bi podprli in bi gledali samo na promet, bi pri ljudeh zanesljivo naleteli na kritiko © Zapisali smo že, la nad uresničevanjem tega odloka bedi občinska tržna inšpekcija. Tržni inšpektor Anion AHACIC je zadovoljen, z discipliniranostjo gostincev in z rezultati v podjetjih, saj se je število delavcev, ki prihajajo na jutranje delo vinjeni, zmanjšalo. »Pri kontroliranju izvajanja odloka o delovnem času gostinstva na območju tržiške občine želimo biti čim bolj dosledni. Ugotavljamo, da so gostinci disciplinirani. Nekaj časa je bila problematična poslovalnica Žita (P Ljubljane, kjer v enem Pr0" štoru prodajajo kruh in točijo alkoholne pijače. Taka P°* slovalnica pa mora biti razumljivo odprta že zgodaj zjutraj. Vendar smo tudi v tem obratu težave odstranil« in tako sedaj ni primerov, da bi gostinske lokale odpirali pred pol sedmo uro zJu* traj!« Pripravila: ' J. Piškur J. Košnjck 19 Matjaž Žigon DRUGO ROJŠTVC Ne, Aleš vsega tega okoli sebe kakor da ne opaža, sam vase je zaprt, doslej mu ni prišlo v zavest, da je razen njega v bolniški sobi še več kot dvajset drugih ranjencev, ki ga že par dni ogledujejo, kako leži malce na boku, s povito glavo na debeli blazini, udrtih lic, modrikasto bledih ustnic, votlih oči, s temnimi kolobarji okrog njih, domala zmeraj miži, ako pa redkokdaj oči tudi odpre, so na smrt utrujene, brez leska, in s pogledom je odsoten; pač, ni je poteze na obrazu, ki ne bi izražala trpljenja; pa ure in ure ta revež ne migne z glavo, celo Felici-janu, ki ga kaj krat obišče, je na glasne nagovore in dotike s prsti do nedavna komaj zamomljal, največkrat niti mižati ni prenehal, kje da bi se nanj — skratka, ako bi ne bil Alcševih bledih ustnic pogosto spreletel komaj opazen trzaj, bi do tega časa zgolj na pogled največkrat ne bilo mogoče reči, ali jc sploh še živ! Injekcija sladkorja, ki jo je Aleš dobil v žilo, je torej pomagala, preostala bolečina v levem kotu čela se je zdaj še nekako dala prenašati. Doseg ranjenčevih pomnjenj in razmišljanj je bil sicer še vedno kakor omejen s pregrado, a znotraj le-te so sc mu gibala že bolj sproščeno in nenadoma, še sam se pravzaprav ni zavedal, kdaj in kako, se mu je odkrilo, da leži ranjen v nekakšni bolnici, v baraki partizanske bolnice — toda zanj sta živo obstajala še vedno le dva človeka, ki sta pravkar poskrbela zanj, tisti majčkeni, plešivi-zdravnik in tista bokasta, bohotnih las — bolničarka — vsi drugi, tako ranjenci kakor osebje, pa so se pred njim še skrivali v kr>. maj, komaj prosojno meglo. Na svoj način, le,, po eni plati bistremu, so se misli spet in spet povračale na zadnji boj — kakor tiste drobne, črne mušice okoli natrganega grozdja, nikakor jih ne odženeš. Kdo ve kateri- krat je znova videl sebe, ko je kakor strela planil izza tiste stare hiše, okrog vogala z vzidanim, štrlečim kamnom, pošteno se je butnil obenj s kolenom, zdrvel proti zidanemu bunkerju, s puško v'desnici, pripravljeno na strel... ah, moja puška, v poprejšnjem jurišu zaplenjena, moja mavzerica, moja nemška mavzerica! sc jc naenkrat domislil in komaj viden nasmeh mu je spreletel betežno lice. Zamižal je in že jo je imel v rokah: božal je modrikasto se svetlikajoči zapirač, petelina, cev, upogibal med prsti usnjeni jermen — kar mogel ni verjeti, da je še tako svetle barve, še skoraj nov, še po strojilu dišeč — pa z blaženim ponosom, ki mu je za- čas potišal bolečine, si je ogledoval kopito: 20-10-44 — dan pogumnega dejanja, do tega dne se mu je obseg zavesti že razpotegnil •t- 20-10-44 je bilo tam vrezano! In pred zaprtimi očmi se mu jc odvrtcl prizor, ki se jc dogodil v skoraj osvojeni postojanki — šoli, tistega dne, katerega je ovekovečil na kopitu: prasketanje ognja za hrbtom v sobani, za-dušljiv dim od tam, veža pred njim v plapolajo-čem rdečem svitu, izza podboja sobnih vrat poškili Aleš proti kamnitemu stopnišču: tam pri vznožju, naslonjena ob steno, se svetlika, vabi puška, mavzerica, nemška mavzerica — on še vedno s tisto malo prida laško karabinko — a žandarji še vedno postreljujejo z nadstropja po stopnišču in veži; za tren omahovanja, tista kepa v grlu, stežka jo pogoltne, potem sc zapodi ko lovski pes za plenom — pograbi — v skokih nazaj, v zaklon, za vrata — bu-uh, rumenkasto — rdeč pobiisk, strupeno smrdljiv dim zapeče v nosu — za las, komaj za las je manjkalo! — a mavzerica, draga, ljuba mavzerica je njegova, vsa njegova, za vedno in samo njegova) . . . A kaj se je zgodilo — z mojo mavzerico — ko me je zadelo? So — jo rešili? Prinesli — z menoj? Ta vprašanja so sc naenkrat postavila pred Aleša, ko se jc predramil iz živo pisanih spominov, postavila so se odločno, terjala so odgovor. Moram vprašati — bolničarko, jc sklenil po kratkem preudarjanju. Odprl je nekoliko oči in pogledal naokrog: M je uzrl, kakor tudi drugih v sobi skoraj ni °Pa' zil. A čutil je, da mora biti, zaradi njega mora biti, tu nekje. — Tovarišica ...! je zaklical s šibkim glasom« — Tovarišica ...! šc enkrat, nestrpno. — ... Ida, je zaslišal že znani, baržunasti v*jm — Ida rni je ime čutno vprašala. so- no! Kaj želiš, Aleš? ga jc okoli srio ška Ah, Ida! ... jo je zagledal skozi meglico sebe, šele, ko se mu je čisto približala in g'a^n odzvala. — Kaj veš, Ida ... je moja — Pu. — tukaj?... Mavzerica — nemška mavz^'ric3' Govoril je zelo, zelo počasi, lovil besede, P°# mezne glasove je zamenjaval, ne da bi se zaveo** s podobnimi, a nepravimi — tako mu je name* puška ušlo — buška. A Ida — razumevno, kakor da teh napak opazila, potrpežljivo: Ne vem, Aleš ... počakaj, bom pogledala no! Odšla je nekam ven in kmalu jc bila na7,3j' — Ni jc — niso je pripeljali s teboj, Aleš-Odgovor jc spravil ranjenca v zelo slabo ^. ljo. Obraz se mu je nakremžil kakor otročku^ je izgubil svojo najljubšo igračo. Moja 013 ajg rica — življenje sem tvegal zanjo — in je °f^a tam — na položaju? . . . Kako bi izvedel — * ^ — kaj je z njo? ... Saj — kdo bi to taogP vedeti? ;no f Dolgo si jc belil izmučeno glavo, vono^ j'n mozgal o tisti zadnji bitki, ko je bil ^f>jjjj kdo od njegovih bližnjih znancev je bil ta®LqdA vse dokler ni prišel na misel, da je bila z»' pri tistem jurišu, tudi četna sekretarka SK"^in da, prav pred njim je stala — tista četna -]C čarka — ko so čakali za vogalom... kako . že ime ... drobna — preveč narazen posU1 oči — vsa mozoljasta, zmrščna kakor ona bo to najbrž vedela!... Ime ji jc . • • RADIO Poročila poslušajte vsak dan °b 4.30, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (danes f opoldne) H, 12, 13, 14, 15 J^-30 (radijski dnevnik), 22, Wogodki in odmevi), 17, 18, f3' 24; ob nedeljah pa ob 6, J* ». 9, 10, H, 12, 13, 14, 15, **, 1930 (radijski dnevnik), 22> 23 ln 24. 4. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Glasovi v ritmu — 10.20 Pri vas doma — 12.10 V plesnem ritmu — 12.30 Kmeti iski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo naši operni Pevci — 16.00 Vrtiljak — 16* S knjižnega trga — 16.55 Ki-tara v ritmu — 17.10 Z ansamblom Artbur Lyman — 17.20 Gremo v kino — 18-15 Dobimo sc ob isti uri — 18-45 Naš gost — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z dobrimi znanci - 20.00 Go-stie mednarodnega festivala »Slovenska popevka 72« — 21.00 Paleta zabavnih zvokov T 21.28 Zabavna radijska lSra: Inšpektor Jones pripoveduje — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S p* *miJo in plesom v novi teden Drugi program 8-05 Uvodni akordi - 8-40 ^°bota na valu 202 - 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Z Jjsamblom Jaime Torres — J^-35 Glasbeni variete — 15.35 £abavn.i zbori, filmska glasba Jn se kaj — 16.05 Danes smo zbrali — 16.40 Rad imam JJ*0 — 17.40 Instrumenti v "trnu - I8.00 Odda i a protivne glasbe — 18.40 Jazz 2, J- Programu — 19.00 Pet JJJn humorja - 19.05 Za VsaKogar nekaj Tr*tn program F.?;10 Okno v svet - 20.25 g*gv§ v Bayrcuthu 1972 -^"Sobotni nočni koncert ^•55 Iz slovensko poezije reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Deset minut za EP — 14.15 Nedeljsko športno popoldne — 16.15 Humoreska tega tedna — 16.35 Popularne operne melodije — 17.05 Radijska igra: Balada o železnem Johnu — 17.36 Paleta zabavnih akordov — 18.00 Letite z nami — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski cock-tail — 14.00 Panoramo zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva— 20.10 Igramo kar ste izbrali — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Dogodki dneva — 23.55 Iz slovenske poezije [U 7. NOVEMBRA ta 5. NOVEMBRA Si*a^ro jutro ~ 8.05 Ra-*>o J?^,?troke: Rdeči ?ln0 8.44 Skladbe za mla-— 9.05 Koncert iz naših **ajcv — 10.05 Sc pomnite, parisi - 10.25 Pesmi borbe J dela - 10.45 Naši poslu-5*4 čestitajo in pozdravljali vmc* ob 11 50 Pogovor s ^luSalci - 13.30 Nedeljska 6. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 9.40 Cicibanov svet — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Minute s Havdnom in Mozartom — 12.30 Kmetijski nasveti — 1212.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Slovenski amaterski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V galeriji lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Zvoki in barve orkestra Mor-ton Gould — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z an-amblom Toneta 2agarja — 20.00 Ti in opera — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Sprehodi instrumentov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Popevke s slovenskih festivalov — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Zrcalo dneva — 17.50 Deset minut v ritmu bossa nove — 18.00 Izložba hitov — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Od romunskih step do Pirinejev — 20.50 Večer umetniške besede: Pavle Kovic — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Koncertantni jazz — 22.00 Večeri pri slovenskih skladatoljih: Stanko Premrl in Risto Savin — 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Med melodijami — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z dpmačimi ansambli in pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Claude Luter — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Od melodije do melodije z orkestrom Andre Pie-vin — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra: In articulo mor-tis — 21.17 Majhen koncert lahke glasbe — 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz sodobne jugoslovanske violinske glasbe — 22.15 Popevke se vrstijo — 23 05 Literarni nokturno — 23 15 Iz sodobne jugoslovanske violinske glasbe — Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14 00 Radijska šola za višjo stopnjo —■ 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Lahka glasba na našem valu — 16.05 Radi smo jih poslušali — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Ljudje med seboj — 17.50 Deset minut z ansamblom Moj mira Šepeta — 18.00 Parada orkestrov — 18.40 Jazz iz studia 14 — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V korak s časom — 20.15 Jugoslovanski zborovski skladatelji — 20.45 Minute s pianistom Marijanom Lipov-škom — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Salzburški festival 1972 — 2240 Iz sodobne slovenske glasbe — 24.00 Konec oddaje 8. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Glasbeni spomini — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz slovenske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Slovenske narodne v zborovskih priredbah — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vrtiljak - 16.40 Listi iz albuma Velikega Operetnega orkestra Raphaele — 17.10 Glasbena galerija — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Glasbene vinjete — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu 22.15 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno —• 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13 05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) 14.35 Glasbeni variete — 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.05 Srečanja melodij — 16.40 Mladina sebi in vam — 17.40 Sprehod skozi čas — 17.50 S slovenskimi instrumentalnimi ansambli — 18.00 Popevke na tekočem traku — 18.-0 Pop in under-ground — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Izbrali smo vam Tretji program 20 05 Kultura danes —20.20 Operni koncert — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 23.20 Kari Amadeus Harlmann: Simfonija št. 4 za godala — 23.55 Iz slovenske poezije 9. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Poslušali boste skladbe Jakoba Aljaža, Kamila Maska, Antona Foersterja, Oskarja Deva ter Zorka Prelovca v izvedbi malih pevskih sestav — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Pesmi Josipa Pavčiča — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladina poje — 14.30 Sestanek instrumentov — 14.40 Mehurčki — 15.40 V rapsodičnem tonu — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Četrt ure z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Silva Stingla — 20.00 četrtkov večer .domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer: slovaški pesnik Janko Kral — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Večer Huga Wolfa Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Beat glasba evropskih izvajalcev — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Levo, desno, naokrog — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Naš intervju — 17.50 Z ansamblom Francija Puharja — 18.00 Sestanek ob juke-bo\u — 18.40 Jazz za mlade - 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Za- bavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Med deli naših skladateljev — 20.55 Mednarodna radijska univerza — 21.05 Pet stoletij evropske zborovska glasbe — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Peter Kušar: Mozartovi klavirski koncerti — 22.25 Festival v Bergnu 1972 — 23.55 Iz slovenske poezijo 10. N0VFM3RA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Koncert za mlade poslušalce — 10.20 Pri vas doma — 12.10 "Gaelano Doni-zetti' prizor iz opere Lucia Lammormoor — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Za otroke, otroške pesmi — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Trije pozavnisti — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Alfonso D'Artega — 17.10 Operni koncert — 17.50 Človek in zdravje — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Franca Flereta 20.00 Srečko Kumar in pevski zbor Učiteljske zveze Julijske krajine — 20 30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo DrugI program 8.05 Vedri zvoki — 8.40 Petek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15 35 Vodo met melodij — 16.05 Beat glasba po svetu in pri nas — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Svet in mi — 17.50 Deset minut z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.00 Glasbeni cocktail — 18.40 Z velikimi plesnimi orkestri — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Kitara v ritmu — 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavno glasbe Izdaja in tiska CP Gorenjski tisk *' anj, Ulica Moše Pijadcju 1 — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj, Moše Pijadcja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Telefo nI: glavni urednik, odgo vornj urednik ln uprava 21190, uredništvo 21835, novinarji 21-860, maloogla-snl in naročniški oddelek 21194. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena za eno številko 70 par. Mali oglasi: beseda I din, naročnik] imajo 10 % po pusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. SOBOTA — 4. novcmnra ^2 TELEVIZIJA, 4. NOVEMBRA 935 T V v šoli (RTV Za-tf\\ 16.30 Košarka Partizan : <~»vena zvezda — prenos (RTV Beograd), 18.00 Obzornik, 18.20 V deželi klobukov — barvni film, 18.45 Gospod Piper — barvni film, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Sedem mladih — zabavno glasbena oddaja, 21.35 Na poii k zvezdam — barvna oddaja, 22.00 Medicinski center — serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 5. NOVEMBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Pet minut po domače, 9.45 Kmetijski razgledi: Osnove govedoreje (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlaki sveta, 11.50 Poročila, 11.55 Mestece Pcvton, 12.45 TV kažipot, 14.45 Sedem morij — barvna oddaja, 15.35 Po domače s * Slovenskim instrumentalnim kvintetom, 16.05 Za konec tedna (RTV Ljubljana), 16.25 Hokej Med-veščak : Kranjska gora — pronos II. in III. tretjine (RTV Zagreb), 17.35 Risanka, 17.45 Nastop koroškega akademskega okteta, 18.25 Poročila, 18.30 Kritje za umor — ameriški film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Komedija (RTV Sarajevo), 21.15 Stih in pesem (RTV Zagreb), 21.30 športni pregled (JRT), 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) ni fiJm, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Zdravo mladi (RTV Zagreb), 19.45 Risanka, 19.50 Oikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Mala antologija jugoslovanske TV drame — S. Lukič: Koledar Jovana Onloviča — drama TV Beograd, 21.45 Kulturne diagonale, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) 10. NOVEMBRA 7. NOVEMBRA 9.35 TV v Šoti, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v Sodi. — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 V. Albreht: Mala lupinica — L del, 18.05 Risanki, 18.20 Obzornik, 18.35 Pevski zbor KUD »Vinko ?.ganec« — oddaja TV Zagreb, 19.05 Mozaik, 19.10 Iz sveta oblikovanja: Oblačenje, 19.30 Dosežki medicine: Akupunktura — 1. del, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža, 20.30 3-2-1, 20.40 Mi iz Kronštata — sovjetski film, 22.10 Poema o plesu — barvna oddaja, 23.15 Poročita (RTV Ljubljana) 6. NOVEMBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove 6plošne izobrazbe (RTV Beo-g ad), 14.45 TV v šoli — po-novitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Gori, doli, naokoli: V zraku — barvna oddaja, 18.10 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Krcmcnčkovi — serijski barv- 8. NOVEMBRA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.50 Vitez Vihar — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Po domače s Koroškim akademskimi oktetom, 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19.30 S kamero po svetu: Ob vznožju Andov, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Mi med seboj: aktiv delavcev občine Radovljica, 21.35 El;i-ott: Mlin na reki Floss — 1. dol, 22.25 Poročila (RTV Zagreb) 9. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponoviitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 Vsi vse vemo — Pionirski kviz. 18.15 Obzornik, 18.30 Vsi vlaki sveta — serijski film, 18.55. Mozaik, 19.00 Mestece Pevton, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi: Makedonija danes — barvna oddaja, 21.35 A. P. Cehov: 2iva roba, 22.30 K. Ciper: Conccrti-no za orkester — barvna oddaja, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) 10.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.30 Veseli tobogan, 18.05 Obzornik, 18.20 Ritmične vaje — oddaja iz cikla Rekreacija, 18.30 Ekonomsko izrazoslovje: Osebno delo, 18.35 Glasba za oči: M. Ravol — Chagall, 18.55 Mozaik, 19.00 Sodobniki: A. Rubinstein, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža, 20.30 3-3-1, 20.40 Steze slave — ameriški film, 22.10 Sedem morij — serijska barvna oddaja, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Nedelja, 5. novembra, ob 18.30: KRITJE ZA UMOR — ameriški film; režija: Ed-mond O'Brien in Havvard Koch igrajo: Edmond O'Brien, John Agar, Emile Meyer; V tej kriminalki, polni napetih prizorov, se nam Edmond O'Brien predstavi kot spreten režiser in glavni igralec. Kratka vsebina filma: policijski inšpektor umori in oropa poklicnega svetovalca pri konjskih stavah. Edina priča je gluhonemi mož, ki hoče umor razkriti. Torek, 7. novembra, ob 20.40: MI IZ KRONŠTATA — sovjetski film; režiser Efin Dzigan; Ob 54. obletnici velike oktobrske revolucije bomo videli klasično delo iz časov razcveta sovjetske kinematografije. Film je optimistična tragedija o ljudeh, ki ne umirajo brez upanja, ampak z vero v plemenito stvar, ki mora zmagati. Petek, 10. novembra, ob 20.35: STEZE SLAVE — ameriški film; režiser Stanlev Kubrich; igrajo: Kirk Douglas, Ralph Meeker, Adolphe Menjon; Kubrich je s tem filmom ustvaril pravo mojstrovino — pssebno v analizi likov dveh generalov, ki sta že davno izgubila vsa etična načela in najosnovnejše moralne norme. FiJm je bil v številnih državah dolga leta prepovedan z administrativno odločbo ameriške filmske proizvodnje (tudi v Jugoslaviji, medtem ko je v Franciji prepovedan še zdaj). Zgodba se dogaja v Franciji v prvi svetovni vojni in jc posneta po resničnem dogodku. Kranj CENTER 4. novembra amer. barv. film KJE JE POT NA FRONTO? ob 16. in 18. uri, ob 20. uri nastopa IVICA ŠERFE-ZI, premiera amer. barv. CS filma VITEZI RULETE ob 22. uri 5. novembra amer. barv. film KJE JE POT NA FRONTO? ob 15., 17. in 19. uri, premiera nem. barv. filma EVA ob 21. uri 6. novembra premiera jug. barv. filma KAKO UMRETI? ob 15.30, angl. barv. CS film VOHUNKA DARLING LILI ob 17.30 in 20. uri 7. novembra jug. barv. film KAKO UMRETI? ob 15.30, angl. barv'. CS film VOHUNKA DARLING LILI ob 17.30 in 20. uri Kranj STOR2IČ 4. novembra amer. - barv. film DR. JERRYJA ČAROBNI NAPOJ ob 16. uri, amer. barv. film KAKTUSOV CVET ob 18. uri, amer. barv. film TIGER 2RE LEPOTICE ob 20. uri 5. novembra amer. barvni film TIGER 2RE LEPOTICE ob 14. m 18. uri, amer. barv. film KAKTUSOV CVET ob 16. uri, premiera amer. barv. CS filma Z GLAVO SKOZI ZID ob 20. uri 6. novembra amer. barv. CS film Z GLAVO SKOZI ZID ob 16., 18. in 20. uri 7. novembra amer. barv. CS film Z GLAVO SKOZI ZID ob 16., 18. in 20. uri Tržič 4. novembra amer. film NAŠI SORODNIKI (Stan in Olio) ob 16. uri, danski barv. film MAZURKA V POSTELJI ob 18. in 20. uri, premiera jug. barv. filma KAKO UMRETI? ob 22. uri 5. novembra amer. barv. film DR. JERRYJA ČAROBNI NAPOJ ob 15. uri, danski barv. film MAZURKA V POSTELJI ob 17. in 19. uri 7. novembra amer. barv. film HATARI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 4. novembra ob 17. uri nastopa IVICA ŠERFEZI, amer. barv. film PEKLENSKI KOMANDOSI ob 19. uri 5. novembra amer. barv. film PEKLENSKI KOMANDOSI ob 15., 17. in 19. uri 6. novembra amer. barv. film HATARI ob 18. in 20. uri Krvavec 5. novembra amer. barv. film CHUKA ob 16. in 19. uri Škofja Loka SORA 4. novembra angl. barv. film VAMPIRJEVE LJUBICE ob 18. in 20. uri 5. novembra angl. barv. film VAMPIRJEVE LJUBICE ob 16. in 20. uri, nemški barv. film INŠPEKTOR PERAK ob 18. uri 6. novembra kinoteka: VVA-YOMING ob 19. uri 7. novembra kinoteka: WA« YOMING ob 20. uri Železniki OBZORJE 4. novembra nemški barv. film INŠPEKTOR PERAK ob 20. uri 5. novembra amer. fiW NAJDALJŠI DAN ob 17. »0 20. uri Radovljica 4. novembra amer. barv. film DEČEK Z ZELENIMI LASMI ob 18. uri, nemški barv. film KAKO TO RE# SVOJI HČERI? ob 20. uri 5. novembra nemški barv. film KAKO TO RECI SVOJI HČERI? ob 16. uri, amer. barv. film MOST PRI REMA* GENU ob 18. uri, amer. barv. film RDEČI GUSAR ob 20. uri 6. novembra jug. barv. fijf 21 VETI NAVKLJUB ob 20. uri 7. novembra amer. barvni film ČLOVEK, KI GA TEŽKO UBIJEŠ ob 20. uri Bled 4. novembra franc. barv. film NORO SRCE ob 17. * 20. uri 5. novembra arrgl. barv. film ZASEBNO ŽIVLJENJA SHERLOCKA HOLMESA o° 15., 18. in 20. uri 6. novembra angl &ar^ film ZASEBNO 2IV_ SHERLOCKA HOLMESA 17. in 20. uri UENtf PSA 00 Jesenice RADIO 4. novembra amer. bai^* film KADAR OSEM ZVOrWv ZAZVONI 5. novembra amer. barv. film KADAR OSEM ZVONU« ZAZVONI w 6. novembra i tal. barv.r W , SEDEM MAŠČEVANJ ZA DOLARJEV fm 7. novembra ital. barv- 7 SEDEM MAŠČEVANJ ** DOLARJEV Jesenice PLAV2 4. novembra ital. barv. $ 7 m SEDEM MAŠČEVANJ DOLARJEV , 5. novembra ital. barv- 7 SEDEM MAŠČEVANJ ^ DOLARJEV barV, 6. novembra amer. fly film KADAR OSEM ZVO* ZAZVONI £afV. 7. novembra amer. ^rfi film KADAR OSEM ZAZVONI Dovje Mojstrana 4. novembra franC. CS film BORSALINO ^ 5. novembra amer. -j film ESKADRILJA SM* Kranjska gora ^, 4. novembra amer. film ESKADRILJA sMKbarV< 5. novembra angl. film V AVTOBUSU Javornik DELAVSKI ^ 4. novembra i^dffa barv. film MAČKA Z »» TI MI REPI „ar* 5. novembra franc. CS film BORSALINO REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE J- ASEPSE, 7. KRASTA, 13. RADIOTELEGRAM, 15. ELIS, 16. JJLI, 17. KARA, 18. VPADNICA, 21. BAR, 22. PA, 23. RV, 24. «J. 26. NO, 27. ADE, 29. ANARHIST, 34. MOTO, 36. ADA, 37. STOA, 39. PREOSNOVATELJ, 42. AEROBA, 43. SPOPAD so se NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 86 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) dobi Janko Vrbovec, Ljubljana, Privoz 10; 2. nagrado (20 din) Maca Langer, Pula, Zelenika 10; 3. nagrado (10 din) pa prejme Matjaž FriŠkovec, Kranj, Pintarjeva 4. Nagrade bomo poslali po pošti. „ VODORAVNO: 1. panoga udejslvovanja, poklic, 7. slika, ' 12. vrsta enigmatske uganke, tudi križana rastlina, 14. Poriv z Iglo, pik, bodljaj, 15. jadranski otok zadarskega otočja, JuJ« žensko ime (roman Claudeja Aneta), 18. Oton G. Antoni. 19. okrasen ptič, 21. glas, tančina, 22. ameriška denarna se t ^ra^ iu80zahodno od Mostarja, tudi predvojni diri-skl VoJa^e godbe, 26. vrsta lesenega pihala z zavitim kovin-n^'jn ustnikom, basovska piščal, 27. prst na roki ali nogi, 28. osi i lesnata rastlina, ki se že pri tleh močno razrašča, 29*. Že i?3 Pri 8eklri» sekanje, zamah s sekiro, 31. dalmatinsko p ,s.7° 'me, 32. brezbožnik, pristaš ateizma, 35. Narodna re-ru l< Pr's'ov skupaj, 38. vrsta zelene solate, rezva, 40. gj?. 0 *ensko Ime, gruzijska kraljica, opevana v epih kavka-j j narodov, 41. svetišče boginje Atene (Athenaion), visoka nteka plČNO: 1. tovarna tovornih dvigal v Vižmarjih, rudnika £r,prava a1' posoda za vzdigovanje premoga, 2. prebi-S. don,«r^ta'"3' avtomobilska oznaka za Rijeko, 4. vrv, ože, hin, SuSS raz2'ednica, listek v kartoteki, 6. ion z negativ-Dasu-i ri^ldm na°ojem, 7. grški bog gozdov, rastlinstva in ka 8ospod v čcščinl ln poljščini, 8. avtomobilska ozna- bo8atite OVn,k' 9* šestI del drahme; prispevek, oboi, 10. dar, Dre\' mesec židovskega koledarja, 13. mongolski vla-koio in6^0^^ kanata. 17. vrsta bojnega strupa, ki napada 23. avt™ d,hala (po ameriškem Iznajdltelju Adamsu), 20. genij, ho reniim?(TilsIca oznaka za Ogulin, 25, znak za kemično prvi-*»astava j** nemško žensko ime (Friderika), 27. lovska zanka, *as,lost| *n dedna osnova v kromosomih, nosilka dednih TeodQra' 2emUepisnl pojem, 33. tuje žensko ime, Boža, ^nčevn' Te,evizija Španije, 37. avtomobilska oznaka za 1 39. veznik. % Gla • i poš,Jite do četrtka, 9. novembra na naslov; % krl*S' M°še Pijadeja 1, Kranj, z oznako Nagradna *ar*a. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. °8led sta^ KI MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na Utl1ctnostrina arneo,oška, kulturnozgodovinska, etnografska in 0irom po svetu. Irma Koder, 6. b r. osn. šole kokrškega odreda, Križe Pričenja se dan. Sonce vzhaja. Mračna podoba pretekle n°či počasi izginja. Sončni «rkl objamejo vso pokrajino in prodro do najbolj skritih količkov. ^ani se ... Travo jc prekrila rosa. Ob Jot>ku sončnih žarkov se *aPViice zableščijo in postavio biseri. Sonce je vzšlo, rosa izginja. Dau je ... kahel veter ziblje liste na rT^easu, ki rumenijo. V sonč-r svetlobi so še bolj rumeni n svetijo se kot zlati cekini. v^s dan se svetloba poigralo^ navavo in narava s svet- Dan Listi odpadajo, veter jih raznaša okoli. Vsak dan nekaj, končno pa se narava popolnoma spremeni. Dan ugaša... - Sonce počasi tone za gorami. Za slovo še nekaj ognjenih žarkov, ki se porazgubijo v pokrajini. Prej svetloba, sončna pokrajina je zastrta s temno barvo. Veseli in razigrani listi so prenehali poplesavati naokrog, obmirovali so na tleh. Dan jc utonil, prihaja noč. Jadranka Sajovic, 8. a r. osn. šole Simon Jenko, Kranj teVn pett* Športno društvo v Križali 20. . oktobra, smo r videli, , h?86- Ust. oW^ovalo tre-K n0vljc^ bi bile ^nje pranje, plavanje Pa bodo delovale kot pomožne. Vsak član bo imel člansko izkaznico. S članarino bi si kupili svoje drese in copate. Na koncu občnega zbora smo določili šc ime za naše društvo. Imenovalo naj bi se šolsko športno društvo kokrškega odreda. Upamo, da bomo v društvu našli zabavo in s pridnimi treningri dosegli tudi lepe uspehe na šolskih tekmovanjih. Milka šmid, 7. a r. osn. šole kokrškega odreda, Križe Hod iti a sem po parku in pred seboj zagledala starčka. Bil je sključen, s palico v roki. Dolgo sem ga opazovala. Nekaj časa je hodil po parku, nato pa je utrujen sedel na bližnjo klop. Sonce ga je grelo z zadnjimi toplimi žarki. Njegov nasmejan obraz jc gledal v tla, kot da premišljuje nekaj lepega. Imela sem občutek, da je srečen in da pričakuje še več takih Jepih jeseni kot je letošnja. Ko se jc odpočil, jc šel dalje. Lepe jesenske barve listov so ga tako navdušile, da ni in ni mogel iz parka. Še vedno je gledal, kako se je vetrič poigraval z njimi. Ni se zmenil za mimoidoče. Iznenada so po ozki poti pridrveli s kolesi trije dečki. Zadnji hip mu je uspelo umakniti sc, da ga niso podrli. Dečki pa, kot da so sami v parku, so brezbrižno odvihrali. Za starčka, ki je biil prvi hip prestrašen, sc ni nihče zmenil. Starček Podnogami mi je šeles-telo listje . Listje pada z dreves. Bil sem v gozdu. Zemlja je bila pokrita z raznobarvanimi listi. Ti listi so šumeli tako lepo, kot bi poslušal pesem. Prijetno je bilo poslušati. Listje je bilo mokro, zato sem se drsal. Večkrat mi je spodrsnilo in padel sem. Toda listje mi je šušljalo zgodbico. Ves gozd je bil na nogah. Pihal jc lahel veter, zato je liste raznašalo sem ter tja in izgubljali so sc med ogromnimi drevesi. Dojan Gorenc, 5. a r. osn. šole Simon Jenko, Kranj wxari prijateljici Moj dom leži na Gorenji Savn. Naša hiša je enonadstrop-na. Imamo velik vrt, na katerem je veliko cvetic. Imamo tudi sadovnjak. Za našo hišo je speljan železniški tir. Na južni strani je odpad. Včasih sta našo hišo krasili dve vrbi. V vročih poletnih dneh sem se rada zadrževala v njuni senci. Pod vrbama je bilo vedno polno šumečega listja. Ko so ju delavci žagali ob gradnji obvoznice, mi je bilo hudo za starima prijateljicama. V mojem domačem kraju je velika tovarna. To je Tek stilindus. V trstov'no grom le čez cesto. Zelo blizu imamo tudi staro krčmo »Jerca«. Zelo rada se vozim s kolesom po Savskem logu. Majda Gogala. 4. a r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj je dolgo gledal za njimi, toda na njegovem obrazu ni bilo več strahu in ne jeze. Kdo ve, kaj je v tem trenutku premišljeval? Njegov obraz je bil takšen, da sem verjela, da se je spomnil sve* je mladosti in je dečkom oprostil njihovo objestnost, Anica Rebolj, 7. a r. osn« Šole Predoslje Knjiga in jaz Bila sem še majhna, ko mi je mamica že kupovala drobne slikanice. Nisem še znala bratti, zato mfi je mamica vsak večer, ko sem šla v posteljo, prebrala kakšen odlomek iz slikanic. Bil je čas, da sem začela hoditi v prvi razred. Tam sem sc naučila branja, pisanja in računanja. Kmalu sem začela redno obiskovati šolsko knjižnico. Najprej sem brala drobne Čebelice. Čebe-belice sem kar požirala, s takim veseljem sem jih brala. Zelo sovražim učence ali pa že odrasle ljudi, ki imajo izposojene knjige, pa jih trgajo. Mamica me je naučila, da je knjiga tisto, iz česar izveš, kako so živeli naši predniki, kako je bilo med vojno in kaj vse se je godilo tam na daljnem zahodu. Zelo rada prebiram knjige, ki jih jc napisal Kari Mav. Ta pisatelj je pri srcu tudi drugim učencem. Znan je predvsem po delih, ki prikazujejo življenje daljne Amerike Rada prebiram tudi knjige naših pisateljev, izmed vseh pa sta mi všeč Ivan Cankar in France Bevk. Sama imam majhno zbirfcei knjig, a to je premalo, radi bi imela veliko veliko knjig. Simona Zupan, 7. a r. osni. šole heroja Bračiča, Tržlfc Zdaj me ni več strah Nekoč mi je mamica uka* zala, naj grem v klet po drva. Ker sem bila takrat še majhna, nisem mogla prižgati luči. Takrat sem pomislila na strahove, ker sem vanje tudi verjela. Prijela sem za kljuko kletnih vrat in imela občutek, kot da jih z nasprotne strani nekdo drži. Hitro sem stekla po stopnicah in mamici povedala, kaj se je zgodulo. Oče je šel z meno! pogledat, kdo naj bi bil. Vrata so se čisto lepo odprla. V kleti ni bilo nikogar. Od tedaj naprej se strahov no bojim več, saj sem se o tenV da jih ni, tudi sama prepih čala. Ljudje pravijo, da strahov ni, strahovi so le zlobni ljudje, ki strašijo in motijo mirne ljudi. Alenka Kuhar, 5. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Moja prva riba Moj stric domuje v Trbovljah. 28. oktobra, na moj rojstni dan je prišel k nam. Za darilo mi je dal ribiško palico. Že naslednji dan sva šla na Bled preizkušat mojo ribiško palico. Našla sva prostor in se tam pripravila. Nalo sva šla k jezeru, Tudi stric je imel svojo ribiško palico. Ko sva prvič vrgla v jezero, ni bilo nič. Toda drugič je stric privlekel srednjo postrv. Tretjič pa je prijelo meni! Vlekel sem, toda riba je ušla. Stric se je že navij* ličal, toda prepričal sem g*, da sem še enkrat vrgel. Ifl; zgodil se je čudež: ujel serij večjo postrv kakor stric. To*, da pošteno sem se utrudIL da sem jo potegnil ven. NatQ sva šla domov. Tam naju j# čakalo odlično kosilo. Postrvi so bile tako dobre, da seni si želel, da bi s stricem morala še večkrat na lov. Bojan Gorenc, 5. a r. osn. šole Simon Jenko, Kranj Srnici V nedeljo smo šli na izlet pod hribe. Ustavili smo se na lepem, pokošenem travniku. Izstopila sem iz avta, tedaj pa sem zagledala v grmovju živali. Kaj naj bi to bilo? Bili sta dve srnici. Ozrli sta se name s preplašenimi očmi in začeli bežati, še enkrat sta se obrnili, nato pa zbežali v daljavo. S sestro sva šli ob potoku. Videli sva različne vrste gob. Pred mano je naenkrat nekaj poskočilo. Bolje sem pogledala in videla majceno, rjavo žabico, nedaleč od nje pa močerada. Ko sva se vrnili, sem videla hrast, na katerega je bila prislonjena lestev, po kateri prideš na lovsko opazovalnico. Spleza* la sem nanjo in pred mano, se je odprl čudovit svet gozda. Maja Gogala, 4. a r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj SOBOTA — 4. novembra 1 Metka I, Iz Kranja — Iz blaga, katerega vzorec vam pošiljam, bi rada imela obleko za svečanejše priložnosti. Všeč so mi široki rokavi in chancl dolžina. — Stara sem 22 let, težka 58 kg in 168 cm visoka. Marta — Obleka za vas je krojena poloprijeto, ima šal ovratnik in na hrbtni strani zadrgo. Dolžina obleke je chanel. Na poseben način so vstavljeni rokavi. Do komolcev imajo rokavi všitke, do zapestja pa so napihnjeni. Majda R. iz Preddvora — Zelo rada bi imela moderno jopico. Kako naj si jo spletena? Všeč mi je črna barva. Stara sem. 18 let, visoka 168 cm in 55 kg težka. Marta — Jopica za vas je na sredini skice. Prevladuje črna barva, črte pa so v oranžni in svetlo zeleni barvi. Izrez jopice je velik in okrogel, rako da lahko spodaj nosite bluzo ali puli. Zapenja se na gumbe, dolžina pa je le do pasu. Rokavi so vstavljeni nagubano, nad komolci stisnjeni in do zapestja ozki. Vida L. iz Kranja — Imam blago, iz katerega bi rada imela praznično obleko, ki bi jo nosila tudi za praznovanje novega leta. Stara sem 16 let, visoka 164 cm, tehtam 50 kg. Marta — Obleka na levi je za vas. Krojena je v princes kroju in ima dolga ozka rokava s koničastim zaključkom. Dolžina je do kolen. Obleko poživljajo okrasni šivi. Beseda, dve o laseh Kadar se začno lasje na konicah cepiti, jih je tre. ba pri striči. Da pa se ponovno ne bi cepili, jih je treba pravilno negovati s kvalitetnimi lasnimi vodami. Kadar se težavam z lasmi pridružijo še izpadanje las in prhljaj, z zdravljenjem lasišča ni treba odlašati. Za pranje las s prhljajem je treba uporabljati le šampon, ki vsebuje sredstvo proti prhljaju. Razen tega je med dvema umivanjima glave treba lasišče masirati s kakim posebnim sredstvom proti prhljaju. Navodilo za uporabo je priloženo vsakemu sredstvu. Kadar pa je prhljaj trdo. vraten in ga kljub temu, da smo se držali navodil, ne odpravimo, je treba do zdravnika. Takrat gre za Jtožno bolezen, ki ni samo neprijetna in trdovratna, pač pa našo okolico opozarja na našo zanemarjenost. Trdovraten prhljaj pozdravijo le zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Navadno prhljaj spremlja tu- di izpadanje las. Ko prhljaj odpravimo, tudi ta nadloga premine. Kadar pa lasje izpadajo v veli. kih količinah, prhljaja pa ni, gre za kako notranjo bolezen, ki naj jo odkrije in pozdravi le zdravnik. Bleščeči lasje so običajno znamenje telesnega zdravja in sploh dobrega počutja. Če lasje izgubijo sijaj, smo morda uporabili slab šampon, če lase po umivanju preslabo splaknemo, tudi lahko izgube sijaj. Najbolje je, če lase ob umivanju splaku-jemo s prekuhano vodo ali tako, ki smo ji dodali boraks ali kako drugo mehčalo. Voda, v kateri umivamo lase, tudi ne sme biti prevroča. Prav tako tudi sušenje las ne sme biti ob preveliki toploti. Če pa je nega las brezhibna in lasje prav tako ostajajo brez leska, vam morda primanjkuje vitaminov. Zato jejmo veliko sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov. Hrana za psa Če ste končno popustili prošnjam in morda še solzam vaših najmlajših, naj vendarle smejo pripeljati domov majhnega psa, morate še nekaj vedeti o pasji prehrani. Potem ko ste novemu članu družine določili prostor v hiši, mu jc treba kupiti še posodo za jed. Medtem ko bodo otroci in seveda tudi vi imeli veselje z njim, pa ga otroci ne znajo hraniti pravilno. Kruh, kosti in pa sladkarije, kar bi mu otroci ponujali, bi pasjemu prijatelju močno škodovali. V pasji skodeli mora biti vsak dan meso, oziroma mesni ostanki ali drobovina, kuhana in narezana. Kosti ne sme manjkati, saj so za zdravje psa potrebne. Vendar pa psu ne dajajte kosti od perutnine in divjačine. Meso pomešajte s kruhom, rižem, testeninami, polento in drugimi jedrni iz moke Kruha in krompirja naj dobi pes kar najmanj. Zelenjava naj bo prav tako vsak dan na pasjem krožniku pomešana med običajni dnevni obrok. Lahko je kuhana ali pa surova. Psu seveda ne bomo dajali fižola ali graha, pač pa solato, korenje, kuhano jušno zelenjavo itd. Ne dajajmo psu preveč maščobe. Pes potrebuje tudi vsak dan svežo vodo. Dobi se tudi že pripravljena hrana za pse, ki pa jo uporabljamo na potovanju ali na izletu, kadar ne moremo sami pripraviti hrane. Majaron Letošnja zimska sezona oblači ženeke v tople mehke puloverje Iz angora volne v pastelnih barvah To dišavnico uporabljamo kot mlado zelenje ali pa le posušene listke. Nabiramo ga pred cvetenjem ali ob začetku cvetenja. Rastline poreže-mo tik pri tleh, saj iz korenin takoj požene na novo. Zato ga lahko trikrat ali štirikrat na leto porežemo. Narezane rastline povežemo v šopke in hitro posušimo na senčnem in suhem mestu. Suh majaron osmukamo s stebelc. Hranimo dobro zaprtega, da se ne razdiši. Majaron vsebuje eterično olje in tanin. Majaron močno diši, zato ga uporabljamo le v manjših količinah. Kombiniramo ga tudi z drugimi dišavnicami in začimbami kot na primer s timijanom in limonino lupinico. Majaron je v naši kuhinji znana in uporabna dišavnica. Dodajamo ga v kmečko krompirjevo juho, krompirjevi juhi z gobami, obaram, jetrnim cmokom itd. Tudi nekatere mesne jedi morajo vsebovati majaron: majaro-novo meso, golaž in meso pripravljeno kot divjačina. Z majaronom odišavimo sesekljane zrezke ali mesne štru-ce. Brez majarona ne smejo, ostati krvavice, jetrne klobase in pa godlja. Pečeni piščanec lepo diši, čc v trebušno votlino denemo vejico majarona. Z njim odišavimo tudi jedi iz domačega kunca in jagnjetine, potem jedi iz zelja, ohrovta, graha in kole rabe. Majaron je sestavni del pastetnih dišav in kvaš. Iz majarona se kuha tudi čaj. Ugodno deluje pri prebavnih motnjah, povečuje odvajanje vode in pomirja živce. ffczdravnik ^Tsvetuje Profilaksa alergijskih bolezni otrok tudi kontrola jemanja zdravil proti alergijski l-o-lezni je važna: o tem mora zdravnik poučiti »,ar' še, pa tudi večje otroke lahko. Ti so še posebej skrbni, če jih zdravnik pouči. Ce jih starši P«"1 tem še spodbujajo, ji"1 lahko popolnoma zaUP*J mo (lep primer so otroci diabetiki). Zaželeno je, *» alergičnega otroka zdravi vedno isti zdravnik (ped*' ater-alergolog) in da i0 otrok prijavljen in vpisan v kartoteko alcrgološk« ambulante v otroškem dispanzerju. Nujno je ™di' da ima otrok svojo aler-gološko knjižico, v katera se vpisuje vsakokratno obolenje, zdravljenje | dieta. Cepljenje alcrgič"ib otrok je včasih problem* tično pa tudi nevarno, & ne upoštevamo otrokove alergijske bolezni. Cepljenje alergičnega otroka I >n" ko senzibilizira. Pri t** ljenju alergičnih otrok se držimo tehle navodil-' 1. Pri alergijskih kožn* boleznih otroka ne cepimo, dokler njegova kož" ni popolnoma zdrava; P° možnosti ga cepimo sam0 poleti. . -*. alergijskih 2. Pri nih boleznih cepljeni* proti črnim kozam ne svetujem, prav tako ne cep1' va, ki vsebuje jajčne g ljakovine, saj vemo, d» sta skoraj dve treti'J otrok s kožno alergijo občutljivi na jajčni beljak 3. Važna Je tudi na cepiva, število V°sA'. meznih cepljenj in 32i l30«1245.o ^528.2 S"35-3 §5 LJUBLJANA 13-30-00550-1 13-30-005404 40006-03 11-30-02560-2 13-30-02979-6 13-30-01963-6 13-30-01954-8 H-30-05000-2 H-30-05002-0 13-30-00281-2 H-30-00552-5 30260 3-C00070 H-30-00358-3 13-30-00328-6 11-30-00183-3 13-30-00262-7 13-30-00018-0 4292-03 30892-03 277-03 13-30-00002-9 30871-03 13-30-00028-7 13-30-00389-7 13-30-01963-6 137-03 13-30-00394-9 13-30-00156 3 13-30-00004-7 13-30-01954-8 11-30-00225-2 - 2856-03 30576 13-30-00002-9 13-30-01954-8 13-30-00255-7 11-30-00520 6 4714-03 6631-03 11-30-05000-2 8671-03 8705-03 13-30-00377-2 870-03 11-30-05002-0 11-30-00429-4 11-30-00269-6 13-30-00151-8- 13-30-00328-6 13-30-00955-8 11-30-00465-6 13 30-00351-4 4881-03 13-30-00017-1 3-000070 30887-03 1304-03 11-30-GvaKO 5 13-30-00173-0 11-30-004294 6513-03 11-30-00040-5 8671-03 1302-03 11-30-00281-8 11-30-003644 13-30-00017-1 3340-03 13-30-00108-6 4881-03 7030-03 -1972-03 13-30-002557 100.- DIN 13-30-03251-8 13-30-00264-5 8293-03 13-30-02010-6 6631.-03 11-30-00225-2 7943-03 11-30-00390-9 13-30-01023-1 30887-63 13-30-00231-7 13-30-00018-0 4292-03 9204-03 13-30-00014-4 13-30-00264-5 30892-03 13-30-00132-3 9083-03 870-03 11-30-00040-5 6311-03 11-30-00519-0 9122-03 13-30-00215-9 13-30-00357-8 8335-03 13-30-03251-8 11-30-01756-6 13-30-00132-3 13-30-00017-1 99-03 13-30-00095-9 11-30-01807-3 13-30-00255-7 8671-03 13-30-00004-7 2158-03 13-30-01663-3 2158-03 , 1304-03 5038-03 13-30-00013-5 11 -30- G1682-8 1302-03 13-30-001864 13-30-00013-5 1972-03 13-30-01528-1 13-30-00095-9 4881-03 11-30-00533-0 13-30-00392-1 20717-03 13-30 00215-9 5864-03 11-30-00519-0 5038-03 20821-03 13-30 00394-9 11-30-00269-6 3-000070 13-30-00004-7 20070-03 13-30-00010-8 13-30-00270-6 13-30-00013-5 11-30-00056-6 , 11-30-02028-1 6631-03 13-30-00125-3 2622-03 30873-03 11-30-0201-';-8 11-30-00519-0 13-30-00004-7 13-30-00130-5 13-30 00101-3 13-30-00536-1 6513-03 13-30-00085-2 13-30,00065 8 6631-03 40006-03 8335-03 30873-03 11-30-00390-9 137-03 40010-03 13-30-00132-3' 13-30-00125-3 13-30-00002-9 11-30-00358-3 40006-03 13-30-00328-6 13-30-00390-3 3-005676 6157-03 11-30 02513 4 J 3-30 00010-8 13-30-00270-6 30871-03 13-30-00038-4 13-30-02979-6 2158-03 13-30-03251-8 1- -30-00187-3 13-30-00328-6 13-30-01977-9 13-30-00231-7 137-03 13-30-00328-6 an*a čestita srečnim dobitnikom in obvešča, da lahko prejmejo dobitke po preteku 7 dni — osebno pri poslovnih enotah Jugobanke ali po pošti. V naši podružnici Jugobanke v Ljubljani so uspehi na tem področju dobri, čeprav ne taki odlični kot v celotni Jugobanki. Delamo namreč na področju, kjer je varovanje že tradicija in so druge banke trdno zasidrane, tako da se moramo zelo potruditi, da ne zaostanemo za splošnim porastom varčevanja v Sloveniji. Pri nas smo letos zabeležili porast dinarskih in deviznih hranilnih vlog, ki celo v % presega porast teh vlog pri bankah v Sloveniji. K temu nam je pripomogla tudi razširitev mreže naših poslovalnic (trenutno še vedno precej skromna, saj imamo šele 5 podružnic — po eno v Mariboru, Celju in na Jesenicah in 2 v Ljubljani). Delno je uspeh — posebno pri vezanih vlogah — treba pripisati kreditiranju stanovanjske izgradnje, ki se hitro širi. Seveda smo tudi tu še precej skromni v primerjavi z drugimi bankami, ki opravljajo te posle že desetletja. Omeniti je treba še to, da je Jugobanka v celoti pa tudi naša podiužnica v Ljubljani zelo uspešna pri zbiranju deviznih vlog naših zdomcev. V. ta namen je banka organizirala svoja predstavništva v tujini, ki organizirajo centre oz. v Nemčiji že imajo posebne informacijske centre v mestih, okoli katerih je zaposlenih največ naših zdomcev. Jugobanka na ta način ustvarja široko mrežo v tujini (Franciji, Holandiji, Avstriji, Danski in Švedski, /DA in Kanadi ter Libiji), ki bo omogočila našim zdomcem, da bodo svoje prihranke varno in koristno naložili ter pri tem od svoje banke dooi-li poleg kreditov in drug;h bančnih storitev tudi vse zaželene informacije. Jugobanka že ima v Nemčiji, Švici in Avstriji pogodbe z bankami, ki omogočajo zdomcem varčevanje ?. dvojezičnimi knjižicami, prijavlja pa še nadalje takšne in podobne aranžmane z vrsto drugih bank v tujini, kjer so zaposleni naši ljudje. Ob dnevu varčevanja želimo svojim varčevalcem še naprej mnogo uspehov pri njihovem delu, pri zbiranju prihrankov in izpolnitev vseh njihovih želja. £ Jugobanka je veliko truda vložila za mlade varčevalce (otroško varče vanje) % V hranilništvu otroškega varčevanja je v sorazmerno kratkem času zbranih veliko denarnih sredstev. mali oglasi Industrijsko in montažno podjetje za izolacije TERMIKA LJUBLJANA, Kamniška cesta 25 razglaša prosta delovna mesta več NK delavcev za proizvodnjo v treh izmenah v obratu Trata pri Škofji Loki za določen čas Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj aH po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov Termika, obrat Trata pri Skofji Loki. Za razpokane roke vam svetujemo uporabo DROGESAN LABOR KREMO Kem. kozm. obrt P. Šinkovec, Kranj, Prešernova ul. POTROŠNIKI! Sveža konzumna jajca lahko dobite v valilnici v Naklem vsak torek, četrtek in soboto od 6. do 18. ure. KZ Naklo PRODAM Kvalitetne SADIKE JABLAN in HRUŠK v vseh novejših sortah nudi drevesnica CEGNAR FRANC, Dorfarje 26, Žabnica 5634 Prodam rabljeno SPALNICO. Cena 1200 din. Ogled vsak dan od 14. do 19. ure pri Hrabarju Vinku, Ranko-va 2, Ljubljana — Šiška, VIL nadstropje, stanovanje št. 55 5644 Prodam več OSLOV. Mošnje 12 5645 Prodam 200 kg težkega BIKA in pet mesecev starega PSA volčjaka. Virmaše 4, Škofja Loka 5646 Prodam 80 kg težkega PRAŠIČA. Vodice 139 5647 Prodam KRAVO bohinjko, ki bo januarja teletila. Ljubljanska 23, Radovljica 5648 Prodam KRAVO s teličkom. Podreča 45, Kranj 5649 Prodam suhe hrastove DESKE 25 in 50 mm. Naslov v oglasnem oddolku 5650 Prodam trajnožarečo PEČ. Jože Avsenec, Zg. Dobrava 23, p. Kamna Gorica 5651 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Britof 212, Kranj 5652 Prodam 2000 kg KORENJA. Škofjeloška 25, Kranj 5653 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, s teletom. Medno 12, Medvode 5654 Prodam nov 1200-1 trsk i SOD za gnojnico in motorno gnojnično ČRPALKO. Medno 12, Medvode 5655 Prodam smrekove PLOHE. Sp. Bala 7, Preddvor 5656 Prodam dobro ohranjeno kompletno SPALNICO za 1400 din. Delavska cesta 55, Kranj 5657 Prodam malo rabljen TRAKTOR stayer 32, tip 430 s kosilnico in kabino. Hrast je 45, Kranj 5658 Prodam TELEVIZIJO RR s stabilizatorjem in anteno. Gorice 2, Golnik 5659 Zaradi selitve takoj prodam odlično ohranjeno kuhinjsko KREDENCO in PLINSKO PEC. Milojevič Božidar, Cesta JLA 12, Kranj 5660 Prodam OTROŠKO POSTELJICO s predalom in odejo, otroško STAJICO, ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, MIZO in dva STOLA. Ogled v popoldanskih urah. Plaj-bes Frančiška, Križe 38 5661 Prodam MIZARSKO STISKALNICO na 30 kovinskih vreten 200 X 100 cm komplet s oink ploščami. Irt Franc, Zbilje 12, Medvode 5662 Prodam zložljiv OTROŠKI VOZIČEK za dvojčke in POSTELJICO. Vodnik, Mlakarjeva 22, Kranj 5663 za Prodam SPALNICO 1200 din. Informacije dobi« vsak dan od 15. ure dalje- Dulc, šorlijeva 16, Kranj 566* Prodam PRAŠIČE zazakoL Šenčur, Dolavska 2 Prodam štiri PRAšlCB« težke po 30 kg. Galjot Jan#' Velesovo 15, Cerklje 5660 Prodam 600 kg težkega VOLA. Srednja vas44,SenČuj Prodam skoraj novo fj? BENTO znamke CONSUI/ LIGNATONE s kompleto"* selmerjevih dušilcev in ba' chovim ustnikom. TeIefo(| 23-972 566» Prodam KRAVO po teletu-Možjanca 5, Preddvor 567 Prodam večjo količino m bih bukovih in kostanjev'11 DRV ter BUTARE. BašeJj }'• Preddvor 567 Prodam, dve breji OVCj Cvenkclj Andrej, Zge-Ša JS Begunje #J Prodam osem tednov sta PRAŠIČKE. Grad 43, CcrkMf 4 Prodam suhe smfk(J) DESKE 25 mm. Mavčiče Prodam ■ termoakum ulaciJ' Anton L»W sko PEČ 5kW. Kmet Partizanska 42, Škofja --^ Prodam brejo KRA^f Voglje 72 . vKl>j °ga!a> Kidričeva *-lOr°clain AVTrv 5672 Smlednik0 renault Ctln'ska 64, Kranj 5673 TR1PLEX GARAŽO v centru. Kranja prodam najboljšemu ponudniku za takojšnjo gotovino. Ponudbe poslati pod »navedite ceno« 5660 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1967. Ogled v nedeljo od 9. do 12. ure. Uranič Alojz, Ulica mladinskih brigad 5, Kranj 5674 Prodam GARAŽO na cesti Staneta Žagarja 7 v Kranju. Dolinar, Partizanska 42, nova stolpnica, Skorja Loka. Takoj prodam dobro ohranjen FIAT 750. Praprotnik, Loka 5, Tržič 5662 Prodam KATRCO R-4, letnik 1965. Cena ugodna. Ostcrman Ivan, Britof 120, Kranj 5663 Ugodno prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1960, bele barve. Cerklje 71 5698 Prodam karamboliran FIAT 850 coupe, letnik 1970. Urh, Zg. Bitnje 60 5699 Ugodno prodam VW 1200 in VVARTBURG turist. Sp. Seni-ca 9, Medvode 5700 Prodam glavno GRED za spačka. Zg. Brnik 108 5701 Prodam dobro ohranjen FIAT 850, letnik 1967. Zadnik, Gorenjski tisk Kranj ald Šempctcrska 49, Kranj 5703 Prodam osebni avto — AUSTIN 1300, letnik 1970. Naslov v oclasnem oddelku 5703 Prodam FIAT 750 in dve mladi PSIČKI. Bokal, Zminec 20 Škofja Loka 5701 Prodam FIAT 750, letnik 1963. šorlijeva 7, Kranj, telefon 24-064 5717 Takoj oddam TRIPLEX GARAŽO v pritličju (Vodovodni stolp N) za 10 mesecev s plačilom naprej. Telefon 23-972 5664 Prodam NSU 110 SC, letnik 1967, rdeče barve. Ogled v soboto in nedeljo od 15. do 18. ure. Mošnje 48, Radovljica POSESTI Prodam enodružinsko HIŠO z vrtom v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 5669 Prodam 1 ha TRAVNIKA v k. o. Tenetiše in 0,5 ha GOZDA. Naslov v oglasnem oddelku 5670 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Podbrezjah. Naslov v oglasnem oddelku 5671 POSOJILA Takoj nujno potrebujem 6000.000 S din (šest milijonov) za ohranitev in razširitev perspektivne in dobro vpeljane obrti Za dobo dveh do treh let z zaželeno obrest-io. Naslov v oglasnem oddelku 5631 STANOVANJA Mati z otrokom nujno potrebuje SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »nujno — soba« Mlad par išče SOBO in KUHINJO ali večjo sobo v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku Mlad študent išče SOBO v Kranju. Informacije na telefon 21-285 Kranj ' 5668 Mlad zakonski par brez otrok išče SOBO po možnosti s kubinjo v Kranju. Ponudbe poslati pod »do maja« Zamenjam dvosobno STANOVANJE na Jesenicah za enakega v Škofji Loki ali okolici. Rakovec Tone, Partizanska 43, škofja Loka 5706 ZAPOSLITVE Mlajši upokojenki nudim stanovanje za VARSTVO dojenčka. Ostalo po dogovoru. Magajna, Hrastje 65, Kranj Popoldne grem pospravljat stanovanje ali gostinske lokale. Naslov v oglasnem oddelku 5672 Mlado dekle gre za GOSPODINJSKO POMOČNICO ali varovat otroke. Ponudbe poslati pod »pridna« 5708 Iščem ŽENSKO za varstvo dveh otrok. Omerza Martin, Groharjevo naselje 7, škofja Loka 5709 IZGUBLJENO Zatekla se je črno-bela PSIČKA. Ravnikar, Mandelj-čeva 8, Kranj 5710 Od Vrbe do konca Lesc izgubljenih 500 din vrnite proti nagradi 200 din na naslov v oglasnem oddelku NEDELJSKI PLESNI TEČAJI za začetnike in nadaljevalni se začnejo v nedeljo, 5. novembra, ob 8.30 in 10.30 ROLETE, lesene, plastična in žaluzije, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik ŠPILER, Gradni-kova 9, RADOVLJICA, telefon 064-75-610. Pišite, pridem r.a dom 5427 Strokovno polagam TAPETE. Grobelšek Lado, Planina 9, Kranj 5673 ČESTITKE PODGORŠKOVI MAMI iz Šenčurja, Velesovska 26, za osemdeseti rojstni dan še na mnoga zdrava leta! Marica, Mihelca in Slavka z možmi ter vseh šest vnučkov 5712 PRIREDITVE Mladinski aktiv TRBO.TE priredi vsako soboto ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 5674 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo ob 17. uri MLADINSKI PLES. Igral bo ansambel »TIGER«. Vljudno vabljeni! 5430 ŠD VOKLO vas vabi vsako soboto ob 19. uri na MLADINSKI PLES. Igrajo TEK-TITI 5714 KVINTET RUDIJA JEV-ŠKA priredi v soboto, 4. novembra, ob 19. uri PLES v gostilni ZELENICA v Žirovnici (Osvald). Vabljeni! 5715 industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22 vabi k sodelovanju večje število sodelavcev, ki jih želi zaposliti zaradi razširitve svojega programa v kooperaciji z za-hodnonemško firmo Bomag Boppard. Razpisujemo delovna mesta: 1. pomočnika glavnega direktorja Pogoji: visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri; 2. vodjo splošnih služb Pogoji: visoka ali višja izobrazba pravne smeri; 3. več diplomiranih inženirjev in inženirjev I. stopnje strojništva za delo v tehničnih službah 4. več strojnih in ekonomskih tehnikov 5. visoko kvalificirane, kvalificirane in priučene delavce struga rje rezkalce strojne ključavničarje monterje 6. pomožne delavce Posebni pogoj za vsa delovna mesta je določena poskusna doba po našem pravilniku. Lastnoročno napisane prošnje z dokazili o izobrazbi in praksi naj kandidati predložijo delovni organizaciji v roku 30 dni od objave razpisa. Prijave pod tč. 1. in 2. pošljite v zaprti kuverti z oznako, za katero delovno mesto kandidirate. Podrobne informacije dobite v kadrovski službi našega podjetja. Požar Kazen za hudo poškodbo Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 21-letnega Cirila Mat-ka iz Praš pri Kranju zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe na osem mesecev zapora. Dogodek se je pripetil 7. avgusta lani zvečer v vasi Jama. Obtoženec je skupaj z več fanti pri neki hiši pomagal popravljati traktor, nato pa so vsi odšli v gozd. Takrat se je pripeljal po cesti mimo Jože Novak in začel vpiti. Vsi so se raz-bežali, nato pa spet zbrali na istem mestu. Ko pa se je Novak na mopedu še enkrat pripeljal mimo, je obtoženec stopil izza drevesa s palico v roki in Novaka udaril. Udarec je bil tako hud, da je Novak na levo oko oslepel. Sodišče na podlagi vseh dokazov in izpovedi prič nI moglo zaključiti, da je bilo dejanje storjeno v samoobrambi. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo okoliščine, ki so pripeljale do dejanja in težo kaznivega dejanja. Kot olajšilno je upoštevalo obtoženčevo mladost, nekaznovanost, njegovo obžalovanje in pripravljenost povrniti škodo. Zaradi naštetih okoliščin je sodišče po zakonu predpisano kazen za tako dejanje omililo in obtožencu prisodilo 8 mesecev zapora. Ne zna živeti na prostosti Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 49-Ietnega Dušana Ogrina iz Ljubljane na šest let strogega zapora zaradi več kaznivih dejanj. Avgusta 1970 je v Bjelovarju natvezil Slavku Knoku, da potrebuje denar za pot v Švico, kjer ima njegova mati hotel. Zato mu je Krok izročil 900 din. Na Dledu pa se je obtoženec tudi v avgustu istega leta srečal z Milivojem Iličem, s katerim sta se poznala že prej. Oba sta bila brez denarja, zato je Ilič omenil, da ga ima njegova mama prav gotovo. Na Illčevem stanovanju sta odprla ročno blagajno in vzela iz nje 400 din. Kasneje je Ogrin tam še enkrat obiskal Iličevo stanovanje in z izvijačem odprl ročno blagajno. Prisvojil si je 1000 din, nekaj zlatnine in ročno uro. V sobi Milivoja Iliča je našel Še 3 metre blaga, aktovko ln dva dežnika. Vse to blago v vrednosti 1260 din si je pri-avojil. Konec maja leta 1970 je podobno kot pri Slavku Knoku Izmamil denar J. Ć. iz škofje Loke. Natvezil jI je, da se bo poročil z njeno hčerko ln jo odpeljal v Švico. J. C. mu je za popravilo avtomobila Izročila 450 din. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo težo kaznivih dc- tanj in ga je za dejanje protipravno pridobljene premoženjske Loristi obsodilo na tri leta strogega zapora, za drugI dve delanji pa za vsako po leto dni zapora. Ker je bil obtoženec pred dvema letoma obsojen na občinskem sodišču v Kranju paradi goljufij na dve leti zapora, mu je okrožno sodišče izteklo enotno kazen šestih let strogega zapora. Obtoženec je pil zadnjih 25 let velikokrat v zaporu, vendar pa kazni nanj niso vplivale pozitivno. Zato sodišče pri Izreku sodbe nI moglo Itazni omiliti. Kot olajšilne okoliščine pa je sodišče upoštevalo njegovo priznanje, težko mladost, zdravstveno stanje ln pa pripravljenost povrniti škodo. L. M. V torek, 31. dktobra, okoli 18. ure je začelo goreti stanovanjsko in gospodarsko poslopje Alojza Cimžarja iz Zg. Bele. Ogenj je uničil ostrešje celotne stavbe. Pogorelo jo tudi okoli 6 ton sena. škode je za okoli 80.000 din. Vzrok požara še ni znan. KRANJSKE OPEKARNE KRANJ obrata Cešnjevek in Bobovek vabita k sodelovanju' 10 delavcev za razna opekarska dela Osebni dohodek po pravilniku osebnih dohodkov. Možnost kasnejšega strokovnega izpopolnjevanja. Samska stanovanja zagotovljena. Zahvala Ob težki in nenadomestljivu izgubi dobrega moža in skrbnega očeta, starega očeta, brata in strica Jožeta Prestorja Muščovega ata iz Zg. Brnika se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in podarili toliko cvetja. Lepo se zahvaljujemo dr. Majiču in strežnemu osebju bolnico Golnik, č. duhovščini iz Cerkelj, pevcem, gasilcem iz Zg. Brnika, tovarnam Iskra, Sava, Tekstilindus, osn. šoli Cerklje in kolektivu Živila Kranj. Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala. žalujoči: žena Ivanka, sinova Janez in Jože z družinama, hčerki Marinka in Anica z družinama, sin France in hčerka Ivanka, sestra Ivanka in brat Janez Zg. Brnik, Hrastje, Stara Loka, Bukovica NEPRIMERNA HITROST V ponedeljek, 30. oktobra, ob 2. url zjutraj se je na o esti orne1' drugega reda med Lescami in Bledom pripetila huda pr na nesreča. Voznik osebnega avtomobila Jože Prešeren iz *-,e. je vozil proti Bledu. V blagem ovinku pa ga je zaradi nep merne hitrosti zaneslo v levo, zato je naglo zavil v desj 7 pri tem pa izgubil oblast nad vozilom. Avtomobil je aZ' OTROK PRITEKEL PRED AVTO il0 V torek, 31. oktobra, popoldne se Je na cesti v *f^"'(,ilK pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtom«1 Ratko Arh z Jesenic Je vozil proti škofji Loki. Na plflV*,0|>il je nenadoma z leve strani pritekel pred njegov avto 2-letnl Blaž Vrhunc s Plavža 71. Ranjenega otroka so P IJaii v bolnišnico. NEZGODA PEŠCA v torek, 31. oktobra, nekaj pred šesto uro zjutraj j^j^ Jesenicah pred kinom Radio voznica osebnega avtom ^ Nada Rožič z Jesenic zadela Milošava Rističa z Jesen1 > ^ je zunaj prehoda za pešce prečkal cesto. Ranjenega so peljali v bolnišnico. VOZIL PO LEVI jt, * V sredo, I. novembra, ob 19.30 se je na Begunjskii# j« Lescah pripetila prometna nezgoda. Pero Ristič z Blea je