PoStnina pavSalirana.
(icefrUa finj**** \
Političen list.
Naročnina znaša: Z dostavlian|em na dom ali po poStl K 10'— mesečno. četrtletno K 30’—. Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9'50. — lnserati po dogovoru.	List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin.	Uredništvo ln uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva St. 276, uprave St. 24.
Leto III.	Maribor, petek 11. junija 1920. Št. 128.	
Albanci oblegajo Valono.
Volilni red dovršen. — Klerikalci proti kancelparagrafu. — Giolitti sestavi novo vlado.
rp v • •
Turčija.
Ena za drugo so podpisale svojo obsodbo centralne države s katerimi je bila antanta celih pet let neizprosen boj, ki ga je končno odločilo naše orožje v Macedoniji. Na Balkanu je vojna začela in na Balkanu je tudi končala, na Balkanu je bila odločena. In čudno, na Balkanu se bo tudi končala mirovna konferenca.
Najprej je prišla na zatožno klop Nemčija, za njo Avstrija, Bolgarska, Madžarska in v najbližjih dneh pride še poslednja — Turčija. Kakor je povzročila Turčija v vojni mnogo neprilik, tako jih je povzročila tudi pri sklepanju miru. Turško vprašanje je bilo za mirovno konferenco trd oreh, katerega še do danes ni popolnoma pregrudila. Nekaj časa je izgledalo kakor da hoče mirovna konferenca Turčijo popolnoma izbrisati iz zemeljskega površja, sedaj pa je končno obveljal sklep, da se Turčijo še nadalje ohrani pri življenju, samo, da se jo precej zmanjša ter jo potisne v tesne okove iz katerih se ne bo mogla tako zlepa zganiti
Država in umetnost.
Carigrad ostane še nadalje turški, toda le pod pogojem, da bo Turčija vestno izpolnjevala vse naloge, ki ji jih nalaga mirovna pogodba. Poleg tega pa bo to mesto pod stalno kontrolo antantnih čet. Turki bodo smeli imeti v Carigradu in sploh na tej strani Bospora samo 500 vojakov. Dodeka-neško otočje pripade po večini Grški, deloma pa tudi Italiji. Smirna z zaledjem pa postane samostojna državica pod grško nadoblastjo, Imela bo tudi svoj lasten parlament, ki bo imel čez pet let pravico, da se izrazi, ali naj ostane Smirna še nadalje samostojna država, ali pa naj se združi povsem z Grško.
Od Turčije se odcepijo nadalje Palestina,! Sirija, Hedžas, Arabija, Mezopotamija ter j Armenija, deloma popolnoma, deloma pa samo polovično, tako da bodo v resnici samostojne, na videz pa pod turško nad-S oblastjo. Ta nova Turčija, ki ne bo več evropska država, čeprav bo posedala Carigrad, bo štela približno devet milijonov pre- j bivalcev od katerih bo 6 milijonov in 700 tisoč muslimanov, dva milijona in 300 tisoč pa drugovercev. Spoštovati bo morala narodnost in versko prepričanje, ki bo popolnoma
Te dni slavi na Češkem v mestu Pisku pesnik Adolf Heyduk svojo 85. letnico. Hey-duk je torej nekako iste starosti kakor naš; Stritar. Kar se tiče pomena, je bil Stritar; mnogo večje važnosti za nas, nego Heydukj za Čehe. Od leta 1870. se je oglašal pesnik ; Heyduk v češki literaturi s svojimi drobnimi pesnimi in tekom let je izdal lepo vrsto pesniških zbirk; najboljša knjiga je zbirka »Cimbal in gosle«, kjer jako dobro uporablja slovaške motive. Sicer Heyduk ni stal v ospredju, hodil je svoja pota, po poklicu je bil profesor risanja na realki v Pisku. Domače mesto ga je spoštovalo in je bilo ponosno nanj. Heyduk je s pesnijo pozdravil svobodo svojega naroda in je danes naj-, starejši češki literat. Te dni je slavi svojo 85. letnico.
Predsednik Masaryk se je peljal v avtomobilu iz Prage v Pisek, da čestita staremu pesniku. Z njim se je peljal minister prosvete Haberman, pesnik Machar (sedaj generalni inšpektor armade) prof. Vrtina i. dr. V mestu Pisku so se vršile velike slavnosti pesniku na čast. Realka, na kateri je bil Heyduk profesor, je dobila sedaj njegovo ime. Prezident Masaryk se je peljal k pesniku v hišo, tam ga je pozdravila pesnikova žena
in prezident je osebno čestital pesniku. Isto-tako drugi zastopniki vlade. (Pesnik Machar je šaljivo dodal, da so zdaj generali postali pisatelji, pesniki pa generali). Pozneje je prezident Masaryk na županov pozdrav odgovoril sledeče: »Pri svojem prihodu na Češko sem j imel priliko zahvaliti se pisatelju Jirasku za nje- J govo veliko življensko delo, danes pa časti-tam Heyduku k njegovemu velikemu delu. S tem, da sem počastil našega najstarejšega pesnika, priznavam, da sem hotel s tem reči, da biv država brez temelja literature in umetnosti ne bila država«.
Te besede velikega češkega misleca so pomenljive tudi za nas. Kultura je temelj države in umetnost je vir te kulture. Kako pa kaj naša vlada misli o tem? Za Stritarja zbirajo dobri ljudje darove. Upajmo, da ga bodo rešili lakote —■ saj bo naša država izvozila več tisoč vagonov žita. Razmere naših pisateljev so znane. Bore se za življenje. Vlada ni dala doslej niti enemu primerne službe. V Srbiji, pravijo, je v tem ozivu boljše. Pri nas je še vse, kakor v Avstriji. Ko bi malo pogledali v svet, bi videli, da drugod drugače skrbe za delavce ki s svojim delom tvorijo narodno kulturo. Zato se nam zdi poset prezidenta Masaryka pri pesniku Heyduku važen in njegove besede bi si lahko vzeli tudi jugoslov. državniki za zgled.
svobodno. Vojaštva ne bo smela imeti nika-kega, razen nekako teritorijalno milico za vzdrževanje reda in miru.
Turčijo bo do podpisa mirovne pogodbe težje pripraviti nego je bilo ostale države. Razni pravoverni turški elementi še mislijo ne na podpis, ampak zbirajo na skrivnem čete ter organizirajo splošen upor. Zadnje čase je prišlo med temi četami ter med antantnimi posadkami do hudih in krvavih spopadov, ki so sprva končali zmagoslavno za Turke, pozneje pa so dobile antantne čete znatna ojačenja in Turki so bili znova poraženi. Toda samo to še ne bo izdalo. V Turčiji se bo prelilo, predno bo dosežen popoln mir, še mnogo krvi, toda če se ne zgodi kaj nepričakovanega, bo tudi Turčija končno prej ali slej morala podpisati mirovno pogodbo ter se udati v svojo usodo. Kajti če so podpisale vse druge države, bo brez-dvomno morala tudi Turčija.
S tem pa bo podpisana poslednja mirovna pogodba ter zaključena 'najgroznejša morija, kar jih je doživel človeški rod od svojega početka skozi sva tisočletja do danes. Ko bo podpisana še ta poslednja mirovna pogodba, ko bo zaključena vsa tragedija, potem bomo lahko pregledali vse, kaj je pustila, kaj je uničila in kaj je na novo rodila svetovna vojna. Napravili bomo bilanco, ki bo v marsikateri postavki žalostna.
Na podlagi te bilance bo potem svetovna politika gradila nove čase, nove zapletljaje« konflikte in vojne.
Odgovor
gosp. dr. Leskovarju na pismo v »Straži* od 4. junija.
Z ozirom na obrekovalne napade, s katerimi me je po kratkem molku pričela „Straža* meseca maja ponovno osrečevati, sem Vam 1. junija pisal obširno pismo, v katerem sem reagiral na te lažnjive napade, v nadi, da kot poštenjak te vesti, kot neresnične popravite. Tega doslej niste storili, pač pa ste napisali v „Straži" od 4. junija nekak odgovor na neke notice v ,,Mariborskem delavcu".
V	tem pismu ste neženirano najin pogovor po svoje prikrojili z blagim namenom mene osmešiti. Dasi jaz nikoli nisem tega pogovora, katerega ste mi po Vašem zatrdiiu milostno
blagovolili dovoliti, smatral kot kak važen državni pogovor11, temveč sem ga smatral med olikanci samoobsebi umevnim, sem bil vendar prepričan, da Vas kasneje ne bo strah tega, kar ste govoriji.
Le zato, da se mariborske javnosti ne bo na infamen način slepilo in ne zato, da branim svojo čast (,,Straža" mi je ne more nikdar vzeti), sem se odločil, da tudi jaz javnosti opišem ta pogovor.
Pogovor ob oddaji magistrata je bil tale: dal sem Vam ob slovesu zagotovilo, da sem za časa svojega uradovanja nepristransko uradoval, da pa so vsled brezpri-merno nizkotnih notic v „Straži" in „Malih Novicah" nastala umetna nasprotstva in da Vas prosim oproščenja, če sem pri svojih odgovorih na te napade nehote Vas ali koga drugega žalil. Na te moje že preveč konciljantne besede, ste Vi skoro dobesedno odgovorili, da sedaj že čisto drugače sodite o mojem delovanju kot doslej in da Vam je bilo že tretji dan ko ste prevzeli urad, žal za kritike, ki ste jih rabili proti meni
V	sosvetu. Sklenili ste Vaš odgovor z željo, Daj bi se Slovenci v Mariboru osebno bolje spoznavali ker potem bi bilo vse lepše! Do-slovno citirati svojih ali Vaših besedi mi pa pri najboljši volji ni mogoče. To je mogoče le Vam, ki ste čisto mirno napisali in debejo podčrtali, da sem rekel, da sem prišel »ob pamet" radi napadov Vašega lista! Besede „ob pamet" katero ste si kratkomalo izmislili, vem, da nisem rabil. Da ste opazili pri meni ob slovesu ginjenost, me zelo veseli, saj sem se zavedal, da sem v hudih časih požrtvoyalno in nesebično vodil svoj urad. Da tudi tega Vi ne razumete, je umevno in Vam ne smem zameriti, saj Vas je, kakor vsak ve, k prevzetju magistrata silil le ukaz, da čim prej^ odkrijete moje ^lumparije" in strankarske namene. Naravnost smešna pa je Vaša trditev, češ, „da ste prekinili z menoj vsako osebno občevanje". Konstatiram, da razun uradno (sosvet, oticijelna veselica, ofic. poset) sploh nisem bil deležen te visoke časti, da bi z Vami občeval in vsled tega tudi o prekinjenju osebnega občevanja ne more biti govora. Povem Vam, da s takimi neokusnimi napadi ne bodete imeli sreče, k-akor jih tudi „Straža" ni imela, ko je za časa mojega uradovanja v Mariboru neprestano Ščuvala in me psovala. Ta list me je imenoval slabšega kot zadnjega cestnega pometača, in čudil se je, kako more sploh še pošten človek z menoj v uradu delati 1 In kakšen je bil efekt? Bil sem 14 mesecev vladni komisar in vsi gospodje sosvetovalci so do konca z menoj sodelovali. In kako je sedaj? Brez takih prijaznih časopisnih opominov so Vam tekom dveh in poi mesecev že štirje g. sosvetovalci pokazali hrbet in izstopili iz sosveta! —
Sapienti sat 1 . . .
Ljubi j a n a, 7. junija 1920.
Dr. Vilko Pfei fer.
V nedeljo vsi v „ Ljudski vrt" na prvi dan naraščaja sokolskih društev!
Dnevne vesti.
Himen. V Rušah se je poročil dne 6. junija t. 1. učitelj gospod Davorin Lesjak z gdč. Elico Sernčevo, trgovčevo hčerko iz znane Maroltove rodbine. Bilo srečno!
Gospodarstvo v Jugoslaviji. Pod tem ■aslovom je napisal Božo Lovrič v »Nar. Listih« lep članek, kjer pove mnogo resnice
o našem neumnem gospodarstvu. Tako vsaj svet izve o naših krasnih razmerah. Človek je lahko tepec — v Jugoslaviji postane minister. Pisatelj je minister za agrarno reformo
—	in celo narodni izdajalec je prišel na ministrski stolček. Iz države izvažamo žito, seme pa smo šli kupit na Češko. Zato je valuta komaj višja od nemško-avstrijske. Itd. Naše nezdrave razmere bude zanimanje po svetu. Ali bodo najnovejši poskusi dokazali, da smo bili samo začasno nezmožni, ali se bomo res poboljšali; to je vprašanje bližnje bodočnosti.
Dr. Veble doma? Še ni dolgo, kar smo v klerikalnih listih čitali, da je klican na orožno vajo. Naznanil je takrat urbi et orbi, kam je oddal svoje pravdne spise in s tem opozoril na svojo eksistenco. Kmalu nato smo zopet čitali da je namesto starega poštenjaka Kopiča imenovan za gerenta pri Sv. Lenartu in smo si takoj mislili, da je gerentstvo zelo prijetna naprava, če se hoče človek izogniti nekomodnim državljanskim dolžnostim. Pri Sv. Lenartu smo na to že navajeni, kajti tudi župan Sollagg je bil med vojno nenadomestljiv. Z veseljem smo se prepričali iz »Straže«, da je dr. Veble v resnici doma in ima mesto orožne vaje važen opravek v tem, da krade čast g. Kopiču. Kakor rečeno, gerentstvo je lepa reč.
Pesnik Stritar se baje meseca avgusta vrne v domovino. Primerno bi bilo, da bi ga Maribor na meji domovine sprejel, kot se spodobi.
Za slovansko bogoslužje. Kakor po' ročajo listi, je papež ugodil želji češke duhovščine, da se sme rabiti v cerkvi slovansko bogoslužje. Znano je, da je tudi na jugu močno reformno gibanje med duhovščino, posebno na Hrvatskem in v Dalmaciji. Na Reki pa je cela revolucija in je že mnogo ljudi prestopilo v pravoslavje. Med slovensko duhovščino ni nikakega reformnega gibanja, dasi na tihem marsikateri duhovnik soglaša z modernimi zahtevami svojih tovarišev. Jugoslovenski škofje so se izrekli za slovansko bogosaižje. Njih zahteve pa niso bile tako odločne, kakor češke, zato papež
o	tem menda še ni odločil. V južnih krajih je namreč slov. bogoslužje stvar, ki se dotika rimske latinske cerkve. Drugod javnost podpira zahteve duhovnikov po narodnem jeziku v cerkvi, pri nas pa je zato malo zanimanja.
Jugoslovenski podčastniki in kavarna „Union“. Vsled ugovora ge. lastnice kavarne »Union«, češ, da naše poročilo ne odgovarja resnici, smo se informirali na pristojnem mestu. Kar smo zvedeli, presega celo vsebino našega poročila. Proti koncu generalnega štrajka, ko so naši vojaki prihajali s Koroške, sta sedela v predmestni kavarni »Union« med drugim tudi dva gospoda Slovenca (eden izmed njih je znan odbornik NSS, drugi je bil njegov svak). Pri sosednji mizi je sedelo 5 do 6 vojakov v ženski družbi. Ko sta Slovenca pričela z natakarico razgovor, so se podčastniki oglasili s prepovedjo: »Hier wird nicht windisch gesprochen!« Na ugovor presenečenih dveh slovenskih gostov, češ, da bi ravno naši jugoslovenski vojaki v tem oziru morali dajati lep vzgled, nikar pa da bi ravno oni v jugoslovenskem Mariboru Slovencem zabranjevali govoriti slovenski, so podčastniki zavrnili: »Wir ha-beiV zwar unserem Konig geschvvoren, blei-ben aber deutsch und dulden nicht, dass hier windisch gesprochen wird!« Ta nastop ie izzval pozornost, slovenska gosta sta zahtevala plačati, prišla je k mizi ga. lastnica (ali najemnica?) kavarne sama in slovenska gosta pogovarjala nemški, češ, ona ne more nič zato, v kavarno pridejo pač različni ljudje. Na ugovor slovenskih gostov, da ima vsak gost svojo pravico govoriti kakor hoče, in si Slovenec v Mariboru kaj takega ne more pustiti dopasti, so se vojaki dvignili In se s stoli in bajoneti pripravili za očividno dejanski napad. Tej surovi sili in premoči sta se slovenska gosta morala umakniti in sta odšla. Pri tem opisu dogodka vztrajata oba priza-
deta gospoda. Stvar bi prišla že takrat v javnost, toda ravno prejšnji dan je vojaška cenzura v »Novi Pravdi« konfiscirala dva temu slična dogodka, enega iz nemške kavarne *Rathaus», drugega od nekega jugoslov. častnika, ki je bil v civilu aretiran, ker je na Koroški cesti baje vojake zmerjal s »serbische Hunde«.
Kje so vžigalice? Pred dobrim mesecem so bile naše oblasti obveščene, da hodi par temnih eksistenc okoli naših trgovcev ter jih prigovarjalo, naj umaknejo zaloge vžigalic iz prometa in s tem polagoma pritisnejo na zvišanje cen. Eden teh falotov, stanujoč blizu frančiškanov, si je sam napravil primerno zalogo v svojem stanovanju. Ne vemo, ali so tega lopova prijeli, tudi ne vemo, ali so se dali naši trgovci res zavesti v to ostudno špekulacijo, vemo pa, da je od tistega časa pričelo res pomanjkanje vžigalic na vsem trgu. Bilo bi dobro, ako bi se katera poklicanih oblasti za to zadevo resneje zanimala.
Generalni štrajk — kadilcev. Kakor čuiemo, nameravajo naši kadilci naoram zopetnemu podraženju tobaka vprizoriti organizirano stavko in sicer na jako radikalni podlagi : nihče ne sme kupiti podraženega tobaka; kdor bo zasačen pri kajenju, bo rad ali nerad moral ugasniti; vpelje se kontrola, da se po verižništvu v javnih lokalih itak nedovoljeno veriženje s tobakom ustavi in razpečavale! strogo kaznujejo. Program je res radikalen, če bo tudi izvedljiv, to je seveda drugo vprašanje. Gotovo pa je, da se bo našlo mnogo dosedaj strastnih kadilcev, ki bodo državnemu oderuštvu račune prekrižali.
Vina preveč — po 40 K. Iz klerikalnih listov izvemo, da je vina pri nas še toliko, da ga moramo izvažati, če bi ga le imeli kam. Čudno! Še pred dvema mesecema ni bilo po vseh Slovenskih goricah niti 10 hektolitrov vina na prodaj. In zdaj ga je naenkrat preveč. Ali se ie zadnii preobili dež pre-blagoslovil v vino? In cena — padajo? Da, padajo strašno, pa ne cene, marveč prevroči častilci vina, ki je baš zdaj ob splošnem padanju cen tudi že po vaseh narastlo na 40 K
—	hvala Bogu da pa samo po nekaterih gostilnah, kamor najraje zahajajo reprezentant« zakonov, ki strogo prepovedujejo tako preočitno zločinsko oderuštvo.
Radgona. Tiho in mirno, kakor da se ne godi nič posebnega zapuščamo te dni Radgono. »Murska Straža« je te dni posvetila temu dogodku primeren članek, ki opozarja na nekatere važne stvari, dvomimo pa, da bi naša vlada poskrbela za to, da odnesemo s seboj vsaj to, kar je naše. V slovenski javnosti zaradi tega ni razburjenja, ker morajo stranke pred vsem misliti na se in ni' majo časa dvigniti svoj protest proti temu. da izgubimo to važno mesto ob severni meji-Nemci se bore za vsako vas, za vsakega človeka, mi pa puščamo cela mesta v tujih rokah. In vendar glede Radgone ni dvoma( da leži na slovenskih tleh. Takoj pri vhodu zapazite stari del trdnjave, ki se imenuje »Tabor«. Ta »Tabor« so postavili slovensk* ljudje. Mesto je polno zgodovinskih zaninU' vosti, ki kažejo, da je bila stara Radgona od nekdaj važno središče celega okraja 111 da je bila pod nemškim navalom ponemčena-Na pokopališču so še sveži grobovi vojakom ki so bili pred dvema letoma ustreljeni zaradi svojega jugoslovenskega mišljenja. To mesto sedaj zapuščamo, ker to zahteva nen1' ška Avstrija. Ko bomo zastražili most čez Muro, se bo pač marsikomu zahotelo po na; šem belem kruhu. Tihotapci bodo tu imel1 zlate čase. Pravijo, da je tako odredila a11' tanta. Pa dobro. Ampak nov most čez Muro menda še zdaj nismo zgradili — vojaki s° baje dva meseca čakali na delo, potem P® so odšli. In odhajati brez protesta se nafjj zdi toliko, kakor priznati, da nismo zgubi* nič svojega. In to je dokaz naše obmej*1 politike.
Prijatelji humanistične gimnazije s o
ustanovili svoje društvo. Sedanji čas nanj*'e,. pospravlja staro šaro preteklih stoletij in tu
latinskim in grškim klasikom preti nevarnost, I 601etnica Alekse Šantiča. Minister proda pojdejo iz šol v knjižnice, kjer se bodo svete je poslal v Sarajevo vseučihšcnega z njimi lahko zabavali prijatelji humanistične j profesorja dr. Aleksandra Dehča in člana izobrazbe. V Jugoslaviji se pripravlja šolska A-""~	Mii™.,,.	rtamioinca
:naszxxzxxxzxxi
reforma in skušalo se bo tudi šolstvo prilagoditi časovnim nazorom. Latinščina ima še svoj pomen, ker nam olajšuje tudi učenje italijanščine, in francoščine, glede grščine pa ie javno mnenje, da nima nikakega pomena in da dijaki po nepotrebnem z njo izgubljajo čas. Zato pa bo treba uvesti v šole moderne jezike, omogočiti bo treba učenje slovanskih jezikov in pokazati mladim ljudem novo svetovno literaturo. Grške drame in Homerja moremo čitati v prevodu, kakor čitamo sedaj n. pr. Shakespearja. Če se zaradi Shake-spearja ne učimo angleščine, ki je živ jezik, čemu bi se zaradi par klasikov učili mrtve grščine. Prijatelji humanistične izobrazbe imajo svoje izgovore, v javnosti pa najbrže ne bodo dobili mnogo pristašev. Nov čas zahteva novih ljudi in novih šol. Zato bo reforma nujno potrebna in jo klasični filologi ne bodo mogli preprečiti.
Plesni venček priredi Sekol o priliki zaključka letošnjih plesnih večerov v soboto, 12. t. m. s pričetkom ob 21. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Vstopnina za osebo 10 kron. Ker se posebna vabila ne bodo izdajala, se bratje in sestre kakor prijatelji mariborskega Sokola vabijo tem potom k najšteviljnejši udeležbi. Čisti dobiček priredbe je namenjen za nabavo telovadnega orodja naraščaju.
Okrajno glavarstvo nam javlja, da je svoječasna prepoved shodov v župnijah Sv. Martin n. P., Sv. Venčesl, Slovenska Bistrica in Makole, ki je bila izdana v svrho, da se prepreči nadaljnje širjenje črnih koz, še vedno v veljavi ter da za te občine ne velja naredba celokupne deželne vlade o zopetni svobodi sklicanja shodov z dne 29. maja t. 1.
Blagovni promet v 15 kllometerskem obmejnem pasu. Z naredbo osrednje vlade (Uradni list št. 67) se določa blagovni promet v pasu 15 kilometrov od meje za gotove vrste blaga, da se onemogoči tihotapljenje. Promet z proizvodi, katerih izvoz je prepovedan oziroma dopuščen samo posebni organizaciji (Središni zadrugi — člen 3 in 6 odločbe ministrskega sveta z dne 16. aprila 1920) in ki so našteti v členu omenjene odločbe, je sledeče omejen: V obmejnem pasu iz ene občine v drugo je potrebna dovolitev občine, iz katere se proizvodi izvažajo. Uvažanje v obmejni pas je dovoljeno samo na podlagi odpremnih izkaznic, katere izdajajo okrajna glavarstva in sicer na podlagi potrdila občine, v katero se uvaža, da je blago tamkaj potrebno. Dotične listine je priložiti tovornemu listu oziroma jih mora voznik nositi pri sebi. Dovolitev za promet v obmejnem pasu in za uvažanje mora obsegati: 1. ime občine, iz katere se blago izvaža, in občine, v katero se uvaža; 2. ime onega, ki blago pošilja oziroma izvaža, in ime onega, ki naj blago prejme ali označbo, da je blago določeno za prodajo na trgu;
3.	vrsta in količina blaga; 4. rok za katerega velja dovolitev in vrnitev neprodanega blaga. Izvažanje iz obmejnega pasa v druge kraje kraljestva je prosto. Blago, ki se zasači brez izkaza, se zapleni. Mejo 15 kilometerskega pasa določi ministrstvo za finance.
Gremij trgovcev v Mariboru.
Z. J. Ž. podružnica Maribor priredi v soboto dne 12. junija 1920 ob 19. uri v veliki dvorani Križevega dvora društveni shod. Poroča delegat osrednjega odbora tovariš Korošec. Tovariši pridite vsi! Odbor.
Vstopnice k nastopu sokolskega naraščaja v Ljudskem vrtu dne 13. t. m. so v predprodaji v trgovini Baloh in Rosina na Grajskem trgu. Cene: stojišče (rudeče vstopnice) 4 K, sedeži (bele vstopnice) 10 K.
Koncert v »Oficirskem Domu“. V soboto, dne 12. junija se vrši v »Oficirskem domu« šramelkoncert vojaške godbe. Začetek ob 20. uri. Prijatelji in znanci gospodov oficirjev so dobro došli.
narodnega gledališča Milorada Gavrilovjča kot svojega namestnika na proslavo 60-!etnice znanega našega književnika Alekse Santica.
Okrožni načelniki. Podpisanje ukaz. s katerim se imenuje in razporeja veliko število okrožnih načelnikov.
Imenovanja na beograjski nniverzi. Za lektorja češkega jezika na filozofski fakulteti je imenovan dr Stanislav Brambej, na poljedelski fakulteti pa za honorarnega profesorja za kulturo rastlinstva in selekcijo Aleksej Stebut, profesor bivšega agronomskega kurza v Moskvi.
Načrt za utemeljitev potrebe kreditov* Na zahtevo po izrednih in naknadnih kreditih je izdal finančni minister načrt za najbolj izčrpljivo temeljitev potrebe in podrobno obrazložbo kreditov.
Preureditev vseučilišč. Rektorat vseučilišča je predlagal, da se izpremeni 28. člen
o	ureditvi vseučilišč in člen 78 glede splošne uredbe vseučilišč. Te izpremembe so v zvezi s sprejetjem invalidnih častnikov, ki so dovršili nižji kurz vojne akademije
Kontrola izvozne trgovine. Na včerajšnji ministrski seji je bil sprejet odlok da bo v bodoče vsa izvozna trgovina pod kontrolo, ki jo bo vlada naknadno določila. Sre-dišnja zadruga za izvoz, bo morala, ako bo obstajala, ves svoj dobiček razdeliti med poljedelce, ki so v vojni trpeli škodo. Ves Izvoz blaga in carina se bo morala plačevati edino-le v dinarskih novčanicah, da se izboljša kurz našega denarja.
Papež gre v toplice. Po poročilih pa-rižkih listov je obolel papež na revmatizmu ter bo najbrže prisiljen iskati zdravja v kakem kopališču.
Mednarodna finančna konferenca.
„Daiiy Cronicle'1 poroča, da se sestane mednarodna finančna konferenca dno 25. t. m. v Bruslju.
Odmev graških dogodkov. Od pri pon-deljkovi demonstraciji na državnem mostu ranjenih oseb so sedaj umrle v bolnici še tri. Skupno število mrtvih znaša doslej 14 oseb. Danes popoldan bo položenih na centralnem pokopališču 10 žrtev v skupen grob.
Stavka na zapadnem Češkem. Po poročilih pražkih časopisov se bo stavka na zapadnem Češkem končala, ker je izdaja dosedanje količine moke zagotovljena. Po poročilu (,Boheraie“ se je včeraj stavka razširila še po ostalih okrajih, tako da znaša skupno število stavkujočih 75.000.
Vozni red za vse proge Jugoslavije iz-vzemši one v Srbiji je izdala založna knjigarna Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani ter stane 3 dinarje (12 K). Vozni red je jako okusno opremljen ter praktično sestavljen ter radi svoje žepne oblike tudi zelo priročen, tako da ga vsem prav toplo priporočamo. Omenjena knjigarna bo izdajala take vozne rede stalno vsako pomlad in jesen.
Zlet Sokolskega Sa-veza SHS v Maribor dne 29. avgusta 1920!
Sokolstvo.
I. dan naraščaja »Mariborskega okrožja MSŽ« se vrši v nedeljo 13. t. m. ob 16. uri v Mariboru y Ljudskem vrtu s sledečim sporedom: 1. Ženska deca proste vaje za 1. 1920. 2. Orodna telovadba moške dece. 3. Vaje z drogovi v trojicah —- naraščaj
4.	Igre. 5.	Orodna telov.	gojenk.	6. Orodna'
telovadba	naraščaja.	7.	Proste	vaje moške
dece.
»Sokol« v Mariboru. Vse brate se poživlja, da se prvega dneva našega naraščaja polnoštevilno udeleže; bratje, ki imajo kroj, v kroju. Pokažimo naši mladini, da nam	je draga,	z	našo polnoštevilno
udeležbo.	Zbirališče	je	pri III.	deški šoli
(pri Magdaleni) ob 15. uri, kamor pride tudi »Sokol« iz Studencev z godbo. Od tod skupen pohod na telovadišče v Ljudski vrt.
Odbor.
Zadnje vesti.
Borba Albancev proti Italijanom.
DKU Dunaj, 10. junija. Iz Lugana poročajo, da cenijo italijanski krogi albanske čete, ki so prodrle pred Valono na 15 do 20 tisoč mož, zdi pa se, da se nahajajo v ozadju še močnejši oddelki. Albanci so pričeli oblegati Valono. Italijani so se umaknili tudi iz vasi Beštrova in Seliča, ki so jih na to zasedli Albanci.
Volilni red.
LDU Beograd, 10. junija. Odsek za volilni red je svoje delo končal in ga oddal v tisk. Odsek se je zedinil v vseh točkah razen v dveh: Za predlog dr. Palečka, naj se glasovi onih prebivalcev v Banatu, ki imajo pravico si izbrati kako tuje državljanstvo, ne vštejejo v število, ki je merodajno za število poslancev, so glasovali namreč samo demokrati in narodni klub, radikalci pa so bili proti. Druga točka nesoglasja je takozvani kancelparagraf, to je § 95. volilnega reda, ki prepoveduje duhovništvu volilno agitacijo v cerkvi in o priliki verskih obredov. Proti tej določbi sta ostro nastopila poslanca Hohnec in Šegvič, češ, da je nepotrebna in da žali vrhutega verski čut katoličanov. Ministrski predsednik dr. Vesnič je nato izjavil, da bo predložil obe vprašanji ministrskemu svetu v odločitev, končno besedo pa bo imel seveda parlament.
Posvetovanje o izpremembi načrta volilnega zakona.
LDU Beograd, 10. junija. (Uradno.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od pol 10. ure do 13 15 ure. Na tej seji se je razpravljalo o vprašanju gotovih izpre-memb v načrtu volilnega zakona, kakor tudi o drugih vprašanjih iz resortov posameznih ministrstev.
Giolitti sestavi novo vlado?
DKU Dunaj, 10. junija. V dunajskih diplomatičnih krogih se z gotovostjo trdi, da bo poverjena naloga sestaviti novo italijansko vlado Giolittiju. Orlando baje ne pride v poštev, ker bi njegova politika ne mogla biti drugačna, nego je bila Nittijeva.
Revolucija v Perziji.
DKU London, 10. junija. Londonski listi prinašajo brezžično poročilo iz Moskve, ki javlja, da je izbruhnila v Perziji revolucija.
Mednarodna donavska komisija.
LDU Beograd, 10. junija. (Uradno). 17. t. m. se bo sestala v Parizu mednarodna donavska komisija, predvidena v sklenjenih
mirovnih pogodbah. Kraljestvo SHS bo zastopal kot prvi delegat Mihajlo Ristič, polno-močni minister, kot njegov namestnik Franc Wilfan, kot tajnik g. Dojnanjko.
Konferenca v Spaai odgodena.i
DKU Rim, 10. junija. (Brezžično). Na zahtevo ministrskega predsednika Nittija je bila konferenca v Spaai odgodena do sredine julija.
Glasovanje v vzhodni Prusiji.
DKU Pariz, 10. junija. (Brezžično). Interaliirana komisija naznanja, da se bo vršilo ljudsko glasovanje v vzhodni Prusiji dne 11. junija.
Poljska vladna kriza.
DKU Varšava, 10. junija. Vlada je podala demisijo. Državni tajnik je demisijo sprejel, naprosil pa je člane, da do nadal-itjega vodijo svoje vladne posle.
Regent Aleksander v llidžu.
LDU Sarajevo, 10. junija. Sinoči ob 7. uri zvečer se je peljalo Njegovo visočanstvo prestolonaslednik regent Aleksander z avtomobilom preko Dvornika in Vlastenice skozi Sarajevo v Ilidže. Prestolonasledniku so aranžirali odgovarjajočo rezidenco. Po vsej poM, zlasti v sarajevskih ulicah, so mu prirejali spontane ovacije, posebno pa Se v llidžu, kjer se je zbralo mnogo sveta. Regentu so se peljali nasproti predsednik deželne vlade, dr. Srškič in načelnik zdravstvenega odseka, Uroš Krulj. Regent bo ostal v llidžu nekoliko dni y strogem incognitu.
Vprašanje Tešinjskega.
LDU Praga, 10. junija. Pariško poročilo o rešitvi tešinjskega vprašanja ni popolnoma resnično. Dejstvo je, da je posla-niška konferenca razpravljala o zadevi in sklenila predložiti čehoslovaški in poljski vladi, naj bi se rešilo tešinjsko vprašanje potom razsodišča. Pogajanja med Čehoslovaško in Poljsko se niso vršila in se ni ničesar odločilo. Vprašanje se ne more rešiti potom dogovora čehoslovaške in poljske delegacije v Parizu, ker je potreba, da zavzemajo vsi odgovorni činitelji stališče glede tešinjskega vprašanja. Tudi čehoslovaški minister za zunanje stvari dr. Beneš je enakega mnenja. Poljski minister Patek pride danes v Pariz, kjer bo imel z dr. Benešem posvetovanja. Dr. Beneš se bo po teh posvetovanjih vrnil v Prago, kjer bo merodajnim činiteljem poročal, kako se to vprašanje razmotriva v Parizu in kakšne so v tem oziru namere poljske vlade. Jasno je torej, da so poročila o sporazumu prezgodnja.
Iz čehoslovaškega senata.
DKU Praga, 10. junija. V današnji seji senata je izjavil senator dr. Heller (nemški soc. demokrat) da se njegova skupina popolnoma strinja z izjavo poslanca Seligerja v poslanski zbornici, posebno pa še radi socializacije in samoodločbe vseh v Čehoslovaški živečih narodov, torej tudi Nemcev.
Poljsko-česka pogajanja.
LDU Praga, 9. junija. Ministrski predsednik Tušar je izjavil v senatu, da pride
poljski minister Patek v Pariz in bo ondi kon-teriral z zunanjim ministrom. Dr. Beneš bo od-šel potem neutegoma v Prago, da informira vlado
0 poljskih namerah.
Borzna poročila.
LDU- C uri h, 10. junija. (Borza.) Devize: Berlin 13.70, Holandska 201, Newyork 550, London 21.54, Pariz 42.50, Milan 32.25, Bruselj 44.25, Kopenhagen 93.50, Stockholm
118.75, Kristijanija 98.50, Madrid 89.75, Bueros Aires 230, Praga 12.45, Zagreb 5.25, Budimpešta 3.25, Varšava 3, Dunaj 4, avstrijske žigosane krone 4.
LDU. Beograd, 9. junija. (Borza) 20-dlnarjev v zlatu 23, zahtevano 22.80, angleški funt 91, zahtevano 88, francoski frank 188, zahtevano 186, ameriški dolarji ponudeno
21.75, zahtevano 21.50, italijanske lire ponudeno 140, zahtevano 120, romunski leji 55, zahtevano 54, čehoslovaške krone —, zahtevano 58, nemške marke ponudeno 64 50, zahtevano 64, bolgarski levi 42, zahtevano 40, avstrijske krone in grške drahme včeraj na borzi sploh niso notlrale.
Razne vesti.
Čudno maščevanje. Iz Berolina In Hamburga poročajo, da so Nemci jugoslo-venske zdravnike, kateri so bili prišli na Nemško, da bi študirali tuberkulozo, pozvali, naj zapuste nemške klinike In tudi Nemčijo. Za vzrok svojega ukrepa navajajo, da Jugoslavija od Nemške zahteva, da mora izročiti
1 osebe, katere so krive svetovne vojne.
Milijonarji v Ameriki. V Združenih državah smatrajo za milijonarja vsakega, kogar čisti dobiček znaša letno 100.000 dolarjev. Leta 1909 je bilo v Ameriki 2348 milionarjev, toda že leta 1916 jih je vojna skoro potrojila. Novi milijonarji so nedvomno eno največjih vojnih zla. Največji dohodek znaša 34 milijonov in sicer pripada Rock-fellerju. Najbogatejša ženska je gospa Harri-mann, ki ima 584.000 dolarjav letnih dohodkov. Vsi ti so registrirani dobički; kje pa so neregistrirani.
Severni tečaj kot zdravilišče. O priliki smrti raziskovalca severnega tečaja Pea-ryja so listi naglašali zanimivo dejstvo, da je j ta znameniti raziskovalec potoval na severni 'tečaj le iz zdravstvenih ozirov. Peary je bil j precej slabotnega zdravja in je pripovedal sam, da mu je zrak polarnih kraiev, v katerih ije prebil mnogo let svojega življenja, postal
1	dobesedno že življenska potreba. Le v dotič-nih krajih se je telezno počutil popolnoma svežega in krepkega. V zadnjem času se je Peary bavil z zrakoplovstvom in je nameraval z zrakoplovom na severni tečaj.
Romantični dogodek. Časopisi poročajo o romantičnem dogodku, ki se je zgodil j ob priliki bega Djenikinove armade Iz Novo-jrosijska. Neki vlak rdečega križa ameriške ! pomožne ekspedicije je porabil zadnja drva in pretila mu je nevarnost, da pade v roke rdeče garde. Američani so se odločili, da žrtvujejo vagon konzerv s svinjskim mesom in — puščajoč za seboj debeli, črni oblak dima in šireči vonj pečene svinjetine, je mogel bolniški vlak uteči rdeči armadi, kot pravi poročilo.
Izgubljeni diamanti. V Londonu je izgubil neki belgijski trgovec z dijamanti, mal kovčeg z dijamanti v vrednosti 60 000 angleških funtov, to je 50 milijonov kron. To je res lepa izguba. Bogve, kam se bo obrnil pošteni najditelj ki mu je prišel ta kovčeg v roke?
Torpedi napolnjeni z žganjem.
Odkar je v Ameriki prepovedana vsaka pijača, se moramo samo čuditi, s kako duhovitimi zvijačami vendarle utihotapljajo ljubitelji pijače svojo pekočo tekočino v državo »suše«, kot danes imenujejo Ameriko.
Pred kratkim so potniki prinesli žganje v punčkah, danes javljajo, da so našli v torpedih, ki so bili poslani v Ameriko, 25 galonov (blizu en hektoliter) žganja. Ravno so zgradili nov torpedo, ki bi mogel prinesti 50 galonov žganja.
Zgodovina sladkorja. Dandanašnji ja sladkor eno najpotrebnejših živil. Malokdo pa ve, da so sladkor rabili že Kitajci pred 2000 leti. V srednjem veku je prišel sladkor v rabo pri Portugalcih najprvo. Ljudstvo je govorilo, da izdelujejo sladkor indijski čaro-dejci. Šele Ma.rco Polo je prepričal v letih 1271. do 1295. svet, da je to bajka.
Nov izum Marconija. Iz Rima se poroča, da je prispelo tjanaj poročilo Marconija, da je na svoji za brezžične poiskuse opremljeni ladji v Sredozemskem morju z velikim uspehoitt uporabljal svoj novi izum — radio goniometerr — ki naznači smer, iz katere prihajajo iz sosednjih brezžičnih postaj razposlani valovi. Marconi je zamogel s svojim novim aparatom v bližini španske obale, kjer je morje na posameznih krajih jako globoko, natančno določiti kraj, kjer se je nahajala njegova ladja.
Slov. mestno gledališče.
Repertoar tekočega tedna:
V soboto 12.: »Smrt majke ]ugovlča«. Ab. A-48,
V nedeljo 13.: »Pereant možje«. Ab. B—50.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.<
Podpirajte Jugosl. Matico*!
Mala oznanila.
Tsmniin cn *eP° stanovanje z tremi sobami Lamclljd >C v Celju proti takemu v Maribor*. Naslov pove upravništvo.	2—2
Hlinim dobro ohranjeno ali novo kolo z dobrim l\UpiIII gumijem. Pismene ponudbe Aškerčeva ulica št. 11.	2-2
Dvonadstropna hiša je Pv Gregorčičevi
ulici 19, I. nadstr., pri g. Bodner.	2—1
Ham greste, oia?
Imam dve hčerki potrebni možitve, zato grem v upravništvo
Mariborskega delavca
da objavim ženitno ponudbo, kajti na ta način jih najprej omožim I