mm glas naroda ga
I fanti nt\ «n»pr«J Pl«iM>o- I	Usf-sloVSnskih delavce<rv AmerikL	cJtAJTB, XAB VAS EANMA
—^—___Slicing — Smil Qam 1tmtrn Bepfmtrr Mtt. W ■> >> F—l Otn— — m«, im N. 1«	AH « Oiwrw «f toll fci 11»._1	-
No. 150. — Štev. 150. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 5, 1943. r- ČETRTEK, 5. AVGUSTA, 1943	VOLUME LL ~ JJCTNIK LI,
■ ■ ■ i - ■■
OREL PADEL—NEMCI BEZE
Catania zavzeta
Danes zjutraj ob sedmih je radio naznanil, da je angleški osma armada pod generalom Montgomeryjem zavzela Cata-nio, katero so Nemci srdito branili.
Ameriške križarke in rušilci obstreljujejo sovražne postojanke ob severni obali Sicilije, ameriška sedma armada pa je napredovala šest milj ter za vzela važno mesto Caronia, 5 milj vzhodno od San Stefano di Canastra in eno miljo od obrežja.-Nemci se trdno drže, toda se morajo' umikati pred močnim ameriškim pritiskom med Sant' Agata di Militello ob obali in San Fratello, dve milji nižje proti jugu.
Položaj na vzhodni obali Siciliji je skoraj isti. Angleške bojne ladje bombardirajo sovražne obrežne postojanke blizu Taormine in pomagajo o-smi armadi pri njenem prodiranju o"b obrežju ptoti Messi-ni.
Nemci se sicer trdovratno branijo, toda njihove izgube so zelo velike. Pred zavezniškimi armadami se morajo umikati in nimajo niti časa, da bi pokopali svoje mrtve. Zavezniški aeroplani dan in noč krožijo nad Messinsko morsko ožino ter pazijo na nemške.transporte, ki dovažajo ojačenja na Si-
- -- ---------r- V ' »"* "" t*-
V Srbiji proizvajajo zdaj čevlje z lesenimi podplati
Washington, 29. juL(ONA). — Trgovsko ministrstvo poroča, da so v Srt>iji začeli proizvajati čevlje z lesenimi podplati—to je razvidno iz navodil, katera so dobili delavci lesnih industrij. .
Ministerstvo nacionalne ekonomije je odprlo posebne tečaje in izraža upanje*- da se bo iz tega rodila nova domača industrija.
Produkcijo teh čevljev na meravajo tako urediti, da bo cena dostopna fudi sMbo plačanim delavcem in njihovim rodbinam.
NATIONAL WAR FUND COMMITTEE
SMRTNE OBSODE V NEMČIJI
Washington, (ONA). — Naraščajoče število smrtnih ob-sodlb v nemškem rajhu je privedlo enega od profesorjev u-niverze v Berlinu do tega, da je napisal razlago, v kateri tolmači to naraščanje obsod z razlogom, da življenje posameznika v vojnem času nima iste vrednosti kot v normalni dobi.
Profesor Wenzeslaus von GJeispach pravi, da smrtne obsodbe izenačijo strašno smrtno žetev najboljših mož na bojišču.
Gleispach, ki razpravlja o svoji čudni filozofiji v nekem avstrijskem časopisu, priznava, da daje vojna sovražnikom države mnogo ugodnih prilik in da težka gospodarska situacija m« rs ikomra orrKKrfrČtrfe svojo osebno korist stavi nad obče dobro.
Nemci zasegli tri italijanske ladje
Istanbul, 2. avg. — Nemci so zasegli tri italijanske ladje, ki so bile napolnjene s četami in so vozile v Italijo. Naciji so jih prestregli pri Suda Bay, na Creti, ko so se ladje ustavile, da dobe kurivo. Italijani so protestirali proti zasegi, toda Nemci so dejali, da bodo ladje držali tako dolgo, da vidijo kako se bodo stvari zaobrnile v Italiji. Moštvo, ki je bilo na ladjah je internirano.
Politični jetniki so še v ječah na Italijanskem
Bern. — Petinštirideset tisoč političnih jetnikov, katere je fašizem vrgel v ječe in jih. oropal svobode in pravic, če vedno čaka osvoboditve vkljub dejstvu, da je Italija naznanila svetu, da je zavrgla fašizem.
Poročila pravijo, da je bilo * izpuščenih samo kakih deset tisoč političnih jetnikov. Bado-j glijeva vlada se izgovarja, češ,' da je treba vsak posamezen1 slučaj posebej preiskati, kar vzame dolgo časa.
Na zloglasnih Liparskih otokih, kjer je poginila in kjer še gine mnogo slovenskih in hrvaških političnih in narodno zavednih jetnikov in pregnancev, je bilo osvobojenih samo kakih 80 jetnikov. Liparski o-toki so poznani, kot/italijanski "Hudičevi otoki", na katere je pošiljal oholi in oblastni Mussolini svoje najhujše nasprotnike, ki so bili cesto odločni levičarji. Pravijo, da se Badoglio boji osvoboditi te jetnike, ker med njimi so delavski voditelji in drugi ljudski zagovorniki in poborniki za ljudske ■ pravico, l»terL^hi znali škodovati njegovemu režimu.
Večina "važnih" jetnikov je bilo prepeljanih iz Liparskih o-tokov drugam, da bi jih tako ne mogli osvoboditi zavezniki, ki ibodo z zavzetjem Sicilije zavzeli tudi te otoke.
O POLOŽAJU NA HRVAŠKEM
AP poroča iz Madrida, dne 2. avgusta, da italijanske divizije, ki se nahajajo na dalmatinski obali, so se 'baje začele zbirati v Zari in so zdaj na potu v Reko, ki se nahaja že v nemških rokah. Iz nekega italijanskega vira prihaja zatrdilo, da je bodočnost Reke še vedno nesiguma (Reka bi bila ja-ko pripravna postaja za prevoz italijanskih čet iz-Balkana nazaj v Italijo). Italijanske če-te, ki se nahajajo v severni Grčiji, Črni gori, Srbiji in Albaniji, so baje tudi že na potu domov.
Eden od nemških diplomatov v Madridu se je izrazil napram enemu svojih prijateljev, ki je nevtralec, da so Nemci kljub temu. da je Italija v raz-1 sTtlu, uspeli, da "zaloputnejo tržaška vrata na Balkan".
Nemci baje nameravajo pripraviti več obrambnih črt" v severni Italiji, katerih zadnja! bi sledila Julijskim Alpam.
Ameriške ladje za Anglijo
London, 3. avg. — Premier Churchill je povedal parlamentu, da je nredsednik Roosevelt obljubil Britaniji 150 do 200 ladij, na katerih se je delo gradnje že pričelo.
Kanada je enako obljubila, da bo dala Atngliji v Kanadi' zgrajene ladje.
Izjava -Churchilla v nižji zbornici opominja na nedavno washingtonsko naznanilo, da bo prešlo nekaj naših ladij pod angleško zastavo, ker zaoasuo primanjkuje iznrjenega ladijskega moštva v Zdr. državah.
Rommel bo skušal rešiti Balkan
N. Y. Times poroča sledeče: — Po štiri-me sečnem molčanju o maršalu j Rommelu, so Nemci zdaj naenkrat razglasili, da je pris pel v Solun. Novico 4 so objavili s fanfarami ' in veliko propagando, katero so podprli s fotografičnimi posnetki. Ni' jasno, zakaj so si izbrali ravno sedanji trenotek, da raz rešijo to skrivnostno uganko.
Včeraj so Rusi vdrli v Orel, nato pa »o z bajoneti pregnali Nemce po ulicah in zavzeli mesto. Nem* ški radio pa je naznanil, da so se Nemci umaknili iz mebta. Orel je bil v nemških rokah 22 mesecev. Ruski bombrtiki bombardirajo prometne zveze daleč za fronto pri Orelu in ravno tako v Donecevem bazenu in pri Leningradu ter razbijajo sovražniko- ve vlake in letališča.
KRNJEVIČEVA IZJAVA
0	ISTRI IN PRIMORJU
London, 29. julija. (ONA.) Podpredsednik jugoslovanske vlade Krujevič"je izjavil danes, da je "obračun s fašistično Italijo nemogoč brez konzultiran ja jugoslovanske vlade."
Izjavil je v posebnem inter-' vuju, da v tem pogledu v njegovi vladi ni nobenega nesoglasja.
Krnjevic, ki je eden od hrvaških predstavnikov, je na-glašaJ, da je njegov narod na tem polotoku Jadranskega morja in na mnogih otokih strahovito trpel pod Mussolini-jevim škornjem, kajti to ozemlje je bilo anektirauo že dolgo pred vojno.	iiy, da ga
soda tega naroda!—t Sramotni madež na evropski civilizaci-ji."
"Prepričan sem, da bo zdaj krivica odpravljena," je dodal. "Akoravno smo mi Hrvati silno trpeli pod jarmonf Mussoli-nijevih fašistov, vendar nismo sovražniki italijanskega naroda. Upamo, da se je Italija iz vseh teh svojih težkih preizkušenj naučila potrebne modrosti.
HiUman poziva ALP naj se združi s CIO politično skupino
Vodje. Ameriške delavske stranke (American Labor Party) so dobiii povalbilo, da se pridružijo politični skupini organizacije CEO. To bi pomenilo razpustitev ALP in spojenje z CIO Political Action Committee.
Sidney Hillman, predsednik oblačilne unije in eden glavnih delavskih svetovalcev predsednika Roosevelta, je pozval ALP., naj stori ta važen korak, da bo tako delavstvo organizirano za predsedniško kampanjo ki bo v teku prihodnje leto, ko bo najbrž zopet kandidiral za predsednika Franklin Delano Roosevelt.
Alex Tfose, državni tajnik stranke v New Yorku, je Hill-maira odgovoril, da se stranki ! lahko pridruži katerakoli unija
1	ali organizirana skupina delavstva, ker AJ/P je tudi* za Roosevelta in njegov program, a obenem pa mora voditi boj proti levičarjem, kateri hočejo kontrolirati stranko.
Hillman in njegova oblačilna junija je pomagala organizirati ! ALP v državi Ne\? York r letu 1936. Notranji spori in poli tično mahanje sem im tja je j stranko nekako ožibilo in Hiil-jman je mnenja, da bi se jo dalo nanovo pokrepiti, ako bi stran-jka zopet prišla pod kontrolo strokovnih unij v državi New (York, kakor je bila v začetku, dokler se ni v njej vnel boj i med desničarji in levičarji ali »komunisti, kot trdijo desničarji.
- _ * Seja italjan. kabineta
Papežev državni tajnik kardinal Luigi Maglioni je sklical izvanredno posvetovanje 16 v Rim nahajajočih se kardinalov, ki tvorijo Sveto kongregacijo iizvanrednih cerkvenih zadev. Kardinali so razpravljali dve ure, toda znano ni, o čem so razpravljali. — Ravne tako je vnanji minister grof Raffaele Guariglia sklical izvanredno sejo kabineta.
Rommelov prihod na Balkan morda pomeni nekaj čisto drugega, nekaj, česar nemški narod še ni uvidel.
Invazija Sicilije, ki je bila poglavitna utrdba Italije, bo razodela "nacistom, da tudi Kreta, poglavitna utrdba Balkana, ui nezavzetna. Glasom nekaterih poročil je prišlo na Kreti do spopadov med nemškimi in italijanskimi vojaki.
Govorice, ki so se pojavile v zadnjem "Času, trde, da se je nemška vrhovna komanda od-1 ločila evakuirati srednjo Itali-j jo in braniti samo najsevemej-' ši del. To pa bi " moglo veljati i tudi za balkanski polotok, —j Bombardiranje rumunskih pe-trolejskih vrelcev bo tudi u-či n kov al o narrazvoj dogodkov.
Če bi se pojavila potreba e-vakuacije južnega dela Balkana—v svrho ustanovitve močnejše obrambne linije v kotlini Donave—bi bil Rommel brez dvoma najboljši človek, da to izvede. Imel bi neprijetno nalogo, da poskuša ustaviti zavezniško prodiranje, da reši kar more in da pridobi čim več mogoče časa.
Dr. Goebbels najbrže smatra, da bo ve«t dobro vplivala na vznemirjeno nemško jav-, nost, ki bo iz tega dejstva sklepala, da se Nemci ne bodo brez borbe umaknili z Balkana.
O prihodu maršala Rommela , v Grčijo je bila njegova slava j že precej oguljena. Njegovo nekdanje zmage v Afriki so , mu bile prinesle mnogd slovesa, toda akoravno se je tam i »
I obupno boril, je na koncu ven-' dar moral oditi s svojevrstno slavo vojskovodje, ki je izvršil največji umik vsesvetovne zgodovine. To njegovo umikanje se je"končalo z velikanskim splošnim polomom, akoravno se je on sam rešil.
Kaj bo mogei storiti na Balkanu, je najbrže zanj ravno tako nerešeno vprašanje kot za ves ostali svet. Kar se dogaja v Italiji, je izpostavilo ves balkanski polotok napadom iz boka. Njegov problem bo, da najde pomoč proti razpadanju vsega — italijanskih Okupacijskih čet in politične strukture administracij, ki so upravljala osvojena ozemlja.
Moskva naznanja, da so v noči od 3. na 4. avgusta ruski ' aeroplani bombardirali veliko železniško križišče v Briansku, 62 milj zapadno od Orela, drugi aeroplani pa so napadli Nj-kitivsko in Ilovajskajo ob Do-necu ter železniško postajo Mga pri Leningradu.
Nemška uradna časnikarska agentura naznanja naslednje: » "Poročano je, da so bili močni sovjetski napadi pri'Orelu in da se je nemška armada, ko je odpeljala vse vojaške in ne-'j obhodno potrebne gospodarske potrebščine, po izdelanem r.a-' črtu umaknila za ostanke me-
V resnici pa se je nemška
arJ
mada v divjem begu umaknila pred rdečo armado, da se je izognila obkoljenju.	|,
Dalje pravi nemško poroči- ' lo, da se je nemška armada u- 1 maknila v postojanke, ki jih je že dolgo prej pripravila. '
Rdeča armada je uničila ! zadnje nemške čete, ki so bra- ! nile umik glavne armade 250 < tisov 4uož» nato pa je ob železnicah od severa in od joga ] vdrla v Orel ter s strojnicami, ] pušk i ni in ročnimi granatami , po ulicah pobijala še iza(dn(je .
Nemce.	n
Ko so Rusi prodirali zadnje 3 ptiri milje in drvili skozi 80 . obljudenih krajev, so pobili vse , nemške oddelke, ki so se jim , postavili v bran.
Severozapadno od Orela so ( Rusi z naskokom zavezli 40 obljudenih krajev. Tukaj so se ( zadnje nemške straže trdovratno branile, da so ščitile umikanje glavne armade skozi 12 milj široko odprtino.
V bojih jugozapadno od O- ] rela je bilo ubitih 1900 Nemcev. Rusi so zajeli mnogo tankov, topov, rmloženih trnkov in nad 1000 strojnic. Nad bojiščem je bilo izstreljenih 54 nemških aeroplanov.
Rusi so skušali -iz Orela napraviti drugi Stalingrad, ho-teč Nemce ofokoliti, toda Nemci so prej pobegnili. Ob istem času pa so pričeli Rusi tudi močno ofenzivo pri Belgorodu. Tretja ruska armada pa je vda-riJa ob reki Mius, jugozapadno od Vorožilovgrada v bogatem Donevecem bazenu.
Rusi sedaj napadajo na 350 dolgi fronti; največji boji P8 so bili za Orel, kjer so izvoje-vali največjo poletno zmago. S tem so tudi zbili največjo nemško ofenzivo, ki se je pričela 5. julija. Teden pozneje, 12. julija pa so pričeli močno protiofenzivo generali Konšta-tin Rokosovski, Nikolaj P. Va-tutin in M. M. Popov, ki so vsi, junaki, ki so se proslavili pri Rbalingradu in so ofenzivo do-vedli do velike zmage s padcem Orela v 25 dneh.
Orel so Nemci zavzeli leta 1941, ko so prodirali proti Moskvi. Pri* Orelu pa je bila nemška armada vstavljena i n vstavljena prvič od pričetka vojne. Od Orela ni mogla nikamor več naprej. Nemci so O-rel zelo utrdili, da so bili pre-' pričani, da ga Rusi ne bodo nikdar zavzeli.	J
Poznavalci italjanskega no-j tranjega položaja so mnenja,! da bo Vatikan mnogo vplival' na italjansko vlado, ki mora v najkrajšem času objaviti svoje stališče. Po mnenju nekaterih bo stališče maršala Badoglia zelo omajano, ako njegova via-1 da do sobote ne objavi nobene izjave.
Včeraj so delavci po vs§h to-J varnah, ki izdelujejo vojni materj«li, zopet pol ure za-( stavkali.
Poročila iz Italije pravijo, da italjanski kabinet danes razpravlja o sestavi spomenice, ki bo vsebovala 10 točk. Te točke so bile že diplomatičnim potom izročene nemčki vladi in Vatikanu. Toč^e. katere je se-* stavil vnanji minister Guariglia, so:
1. Italija je pripravljena takoj podpisati premirje ter( vstaviti vse vojaško in vojno-industrijsko delovanje.	'
i 2. Nemške čete s e bodo u prostovoljnoM umaknile z italjanskega polotoka, italjan-ske čete pa, i« Francije. Jugo-j elavije in Gnške; italj-anska, vlada se odreka vsem zahte-! vam po teritorjalnih " popravkih".
3. Vsi italjanski delavci, od katerih je že bilo odpuščenih '90 odstotkov iz nemških vojnih
I-----i
industrij, se bodo vrnili.	(
I 4. Italjanska pristanišča bo- |
do nevtralizirana in razorožena
pod nadzorstvom zavezniške (
vojaške komisije.	(
5. Italjanska vojna morna- 3
1 rica bo zbrana v Tarantu,
kjer Ibo razorožena in demobi- (
> lizana. V	j
I 6. Vsi vojni ujetniki v Itali- ]
ji bodo izročeni Združenim na- \
rodom.	]
1 7. Vsa "italjanska" ozem- ]
Ija, ki so bila zasedena v tej
vojni, bodo taikoj izpraznjena, £
vključno Črnogoro in Hrvat- j
sko, ne pa Albanijo, ki potom (]
»arrojske hiše pripada italjan- 2
ski kroni. •	• ]
' 8. V zameno Italija pričaka- ]
je, da je zavezniki ne bodo vo- j
' jaško zasedli. Sprejme kontro- ]
lo komisije za premirje in po i
končani vojni obljnblja popol-|
no razorožitev.	h
! 9. Savojska hiša se obvezu-J,
je, d» bo postavila demokrat- 1
sko vlado, bo opustila protiži-
dovsfce postave in bo zopet vr- <
Jnila državljanstvo vsem onim,^
(ki so ga izgubili na podlagi teh i
J postav.	_ j ]
' 10. Italija jamči svoje dejan- :
sko sodelovanje pri organiza-('
ciji bodočega sveta na podlagi 1
Atlantskega čarterj® po angle-'o
šk$-ameriških smernicah.	i]
Na 57 William Street v New Yorku je bil te dni odprt urad New York Committee of the National War Fund, čegar cilj je zbrati $17,000,000 za ameriške in zavezniške armade. Ob priliki otvoritve tega urada je bil rajzstavljen model ladje, katero je krstila Mrs. John K Waters, hči ameriškega generala George S. Patton-a, ime "S. S. National War Fund". — Na sliki so: Slovenka Miss Sylvia Krajec, Mrs. Waters in Cehinja Miss L«da Hulka. .	_.__: \
"am	^ BW '
THURSDAY, AUGUST 5, 1943
TWAHOTUW L ljW
RAZGLEDNIH
vstavili. Zato je takoj poslala naročnino, ko se je zopet vrnila domov.
*
En naročnik manj
V teku časa, odkar iz&aja "G. N." — v septembru*foo 50 let, — je že mnogo tisoč njegovih naročnikov umrlo. In te dni smo tudi prejeli pismo hčerke Steve Verderberja iz O&htena, Micli., ki nam naznanja, da je njen oče umrl ter pise naslednje:
"8 tem Vam želim »poročiti, da j« moj oče Steve Verdenbar umrl 4. maja, zato prosim, da ne pošiljate več Vašega lista.
Oče je bil star 84 let in je bil naročnik "G. N." mnogo let. Z velikim veseljem je bral Vaš list-ter ga je .vsak dan komaj čakal.
Jaz in moj brat se Vam zahvaljujeva za prijetnost, katero je imel najin oče od "Glasa Na roda.'*
Evelyn Verderbar. f
Žena ima zmiraj prav . . .
Prejeli smo naslednje pismo:
"Prosila bi vas, ako Vam je mogoče pojasniti to-le stvar: Jaz in moj mož sva napravila stavo. Jaz pravim, da papež nima nič opraviti z Rimom in da ima nekako svojo državo Vatikan.
Kdo ima prav J"
Yi!
Vatikan je papeževa država sama za sebe,, četijdj/je jako majhna, in je popolnoma neodvisna od italjanske vlade, ki ima svoj sedež v Rimu. Vatikan se pravzaprav nahaja v Rimu, toda so natančno določane meje, kaj spada -k Vatikanu, kaj pa k Italiji. Poleg tega ima Vatikan še tndi svojo posest izven Rima, namreč gTad 6an-dolfo, ki ga papeži porabljajo za svoje poletno bivališče.
Ko bodo "zavezniki zasedli Italijo, ne bodo zasedli Vatikana, ker bodo spoštovali njegovo neodvisnost in papeža kot njegovega vladarja.
Mussolutijev red odpravljen \
Z Mussolinijevim padcem je 1 bil odpravljen tudi njegov vo- 1 jaški red, to je red "kaprola". Nova italjanska vlada je ura- J dno odpravila ta red.
Pri eeli stvari pa je najbolj t smešno, da dosedaj tega reda ni imel nikdo drugi kot Mussolini in Hitler.
■ Red "kaprola" je vstanovil J Mussolini leta 1938 in je prvega podelil Hitlerju, ko j« obiskal
Italijo	1
* *
Kaj potrebujejo ujetniki (
Položaj vojnih ujetnikov i mora biti zelo -žalosten, to si 1 moremo misliti. Daleč od svojega doma je vsakemu tesno o- i koli duše, ko misli na svoje drage, o katerih ne ve, ali'*so se živi, ali ne. Dolgčas mu je 1 vedno, četudi opravlja kako delo. Največje veselje pa je vsakemu ujetniku, ako more brati kako knjigo v svojem jeziku.
Da bi mogli ujeti vojaki dobiti kaj knjig, je bila vstanov-ljeYia organizacija pod imenom "War Prisoners' Aid of the YMCA" s sedežem v New Yor-ku, ki pa ima tudi podružnice v Toronto, Canada, Londonu, Parizu, Marseillesu, Calcutti v Indiji in eelo v Berlinu.
Uprava "G. X." je-v ta namen tudi dala precejšnje število knjig in je za to prejela v zahvalo zelo laskavo pismo, ki ' proti koncu pravi:
"Iz svoje iskušnje vemo,.da ti zapuščeni ljudje niso samo srečni kakega materjalnega darila, temveč jih tudi veseli, ko vedo, da so ljudje, ki mislijo na nje in ž njimi čutijo.
i
Kdor bi imel kako slovensko knjigo, ki jo - lahko pogreši, naj jo nameni slovenskim vojnim ujetnikom v Nemčiji ali pa v Italiji in naj jo pošlje na naslov :
War Prisoners* Aid of the ' YIM30A, 347 Madison Ave., New
I	York, N. Y.
5 *
) Zvesta naročnica
Pred dnevi nam je neka roja-? kinja poslala naročnino in se
-	je v pismu oprostila, ker Je r nekaj dni z naročnino zaostala; '- bila je dva tedna z doma. Da-
-	lje pravi v svojem pismu, da
-	ima sicer poleg "G.N." v hiši i še štiri druge slovenske liste,
da pa "O. N." najrajše bere in v bi ji bilo zelo žal, če bi ga ji v	»
(l MIMMIIIMM MIMMMIlll
ca nove čete v Trst, da ojačijo a *voje tamošnje postojanke- Ka-r'kor je videti, so začeli meto-'ij dično zasedanje polotoka Isbre
II	in vsega videmskega okraja od
a tržaškega zaliva piroti severu
® do stafe avstrijske meje.*' h
^ INVESTIRAJTE t IMERIKO ' ia^wSfl
- ^jfljjUKBSL
KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS' BONDS ta STAMPS
SONART , JREJC QJRJD.I
Lepe Melodije 1
StMSn—Nm Marijane«, polka Kje ao moje roilce Marieka^ pegla—polka Dnqoene University tambarica orkester
At. M575—Terezinka polka	n
Na planlseah—ratfA ^ Jerry KaprJvfte* Id ocfcester , Za to*, cenik In cene PMBč ■#" obrnite na: JOHN MARŠICH, , Inc, 44Q W. 4Zod SL. New Yacfc
rjj_y i
SOVRAŽNIK ZA HITLERJEVIMI LINIJAMI
"*The New York Times" prinaša pod gorenjim naslovom članek svojega londonskega dopisnika Lawrence Wolfe-a, ki pravi o Jugoslaviji:
*i Jugosol vanski guerilci se že več ko dve leti upirajo skupni sili I^enilčije, Italije "in njihovih madžarskih in bolgarskih hlapcev, ter prizadevajo nemškemu generalnemu štabu silne muke in težavi. Pregled zadnjih činov gueriicev je naslednji :
V Orni gori so jugoslovanski patrioti uničili italijansko posadko važnega strategiČnega mesta Bioča, kjer so tfbili 313 častnikov in vojafrpv in napravili 400 ujetnikov. Fronta v Črni gori se razteza vdolžino 60 milj. Na tem ozfemlju imajo guerilci na visokih planotah utrjene postojanke, kjer jim tudi najhujši zračni napadi ne morejo do živega.
| 'V Bosni, Hercegovini in Hrvaški je koncentriralo • osišče , v*č od 10 divizij — med njimi J štiri nemške — s katerimi je poskusilo pregnati guerilce iz nekaterih krajev. Toda guerilci so prešli v protinapad in prodrli prav do mesta Sarajerva. ki je glavno središče okupatorskih čet.
Sovražnik je izgubil približno 8,000 mrtvih. Guerilci so fcapl'eniuli mnogo vojne opreme | in nemških tankov.
Istočasno pa so druge gue-rilske skupine napadle v bližini Zagreba, prestolnici Hrvaške, in pretiigale promet na železnicah do jadranske obale. Zavzeli so Večje »število mest in tudi tam zaplenili ogromne količine vojnega materiala.
Sovražnik pravi sam, da so jugoslovanski guerilci premični arzenali, oboroženi do pete s puškami in pištolami in ročnimi -granatami. Oblečeni so v italijanske ali nemsfre uniforme in razpolagajo poleg svojega orožja tndi s težkimi strojnicami, topovi in oklopnimj vozovi.
l^ree 31. Tulija piše "New York Times" na prvi strani v seznamu najvažnejših vojaških vesti naslednje:
"Nemci so pripravljeni na popolni polom Italije in so gla-:|som najnovejših vesti začeli o-• jačevati svoje pozicije v bližini ! Trsta, la vhodu v balkanske i ozemlja. Na Beki s o Nemci pc f stavili straže na 5 italijanski!] j- podmornic — poročila trde, da i so nemške posadke že na potu i da prevzamejo te italijanske i 'bojne ladje, katerih se name-; ravajo posluževati proti zavete j Aiškim poskusom izkrcavanja na dalmfatinski obali. '"Nacisti so poslali iz Celov-
RABIMO
ŠIVALKE
na moške klobuke, dolga serija. Vsaka dobi ene vrste kito in block za celo sezono. Najvišja plača. Gk>od Value Hat & Cape Company, Inc., 19 West 4th Street New York City
il)
Note
SO	'
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO « ■ »»
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Spring
Time of Blossom < Cvetni Cms)
*	Po ^Jexeru Kolo
*	Tam na vrtni gredi
Maribor Waltz
*	S paraj Milka Moja
Orphan Walts
*	Dekle na rrtu
Oj. Marlčka, pegljaj.
*	BarSca
Mladi kapetane
*	Gremo na Štajersko Stajerlfl
*	Happy Polka če ca tujem
*	Slovenian Dance Vanda Polka
¥ Židana marci a " Veseli bratci „
*	Ohio Valley Sylvia "Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptičlca ta mala
*	Pojdi x menoj Dol s planine
*	Kadar bofi a vandrat fel
^•ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piano-foarmonjko za $1.
Po 25c komad
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Naročite pri:
Knjigarni Slovenk Publishing Co.
New York 11, N. Y. ,
tie vb iMk ----
Sedaj $2
Prva knjiga^ ki je izšla v slovenščini izza naci-faši-tičnega vpada v domovino
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJSEK
Velezanimiva knjiga o razmerah in trpljenju našega naroda v stari domovini.—Dosti naših rojakov se še vedno ne zaveda v polni men, kake strašne (stvari so se dogodile v starem kraju, a knjiga pa jim bo dala jasno in pregledno sliko o strašnih dogodkih, ki ao spremenili lepo in cvetočo Slovenijo v eno samo veliko bolečino, ki peče, žge in mori naš slovenski narod na njegovi Lastni zemlji.
Knjigo lahko naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street New York 11. W. Y.
ni senator Joe R. Haniey, kateri bo vršil uradne dolžnosti podgovernerja v slučaja odsotnosti governerja Deweya, ter bo tudi predsedoval državni senatni »bornici, kar navadno vrši pod governor.
— Demokratski državni odbor namerava izposlovati sodnij-sfeo odredbo, ki bi določala, da se v prihodnjem novembru izvoli novega podgovernorja. V slučaju pa, da bo sodišče dalo prav državnemu pravdnikn Go lds te in u, Ibo ostala država New York brez podgovernerja do leta 1946, ko se bodo zopet
vrnile volitve za governerski ^^^^^__
Volitev za podgovernerja v državi New York, ne bo
A litany, N. Y., 3. avg. — Ge-nei aim pravdnik Nathaniel L. <io! ii ije danes odredil, da t v ne l>odo obdržavale po-M- m volitve radi izprazAje-lit-^a podgovernerjevega mesta, ki i* državna ustava tega ne dovoljuje.
Dosedanji podgovernor, ki je bil izvoljen zadnjo jesen, je \ nenadno umri pred nekaj te- ; dni, Državni generalni pravnik je izjavil, da ustava določa, da se funkcija tega držav < noga urada prenese na namestnika, ki bo v t«ffl sjučaju
LIST PRIZADET — N AROČNIKI PRIZADETI
S 1. julijem je "G.. N." povišal naročnino za en dolar na leto, ali za malo več kot 8 centov na mesec, ali manj koti tretino centa na dan.
Kdorkoli upošteva sedanje vojne razmere, mora vedeti, da j«1 sedaj vse mnogo dražje, kot pa je bilo pred leti, ko ni bilo vojne. To vsakdo vidi v svojem lastnem domn. In če se v družini pokaže draginja, tedaj mora vsakdo vedeti, da je draginja povsod drugod.
Najemnina in cena papirja je zelo poskočila, kaj pa stroji! Pri strojih je treba skoro vsak dan kakega novega dela in vsak jo mnogo dražji kot je <bil poprej, ce ga je sploh če mogoče dobiti, kajti nekateri deli tiskarskih strojev so iz najfinejšega jekla, katero pa sedaj neobhodno potrebujejo za orožje. Zato jo vsak kos jekla, ki se ralbi pri kakem stroju v privatni industriji, zelo drag.
Iz teh razlogov smo bili prisiljeni naročnino povišati za
en dolar na leto.
No predno smo mislili na kak povišek, smo od nekaterih naročnikov, ki se zavedajo položaja, prejemali pisma, v katerih so nam izražali svoje začudenje, da moremo še vedno pri preje-nji hm roe i ni vzdrževati list in so nam poslali poleg naročnine še kak dolar "v podporo." Take "podpore" pa nismo nikdar vzeli za podporo, temveč smo vsak dodatni dolar pripisali k naročnini.
Tudi, ko smo naznanili, da smo zaradi podraženja tiskarskih ]potrebščin bili primorani povišati naročnino, nismo prejeli nobenih pritožb. Naročniki so sami vedeli, da do tega mora priti prej ali slej in so naznanilo sprejeli kot nekaj naravnega, čemur se ni bilo mogoče izogniti.
Nek zastopnik iz osrednjega zapada pa nam poroča, da mu nekateri naročniki nočejo plačati poviška, češ, da je list predrag. Plaeali so mu samo staro naročnino. Tem naročnikom povemo, da smo znesek, ki so ga plačali, zaračunali po novi eeni. Izjeme jim pri najboljši volji ne moremo dovoliti.
Tem naročnikom polagamo naslednje na srce: Sami veste, da je vse dražje; saj sami to občutite v svoji družini, v svojem ožjem krogu. Ali mislite, da nas draginja ni zagrabila za vrat t Vsem predmetom so se cene povišale in verjemite, da so se cene v tiskarski obrti povišale mnogo bolj kot kje drogje.
Kadar vlada potrebuje za kak posdben slučaj kaj več denarja, tedaj vedno najprej potegne za tiSesa malega človeka. Kolikokrat, kadar je zvezna ali pa državna vlada potrebovala kaj več denarja, je potrkala na žepe malega človeka, na žepe delavca in povišala davek na pijačo in tobak, kar mali človek ali delavec največ porabi.
In kolikokrat se je to že zgodilo v zadnjih par letih!
Favno tako spada tudi časopisje med potrebščine malega človeka. Ako bi časopise brali samo miljonarji, časopisi ne bi mo^li izhajati. Vzdržuje jih samo majhni človek. In tako je prišlo, da eo bile zelo zvišane oene posebno za tiskarski papir in za vse potrebščine v tiskarstvu.
Mali človek mora nositi največje breme davkov in visokih <«on!	, '
Vsem onim, ki so mogoče ozlovoljeni zaradi poviška, želimo povedati, da uslužbenci pri listni zaradi tega niso dobili nobenega priboljška, pač pa smo bili do tega prisiljeni zaradi vedno naraščajočih stroškov, ki so v zvezi z izdajanjem lista, In samo s tem povišanjem bomo mogli pokrivati stroške in list oMržati pri življenju.
Danes potrebujemo vsakega naročnika in vsakdo, ki pasti list, za n*« pomeni izgubo. V vojni pa moramo .podpirati eden drugega In v stiski ne smemo zapustiti svojega prijatelja.
Upa-mo tedaj, da bodo oni naročniki, ki se zaradi nezado-sluesra poznavanja in upoštevanja razmer pritožujejo nad povijanjem naročnine, slednjič prišli do praveg® razramevanja in bodo uvideli, da jim sr povišanjem nismo napravili nobene kri-vi<* in da smo le hoteli list obdržati še za nekaj let
stapa proučuje italijansko situacijo kot v laboratoriju.
Itfekdo, ki dobro pozna metodo nemške Gestape, je nedavno zapustil Nemčijo in trdi, da je Himmler poslal v Italijo po-jsebne opazovalce, ki so dobili nalogo, da z največjo marljivostjo nabirajo natančne podatke in posameznosti o razvoju prevrata v Italiji. Nacisti nameravajo na ta način dobiti v roke material o napakah, katere so zagrešili fašisti — zagotoviti se hočejo, da se bodo znali sami izogniti takim zmotam.
Glasom tega poznavalca Ge-stape so Himmlerjevi eksperti v teku zadnjih 'let z največjo natančnostjo proučevali vsak revolucionarni pokret, v cilju, da doženejo najbolj pripravne in učinkovite protiukrepe za slučaj, da bi se tako gibanje pojavilo v Nemčiji.
(ffimmler je sistematično o-predelil različne vrete revolu-j c i ona r nega gibanja kot na primer upore v balkanskih deže-, lah, izgrede v Indiji, vojaške 'prevrate v Južni Ameriki • in špansko državljansko vojno. Tako učinkovito in metodično je delovanje nemške Gestape.
Omenjeni. poročevalec trdi. da se bodo Hitlerjevi 'emisairji 'zdaj vrnili iz Italije nazaj v 'Nemčijo, kjer bodo morali delati predavanja o padcu fašizma in nadaljevati "znanstveno" raziskovanje vzrokov in povodov.
Iz drugih virov prihaja vest. I da je Hitlerjev namen najbrže i posluževati se tujerodnih vojakov za vzdrževanje miru v notranjosti Nemčije, ako bi izbruhnili izgredi. J Nekateri zaveeniški krogi si tako razlagajo prenos divizije ukrajinskih prostovoljcev iz Liwowa v Nemčijo. Prvotno je i bila ta ediniea določena za i vzhodno bojišče. Jugoslovanski kraji morajo
. imeti netnška imena.
i
I Iz Budimpešte poročajo nem-'l škemni časopisju, da je hrvaški notranji minister odredil, da morajo nositi vsi hrvaški kraji, v katerih je vsaj 20 octet nemškega prebivalstva, poleg" svojega domačega hrvaškega imena tudi Se nemško uradno im"e.
'(ONA.) Izmed 55,000 političnih ujetnikov, žrtev fašizma »e jih še vedno nahaja v zaporu 45,000. Le 10,000 jih je bilo do-zdaj oproščenih, vsi drugi morajo čakati.
Vlada marlšala Badoglio trdi, da ne more osvoboditi vseh Mnssolinijevih žrtev, ne da bi pazljivo proučila slučaj vsakega posameznika, kar je seveda dolgotrajno delo.
Poročila trde, da je bilo do« zdaj osvobojenih komaj 70 do cSO ujetnikov v skupini, ki se je nahajala v taborišču na Lipa-rih — italijanskem **Devil '€ Island." (NaTiipare je Mussolini že davno pred vojno pošiljal1 slovenske politične nasprotnike iz Primorja — živeli so tam v skrajno nezdravih razmerah in često postali žrtv€ malarije. — Op. JIC )
Museolini je pošiljal na Li-pare svoje najhujše nasprotnike, med njimi mnogo levičar jev. Badoglio pa se seveda bo ji, da bi kopiunisti in delavsk: predstavniki, ako jih izpufit: na svobodo, še pomnožili nje gove težave. Najbrže bo tra jalo še dolgo časa predno bod< lipars-ki ujetniki (ki pa zda; seveda niso več na tem otoku] izpuščeni; izvzemši seveda, akc bi vlado maršala Badoglio na domiestila skupina levičarskii radikalov.
Mogoče je, da bo ljudstvo ^ MSlanu in Bologni poeknsil< dobiti situacijo v roke. De monstrajcije proti Badoglio ii proti kralju še niso ponehale.
Poročila iz krajev na jugo slovanski meji trde, da so po nekod italijanski vojaki vsto pili v vrste partizanov, ki s* 'bore proti osisču. V všeh ob mejnih lorajih Hrvaške, v Del maciji, Albaniji in Črni gori j< zavladala kaotična zmešnjava
Poročila iz Tiram, albanski prestolnice pravijo, da so ljud je streljali na nemške vojake Fašistična organizacija v Al "baniji je v razsulu — ljudstv< pa podpira in drobi na kotf kipe Mussolinija-^Timmler se boji revolucije.
Tlim ml er najbrže v vseh po drcflhioatih pozna »ozadje prte vrata v Italiji. Načelnik Ge
"GLAS NAROPA"
'	(VOICE OF THE PEOPLE"_
OwmS ud FIHMwfl tnr Milili.PnMI^rtng O—f ny. (A CorporaOoa) frank SakNr. President; Ignae Bote, Tnuonr; Jo—pn T<ip«fi«. Baa. Plftea «f »win— of tb« corporation ud aflfaiw at abora offlMN:
216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. T.
~ 50th Year ^
"Glas Naroda" la Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly <7.	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDE C ŽENE DRŽAVE IN KANADO: |7.— ; ZA POL LETA <3JO; ZA ČETRT I^ETA $2—
"Glas Naroda" Izhaja Taakl dait lsvzemH sobot, nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA". 218 WEST 1Mb STREET. NEW YORK 11, N. Y Telephone: CHelsea S—1242
Politični ujetniki fašizma
J	»	• « / • •	» - »
4 4 - LETNO PREISKUŠNJO j
^	I
IMA
^MERISKA BRATSKA ZVJEZA
s: AMERICAN FRATERNAL UNION :: j ELY. MINNESOTA
KI IMA
25,000 ČLANOV IN TRI MLJONB
DOLARJEV PREMOŽENJA
1 j	n
" ' *
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte J sebe in svoje otroke pri Ameriški Brataki Zven, ki vam nudi poljubno zavarovanje
proti bolezni, nesrečam in smrti	*
Ako je društvo AJ3.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika » sa pojasnila, če ne, pičite na glavni urad, Ely, Mipn^U. ^ ^
FOfLJCAJ USTRELIL SLOV.
MliADENlOA.
(Pred nedavnim je bila na severni strani v Chicago, HI.« s divja gonja na ulicah. Policij-j d sski avto je podil ''karo", ka- V tera je drvela menda 90 milj v "F uri in se ni zmenila za rdeče (d signale na -križiščih. Končno p je policija streljala in krogla t je aadela vozitelja divjega av-j ta od zadaj in ga ubila. Vozi-telj je bil Stanko Sajovic, Slo- Q venee. trojen tukaj. *Bil je več-, krat aretiran zaradi nekih pre-1 •stopkov in nahajal se je pod J "policijskim nadzorstvom (pa- c role). "Druge podrobnosti ni-,c so znane.. ••*•-••	^
c
mestu t". Vedela a®m, da. j« ^
hotela pogovor obrniti drugam. I" Ne poznam nobenega, sem ji 1 Odgovorila. — "Jaz imam mno- J go prijateljev," je dejala po-| nosno. — uIz naših krajev T" " I sem jo zopet vprašala. — "E-, den je Slovenec," je odgovori- 1 la, '"drugi so nemške narodno- ] sti. Ta človek je blizu tam do- * ma, kot Sem jkz. Blabo zna slo- • vensko, tudi na' njegovem do- ( mu so največ govorili nemško. ' Kar je malo znal slovensko, je 1 £e tukaj pozabil. Ga boš vide- 1 la, njega in druge moje prija-te je! Večkrat pridejo sem k meni."	((
1 (Nlisein mogla več vstati v sobi. Mislila fcem, da mi bo razneslo prsi. ",Lahko noč," sem rekla in skoraj tekla v svojo v ■ sobo. Na moji mrizi je bil! odprt ameriški magazin s sliko cele vrste ljudi, obešenih tfekje < v Jugoslaviji. Ulite so se mi l solze, ko sem i?e vrgla na po- *> steljo Ali je bilo vredno onih 1 žrtev t mi je štmvelo po ušesih, ; ko so izdajalci inx kvizlingi ■ fined nami! (Brigi se je pri- < 'bližal k postelji in se vzpel na 1 'njo. Par glasov je da lod sebe, ' kot da tudi pn joka z menoj.
MiBrigi," sem mu dejala in ! ga božala po njegovi mehki dla- ' ki, 44kaj bi bilo z nami, če bi bilo dosti takšnih, ko sta ona dva?" Želela sem si znanca, da bi se mru mogla potožiti. 'Drugi dan se mi je želja izpolnila- Izvedela sem, da se ' nahaja v mestu ena mojih prijateljic Vid'ela je nisem že par let.' Bila je V državni službi in je prišla v ono !mesto eden teden pred menoj. Zvečer sem že Vedela v njenem lepem sta-: novanju.. Pri nji je stanovala še ena druga ženska. Ko,smo pile kavo, seim jima pripovedo-
•	vala o moji domovini in o trpljenju in Ižrtvah mojih ljudi, govorila sem največ sama, kot V|a hočem nadomestiti one, ki se
' feramniejo svoje narodnosti in ! fee vsiljujejo svojemu največ-
•	jemu sovražniku. Moje znanke
t	08 4 .str) <
je taK. uiiugi me nagovarjajo, z fia naj ga dam zaspati, ali ne k 'morem- Toliko let je že pri b
' ij(
"Kako icpo je 10 mesto,,",n sem dejala. Vesela je bila mo- j* je pohvate-	lf
"Ja2 sem rojena tukaj," je rekla. 44Vse življenje eem pre- h zirrela v tem mestu. Upam, da -boš še tukaj spomladi. Takrat boš videla, kako j=e lepo. Tam F je moj dom," mi je pokazala d] roko. "Vstavi se -kakšen večerj pri meni s tvojim psičkom- Sem v večkrat sama doma," je rekla ^ prijazno. Prijazni so tuji lju- ^ oje tukaj — sem si mislila. J^
Drugi dan je prišel list Glas n Naroda prvič na moj novi na- s slov. Kot da se je povrnil moj j stari prijatelj, se mi je zdelo, j Pogledala sem ga na hitro, ker t ob tisti uri sem imela malo ča- t *a. Šele zvečer sem ga bolj v natančno* čitala v svoji sobi. 1< Pred enim letom je bila »vojna s dosti bolj daleč od zmage, kot je danes. Opazila sem novice r (tudi iz njenega rojstn'ega kra-( « ja. Vzela sem l»t, in odhitela) v njeno sobo. Začudeno me je = pogledala, ko sem vstopila. jx
44Strašno je, kar delajo z na- j. šimi ljudmi v Jugoslaviji,"-( sen i ji hitela pripovedovati.^ "Iz vašega rojstnega kraja je ^ veliko novic v Glasu Naroda r danes. Prinesla sem vam list,j s da bodete sama čitala." Ko < sem ji ponudila list, ni segla po j njem. "Hvala," je rekla po 6 slovensko.	T
Tisti večer sem jo prvič in , kadnjič slišala govoriti sloven- j sko. Že zdavnaj nisem čitala ] nic v slovenščini Raje imam ^ ameriške časopise. Na mojem j domu v starem kraju — je na- ^ dalje vala, — smo čitaJi večino q nerriške liste. Doma smo bili vsi izšolam, vsi znamo dobro po nemško:"
4 4 Ali kaj počnejo Nemci z na- 1 šimi ljudmi, je strašno," sem 1 rekla.- Po glasu se mi je po- £ -znalo razburjenje. "Ako bi jaz 1 znala nemški jezik," sem nada- f Ijevala,, "ne bi bila ponosna na 1 to." — Ona je ostala mdrna. * L ^Preveč verjameš časopi- ' je dejala. 44 Jaz ne čitam 3 vojnih novic, ni dosti resnice 1 v njih!"	'
Gledala sem jo, ko da je n'e razumemL "Koliko časa ei tu-1 kaj?" Ko sem ji povedala, je 1 nadaljevala. "Sili t>ila v sta-, rem kraju med tem časom?" j me je zopet vprašala. Ko sem 1 ji odkiiriala, jfe nadaljevala:
" Jaz sem bila tam več mese- * cev na <ybisku." — "V Jugo- '1 "slaviji?" sem jo vprašala hi- 1 tro. — "Da," je odgovorila. • "Malo časa sem 'Bila tam. Po-^ -potovala e^in največ okrog.. ; • -Bila sem1 v Italiji, in na Nem-f Škem, nekaj dni sem "bila tudi tiv Budimpešti na Madžarskem. rKrasno je tam," je dejala. p'Kopalieca so narejena, da se voda umetno premika kot morski valovi. Ce bi jaz šla v staro domovino, bi ei najprej 0-[ -gledala Jugoslavijo." sem ji rekla.
\ "Tam ni nič vMeti," je dte-|rjala mrzlo. — 4'Nič videtil* k frem ponovila -za njo. 44Vi ste I lila občudovat kamenje, med-| £em ko ste prezrla bisere." ** "'Ali pozna« katerega v tem
ji." Zopet je odgovorila v angleščini, samo ime rojstnega kraja je bilo slovensko. Rojena je bila v srcu Slovenije
"Govorile borno kaj več zvečer," je rekla na kratko in odšla po -svojih opraivkih.
Odšla sem v svojo aobo, nisem se mogla otresti vprašanja, zakaj ni govorila slovensko. Ali se je bala, da jo kateri drugi j*liši? Se-li sramuje svojega slovenskega jezika? Težko sem čakala večera. Kjo je postalo temno, sem jo slišala, ko je odšla v svojo sobo.
Oakala sem jo, da bo morda prišla k meni, ali ni je bilo. Ra-I da 'bi šla jaz k nji, ali drvom,' da ne bi bila dobrodošla, me 'je vzdržal. Postalo mi je težko. Najraje bi se zjokala. — Kaj je z menoj, sem si mislila sama pri sebi. — Ali me že pri-jenla domotoije? Brigi!'— moj mali psiček, katerega sem pripeljala s seboj, je sedel v svoji mali košarici in me gledal sočutno s svojimi razumnimi očmi, kot da ve, da ni nekaj prav Zakaj ne znaš govoriti? sem si mislila. Vem, da bi me znal potolažiti. Ker srce imaš Večje kot ci sam. Bil je moj vfc*eni spremljar^lec odkar je prišel k hiši. Največ sem govorila ž njim slovensko. Naši ljudje so se smejali, čet*, da ra-»zunie- bolje moj jezik kot angleško. . I>rugi dan sem bila zelo zaposlena, da sem skoro po-fcaibila na prejšnji večer. Dan je minil in ni še prišel veSer, ko je zopet odšla v svojo f=obo. — Bri ari in jaz sva šla malo hodit. Hiša, v katero smo se preselili, je stala v lepem kraju. Pozabila sem na vse, ko sem gleda-Ha lepi vrt in druge hiše v bližini. Brigi je sopihal zraven mene od »velikega razburjenja, *ker po drevju so skakale veverice, on pa ni mogel do njih. Par ljudi me Je nagovorilo. Hoteli so vedeti, kakšne sorte je Briffi. Srečala sem starejšo žensko, ki je na verigi vodila ■osa- Briigi ie pričel lajati, mied tem ko se ni njen zmenil.
•"Moi oes ie gluh in tudi ne vidi," je rekla. 44Že par let
Prvič sein slišala o njej ta- j krat, ko geni se pripiavljala, da 'j
se začasno preselim v drugo I go državo.1	j
"Jugoslovanka je," je rekia moja gospa, *' ona punca, ki < sem jo dobiia v v ».»nem mestu, i kamor pojac-mo "
"Ali si gotvva," •(m jo hitro ^ vprašala. Po glasu se mi je poznalo, kako sem bila »vesela | novice.
"Da'* mi ^e odgovorila pri- | pričevalno. Se sem malo dvo- j mila, da si gospa ni morda prav ,, zapomnila narodnost. Ker sem ji pred par leti pripovedovala
0	Jugoslaviji, in Jugoslovanih, mi je odgovrila priprosto: l
"Nikoli nisem slišala <3 njih! ' (Enkrat je pripovedovala ne- < kentu člorveku, kakšne narod- ■ nosti so pri njej ljudje v službi. . Ko je prišla do mojega imena, je rekla:
"Večlorat mi je že povedala j svojo narodnost, ali jaz se ^e . *ne morem zapomniti." Tako ni čudno, da sem dvomila. Verjela sem še le, ko so mi drugi povedali. Po tej novici sem se mnogo bolj veselila začastie preselitve, čeprav sem vedela, da bodem pogrešala svoje pri- . jatelje. Ali misel, da bo odeba moje narodnosti, živela z menoj pod i-sto streho,, me je najvda- ■ jala z veseljem. Skoraj težko sem čakala odhoda.
■
Prišli smo na novi dom; gledala sem, kje bom zagledala ' njo. katere nisem poznala in < jo tako želela srečati. 'Kje pa?' eernl vprašala enega naših fan-. tov, ki je bil že par dni poprej na novem domu. 44V svoji so-1 bi je in počiva," je odgovoril. - 'Začeli smo izpraznjevati kov^eige in spravljati strvari na svoja mesta. Par ur je minilo, ko sem jo slišala odklepati sobo. Pustila sem delo, šla sem ji naproti. Na dbrazu se ji je poznalo, da je Slovanka. Segla sem ji v roko in nagovorila v »skiveriščini. Medtem ko je bil 'moj clas vesel, je bil njen hla-rlen. ko me je pozdravila v an-■jrlešikem jeziku.
1	144Gospa mi je povedala, da 'ste rojena nekje v Jugoslavi-
. ZABAVA JUIGOSLOV. KLUBA
Jugoslovanski klub "Jedin-stvo" v New Yorfeu bo prire-jdil veliko zabavo 7. noven/bra V Arlington Hall, 23 St. Marks Place. Ostala jugoslovanska (društva prosimo, da ta dan ne prirejajo svojih zabav, koncertov ali kaj sličnega. j	Pripravljalni odbor.
SIJOVEMKA MEŠANE KRVI.
1
1 Moja naročnina na "Glas Naroda" je potekla in je čas, da jo ponovim, ker list zelo ra-. da berem in bi ga le težko pogrešala.
ISem pristna Jugoslovanka. dasiravno sem vedno med tujci in imam tudi moža tuje narod- j •nosti. Pa pri vsem tem sem ponosna, da po mojih žilah teče jugoslovanska kri. Rojena sem 1 bila v Braziliji v Jtržni Ame-
>	triki in kot otroka so me stari-Iši prinesli v domovino. Oče in
mati sta bila v Braziliji tri leta, nakar so se vrnili v lepo Slovenijo, kjer sem bila vzgojena in tudi tam hodila v šolo. Oče mi je bil Hrvat, mati pa Srbkinja. V Veliki dolini v [ Sloveniji so bili moji najsrečnejši dnevi. Minogo veselja in toetja je bilo tam na lepem Do-.llenjskem, kjer trta rodi in vin-ce žari.
I Kličem-: Živijo Jugoslavija!
1 Aflollie Kruse, Jersey Oitv, N. J. 1	___*
s ' SMRTNA KOSA.
►	Perd dnevi je v North Brad-i dock, Pa., umrla Mrs Mary Zu-i pančič, srtara 77 let in doma iz - f*odbukovja pri Stični na Do-t ienjskem. Njeno dekliško ime , je bilo Hribar in v Amien-iki je i živeda 54 let. Zapušča žalujo-. čega moža Jos Zupančiča, tri 1 sinove, tri hčere in brata Fran-, fci Hribarja.
Glavni uradniki:	ZasUp«
Predsednik- Vincent Cain kar, 2tt59 8. Lawndale A*e., Chicago, III. 8N£J Podpredsednica: Josephine Erjavec, 527 N. Chicago St, Joliet. 1U. SZZ Tajnik: Joseph Zalar. 351 N. Chicago St., Joliet, IUinois	KSKJ
Blagajnik: Leo Jurjovee. 1840 W. 22nd Place, Chicago, Illinois	ZXZ
Nadxorniki: John Gornik, M03 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo	SDZ
John Brmene, 739 W. National Ave„ Milwaukee, Wise. SPZS Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, Illinois	USD
Josephine Zakrajfiek, 7003 Cornelia Ave^ Cleveland, Ohio PS Charlie Bent vol, 10007 Holmes Are., Cleveland. Ohio	SMZ
nirolftnr Tinhlirltete: Janko N. Rogelj. 6208 Schade Ave., Cleveland, O. ABZ
Lokalni odbor šL 29, Pueblo, Colo.
Predsednik: John Germ, 817 E. C St.; tajnik: Frank Pechnik, 1232 Eiler Ave in blagajnik: Fr. Brajda, B. I, Bor 2. Lokalni odbor it. 21, Denver, Colo. Predsednik: Anthony Jercrfn. 4825 Wa-ahington St.; tajnik: Frank Okoren, 475» Pearl St. in blagajnik: George Pavlakovih, 4573 Pearl St. Lokalni odbor St. La Salle, 111. Predsednik: L«o Zevnik, Lincoln Ave.; tajnik: Frank Koblisek, Garfield Ave in blagajnifiarka: Emma Shimkns. 717 5th Street
Lokalni odbor ftt. S3, Johnstown, Pa.
Predsednik: Andrew Vidrich. 706 Forest Ave.; tajnik: John Langerholc, Jr., 516 Linden Ave. In blagajnik obenem.
Lokalni odbor št. 24, Trinidad, Colo. i
Predsednik: Math Kardch, 1011 Lincoln Ave.; tajnik: John Li pec, P. O. Box 26, Bon Carbo, Colo, in blagajnik: Fran» Toinatiu, 1802 Linden Ave. . Lokalni odbor št 25. Claridge, Pa. Predsednik: John KorCe; R .D. 1, Export, Pa.; tajnik: Anton Zoroilc. Box 202, Herminie^ Pa.; in blagajnik: Alexander Škeii, Export, Pa. Lokalni odbor it 26, Indianapolis, Ind. Predsednik: Louis ZnidarSW, 838 N. Ketcham St; tajnica: Jennie Gerbick, 718 N. Holmes Ave. in blagajnik: Anton Hren, 928 N. Haugh Street. Lokalni odbor St 27, Strabane, Pa. Predsednik: John Bevec, Box 16. Stra-zane, Pa.; tajnik: John Bole, Box 138. Strabane, Pa.; in blagajnik: John Troha, Strabane. Pa. Lokalni odbor št. 28, E. Helena, Mont Predsednik: Louis Smith. P. O. Box 371; tajnik in blagajnik: Joseph M. Sašelt. P. O. Box 331. Lokalni oAor št 29, Bridgeport —
BoydsviUe, Ohio. Predsednik: Joseph Snoj, R. F. D. 1 Box 7, Bridgeport, Ohio; tajnik In blagajnik: John Vitez, Box 848. Barton. Ohio.
Lokalni odbor št. 30, San Franrisco, Calif. *
Predsednik: Andrew Leksan, 549 Rhode Island St; tajnik: Joseph Fabian. 531 Utah St. in blagajnik: Valentine La-harnar, 702 San Bruno Ave. Lokalni odbor St SI, Eveleth, Minn. Predsednik: Jacob Setnlkar. Box 152; tajnik: John Habjan, 610 Douglas Ave. in blagajnik: John Rauchnlk, 727 Summit St
Lokalni odbor št 32, So. Chicago, HI.
Predsednik: Frank Kosic, 9753 Avenue J; tajnik: Louis Koseie, 9842 Ewing Ave. in blagajnik: Jacob Brljavac, 10121 Ave. M.
Lokalni odbor St 33, N. Braddock, Pa.
Predsednik: Nikola Pavlakovich, 1513 Brinton Ave.; tajnik: Antral Rednak. , 1719 Poplar Way, : in MagajnKarka: . Frances Marthahus, - 1015 Braddock
-	Avenue.
Lokalni odbor St. 34, Detroit Mich. — Predsednik: Mathew Urbas. 12023
-	Whltcomb; tajnica : Katherine Krainz, . 17838 Hawthorne Ave., in blagajnik: . Anton Cedilnik, 1221 Nerada.
Lokalni odbor St 35, Cleveland. Ohio. . — <Okrožje Collinwood.) Predsednik: I Joseph Terbi2an, 14707 Hale Ave.; : tajnik: Joseph Durn, 15606 Waterloo Rd„ in blagajnik: John Leskovec, 946 , East 290 St., BucUd, Ohio.
-	Lokalni odbor St. SC. Girard. Ohio. — r Predsednik: Aaton K3k3, 16 East , Lucius Ave., Toungstown, Ohio; tajnik Rezek. 167 TrumbuU Ave.. Girad,
L Ohio; In John Rovan, 62 Smithsonian r St. Girard. Ohio.
> Lokalni odbor it 37, Cleveland. Ohio.
; — (West Park okrožje. — Predsednica; Ivana Zalar. 11930 Longmead Ave.;, tajnica: OecLUa Brodnik. .4592 , West 180th St; in bla«ajiriCarka: Josephine Bizjak, 13101 Crossburn Ave.
LOKALNI ODBORI JPO, SS. Lokalni odbor it L Joliet W-
Predsednik; Jos. Zalar, 851-3 N. Chicago St, Ujnik: John Adamich, 1120 Highland Ave. in blagajnik: Louis Ko-smerl. 754 N. Hickory St. Lokalni odbor it 2, Clevdaod, Ohio. Predsednik: John Pollock, 6407 St. Otair Ave.; tajnik: Frank Tut-ek, 6117 St. Clair Ave, In blagajnik: Joseph Okorn, 1096 East 68 Street. Lokalni odbor it 3, Chisbolm, Minn. Predsednik: Frank Kne, 415—3rd St.. N. W.; tajnica: Margaret Janeeich, 506 5th Street. N. W. In blagajnik: John Tamnth, 26—3rd Street N. W. Iioiralnl odbor it 4, Sheboygan, Wis. Predsednica: Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave.; tajnica: Johanna M obar. 1138 Dillingham Ave. in blagajnik: Martin Jelene, 1027 S. 8th St Lokalni odbor St 5, Milwaukee, Wis. Predsednik: John Oblak, 215 W. Walker 8t; tajnik: Rev. D. M. Setnicar, 1210 So. 61st St. in blagajnik: Rev. Anton SchiOTer, 823 W. Mineral St Lokalni odbor it 6, Ely, Minn. Predsednik: Anton Zbašnik, AFU Building; tajnik: Ivan Tausell, Ely. Minn, in blagajnik: Louis Champa, Sr., Ely, Minn.
Lokalni odbor it. 7, St Louis, Mo.
Predsednik: Geo. Kovacevich, 2003 S. Jefferson St; tajnik: Euselio Rule, 401 E. Marcean St in blagajnik: John MarusiC. 2751 Park Ave. Lokalni odbor it 8, Chicago, 111. Predsednik: Anton Krapenc, 1636 W. 21rat Place; tajnik: John Gottlieb, 1845 West Cermak Rd. in blagajnik: Leo Jurjovec, Sr_ 1840 W. 22nd Place. Lokalni odbor it' 9, Waukegan, HL Predsednik: Anton K obal, 1015 Commonwealth Ave., North Chicago, I1L; tajnik: Joseph Zoro, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, III. in blagajnik: Frank Nagode, 913 McAlister St, Waukegan, IU.
Lokalni odbor it 16, Lloydell. Pa.
Predsednik: Joseph MatiClC; tajnik: Joseph Arhar, P. O. Box 139, in blagajnik : John Jereb. Lokalni odbor št 11. Butte, Mont Predsednik: Charles Propp, 1144 East Second St; tajnik: Ignacij Oraiem, 2029 Walnut St In blagajnik: Charles Lovsen. 201 East Park St. Lokalni odbor št 12, Pittsburgh, Pa. Predsednik: F. J. Kress, 218 — 57th St; tajnik: John DeCman in blagajnik : Nick PovSe.
Lokalni odbor it 13. Farreil, Pa.
Predsednik: Frank Kramar, P. O. Box 241; tajnica: Frances Gorenc, 925 Cedar Ave., Sharon. Pa. in blagajnik: Joseph Gann, Sr., 887 Cedar Ave., Sharon. Pa.
Lokalni odbor it 14, Lorain, Ohio.
Predsednica: Miss Mary E. Poiutnik, 1711 East 80th St; tajnica: Matilda Ostanek, 1848 East 34th St. in blagaj-niCarka: Hermlna Zortz. Lokalni odbor it. 15, Clinton. Ind. Predselnlk: Anton Jarc, RR 2; tajnik: Frank Bregar, 1159 Anderson St in blagajnik: Frank PraSnlkar, RR 2. Lokalni odbor št 16, Salida, Colo. Predsednik: Frank Usnik RFD 72; tajnica : Katherine D robnik, 421 East 2nd St in blagajnik: Louis SknU. RT Box 180.
Lokalni odbor St 17, Rock Sprgs, Wyo. Predsednik: Anton Starman. 1216 — 18th St.; tajnik: Joseph Gosar, 417 Tisdel in blagajnik: John Jenko, Jr., 1118 Clark St.
Lokalni odbor St 18, Barbetron, Ohio.
Predsednik: Joseph LeSkan, 196 — 22nd. St, N. W.; tajnica: Josephine Porok, 29-16th St, N. W. In blagajnik: Louis Arko, 1222 W. Wooeter Rd. Lokalni odbor St 19, Aspcn, Colo. . Predsednik: John Lovšin. Box 252, A^ien, Colo.
VESELICO
• ki jo, priredi .L , DBUfiTVO SV. JOŽEFA, ST. 57 KSKJ., J v BB.QOKLYNU, H. Y, v Slovenskem Domu na 253 Irrving Ave., B'klyn V J5QBOTO, 17. AVGUSTA, 1943
Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina pro«ta.
Za vse telesne dobrote, kakor tudi za PLES bo dobro preskrbljeno. •—• Kdo bo tako srečen, bo nesel domov ,
sodček 30 let starega vina.
. . ■______———--
Posebno člani ste valbljeni, da se v deleži te te zabave, pa tudi drugi so dobrodošli.	ODBOR
JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR V AMERIKI SLOVENSKA SEKCIJA
je -moja aoora zena in gospodinja katero oek> pogrešam. Mrtvo truplo je Ležalo v krsti pri pogrefoniku Mr. Classen na Oermak in 57, ulica v Oioero, HI. Njena krsta je bila obložena s krasnimi cvetlicami, ki eo jih ji darovali najini prijatelji in znanci.
Veem in vsakemu posebej se toplo zahvalim ter vsem tistim, kateri ste jo spremili na pokopališče. Lepa hvala vsem skupaj ! Ravno tatoo se irtoram^ zahvaliti društvu Camp Liberty 1st. 5. Moram se tudi zahvaliti za tako uljudno postrefibo Mt. in Mrs. Classmen <za njegov go- ' vor v kapeli in na ffobu gTofba, pr'edno ?o truplo izročili v ob- a jem materi zemlji Pavratka vec ne bo.
Ostajam žalujoč
- 1 John Fabian,
Cicero, HI..
VWak dan čitamo različne no-; vosti tudi tukaj, ki jih nam či-tateljem doptinasa list "Olas Naroda" od celega sveta. Oasi ee v resnici hitro spreminjajo, [toda Vedno na slabše. Veliko je hiater in očetov, ki žalujejo ;po svojih sinoviii, ko ne vedo, če še živijo ali ne. Mi stari in utrujeni ljudje pa doma priča-kujeimo tisto ženo, ki nosi vedno koso na rami. Kdaj in od kod pride, tega pa ne vemo.
(Pri meni se je oglasila dne 18. julija in je napovedala moji j ženi izdih duše ponoči ob 2. uri. Z veseljem je pričakovala smrti ker zaradi dolge n'e ozdravljive bolezni ni miogla pretrpeti. Ro-I jena je bila leta 187W Železnikih na Gorenjskem. Prižla je v Ameriko leta 1003 in cTela-la je hišna dela nad 30 let. Po-> ločila sva se teta 1930. Sorodnikov ni imela več nikjer. Bila
ŽENO POKOSILA SMRT
-GLA« najkmja-^JU, M	' THURSDAY, AUGUST 5,1943 -	mAnorumtkym
_UCT_ m m	1 "'..	1	1 111	.........." "	-^^	.. ■ m.	-. i	i	i	^^ ^ B^
j^^^BT^iM slovanskih naselbin l^fg^sr—
POZIV SLO VBH^ilJM:
DRUŠTVOM
•
Združena Slovenska Društva v New Yorku
obdrihijejo seje vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem Domu v Brooklyn u.
Oe vade društvo še ni pridruženo, pridružite se!	Odbor.
IZGUBLJENA DUŠA

Visoška kronika
ROMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAR.	*
^tillllfllllflllllflIllIBIIIflllillllllllllllintf 42 lllllllllllUlllIIltniftlllUlUUIlIlftlAlUUi9* ^
• ll
*4Prav je, da si točen/' me j« pohvalil, "ker naš gospod i nerad čaka. Tukaj počakaj Iž"	\
Pustil me je na hodniku. Srce nri je tolklo, kakor že nikoli v življenju, ker še nikdar nisem govoril z Tesničnim eko- <3 lom, kakor je •bil milostivi gospod Joannee Franciscus, ki r menda ni bil dosti manj od nemškega cesarja.. In kakor oster 1 nož mi je presunilo srce, ko sem pogledal na sirotki črni grajski r stolp, ki ee je ravno pre cLmano vzdigoval proti nebun. Pred I mojimi pogledi so se odpirale globoke, temne ječe, v katerih <5 jetniki niso mogli ne itati, ne ležati, in kar zdelo se mi je, da i čujem rožljanje "težkih veiig. Zopet tzapišem: Jezus, usmili J se me! — Gospod Urh je kmalu prišel ter me peljal v nekako i predeObo. Govoril je:	i
."Naš gospod je čuden! Po vsi sili se je naselil v sobi, i kjer sta hlapca umorila svojega škofa Konrada Hoče se vojskovati s strahovi, in vsako noč spi na postelji umorjenega x močenika.. Pa se preveč ne boj, Izidor, je vendar dober gospod!"	j
Tu se je obrnil do nekega človeka z veliko kodeljo na gla- [ vi ter mu ukaizal: "Valet de chamlbre; naznanite naju nje- s go vi presveti milosti." '
Ta človek je bil prej&one tisti "vole", o katerem mi je J pravil Soli waiffstrigkh. — S tihim korakom je pristopil k L vratom, jih odprl in neka; izpragovoril, nakar mi je namignil v z roko, da naj vstopim.
Gospod Iflrh je ostal v predsobi, jaz pa sem vstopil v £ko- * f-jvo eumnato, ki e-e od tedaj ni izpremenila. Križ na' steni 4 je bil še tu in tudi neznatna postelja. ' Pri oknu je bila miza : m nekaj stolov okrog nje. Na enem je sedel novi naš gospod i £-kof.. Joannes Franciscus, kako krivo bi te človek sodi', če s bi te sodil po trpkih besedah!
Zapisati moram, da sem si mogočnega gospodarja velike ; škofije, predstavljal drugače, kakor ga je ugledalo moje oko ' tisto pepoline. Na širokem »stolu je sedela neznatna oseba, 1 tenka kakor bilka sredi seiiožeti, v obnošeni obleki, ki je ka- 1 zala -.bilo li*, tako da bi bil lahko pričal, da so pc!jun-ki žup- ' niki hodili <v boljšem talar^u, nego ga je nosil Joannes Franciscus tisti dan.. Kar je kazalo na naslednika apostolov, so b-li rdeči obšivi, s katerimi je 'bil obrobljen talar, in pa gumibi, ki so bili tudi rdeči Okrog vratu ni nosil zlate verige, kakor j jo nosijo navadno gospodje škofje, samo izmed gumbov na prsih mu je gledal velik, ziat kiiž, ki pa še ni bil poatftmo po-| eat z dragimi kameni. Izpod vratu sta mu viseli dve mali beli zaplatici, ki sta pričali o njegovi duhovniški veljavi!
Taka je bila podobica našega norvega škofa! Njegov drobni obraz pa, katerega bi bii lahko z dlanjo pokril, je govoril vendar o cel* m škofu. Vsaka črtica na tem obrazu je govorila da Joannes Franciscus ni mož, s katerim bi se smelo šaliti Ta obrazek, ki ga je obdajale mala, siva lasulja, je nosil želfzne ■črte, in dasi so oči prijazno gledale v svet, sem se kmalu prepričal, da tanka usta pod nosom, ki je foil nekoliko bakren, vedo zapovedovati, kakor lahko zapoveduje višji cerkveni pastir svojim podložcikom. Visoki gospod ni priktival, da ljubi pijačo, ki se rodi po zelenih vinogradih, z zmernostjo si-.oer in s tistim dopadenjem, s katerim uživajo priletni, modri gospodje, najsi so cerkvenega, najsi so posvetnega stanu,, ta ,'ad blagosla^lj.me 2femlje tiii>f*.d Joanne? Franciscus je namreč v titem hipu povzdignil srebrno čašo ter pil iz nje počasi in zavedajoč se vrednosti izpite kaplje Bil je pre;kone najboljši črnikaltc, katerega so vstelej in pri vsaki priliki imeli v grajskih kleteh. Nato je posegel z roko v pozlačeno ekle-dico, katera je bila nasuta z drobnimi in belkastimi smokvi-eami. Te smokve je miloptivi Joannfes Franciscus vilic moji narvzačnosti kaj marljivo nosil v svoja usta. Samo od strani je pogleda val proti nveni, potem pa je takoj zopet posegal v skledico. Moral sem torej nfeliti, da mu ni všeč, da še ne ktečim kakor je zapovedano, če prideš pred iškofa. Takoj sen pokleknil ter se ponržr-o trkal po prsih.
V tistem hipu se je obrnil škof proti meni ter zakričal: "Piere, valet de chambre!*'
Pri vratih se je prikazal starec, tihostop, z veliko kodeljo na glavi, telr se globoko priklonil pred svojim gospodom.
"Pierre," je izpregovoril trdo,4'povej temu človeku, da se pred človekom ne kleči! Ali meniš, da sem "Flekte", kateremu je Bog ustvaril glavo, možgane pa mu je ustvariti pozabil?" Pričel ee je smejati tako, da se mu je na obrazu smejala /vsaka črtica, oči pa so se mu svetil« kakor iskrici. In le enkrat je ponovil: "Ki; meniš, da *em "Flekte"!
Ko je sluga ivgij.il, je pokazal Joannes 'Franciscus na stol pri mizi: "Sedi!"
Tako me je presunila ta čast, da nisem vedel, kdaj in kako s-m prišel na stol.
Nato je pogj: abil etelo prgišče 'belih sn*>kvic ter jih stresel pred me na mizo: "Jejt" !
In zopet je bila soba polna njegovega glasnega in zdravega smeha.
NVrad sem jedel v pričo takega gospoda, pa sem moral; ali grižljaj nri ni hotel iz ust. Joannes Francisucs je medtem premetaval peke eprse, potem pa vprašal:	'
" Izidor SchwarzkObler ?''
Odgovoril sem: "Khallan — če hočete, zapišite tudi lahko Khallajn, vaša imlost"
"Torej ni sestra? Morda nevesta?" • Tega nisem mogel reči, ker gospodar dveh' kmetij na Visokem ni mogel pripoznati, da je ženska, ki je radi čarodejstva tičala v jfeči, njegova nevesta? Pojasnil pa sem milemu gospodu, kako je prišla Jošta Schwarzkobleirjeva vnukinja v mojo hišo, vendar nisem omeni! umora, za katerega je moj oče že dajal odgovor pred ndbeeko eodfbo.
Nekam skrčil se je tfbrcž gospoda Janeza Frančiška in prav skupaj so mu zlezle obrvi, ko je še vprašal:
"Ni te torej privedla k- meni ljubezen do nesrečne ženske, pač pa ljubezen do tvojih dveh kmetij, ki !bi prišle v sramoto,H če obsodimo Agato Emo SchvaitzJkdblerjevo V'
(Nadaljevanj* prihodnjič.)	I
Iz slovenskih naselbin
IZGUBLJENA DUŠA
(Nadaljevanje s 3. str.)
AT i T* THTIRSDA^, AUGUST 5, 1943
--tNOVA izdaja
Dobri Atlas
je nujno potreben
...in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
najdete zemljevide, ki so tako potrebni, da MORETE slediti današnjim poročilom
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam zemljepisni svetovalni «dMr je isbrai m
Ivi.	ni tisoč slik	n&jbolj&e barvane sliko—
dežel, provinc-navaja površino, U tbirita J« taka popolna, d>Jea vukep ne-
prebivalstvo, glavna mesta in '	"JnL _
r	®	Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — ird,
kraj na zemljevidu.	Evropa (dno«-*), osrednja Evropa (ob izbru-
hu vojne), Angleško otočje. Francija, Nem-Seznam mest in trgov—navaja «J». itaiija, švi«, iioiandska, Belgija, Šved-i	1 . . J „	eka, Norveška. Danska. Unija sovjetskih soeja-
ime kraja. Okraj, in državo, pre- tlstifeiib republik. Bolgarska, Romanska, Juro.
bivalstvo in kraj na zemljevidu.	S*?
Lebanon. Arabija, vzhodno Indijsko otočje in Zastave vodilnih drŽav—V pol- tujski polotok. Indija. Bnrma, Kitajska. Jm-
. _ . r	pomka, P*eink Južna Amerika (severni del).
nih barvah, vsega skupaj 5o; ce- Jnfna Amerika (jninl del), Afrika. Severna la vrsta narodnih barv.	»-ISMSSME Mrt,n»
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
SEDAJ
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja	Jk ^^V
Ta atlas, ki mm sebe popravlja. Ima namen	/| ■ ■ _. .
reilU marsikatera nasprotujoča al vprašanja.	fc^fc ■ m C/O Ji/lAJj U nastanejo v raznib razgovorih. Strani ao skladišče svetovnega saanja tn podajajo ra»-
seioost zemlje, prvine sončnega sestava, pokra-	PO POŽTI jlne In gioboCino oceanov in jezer, dolgost najdaljših rek in prekopov. porrHno pogUvttntb	V URADU - 35 CENTOV
otokov in v|«okoat svetovnih gora. To ao odgo-	____,	_
vort na mnoga dsoaffnja vpraSanja.	^■■"■■^^■■^■■■■'■raMBaHfflBWBMW^W
- 48 velikih strani
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York 11, N. Y.

» i .mislila; pozabila bom razočaranja ob mojem prihoda. Par m'esecev pozneje eem jo videla še enkrat v mesta; ni me opazila, gledala je predse. Obraz ji je izgledal žalosten. Ni čad-no, sem si mislila, ko ima dušo ubito.. Morda ni sama kriva, morda eo tisti, ki so jo vzgojili.
Odtela eem iz onega m'esta. Ke vem, ako ga bodem še kdaj videla. Ali moje misli bodo romale dostikrat tja k onim judem, katerih jezik je podoben mojemu, ali katerih domovi so mi bili odprti in kjer sem toli-ktokrat pripovedovaal o svoji trpeči domovini. Tuji ljudje so kazali sočutje _ in spoštovanje do mojega naroda in imeli vedno ^olažljive besede. Vfem, da tudi moj psieek Brigi jih v Bvojih pasjih nrislih ne bo po-iabiL
Primorska rojakinja
IZJAVA DR. ČOKA
O PRIMORSKI.
Dr. Ivan ČV>£, predsednik Na-Todnega Odbora Jugoslovanov ' iz Italije, je podal zastopnikom časopisja v Washingtonu naslednjo izjavo:
"600.000 Jugoslovanov, ki trpe pod italijanskim jarmom v okrajih Trsta, Gorice. Zadra in Istre, so z neizmernim navdušenjem sprejeli vest o padcu glavnega nositel^a italijanske strahovlade — Benito MussoJi-nija.
"'Polom fašizma jim je po-1 kazal, da so zdaj začele zmagovati ideje, za katetre so se | Vedno 'borili bwz kompromisov ' in za katere so od začetka voj-
•	ne naprej doprinesli toliko strašnih žrtev, ko «o pod najtežjimi
~ 'okoliščinami delali in umirali r za stvar všeh zaveznikov.
"*Jugoslovani pod Italijo pri , eakujeo. da jiirt 'bo zmaga prinesla svobodo, -za katero so bili ogoljufani ob koncu prejšnje . vojne. Kljub svoji jasno izra-1 ženi volji in v nasprotju z ve-> likimi načeli predsednika Wil-' sona, so bili izročeni tujemu 1 i?w«podarjn, pod. katerim so vec
•	kot 20 let živeli brez političnih.
bo bile obe Američanke, že> 6e-. tnrti rod tukaj- Vedele so dosti)
0	Jugoslaviji. "Svet," so deja- : le prepričevalno, "be bo nikoli pcKzaibil, kar je storila Jugosla- ; vija."
iPozno je bilo, ko sem prišla domov. Že na veži nxi je udarilo na uho tuje govorjenje. ] Bilo je neinsrko. 4'Prijatelji moje rojakinje," sem si mislila. ' Nisem naogla v svojo sobo, ne da me ne bi videli.. Poklicala me je': "To so moji prijatelji" Njih imena sem slišala v neka- ] ki omotici, zapomnila si nisem nobenega. "Boš pila kavo z namti?" mi je rekla:
"Hvala, nimaan časa. Brigi ni še večerjal.	• I 1
S&e enkrat sem govorila z mo- ! jo rojakinjo. Bilo je prvo ne- J del jo po tistem Večeru. Vprašala me je zjutraj,,ali sem kam namenjena.. "Nisem," sem ji odgovorila. — "Hočeš z menoj T Šla bom k mojemu rojaku, saj vela katerega mislim." — " Da V tfem ji rekla, "tisti, ki je pozabil slovensko". — "Prišle <bo-( do tudi one ženske, ki so "bile zadnjič tukaj," je govorila dalje. "Boš videla,, kako lepo se bomo imeli." — "Kaj bom jaz počela tam,""sem ji rekla, skoraj zanieljivo, "ko n'e znam nemško." Na obrazu se ji je poznalo, da je užaljena. Bili bj si mforali najbolj blizu, pa sva ei postale tujke. Spoznala sem now ljudi v onem mestu. "Tako sem vesela," mi je dejala mlada Skotinja, "da nimaš svo jih ljudi tukaj. Ako bi jih imte-'la, te ne bi bilo k nam. Ko-jliko stvari si mi povedala, ko nisem o njih prej nikoli slišala. Katera je jugoslovanska zasta-. vat" me je vprašala ko je gle-. dala v časopisu slike zastav L združenih narodov. — "Ta je,** s*em ji pokazala. — "Zakaj so s jo postavili na zadnje mesto?" . je rekla glasno, 'ko prvo za-t tluži."
1	' Neki dan so moji rojakinji l odpovedali službo. Odšla je, ■ foe da bi se od katerega poslo-l vila.. Bolje je tako —- sem si
Knjiga je posebno pri-1 vlačna kot darilo za mla-, deniča, ki te zanima za ( naravo
P AMERICAN
]
WILD; LIFE:
v knjigi Je natančno popisano Ht- ' IJenje po«unexnlb ti Tall, Slretlh na «nb«n.' ▼ morja ln v zraku, tako da 1 bo t**kdo, ki ljubi naravo la njeno 1 pestro Bralstvo, knjigo brni m velikim sanimanjem, ker bo ▼ njej naSel mar- ' dkaj is življenja divjih Hvali, kar an dosedaj Se ni bUo znana
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda 1« slednjič izšla v eni sami knjigi, ki ' pa pri vsem svojem skrčenja prinaša -> POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AM& RlflKB DIVJAČINE.	J
Knjigo bo z oil tkan bral leveč, ker navaja ln popisuje vse Hvali, ki jih je dovoljeno ln prepovedano streljati; far mu, ker so popisane fivaU, ki na polju koristijo alf škodujejo ter slednji« ribič, ker se v knjigi naStete VSE HIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega* popisa In pripore* dovanja vsebuje knjiga »7 SLIK (fe- 4 tegnflj); « slik v naravnih barvah, • velikosti cele strani, ter Ima 778 ' strani. Velikost knjige Je • x C inčev. Knjiga oplsnje seaavee, ptiče, ribe, loče J« ti vali, ki se ravnotako na sobern t kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno a zlatimi črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO POBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj $3.W
Naročite prt:	!
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET I New York 11, N. T.
kultnrnih, verskih in drngih človeiakih pravic, katerega vlade pa tudi niso nikdar, niti ne za. eno samo uro, sprejeli ali priznali.
* "V tem iz^odoVinskem trenot kn so njihove oči uprte v ameriški narod in droge zaveznike, katerih visoki ideali in odločnost, da jfh realizirajo, so izraženi v Atlantski poslanici, ki je najboljše jamstvo, da bodo mogli kmaln organizirati svoje narodno življenje na novih in srečnejših temeljih, v skladu p svojim večnim stremljenjem in v okviru svobodne in demokratične sknpnosti s svojimi brati Jugoslovani.
*4To ibo ustvarilo predpogoje trajnega, dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo, kot so ga v preteklem! stoletju zamišljali in zagovarjali najboljši sinovi obeh narodov. Ti odno-špji bodo najtrdnejša podlaga in jairistvo za mir v Evropi in na vsem svetu.*' — JIC.
P0L02AJ NA JUGOSLOV.
OZEMLJU
Olavni stan petfe bolgarske armade v Skolju, kjer poveljuje general Bojdov si brezuspešno prizadeva «atreti sabotaž^ in napade; stopil je v stik z 'Beogradom in Kotorom, kjer ste nahaja g^vni stan italijanske armade v Dalmaciji, ter za hteval takojšnjo pomoč. Čete osiača, ki stoje v trdih bojih na oaemflju južne Srbije, Štejejo po mnenju prozna val cev razmer najmani 8 divizij: tri bolgarska tri italijanske in dve nemški.
'Vse vesti, ki prihajajo neposredno ia Bolgarske, se Skladajo y tera, da je" vTada kralja Borisa v najresnejši krizi in da
[ sobranje v izrednem zasedanju poskriša ustvariti enoto nedi-; scipliniranega poslansk^a zbo . ra. Gre predvsem za vprašanje, kako potlačiti naraščajoči nemir v južni Srbiji in Kalgar-'ski Thraciji.
Enajsta in šestnajsta bolgarska divizija sta koncenHirani od Solnna do Dodeagača — za sločaj invazije. Glasom poročil iz Sicilije je večji del tega vo i jaštva v okraju irjed Eavalo in fDodeagačem. .
(Bolgari razpolagajo trenotno s skupaj 25 divizij močno ar-i mado. Tri so bile šele pred i kratkim mobilizirane in so sla-; bo izvežbane in še slabše obo-. rožene. I>ve sta motorizirani, i toda večji del orožja je zastarel . kot na primer Renauld tanki, l katere je Bolgarska zaplenila i leta 1941 v Jugoslaviji, ko se je zrušil odpor Simovideve vlade.
'Dobro obveščeni krogi trde, ^ da Bolgari že zdaj iščejo stikov ' z -zavezniki, ker hočejo skleniti ' separaten mir, čim bodo britai-■ sko-ameriške čete vdrle na Bal-i kan. — JIC s
t VSI ne moremo Iti na bojišče se vojsko-l v vati proti sovražniku > osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAB "" BONDE in ■ ZNAM*
J EE redno.
■ ■ —
FTT.MANJE V VIŠINI 6000 METROV
V Limo, Peni, so prispele vesti gorske odprave, katero vodi prof. Kirtzel in katera .raziskuje perujske Kordiljere. Odpravi se doslej posrečilo premagati eedem vrhov, med njimi tudi vrh lluascaran, visok 6<5§6 metrov. Ekspedioija šteje šest članov. Napravila je tudi posnetek ki je prvi svoje vrste v višini 6000 metrov. Odprava je naletela na svoji poti na sledo-re človeških naselij, v katerih je svoj čas živeJo ljudstvo Inkov.
i
»
KAJ JE S POVZROČITELJEM OTROŠKE PARALIZE.
Svetovni tisk je nedavno zabeležil odkritje Ma bakteriološkega zavoda v Stockholmu dr. Karla Klinga, ki se mu je baje posrečilo odkriti povzročitelja odnosno sopovzročitelja otroške paralize Zdaj poročajo iz švedske prestolnice, da gr'e samo za ugotovitev klice domnevno sorodnega virusa te nevarne bolezni. Nekateri znanstveni krogi namreč domnevajo, da živi klica, M povzroča otroško paralizo, v tekoči in stoječi vodi.
Ko so na Švedskem ugotovili primer otroške paralize na kme tiji, ki ni mogel vfcnjo nihče zanesti okoženja, eo preiskali pitno vodo v domačem vodnjaku, ter dognali, da živfe tam kli-
ce, ki lahko povzročijo otroškr paralizo. § prenosom viru a na živali se je pokazalo, da s -poskusne živali zbolele na bli/. njih znakih otroške paralize. O kakšni istovrstnosti, pa še ni mogoče govoriti s sigurnostjo. Zato je treba počakati, kakšni bodo nadaljni izsledki prof Karla Klinga, ki jih bo goto-•vo sporočil javnosti, ko bodo njegova raziskavanja končano
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica
U dmje poljudna navodila, kak« postati
ameriški državlian.
Poleg TpraSanJ. ki Jih navadno sodniki »Urijo pri lspitn n državljanstvo. v seboj« kn J Iti ca 8e ▼ n. delo nekaj Talnih letnic i« zgodovine Zed lojenih držav. ▼ III. delil pod n tatovom Rasno, pa PtobUb neodvisnosti, Catava Zedl-njenih drŽav, Lincolnov govor v Gettysburg, Predsedniki Zedlnj«-nlh držav in Poedine držav«.
Ona knjifld Je
•ajno 50 centov.
In w dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING CO.
ti« Wert 18th Rt,
NEW vosa 11