1	Naj?«2ji I t Združenih drUvah
&	VeUtxamleto • - . $6.00
■	Za tnoscmatro cdo leto $7.00
pol leta.....$3.00
New York celo icto . $7.00
GLAS NARODA
rThe luieat Slovenian Duly the Uidtod States.
lamed every day except Sundays
list , slovenskih delavcev v Ameriki.
i
Fl
and legal Holidays. 75,000 Readers.
j
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered as Se©	osd Class Ma		ptember 21. 1903, at ths Poet Office at Hew York, H. Y., under the Act of Congrea of March 3, 1879.	f TELEFON: CORTLANDT 2876.
"VNO 35. — ŠTEV 35	S		HE	W YORK, SATURDAY, FEBRUARY 10, 1023. — SOBOTA, 10. FEBRUARJA, 1923.	VOLUME XXXI. — LETNIK XXXL
STRASNA NESREČA V PREMOGOROVU HUNCOZI so SE
V Dawson, New Mexico, se je pripetila strašna rovska začeli pogajati
eksplozija, in 122 premolarjev je zakopanih v globi-	-
ni 5000 čevljev. — Dve trupli so že spravili na dan. — Francoxi so ponudili ruhr-
Usoda ostalih je neznana. — Reševalci so se morali skim magnatom evakua-
boriti x velikimi ovirami in težkočami.	cijski načrt, ki določa jam-
---stva za štirideset tisoč mi-
Dawson, N. I>. februarja. — Strašna eksplozija, ]ij0nov zlatih mark.
ki je Htrcsla un|>ruve rova št v. 1. Pliclps-Dodge Corporation.	_
v«Vraj ]K»|H>Mne <»K polmli, je zastavila pot 122 premolar- poroča Arno Dosch-Fleurot. jem. ki mi w nahajali v rovu, najbrž približno pet tisoč eevljev <h1 vhoda. Pozno zve<"er so spravili na dan dve trupli, in \ ni-kein tigntovilu. izdanem na Associated Press, se glasi:—
*'Mi ne vemo. <V so možje v rovu živi ali ne.'* Kksplozija je odtrgala vse težke zidove in oboke iz kniikreta pri glavnem vhodu v rov. Kmalu nato so re-ševalei <nlstranili te razvaline in reševalni oddelek. pod ]>«»v«'ljstv<»ui Bemnana, generalnega maiiagerja rova, je vstopil.
Kksplozija ni iini<"ila zračnega vrtiljaka in ventilacija jr» hila kmalu JBopet ustanovljena.
Vzrok eksplozije j«* za enkrat m* skrivnost. V ugotovila kom-f t« n i j** >♦■ trlasi. da j** t»II rov dobro |»nn<nVii (da s«> prepreči tvor-j«-nj»* premogovnega prahu v zra-;^ kii . in <la ni bilo v rovu nikakih plinov.
•
Ti- eksplozija že j«« druga v na-pravah Phelps - Dodge kompani-ji- in si i«" na nesreča se je pripetila leta 1913 v rovu št. 2, tekom katere j«' izgubilo 268 oseb Bvoje
življenje.	*	so značili splošno kot —
... J4'prost plinov". Opremljen je bil
. I»<lt«ni. o ho ompamjs 1 i	z obširnim škropilnim siste-
delavei, ki so se prostovoljno pri-i	.	.	, .,,
J 1 ! room. Takozvam fire bossi , —
javili Ai reševalno delo. nadalje- , . ...	___, «
■ ..	...	... I ki so ostali v rovu v noci pred ek-
splozijo, niso sporočili ničesar iz-
DŽERZINSKI NADZIRA SVOJE ČETE.
Cini je stopil prvi reševalni oddelek v rov, je zadel na strupene pline, ki so se razširili po rovu, in vsled tega je le malo upanja; a je katerikoli izmed zasutih živ.
Reševalni oddelek je zadel na številne ovire in o polnoči je dospel približno eno miljo pod zemljo. a ni še dospel do dejanskih prostorov, kjer so bili premogarji zaposleni.
vali s svojimi napori, je odšla i i/. Iljinna, Wvo., reševalna kara , V. S. Bureau of Mines in nadalj- j na, katero je poslat* Colorado Fuel and Iron (V, je na poti sem iz Trinidada.
Sk.»ro še predno so se polegli stresljaji, povzročeni od eksplozije, so prihitele ženske in otroci, člani družin pre m o ga rje v, k vhodu v rov. •
Dawson, N". M. 9. februarja. — Vsa znamenja kažejo, da ne bo mogoče dospeti U<> ponesreče-
Berlin, Nemčija. 9. februarja, j — Franeozi s<» stavili nemškim industrijalcem ponudbo za iz-! praznjenje Rubra, če zajamčijo Nemei vojno odškodnino v znes- • ku štiridesetih tisoeev milijonov; zlatih mark.
Tisoč milijonov naj bi plačali Nemei takoj, nakar bi Francozi umaknili svoje čete iz Ruhr okraja ter sklicali konferenco, da u-redi podrobnosti. Francozi so tudi zahtevah pravico, da kupijo del ruhrskih industrij, in sicer na temelju, da hočejo na ta način preprečiti izdelovanje vojnega materijala. Niso pa označili, koliko odstotkov delnic bodo zahtevali.
Ta ponudba je prišla v roke industrijalcev iz Pariza, s posredo-n|vanjem Gomitte des Forges. —| 11 Francozi so-pripravljeni stopiti' v stik z nemško vlado potom teh industrijalnih magnatov, a bodo ^ zahtevali, da se vrše končna pogajanja z vlado samo. Berlin pa ; odklatija za enkrat še vedno vsa pogajanja, dokler se nahajajo Francozi v Ruhr okraju.
Hermann Mueller, voditelj socialistov, je povedal komiteju
ruska diplomacija ustrajno na delu
Pavlovič je izjavil, da bo pri-| šlo do spopada, ki bo invol-• viral Anglijo, Francijo, Grško, Turčijo in mogoče ■ tudi Ameriko.
Slika nam predstavlja vojake Crczvičajke (boljševiške tajne službe) katero nadzira njihov načelnik l>žerzin,ski. Kut poro«"a kapitalistično časopisje, ima Orezvieajka na svoji vesti na tisoče in tisoče umorov.
V v
skrivnostni umor MESTO SMIRNA - ŽARIŠČE NOVE VOJNE
končno pojasnjen Angleška ojačenja, ki so dospela na lice mesta, se niso
___j brigala za plavajoče mine ter vstopila v pristanišče
Smirao. — Francoski državljani so se vkrcali na ladje. — Angleške jnornariške sile so dobile ojačenja. — Turške pretnje baje niso resne.
Truplo, katero so našli v plitvem grobu v bližini Bed Fork v Okla., je bilo truplo Frank Holloway-a, kralja banditov.
Fort Worth, Texas, 9. febr. —
Njegovi lastni banditski tovariši so prisegli, da bodo preje umorili Frank Hollaway-a. kralja
London, Anglija, 9. februarja. — Iz Carigrada jo prišlo danes poročilo, da zahtevajo sedaj Turki umaknenje zavezniških bojnih ladij iz Isinida. Glasi se, da so bile v vhodih v pristanišča Ismid in. Smirna položene morske mine.
Ismid, ki leži ob pročelju Ismid zaliva, je oddaljen o<l
južnih bančnih roparjev ter mo- Carigrada šest in petdeset milj proti iztoku.
vanrednega. Vzroka eksplozije
vsled tega Se niso dognali.
....... . „	• ... I državnega zbora, ki ima v svojih
\ entilacLjski fan ali vrtrfjaki okah ^^ za(We, da je v
je bil postavljen tako. da ni bit	Hohr okraju obUo ;ivU Dostavil
poškodovan od eksplozije. Glav-	da je pripravljena po.
na sila eksplozije je šla skozi —	^ tpžke avtomobile v kateri.
zračni prostor ali predor, k! je	^ ^ okraja k- Wl i/<)Hran
tudi glavna pot za odvažanje pre-	stavljenja železniškega
moga.
Denver, Colo. 0. februarja. — Rov št. 1. Phelps - Dodge korpo-raeije. premogovnik, ki gre poševno v notranjost griča, leži pri-nih preje kot pozno danes poiw>l- i bližno dve milji od mesta Daw-
dne ali zvečer.
Kompanija je izdala ugotovilo. v katerem se glasi:
— Vsled strupenih plinov, ki to se razširili po rovu po eksploziji. obstoja le malo upanja, da bo mogoče najti koga izmed zakopanih Se živega.
son. Poročila, ki so dospela danes semkaj, pravijo, da je bilo ^koro vse prebivalstvo Dawsona, ene največjih premogarskih naselbin v Združenih državah, pr! vhodu v rov in da je prevladovalo strašno razburjenje. V kempi živi približno pet tisoč ljudi.
denarna izplačila
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IH
rilca sedmih ljudi kot pa pustili, da bi se poboljšal. To so tudi iz-
ttte httln tanftaj*jo MirilJfrrr Ute* tal po
myMf M Mdnjft polti In tapUfcnJt MKr* poto! Čekovni "Jadranska buki" t Ljubljani, Zagreba, Beograda. Kranju, Celjm. Maribora. Dubrornlkn, BpUto. Bmjtra ali drugod, kjer )• pel am kltee
100 Din. .. $ 155 .. K 400 200 Din. .. $ 2 .30 .. K 800 600 Din .. $ 5.25 .. K 2,000 1000 Din. .. 110.40 .. K 4,000 2000 Din. .. |20.60 . • K 8,000 6000 Din. .. 151.00 .. K 20,000
Opati* tm Zadra.
50 lir ........ $ 2.95
100 lir ........$ 5.60	%
300 lir ........ $15.90
500 lir .....:.. $26.00
1000 lir ........$51.00
M .
▼redaoet kronam, dinarje« ta Unm eadaj ^
to ItgB iMtcp MB al raapraj.	po aal nami ko mam do^n pori—1 denar t
)• PMteti na*oUi o* OioiHli Mam Offl* «11 Pt
T*
prometa. Nadalje je rekel, da je to šele pričetek boja s Francozi glede Ruhr okraja.
Frankfurter Zeitung. edini list v Nemčiji, ki brez strahu razprav Ija o novicah, ki prihajajo iz — Ruhra, v očividnem namenu, da objavlja le dejstva, izjavlja, da ne more biti nobenega vprašanja glede dejstva, da ni imelo zase denje Ruhra nobenega drugega namena kot ustvariti jeklarski in premogarski trust v Evropi, — pod francosko kontrolo.
Istim nazorom dajejo izraza nemških industrijalnih • krogih. Tu domnevajo, da so spravili — nemški industrijalni magnatje FrancOze v zagato in da se je izboljšal položaj Nemčije z ozirom na nova pogajanja.
Paris, Francija, 8. februarja. — Francija je pričela spoznavati na temelju razvojev v Ruhr okraju ter na Bližnjem iztoku, da delujeta Berlin in Angora vzajemno. Tukaj je pričel prevladovati litis, da bo končno treba le surove sile, da se užene v kozji rog narode, ki so bili poraženi v vojni.
Pariz je prep»iean, da je bilo omahovanje Ismid paše v Lausan-nu ter zahteva Turkpv, naj zavezniške bojne ladje zapu»te pristanišče v Smirni, v tesnem stika z nemško politiko pasivnega odpora v Ruhr okraju. Glasi se, da bi Nemčija ničesar rajša ne vide-;ia, kot da se Francija zaplete vojno na Bližnjem iztoku.
Tukaj pričakujejo, da bo Berlin kmalu izdal povelje za generalna stavko železniških in' poštnih uslužbencev v Ruhr okraja.
Prejšnji pristaši Turkov so pričeli izza povelja Turkov, naj zavezniške bojne ladje zapusti — Smirno, govoriti o potrebi, da se ojači s silo. celo diplomacijo, tika-jočo se Bližnjega iztoka. Izjavlja se. da bo napovedana vojna, če bo oddan le en sam strel na francosko križarlco. London, Anglija, 8. februarja.
— Prciakoinja tilt med* proza*
-
Francoske in angleške bojne ladje, ki se nahajajo sedaj v smirnskem pristanišču, so dobile navodila, naj osta-vedli par dni nazaj. Njegovo trn- nejo t pristanišču, (ločim so zavezniški visoki komisarji plo, preluknjano ml krogel j. so zahtevali, naj prekliče an gorska vlada svoje povelje glede našli pri Red Fork, Okla., v pli- odhoda bojnih ladij, tvem grobu.	j London ne domneva, da bo po-
Holloway, ki se je petnajst let f n r nove vojne na Bližnjem izto-ustavljal uradnikom in oblastim i kji izbruhnil v Smirni. Downing splošnem, je zapustil Fort j Street jc še vedno mnenja, da
blufajo in da ne bodo
Worth pred desetimi dnevi, da se j Turki h napoti proti severu. Krajevnim skušali izzvati vojne. Na drugi
detektivom je povedal, da se bo- st rani pa je seveda dosti angleš-ji, da ga bodo njegovi tovariši kega vojnega materijala v smirn-ubili.	| skem pristanišču in v bližini, da
Holloway je priznal, da je ubil se požene visoko v zrak vse, kar sedem ljudi. V vsakem slučaju je | je še ostalo v onem nesrečnem bil oproščen, ker je izjavil, da je mestu, če bi se pripetilo kaj ne-streljal v samoobrambi. Izvedel pričakovanega in izvanrednega. je več bančnih ropov, soglasno z Tukaj so prepričani, da bo An-njegovim lastnim priznanjem in gora, kljub vseh besednih boje-radi enega tega ropa je bil obso- vitosti, priznala to ne le kot fak-
jen na sedem" let ječe.
Avgusta meseca leta 1912 je pobegnil iz ječe, a ujeli so ga decembra meseca ter privedli nazaj j ne proti angleškemu imperiju.
tor, ki kontrolira krajevni položaj v Smirni, temveč tudi kot tipično za celo stvar vojevanja voj-
jetnišnico. V pričetku leta 1919 je bil izpuščen, ko je doslužil svojo kazen.
Holloway je ena najbolj mar-kantnih postav v ameriškem zločinskem svetu in to posebno ra-«1 i tega, ker se mu je skoro vedno posrečilo izmotati se'iz mreže pravice.
radni krogi soglašajo v tem, da je položaj skrajno kritičen. —-Nobene končne rešitve ni pričakovati. dokler ne bo dospel Ismid paša v Angoro, v nedeljo ali pondeljek. ko bo sprejela narodna skupščina resolucijo za vojno ali mir, ko bo čula njegovo obširno poročilo.
Pariz, Francija, 9. februarja. — Francoski zunanji urad izjavlja brez vsakega obotavljanja, da je precej blufa v turškem stališču glede zavezniških bojnih ladij v smirnskem pristanišču. Zunanji urad ni dobil nikakih novejših poročil ter smatra ultimat glede zavezniških bojnih ladij za končni poskus An gore, da ugotovi,
Moskva, Rusija. 9. februarja, j Poročevalec Worlda je dobil re-j sume j ruske pozicije glede Bliž-i njega iztoka, ki predstavlja nekaj ! več kot pa enostavno oficijelno j ugotovilo. To je razodetje naj-| bolj notranjega kolesja sovjetske J diplomacije. .
Ta resumej je prišel iz ust Mihaela Pavlovič a. ene najbolj u-j frl»"dnih boljševiških avtoritet v I mednarodnoh, vojaških in diplo-I matskih zadevah. Knjige in brošure. katere je spisal v zadnjih petih letih predstavljajo ter razodevajo rusko naziranje gled»* mednarodnih zadev in vprašanj.
V prvi vrsti trdi odločno, da ne pojde Rusija v vojno. Edinole dejanski napad na rusko ozemlje ali pa proletarska revolucija v drugih deželah, ki bi bila v nevarnosti, da se jo zaduši, bi mogla napotiti sovjete, da opuste to svoje stališče.
Nadalje daje Pavlovič izraza mnenju ostale informirane Rusije. ko pravi, da ni sedaj v Nemčiji in Turčiji nobene prilike za revolucije.
Nadaljna trditev Pavloviča se glas-i. da bo gotovo prišlo do vojne med nadaljnimi narodi, ki bo involvirala Grško, Turčijo, Anglijo, Francijo in bogoče tudi Združene države in Japonsko,
Pavlovič izjavlja, da namerava sprejeti Moskva ulogo oborožene nevtralnosti, ki se jei zkazala za tako dobičkanosno za Ilo-landsko v zadnji vojni. Rusija bo prodajala surovine onim vojskujočim se. ki so stopili z njo v diplomat ične odnosa je, a bo držala svoje armade v ozadju.
Ce bi nato zmu gal narod ali kombinaeija narodov, ki ima največjo zalogo jekla in premoga, bo držala Rusija svoje rove in tvor-nice. Dajala bo majhne koncesije, a ne tako obširnih, da bi se moglo dvomiti o vladnem lastninstvu.
Na kratko rečeno: —Rusija se namerava etablirati ali ustanoviti kot vojni trg sveta.
»ftJ^fl NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA" NAJ VK&JI SLOVENSKI DNEV r nm ttr£avaw
Tukaj se tudi glasi, da sta Fran-fkako soii,lno w zaVezniki združe-cija in Anglija v polnem soglas- ni izza poioma konference v Lau-ju glede akcije proti Turkom. —, sanmi. Zavezniško brodovje v Ameriški zastopnik v Smirni se)Smirni je bjIo ojaCen0 in zavez_ je pridružil protestu, naslovlje- niki so v tem pogodu ravno tako nem na Angoro glede ultimata i združenj kot ^ biIi v vojnj. slednje, da morajo zavezniške
bojne ladje zapustiti smirnsko! f.,,,an-il	ne ;>n,cakllje ni"
i kakih nadaljnih zapletljajev, a v ; pristanisee.	J	1	*
j Carigrad, Turčija, 9. februarja. s,ut'aj"' da bi s■treljal, ,Turki tna j — Turški ultimat, ki zahteva u- kako *avezniako bojno ladjo, bo-
PIVOVARHARJI HO-ČEJO KUHATI HA DANSKEM.
do predstavljale zavezniške boj ne ladje združeno in enotno fronto in slovesna zagotovila v tem
vezniakimi ministri ter onimi, ki se zavzemajo za izolirano politiko Anglije, bo prišla jutri, ko bo razpravljal kabinet o ofieijelnera odgovoru na francosko prošnjo za dovoljenje, da se sme Francija posluževati železnic v ozemlju ob Renu, ki je zasedeno od Angležev.
Ministrski predsednik Bonar Law je prišel baje do zaključka, da hoče stopiti na stran onih. ki si žele prekinjenja seh zvez s —
inaknitev zavezniških bojnih ladij iz Smirne. je ugasnil. Franco-1 ske bojne ladje so vzele na krov i francoske državljane še predno i oziru so bila	Fa"
je potekel rok, in angleške ladje 1 rizom in ^onoin tekom tele" so sprejele na krov angleške po- fonsklh pos«™«"'.
Kodanj, Danska, 8. februarja. Neki list tukaj je izedel, da namerava neka skupina ameriških pivovarnarjev naložiti kapital 20 miljonov danskih kron za zgraditev velike pivovarne. Domneva sef da bo lahko ta pivovarna proizvedla vsaki dan pol miljona steklenic danskega piva.
PEKOVSKA VOJNA V CHI-CAOU.
Chicago, III., 8. februarja. —
danike, ne da bi Turki izkušali j izvesti svojo pretnjo, da jih bodo s silo izgnali.
Angleška eskadra, obstoječa iz dveh bojnih ladij, Resolution in Emperor of India, ter lahke kri- •
žarke Curacao, z admiralom Ni-; Odjemalci osem in osemdesetih cholsonom na krovu, je dospela takozvanih "chain prodajalen" v Smirno, da ojači tamošnje an- en«* tvrdke so dobili zagotovila, gleško bojno brodovje. Turške j t}» danes na razpolago še več vojaške oblasti so posvarile es-jkruha zastonj kot pa včeraj, ko Francijo, tako' glede Bližnjega iz- kadro, da je vhod v pristanišče j Je cela zaloga hitro j>ošla. Danes
zastavljen z minami Kljub temu Pa b°<l0 dobili
GIBANJE PROTI P0INCAEEJU
Paris, Francija, 8. februarja. Tukaj se je pričelo razvijati močno gibanje proti Poincareju. Njegovi politični sovražniki so se po-služili splošnega nezadovoljstva radi izjalovljenja ruhrske politike ter pripravljajo splošen napad nanj.
toka kot glede Ruhr vprašanja.
Poincare pa se je pričel baje nagibati na stran ekstremistov desnice, katerim nhčeluje Leon Dandet, monarh 1stični in milita-rtstieni voditelj. — Njih načrti vključujejo v večji meri uničenje in razkosanje Nemčije, kot pa ekonomske pridobitve za Francijo.
' ■ "T' s»■ m
pa so angleške bojne ladje plule svojo pot ter so prišle srečno skozi brez vsake nezgode. Turške obrežne baterije, nanov opremljene s težkimi topovi, so molčale. — Ameriška rušilca Edsall in King ležita v pristanišču, pripravljena varovati interese Amerikancev.
150,000 hlebcev kruha, katerega so spekli posebni šifti pekov, zastonj le oni odjemalci, ki bodo kupili drugih gro-eerij v vrednosti petdesetih centov.
Neka tekmujoča skupina takih prodajan je danes prodajala hle-
bec kruha s 16 unčami po tri cen-Tukajšnji zavezniški in turiki u- te in poL
NEMEC IZNAdEL MOTORNI TRUK, KI HODI KOT ČLOVEK.
Washington, D. C., 9. febr. — Soglasno z nekim poročilom, katero je dobil danes trgovski Department, je neki Nemec iznašel motorni trnk, "ki hodi kot človek za uporabo v goratih pokrajinah/ Ta trulfc je prevedel težo od petih do osmih ton, po pet do sest milj na uro po skrajno .slabih in strmih cestah. ;
OIiAS NARODA, 10. TEBB. 1923
"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
Iz Slovenije.
FRANK tAKUR. PrMl—iti
CwnM and Published by
ttoTtak Publishing Company
(A Corporation)
_ N
LOUIS SENEDIK. Tr
Place of luuniM »f tha Corporation and Addraaaaa of A bova Off leer* I
U Cortlanot 6tr»et. Borough of Manhattan. New York City. N. V.
"O LAS NARODA*« (Vote* of the People)
iiiucd Cvtry Day Except Sunday and Holiday.
z«	C«ia Mt« «ti|a II««	U Ameriko	Za	New	York za	c*lo lato........	§7 M
	In Ctntdo	............ M.00		za	pol leta	............ . M..VI	UN
z« Za			Zm	Inezi za	tmitvo a	1 cala lete • - - ~	•tjo M.M
	C*«rt tata ..........	............. S1.M			pol lata		
Subscription Yearly M.00 Advertisement on Agreement.
"Glii Naroda** IiHjJ* Vilki dan irvzemii ntd*IJ in pfunlksv._
i plat brea iW!pi»» in oe#t>nosU aa na prlobfujejo. Denar naj aa blacovoU po-«<ij*U po Money Order. Prl airememb! kraja naročnikov, proelmo. d« M tudi prcJAaJ« bivališča* naznani, da hitreje najdemo naalovnika.
"G L. A S NARODA** ■ Cortland« S tre« t, Borough of Manhattan, Htm Ver*. N. V.
Telephone: Cortlandt 2S7S
ZMEDA POSTAJA VEDNO BOLJŠA
Slovenski klub v Sarajevu.
Iz Sarajeva javljajo, da je obhajal tamkajšnji Slovenski klub 2alefciiico svojega obstanka. Teiu povodom je priredil klub <lne 6. jan. svwan jubilejni koncert.
P^i,	'j
na dunajski tehniki za strojnega j ntžcaijerja Gustav TSnnie<, sin! ljubljanskega tovarnarja.
Himen.
V	Begunjah se je na novega le- > ta dan poročil Fran Legat iz I-ie-j sec. inženjer v Vitkovieah n.« IV-1 Akni. z Ido Sturm. hčerko v«'W>po-l sestali ka m hotelirja v llcjruujali.
Umrla je
v Mirili na Dolenj-kem v starosti 64 let Ivana Šma!c. rojena Ster-gar. posestnica in trgovka. Pokopali so jo dne 6. januarja.
Samomor.
V	Rovah pri Fran k oh »ve ni se je
nim invalidom ne smelo izplačevati zakonskih dajatev in smo tudi zadostili vsem predpisom glede vplaičila prispevkov, zahtevamo, da se nam dajatve, ki nam pripadajo po zakotni o zavarovanju delavcev, tudi takoj izplačajo. IJes je sicer, da imamo v državnih zdraviliščih brezplačno oskrbo, imamo pa tudi nepreskrbljene družine, oziroma svojce, za katere smo dolžni skrbeti; Ako se smatra, da invalidom ne pripadajo dajatve. p*»tem se tudi prispevkov ne sme <k1 njih pobirati, čeravno s<> zaposleni kot delojemalci. Ker pa se pobirajo prispevki, .se morajo izplačati tudi dajatve. Treba je, da oddelek za socialno politiko posreduje v naš prilog, ker se nahajajo naši svojci v veliki bedi iai je tako tudi nam onemogočeno vsako zdravljenje.
Anton Kristan odhaja iz Belja.
Iz Beograda p6 ročaj o ljubljanskemu '"Jutri*"": Glavni ravnatelj
Peter Zgaga
1 I obesil v svojem stanovanju 85 let [ državnega veleposestva v Bel ju
1.1*1» n il .ji- napravila s\>t«»vna vojna po i-elem svetu!! stari prevžitkar Jožef Lcbič. Nje-1 Anton Kristan je zaprosil mini-
<>ni, ki s njif izzvali ali ]><»Zllcje posegli vmes, SO doili-jgova žena je za kratek čas zapu- stra financ, da ga navzlic obsto-
iirvali, da hnilu ]m.ravnali stare račune, porazili objestne ter, stila> stanovanje ter pustila starč- ječi pogodbi takoj razredi dolžno-
i, ,v<l.:r siti* ter k«»iieeiio uveljavili po eeleill svetu oni mile- ka Pri!"*'- Ko ** > vrnila, je bil sti Kristan je storil ta korak radi
1 ij. o kateivni sanjajo milijoni lahkovernih,	a obenem Nesr^než je bil zadnji neprestanih napadov na njegovo
, ...	; ras zaradi svoje vevtke starosti gospodarstvo. ki so izvirali, kakor
<»liit- p ilili. •	; j . .... j . ... ...
ii--	j .duševno omejen m je nedavno iz-' je dognano, iz generalne direkcije
IVav k.it v dneh prarlovcka, je se secla.i eeli moderni iavi] svojim ^dom. da ga dolgo' državnih .posestev, ki službeno ne svet il/un^lja. V kateri se vrši neprestan ill lieodloeen boj življenje ne veseli več.	more Kristanovi upravi ničesar
ia obstain k, /a lioljsi kos mesa ill udobnejše ležišče. !	(»citati, v kateri pa so se nekateri
Vsa civilizacija, s svojimi v resnici velikanskimi pri-|	Nesgoda poštarice.	gospodje že dalj časa posluževali
dohirvailli. ne more odpravti tega temeljnega dejstva. i P<»«tna upraviteljica v Rimskih metod, ki so skrajno otežkočalc
iurjnslntmuska
Ustanovljena I. 1898
Marsikateri moški ima dobro prijateljico. To prijateljstvo pa ponavadi izgine, kakorhitro se poroči žn jo.
• * *
Vsak pomni besede naj te:
Na svetu ga ni Salomona,
ki bi mi pojasnil zakaj,
dekleta žele si zakona.
žene pa ljubezni žele? * * *
Najlepše noge imajo stare device. Ftrdile so se jim namreč od
dolgega čakanja.
_ * * * .
Cali Capi in se je znova oženil. Uboga žena!
. V* * '
— \ se bi bilo dobro tukaj v j New Vorku — je rekel dragi ro- i jak — če bi padla vsaka sobota J na — pondeljek.
ICatnL Srttaota i
Inkorponrana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Se par dni. pa bo pust tukaj. Prisrčne čestitke tistemu, katerega god je na pustni torek. Kar v Slovenssko-Amerikanski Koledar poglejte, pa boste videli, katerega god je. *
Glavni odborniki. RUDOLF PERI)AN. tU E. lKtfe BL. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALA N'T. Box 10« Pavi Iti. Lorala. O. JOSBPH PIBHLEH, Ely, Minn. GEO. L. BROZJCH. Ely, Minn. Jnlk nnteptaCanfe amrtnin: JOHN MOVEBN, «11 — lltt Am Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik.
Dr. JO«. V. GRAHEK. lU > Ohio 8treat. N. B.. PltUbarsh. Pa.
Nadzorni odkar:
ANTON SBAŠNTK. Room SM Bake well Bid«., cor. Diamond and Grant
Street*. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC, 1114 W. 18 Street. Cblcnso, DL FRANK BKRABEC, OH Waataln«too Btmt. Dcdtw. Cele.
Porotni odbor. LBONARD BLABODNTK. Bon «M. Sly. Minn.
GREGOR J. POr.ENTA, Black Diamond, Waah. FRANK SO RICH. <217 St. Clair Are.. Cleraland. O.
ZdruZavalnl odbor.	, .
VALENTIN PIP.C, 71« London Rd.. N. Claraland. O. PAULINE ERMEN'C. 639 — Srd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Meaa Avenue, Puablo. Cola. ANTON CELARC, 638 Market Street. Waukegan. ni.
——	Jed no tin o aradno glaailo: "Glaa Naroda"».	,
Vaa ■ t vati tikajoča aa uradnih sadov kakor todl denarna poAlljatra na] aa poi.ljajo na glavnega tajnika. Vao pritožba naj aa podllja na prod« aadnlka porotnega odbora. Protnje za sprejem novlk članov In boinlikm spičevala naj ae poiilja na vrhovnega zdravnik*.	~
Jugoslovanska Katoliika Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom aa Obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organlz&clj«. naj se sglael tajnika
bližnjega drufitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev m pa obrnilo na gl. tajnika. Novo drultvo aa lab ko veta nov: s S Qui all Sanicami.
Potem bo pepelniena sreda in potem.post. Ta post bo pa neka-! terim gospodom v Čikagi trajal veliko d;ilj časa kot samo
Nekaj o indijskih faktrjih.
j Skoro vsak potovalee skozi In-(v pletenem okvirju in se hitro štiri ^ JG	s'isill	o | zadela tako. da tudi če bi človek
čudežni košari, iz katere zna jo I pogledal v dno jerbasa. bi ga n>»
veda le za nekatere — ter v najbolj mrzlem vremenu. j a* si je Havinila nogo v sklepu.
Mesto da bi govoril, da vojnje boj za obstanek, da	Vlomilci in uzmoviči na delu.
l;o<"»- uničiti močnejšega nasprotnika, če se mu posreči ter	Posledica alkohola.	Vlomi v Celju so zadnji čas na
«• |MMll*'že sšain ali Blabejše^a, ki mil istotako jemlje prostor, V Zibiki na štajerskem so pre<l dnevnem redu. Dolgoroki nzniovi-
vovoriči o demokraciji, o pravici vsakega posameznega, kratkim kuhali Žganje. Pri kuha- či prežijo zlasti na perilo, V noči
11. r. .da ali človeka do obstanka ter primernega, človeka |,lju 1>U	tudi 401etni na starega leta dan so ukradli do-
, j.	Jožef V ranču n, ki si je čez mero slej še neizsledeni tatovi nekemu
» I I 'I 111 I uH /. I \ 1 It'Ilja.	i - »M ii i i	..	.. . . . ,	, „.
, v !	... s pr»vo«i*d alkohola. I>o nezavesti: majorju izpod podstrešja razno
Svetovna vojna se je klicala z zmago one strani m|1>Uan je preno(,eval v nPkeni; pdrilo v precejšnji vrednosti.
v sled tega Z nasiljem. I ako SO se končale dosedaj Še vse listnjaku, kjer so ga naslednje: Vdrli v prostore iz sosednega
\ojne ill se IkmIo tlldi zanaprej š končale.	f jutro nasK mrtvega.	poslopja ter poskušali svojo srečo
O pravici in poštenosti je lepo govoriti, dokler še ne	tudi pri dveh stfankaK, todad>rez-
\ • na kateri strani boš stal. — na strani zmagaleev ali Otroška bolnica v Maribor«. uspešno. Pokvarili so samo žar-
tia Strani poraženih.	I Povodom poroke kralja je pri- nice.
Kakorhitro veš, da si zmatjalee, ti izpuliti vsa demo- T1g	** ^anovitev op-o- v litiji je bila okradena .losi-
i	. - ,	i *ke bolnice skupno s Slovenskim pma Kratus. Neznan zhkovee ii ie
krači a in pravičnost iz glave.	i • j ^ i ••	i i. r^	,
- , .	, ^	„ I 'ženskim društvom akcijo za otro- odnesel za 14.000 K manufakture.
< e | a ves. da si premagan, se bos povsem naravno se ^0 bolnico, ki bo imela ime kra- Med vožnjo iz Gorice preko Je-
\edno zav zemal za pi-avieo in resnico ter kričal na zma-1 Ijiee Marije. Plemenito prizadeva- senie do Maribora je bila Henriku
galea, da j»* te opeharil.	j nje so energično podpirali zlasti Šarvu iz Maribora ukradena večja
Tak je bil položaj, ko je bila l*odpisana versaillskai tut^ občina, šole. nekateri	mnonna perila. ~
mirovna J>Ogodba.	j^ nekateri denarni zavodi Orožniku Francu Mlinarju v
Da so zmairali Nemci, bi bili napravili prav tako kot ter je dru5tvo dos,ej	že^o^ah je bila ukradena obleka
-i • -	....	. , n .,	1371 t isoc 552 kron 20 vin.	' m poleg tega še 1:^00 K gotovine,
-ezniki. ce ne se hnjse. Prenapetost blaznih paneer-i	v i
Jeset dni. Razen mesa jim ie tu- j li uživanje sklada S. R. Z odloe- I nekateri "irji (indijski čarov-' videl. Vsak. ki opazuje jerbas. si no prepovedano in pod kaznijo i n,kl> "kvanti" čl,>veka ter ust- domišlja, da poleg one v sredini zabranjcjio	varjenega zopet prisiliti, da se ni nobene praznine. Medtem, ko
* ^	izpreineni v duh košare. To je e- se*gledalci čudijo, kako je izgi-
-r,	_	, na največjih čarovnij hindujskih nila grba v jerbas. se deček hitro
Forok bo ta predpust v New L . , . . ». ..	. . ' . . . .
, ,	, r .	. ! iatirjev. kateri goljufiji pa so ze zaoclujc v določeno praznino., nu-
\orku zelo malo. Sicer je pa clo- i	, ,	. '
,	..	„ , prisil <lo una.	pravi se kot pol klomiea. s čemer
vek z malim zadovoljen. Vsake xc ,	, ....	..	.	,
Malone po vseh. veejin m»*stih zagradt komaj j>olovieo praznina stvari se sčasoma privadi. Celo	e i • ■■ i - . , , . ,	T ..»,.. ,
^oruz	so se takirji posluževali te dobie-^jerbasovega okvirja.-t e je jerbas
.	9 ^	kanosne čarovnije, ljudje pa so čisto okrogel, mora biti deček že
*	hodili oddaleč, da, celo iz hlma-' nekak gimnastik. da se lahko
— Vseh newyorskih delect ne j iajskih gora< da vidij0 nezaslišan ?vije v klopčič. ali jerbasi so po-
"čudež".	.navadi bolj podolgovati,, da je
Kljub enostavnosti goljufije je bil čudež s košaro ter ustvarje-
zamenjam z<i eno — je rekel mo žak in se oklenil galone. — Ta
;ma že vsaj nekaj gorkote v sebi. " * *
Slovenkam so hlače zadnja bri-ja. Zanimajo se edinole za klobuke in slamnike. Bog ve. če se za-
deček prav lahko zleknjen v •— njem. Ko fakir skoči v jerbas in
zav
nmnov, ki so sanjali o ustanovitvi svetovnega nemškega! Novoletna statistika v celjski unperija, je bila dobro znana celemu svetil, v kolikor sej	žnmtiii
je zanimal za poltične razvoje ter eilje tega ali onega naroda.
Zmagali so pa zavezniki in i>okazali, kaj znajo.
Skoro pet let je minulo izza podpisanja premirja in svet je danes v večji zmedi kot je bil takrat.
Mali narodi, ki so dobili svojo pristriženo prostost so se lotili dela. da spravijo svojo hišo v red, a tudi ti morajo trpeti vsled nestalnosti in zmede, ki sta posledica neprestanega izigravanja enega zaveznika proti drugemu. Tega položaja so se tudi poslužili naeijonalistieni
Težka nesreča na ljubljanskem župniji.	i	kolodvoru.
Rojenih je bilo 388 otrok, med j Xa Silvestrov večer, ravno ob temi 205 moških in JS3 ženskih, j	«© je pripetila na južnem
Po-roeenih je bilo 217 parov. Umr-1 ^dodvoru t<yka nesreča. Vlak je
lo je 414 oseb (230 moških in 1S4 žeaisk). Mrtvorojenih je bilo -iS.
V letu 1921. je bilo 40 manj lojenih, a jih je tudi 39 manj umrlo. Pomočenih je bilo 21 parov več nego leta 1921.
Težko je obolel
povotail električnega monterja F. 'Pilnarja, Težko ponesrečenega so prepeljali v bolnišnico.
Podraženje kruha v Mariboru.
Mariborski peki so' z dnem 4. ; jan. zaradi dviganja cen pri moki povišali cene kruha za 50 par pri
Turki, ki so premagali Grke na bojnem polju ter stavili j na vnetju slepiča in črev dr. Hin- f kilogramu. Kilogram belega kru-sedaj zaveznikom svoje pogoje glede bodoeega reda v pre- ko	inšpektor ministrstva! stane	7 Dil1- črnega 6
obnovljeni turški državi. '	'	11>ra^*de v ^^adu. Kakor se po- j '^dje po 5 dkg pa 50 par.
zastopa v ministrst \n rojak dr. Josip Kavčič.
/. »	i •	. , .	,	; roča, je bila operacija še pravo-'
< .otovo, zavezniki se niso kar tako ugnati v kozu rog	-	-	J .
... . . .	. ,	^	„ , o. časna m uspešna. \ reševanju
trr sestavili svoj lastni osnutek za mirovno pogodbo, ka- Kiovensklh pravoso<lnHi zadev ga! terega pa so Turki odločno zavrnili.
Turki so šli eelo dalje.	»
Ukazali so zaveznikom, naj se izgube, s svojimi bojni ny ladjami izpred Smirne, ker bodo pričeli v drugačnem slučaju streljati nanje.
Zavezniške bojne ladje plovejo sedaj urno na lice.Aa . - . ,
v ,	1 . , ..	_da okrožni urad za zavarovanje
mesta in prav nn- čudnega bi ne bilo, ee bi v najkrajšemUeUveev vojnim invalidom-deiav-
rasu po<'il strel, ki bi oznanjal novo vojno ter nadaljne cem, ki imajo zakonito pravico do
zmede na tem blaznem svetu.	! dajatev okrožnega urada in se na-
--i hajajo začasno zaradi obolenja v
Če si se naveličal svojega pri-
Pritožbe invalidov.
Iz invalidukiih krogov se poroča: Pripetilo se je že več slučajev.
sekretar' jatelja. jpu posodi denar.
i Veliki tatovi obešajo male.
D o p i« L
Brooklyn, N. Y.
Poročena sla bila dne 27. januarja v Brrxiklynu Mr. Pavel Šterk in Mim Pavla Zaiser, oba doma iz iv^ijrraila pri Poljanah. Mladi
l>iW jc parr»čil slovenski župnik p. Kf.riioiij. Pri«?i Kta bili	Peter
M avnn in Antmi Podirornik. Po port»ki sta »e novoportx'eitea s »vati peljala na svoj. dom. na katerem je bila pojedina že pripravljala v popolno zadovol jnost vsem povabljenim goltom. Xovoporo-čeneenia dobro v novem stanu.
A. P—k.
Imperial, Pa.
Sam ne vem, kako da swn postal taka len za pisanje. Veliko ljudi
ima tukaj influcueo. Kot kaže, jaz jo imam pa vsak dan. Delamo nekako polovico časa dobro. Časa imam torej dosti na.raEpolago, da ha f*e veekrat oglasil.
Kot sem že zgoraj omenil, imamo veliko mladih in starih bolnih. Smrtnih slučajev če ni ravno dosti, vendar moram poročati, da je nemila smrt iztrgala iz natie srede rojaka Jakoba Turibča dne 31. januarja. Star je bil 60 let, doma iz vam Podpeč, fara Preserje na Notranjskem. Bolehal je samo nekaj dni. Vzrok bolezni pljučnica. Tukaj zap niča že tudi. priletno soprogo. Ranjki je bil selo priljubljen zaradi wtqfaga bnmorja. Imel je dosti prijateljev, kot je poka-
kakem invalidskem zdravilišču, ne |
izplačuje teh dajatev, sklicujoč se j na invalidski zakon IT. popi. Č-le<i' 3. Ker pa zakon o začasni pomoči vojnih invalidov niti z besedico ne omenja delavskega zavarovanja, se nam zdi jako čudno, zakaj so potem okrožni urad za zavarovanj© deiaveev sklicuje na ta zakon. Keir dalje zakon o zavarovanju de- f lavcev tudi ne določa, da bi se voj-
aal njegov pogreb. Bil je član dveh društev iu avicer društva sv.
Jožefa št. 29 JSKJ mdnwtva Prostost «t. 106 ffiCPJ. * Položili smo mif tudi l&asne vence na krsto in gomilo kot zadnji pozdrav dobremu in zvestemu članu. Pokopali smo ga dne 4. februarjaxna tukajšnje katoliško pokopališče, kot je tedhteirski njegova, soproga. Soprogi umHqga moje sozslje. .
Valeatim Metnel.
HRANITE LABELNE
M AG.N0LI A
IN
STAR MLEKO
ZX MAGdCENA DARILA
IMEJTE NEKAJ KAN V SVOJI ^HRAMBI.
PIŠ1T« NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI U^BELNA ZA ILU-STR1RAM SEZNAM DARIL
"Izplača ae braniti tabelne".
njem človeka jako dobičkanosen tlači doli rjuho, tedaj stoji £amo in fakirji so služili lep denar. — j v sredini fina. Sunki z mečem pa Pakirji so dobro vedeli za vso j so bol j opasni. Na eni strani jer-goljufijo. a poslužili s.o se je. ka- basa. kjer ni dečkovega telesa, ved a jo. kaj in koliko so presko-1 kor se vsake enake prilike radi j lahko suva brez skrbi, ali tam. elle-	; poslnžijo delamržni svečeniki. — i kjer jc zleknjen deček, mora bi-
*	* *	i Svojo vlogo so pri prikazovanju ti oprezen in suvati ravno tjV — Fant se je razkorajžil in pričel f čudeža igrali naravnost izbnrno. kjer je prostor za to. Tako suva
pripovedovati: Veste, oženil se, da bi tudi po natančnem opazo- dečku pod lahti. #med roke. med b.om. Se ta predpust se bom ože- vanju vsak povprečen gledalec noge, kjer mu pač n*» more niče-nil. In moji* nevesta, ta je nekaj j ne mogel priti goljufiji na sled. sar storiti. Zunaj jerbasa so že posebnega. V vseh ozirih se po- Posluževali so se velike, okrog- gotovo gotovi znaki, za katere ve polnoma razlikuje od vseh dru- ! le, iz slame pletene košare — jer- samo fakir. Ln istotako v jerba-i*ih žensk, kar sem jih srečal do- i basa, v katerega so postavili deč- su. kamor deček ne sme položiti sedaj na svetu. Popolnoma se raz- j ta. starega kakih 14 let, da je bil nobenega svojega uda. Ko je bil likuje od njih — to vam rečem, i sam dosti manjši kakor pa okro- jerbas že večkrat rabljen in ima
—	Ali j«* tuko lepa ? — so ga žen jerbasov obseg. Fakir je pri-j mnogo lukenj od meča, ve 1'akir vprašali.	cel s svojim hokuspokusom. po- tem bolje, kam mu je "zapičiti
—	Seveda je lepa. toda lepota kazal gledalcem dno jerbasa, da meč.
ni tista razlika.	' je prazno in da v njem ni dovolj Nešteto podobnih pripovedk so
—	Ali je tako mlada f	prostora. Dečka je pokril z veli- | prinesli potniki iz Indije, za ka-
—	Seveda je mlada, toda sta-jk° rjuho. Tako pokrit deček z ve- feritni pa največkrat ni resnice, rost ni tista razlika.	, lik« rjuho, je izgledal, kot da je Goljufija z jer basom, pretvarja-
—	V čem se torej razlikuje od !v jerbasu visoka grba. ^	njP de£ka v nič in zopet ustvar-drugih. . . Na povelje fakirja se je priče- janje, je jako različno pri raznih
—	V tem. da me dosedaj še no-1 lfrba stopnjevaje manjšati, pa- fakirjih. Nekateri pra\ijo. da so bena ni marala. Ko sem pa nji dala Je nižJe in nižJe' dokler ni videli, kafco je pritekla kri iz ko-rekel. je bila takoj zadovoljna. rjuha pokrivala jerbasa kakor je šare, ko je fakir vanjo vpičil meč
•	# *	visok. V praznino jerbasa bi se kar pa je tudi čisto enostavno. — Umrla je bogata ženska, ki je deček nikakor ne mogel stisniti,
svojemu psičku zapustila deset ti- z^to so gledalci trepetali začudenja. Toda pri tem ni bil še konec čudežev. Fakir je skočil z obema nogama v jerbasovo dprtino in potlačil vso rjuho v njeno okroglo praznino.
Fakir je stopil iz jerbasa. vzel dolg meč ter bodel ž njim v vseh
smereh v jerbas, s čemer je pre- ; dina obeh spoloy navado> izbirati pričal gledalce, da je jerbas pra- ^ drU{ra (>ziroina družico za teko-zen. Ko je pokazal vso umetnostjo !eto Drug drugemu pošiljajo pripoifiniti. da psiček ni poginil mečem, je zopet lepo pogrnil ljul>a.\-Tie Hponiirikc. Danes se krog vsled žalosti, pač pa vsled strih- jerbas, sedel pol<?g njega, vzel v 14. februarja pošiljajo po posti
roke flavto in pričel nanjo piska-' raMi drugi spominki,,kot knjige, ti cvileče glasove. Rjuha na jer- j slaokorčki, parfumi itd. Tisočeri basu je tedaj pričela rasti pokon- ljudje .po Združenih državah in Ci, grba je bila vedno višja in vi- Kanadi poznajo Trinerjevo fircn-ija, doklSk" se ni poznalo, da je ko Vino kot najboljše zdravilu pod njo deček. Fakir je tedaj odkril rjuho in iz jerbasa je skočil
soč dolarjev. •
Iz tega je jasno razvidno, kako }ga je ljubila. Pa tudi on ni mogel biti brez nje.
Tri dni po njeni smrti je tudi psiček da življenju slovo.
Da. taka je ljubezen. Sega do groba in čez grob. To je jasen dokaz, kara dovede žalovanje. Toda v. tem slučaju je »treba
m na.
Valentinovo.
Angleška pesnika Chaucer 1:I.S0 in Shakespeare 1600 poročata »> starem angleškem naziranju, da -.i na dan sv. Valentina (dne H. februarja) izbirajo ptiči svoje družice. Izza onega časa ima mla-
lcanild Koledar" i-za Jufloslavuo
40 centov.
Pobite to in naslov i pii|atft|ji t knu'u in po«lml| mu bomoknjifp wst>
zoper želodčne inrrede. Ne vedo •pa, da Joseph Triner Company tz-deeek zdrav kakor prej, noben driuie tudi razne prvovrstne pred-sunek meea ga ni ranil.	!'met« w	P0**"0 ^inerjev
Tajnost tega znamenitega "čudeža" je jako priprosta. Vse je _ .	_ . A
, .	,.,	. . . j Trmerjevo Ko<mio raztopino zoper
odvisno od jerbasa, kako je izde-Ja^ , w .	^,
7 ,	^-neto kozo in razoran obraz ter
71 ^crb»sl 50 opravljeni, da^f^ ^	^
je praznina, ki jo je opazit, v jer- Jja ^^ ^^ Zapomnite si:
TekfKii šairrpu. ki ohranja lase iz-vanredno ciste, bleščeče in krasne.
basu, jako mala v primer iz ono, ki je v okvirju jerbasa, med zunanjo stranjo in pleteno notranjo. v notranjščini jerbasa. Ko deček sede, se lepo pomakne is vidne prani i ne v jerbasu v ono
m
"Vsi ti predmeti «0 izbo m i valen-tinaki spominkiVprašajte svojega lekarnarja ali prodajalca zdravil, če vam jih pa on ne mora preskrbeti, pišite naravnost: Jo-se(>h Vriner Co., Chdesgo, 111.
Pustna nedelja.
m
Spisal Vilko
T:iko gonla megla je bila pritift- \ he-he!" se je režal neznani svat nila na uliee, da j«' Simplieij ma- z redkimi, oškrbanimi zobmi. — lioiua fb^ial in žarel t rudama ugi- "Izvoli, kolikor ti drago!" mu je bati, v katero predmestje ga je }miu|diL skoro polno iskatljo egip-
pravzaprav zaneslo. Nikjer ni bilo tovskih.
liki. mkjer glasu, samo megla iii Kakor da se mu je odvalilo tež-megla. kamorkoli se je okrenil. ko bretne, »i je Simplieij slastno

Zagonetno,itoda resnično.
Skrivnostni umor.
Kapitan Mason, vodja detektivskega oddelka, se je po nočni službi vrnil domov, ko je dobil telefonsko sporočilo^ da je bil na
Dodobra bi ga osramot il, staro, oapaJil eigureto. Potem pa .se j^: Perry in zapadni četrti cesti v
ljubljansko srajco*', ko bi stopil .id<» predenj in d»*jal: "Za pet ]«*-t>*<»v, Simplieij, ako mi pov<ss, v kaieri hiši stojiva!"
listna nedelja je bila. Vozna 11»v. Toda siromak si je slovesno zatrjeval, da je trezen, eelo tako i reze 11, k;tk»»r /»* tloltfo, dolgo n: b'd. In kdo bi uiti verjel, ki pozna Ljubljano in njeno uir^lo?
Tako ji- stal Simi>li<*ij sredi ne-prodirne iaegle in mahoma s«' mu je /ah tel O, <la l>i prižgal eigareto. Ttidu «loza .j«* bila prazna in trafike »luvilo zaprt«*. l)»*s**tkrjit pusta s.* inti /dela mejila, tleset krat klavrna pustna nedelja.
Pol Ljubljane /a eno cigareto! Stopil bi pred kogarkoli in razlo-/«l : "'Opn*tite... nimam navade... t • m |a . Toda žive duše ni bile <mI nikoder. Simplieaj pa je bil - lov.-k tiste soi-te, ki ne pozna hujše stiske, nego j«' ona, ko duša in srce zaman koprnita j>o nikotinu 4>a ni žive duše na dogled.
Kaj bi T Kani bi!
Nenadoma se je oglnsrla nekjt v bližini harmonika, ogja&ila se je kakor zapeljiva sirena na brez-bnvuem morju. Niti trenutek n. pomišljal Simplieij, temveč hlastno je tipal ob zidovju, da se približa kt-aju. odkoder so prihajal vabljivi zvoki. Ko pa je pritipk1 do vogala, se mu je pokay.ala ^ stranski ulica luč-, ki je komaj me likala za jrusto megleno zaveso.
*' 1 )wj ^rat ias! R«iš«-n »*nn !" st je globoko oddahnil. ("im bolj st-je bližal luči, tem prešerneje je bučaJa harmonika, liripavo vriska-nje .s.- j«' mešalo * po^»kfW-no pesmijo.
Pod svetil j ko. ki je .stala nad vratmi, se je majala dolga, tenuis piHitava kakor pbenični klas v vetru. Dolgobrk mo/ak je b:i, z mir tovo vejico v jjumbnici.
"< »prostite ... nimam nava de.. . " j.* jeclja! Simplieij, "am-pak..."
"Kar notri, kar notri!" pa jt potrepal prijazni svat po ozkih
pW-ih.
"Oprostit*... " k»' je branil
Suupiteij. "nerad nadlegujem.,/"
' Kilo bi, vraga, nadlegoval na zeiiitnini! Kar z mano!" In pri-i«l fra je dolgi svat poti rameni da ni (»omagalo šibkemu Simpli eiju nikako upiranje. Skoro nesel ga je i>o ozki ve/i in »U* ožjih stopnicah.
V/.dol ž zakajene, zatohle sol>* so stale vklopljene mize » politim, ni poiuaoan imi prti, preobložene
ko/arei, steklenicami in krntžni ki. Vmes je bilo par vaz z velikimi šopi u v eliti cvetlic. Vsenaokrog sr. vsleli svat je. Nekateri w> bili na-slonj.ni na muo in so umivali sredi Vs.*|ra iirupa. Drugi so buljili težke oe<. maltami z rokami, vriskali in se kričavo razgovarjali. Nekaj bledih otrok je zehalo in se dolgočasilo mh praznih krožnikih. V srn I i dru/be je sedela mlada nevesta * mirtovun vencem na prečudno zveriženžfa laseh: venomer je d regal a plešastega ženina, ki se je bil oprl na komolec ter kimal s trudno glavo vedno nižšf in n i/je k mm... v k<*tu pri pe<ei pa se je bil ra&eperil zabuhel gode,« in neutrudno raztezal harmoniko {»aroan, ki ho se vrteli in za-letavadi po ozkem prostor*.
"O, Sjniplieij! — Na mojo desno ran, HunpJieij!" se je dvignil nekdo v kotu in hitel pripravit stol.
f/ncnadil je SLinplicija ta glas. kakor ga je bi! Unenadil tam zunaj *retii n ep rodi rne megle glas harmonike, hi je stopil bliže, da bi
spevna! svata
" P'liast vendar, kje se dobiva
►gledal po družbi, obrnil v»ak ob- j Sew Yorku* na brutalen raz jM»sebe, ali -bili so sami neznan-!
nacm
umorjen neki človek. Deset minut pozneje je dospel na liee me-
či. ljudje, ki se jih še s ceste ni! spominjal. Tudi natakarica in go- i ^
,<*tilna sta inu bili docela tuji. I* J,	,
....	... , t - i Truplo je ležalo se vedno tam.
Bilo niu je ze na jeziku, da b»|, .
vprašal škrbastega svata: " Povej I ^ SO nasJl* m MaSOn * SP°" mi. ali smo v LjubljaAi. ali ni- 2114,1 na Prvi	da umo1"
smo?" Toda takoj je pomislil, da|Jetl1 Robert Fitzgerald, nekako bilo tako \-praianje nero<lno, n"tmt"'Wt RtarJ
bi
nemara tie razžaljivo. zato se je še ob jiravelTi času premislil in na tihem sklenil: "Pes opali vso to zamotano uganko! Najbolje je. da me nii* ne briga..."
"Na tvoje zdravje, Simplieij!" je trčil škrbasti svat ob kozarec, ki mu ga je bil milil.
Na dušek je obrnil Simplieij kozarec in ga zopet postavil pre<b*e.
Izimva mu je uatočil svat iu s«* mu zaupno približal: "Sam Iif»g te je prinesel — kako "naj ti povem drugače! — <»lej. najin stari prijatelj detinskth let jr- napravil danes posilili j i križ nad ;vojLm doJgim samstvoan. VidLš ga, tande dremlje in razkazuje svojo grošno plešo. Ni imel slgiic ga okusa, bogami... Pa kaj rečem: lepa iu bogata svatba, dobr<j iino jedli in pili, napeli smo se in naplesali. samo nečesa še manjka, ves čas že manjka, krepke zdra-vice namreč, w^nsga nagovoa-a. Zato pravim po pravici: sam Bog iti je pruietjiel. Simplieij! Ne ajne jsitati brez zdravice, nikakor ne ime. lUlo bi, kakor da manjka amen v očenašu. Tj pa imaš dar. SinijAiciJ; ddnekdaj si bil češčen govornik, z lahkoto poveš novemu paru nekaj iskrenih besed... "
Simplieij, ki še živ dan ni pokazal govorniškega talenta, je bil ob teh besedah do kraja osupnjen. Pa šc predno je mogel odpreti usta. da bi prosil soseda, naj ga za pet Kristorvih ran nikar ne spravlja a tako teiJto zadrego, je že ta potrkal z viličnim. ročajem po praznem litru. (lodee je stisnil harmoniko, plesalci so obstali, in kdor
petintrideset let stari odvetnik, ki je igral veliko ulogo v politiki. .
Policist je našel truplo mato pred jutranjo zoro. Ležati je moralo že več nr v senci stopnic, vodeč ih v klet. Na levem sencu je
Jim Bfanev je ostal nekaj časa zamišljen pre<l truplom. Nato pa je vprašal naenkrat:
—	S kak&nim orožjem ali orodjem je bil ubit, po vašem mnenju!
—	S kosom četverokotne kovine. pritrjene na les.
—	In zakaj ni rana fcrvavela?
Kapitan Mason ni mogel odgovoriti. Tudi policijski zdravnik ni mogel pojasniti te zagonetke.
Jim Blanev je molčal ntkaj časa ter pozorno motril rano. Nato pa se je zopet obrnil proti Maso-mi:
—	t'e bi bil jaz na vašem mestu — je rekel? — bi iskal majhnega človeka, levičarja, ki je bil jezen na Fitzgeralda.
—	Oemu naj bi bil majhen in
bila' velika rana. ki ni bila taka kot so navadne, prizadejane od j levičar? — je vprašal Mason, revolverja. Čudna oblika te ra- Jini Blanev se je nasmehnil, ne pa ni bila edina stvar, ki je'* — Zelo enostavno, — je rekel
Moškemu spolu, "kroni stvarstva", kljub temu visokemu naslovu ni dano prodreti v zveri« ženi labirint neštetih kapric slabotnega spola. Ta labirint je zaklenjen z deveterimi ključavnicami in le skozi špranje in luknjice teh ključavnic smeš malo pokukati vanj. Tragikomično je pri tem. da si je ta labirint ustvaril moški sam, ki je naredil iz ženske inalika in pol sužnje. Sicer j pa je okus današnjega povprečnega moškega tak, da mora ženska. če hoče ostati zanimiva, imeti svojo poreijo kapric, seveda ne i preveliko.	•
Ženska kapric i joznost se izra-1 ža zlasti v modi. Neprestano i«- j preminja mode in navadno moškega mika in vleče — včasih za nos in š^ večkrat za žep.
Kaprice Parižank so privlekle' v začetku leta za ušesa v modo' zopet daljša krila, ki pa se dose- 1 daj nikjer na »vetu se niso~»iogla' popolnoma uveljaviti. Moški »vet1 ki mu drugače ugajajo modne iz-
Influenca
napada ljudi z veliko naglico. Hud prehlad, bolečine v glavi, hrbtu in stegnili, okorele mišice, mrzlica in splošna potrtost je nekaj njenih znamenj. Kaj storiti? Ostanite v postelji oziroma doma, dokler traja bole/en ter jemljite
SEVEROVE TABLETE ZOPER PREHLAD IN GRIPO
Ravnajte se po navodilih na zavojčku. Cena 30 centov.
Ker so diliani organi skoraj "\edno prizadeti, je pametno, da imate doma pri rokah
SEVEROV BALZAM ZOPER KAŠELJ.
Cena 2."» in .">0 centov.
Grlo je večkrat uneto in rdeče, toda j.iko bo pomagalo', če uporabljate
SEVEROV ANTISEPSOL
za grgranje grla ali izpiranje nosa. To sredstvo obdrži dihala čista in prosta bacilov. Cena 35 centov.
Zgoraj navedena zrtravHa i-ročajajo v lekarnah. Vetluo vprašajte tu"Severova" in ne vzemiteitruKili.
W. F. SEVERA CO., - - CEDAR RAPIDS, IOWA
Greh moža ostane na greh žene pa stopi v hišo.
pragu, [Neškodljivo sredstvo za odpravo masti.
presenetila uradnike, pač pa tudi' — Smer rane je spodaj navzgor pramemhe, je po večini oznaoil
dejstvo, da je izteklo iz rane lejin raze rite ga na levem sencu. Le
i
daljša .krila za neokusna in dolgočasna. Diktatu Parfžank se je
Medved
*
pleše.
sorazmerno malo krvi. Glava je j človek, ki je dosti manjši kot je ležala poleg male luže. Drugače j bil Fitzgerald, more udariti v to pa ni bilo nikakih nadaljnih zna- smer. in najbrž je stal za svojo kov. ^Rr»b oči vidno ni bil namen j žrtvijo, ker bi se drugače slednja tega zločina. V žepu umorjenega brez dvoma branila, so našli denarnico, ki je vsebova-	* a *
la več sto dolarjev v gotovini, —j Migljaj Jim Blaneva je dal po-zlato uro, dragocen prstan ter, liciji potrebno oporno točko in že drugi nakit. Tudi ni bilo nobene-j dve uri pozneje so prijeli nekoga, j Newyorika zvesa ženskih druš ga znaka, da se je vršil kak boj. j ki je bil levidar ter bil jezen na |tev je imela nedavno manifesta-Kapitan Mason je odredil ta- Fitzgeralda. Nihče pa ni bil bolj; eijsk« zborovanje, na katerem je ko j vse potrebno. Truplo so spre- presenečen kot Blaney sam, kaj ' nastopila ela vrsta govornic, ki vili v policijsko stražnico, kakor ti aretiranec ni bil mož. temveč so * pravo ameriško energijo na-hitro je poklicani ambulančni Štirinajstleten deček, sdravnik ugotovil smrt umor je-	(Konec sledi.)
nega. Ugotovilo se j«, da je de-	——:--
lal Fitzgerald do približno desete ure zvečer v svojem uradu v bližini Jefferson Market sodišča in da je odšel nato proti svojemu	—_
domu na zapadni četrti est i. Bdi- Elizabeta Sarlota, hči Karla na priča, katero je bilo mogoče! Ludovika. pfalškega velikega
' denar.
cigan spravi
postavilo po robu tudi ameriško; NAZNANILO IN PRIPOROČILO
iu angleško žeiv»tvo. Kljub temu: Naročnikom '"Glasa Naroda" v odporu prinašajo jesenski in zim- državi Pennsylvania naznanjamo, ski modni listi deloma še daljša <lil ,M> ohiskal naš potovalni in celo do tal segajoča krila. j zastopnik
Najljntejšo borbo proti dol- i ,	J0SEPH OERNE/
gim krilom vi*e Američanke. - j kat<nu	nabirati na-
roemno za na« list. zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Upravništvo (»lasa Naroda.
Pred 200 Isti.
\ padale nehigijenično modo ž enakih dolgih, kril, češ, da jik-ni vo-. Ija, da bi pometale ceatni prek.in . oknževale z mikrobi.
dobiti, a je bila Mrs. Kelly, ki je kneza in žena Filipa Orleanskega, stanovala na vogalu Perry Stre- brata francoskega kralja Ludo-eta iii četrte ceste.	» vika,XIV., je umrla pred 200 le-
Mrs. Kelly ni mogla spati, ker j ti. Z 19 leti se je omožila, se prejo je mučila naduha, in raditega selila v Pariz in živela do 70. le-je sedela pri odprtem oknu. — ta. Bila je prababica dveh knež-Videla je, kako je švignil mimo jih rodov. Orleancev in Habsbur-ae ni dodobra spal, se je rado ved-i avtomobil, ki je vozil z naglico žanov-Lotaringovcev. Njena hči no ozrl v tLsti konec, odkoder je j itiridesetih do petdesetih milj na je vzela 'za moža vojvodo Leopol-priHo znamenje. Tudi ženin je[ar0) in rekla je pozitino, da ni ta; da Lotarinškega ter je postala
avto zmanjšal svoje naglice. Na- i mati Franca I., ki je bil mož Ma-enkrat pa je cula padec, in ko se : rije Terezije. Ta Elizabeta Šar-je sklonila skoz* okno, ni mogla lata, zvana Lizelot, je bila origi-videti ničesar, kajti truplo so na- nalna, silno odkritosrčna, ener-ili tik hišnega zidu. Ostala je gična žena. Jezdila je posebno ra-ie nekaj časa ob oknu ter prišla da, dasi so jo konji vrgli česlo končno do prepričanja, da je mo- \z sedla. Kralju je vselej pove-ral zadeti avto ob vogal. Vsled dala resnico v obraz. Svojim nem-tega je domnevala, da je bil vr- škim sorodnikom je pisala iz Pa-žen iz avtomobila težak predmet. rjza mnogo pisem, ki so važna za
Tudi zeiuii dvigiifl plešo in začuedno pogleda! Simplii-ija. ki j«' bil vstal izza mize slaboten in droben t^r med r«-*a>inii pogledi Iskal potrebnih misli.	^
Nastala je lišina. kakor pred po vzdig«»van j eni. Takrat pa se je Simplieij »HikašljaJ in ulile so s«-mu z jezika tako ginljive besede. <Li so /enake planile v jok in so tuodki važno skimavali ter so otroci inlpirali usta kakor na samo Miklavževo jutro. V,sa solzna sta se .^pogledovala ženin in nevesta.
In ko j«* končal Simplieij preču-dežno zdtavieo. se je vzdignili) med svati nepopisno navdušenje, Vs4»križeni so napijali novemu paru, harmonika je zabučala prešerno poskočntco in nekdo jc vrgel na tla veliko blazino...
Takrat pa se je izmuznil Simplify kakor iruka. begin il je zopet v meglo in brodil iz ulice v ulico, dokler se ni zaletel v soseda, ki je stanoval ž njim pod Isto streho.
"Kaj z doma?" je vprašal sosed začudeno.
*"I>oijiov. domov!" je zatrjeval Siinplijptj. "Samo — kod me vrag nosi.
. * Ra\niokar frfe šli mimo hiše/'
"Mimo hite? Mimo naše hiše? Ali bi me radi-potegnili?"
"Nikakor ne. Samo obrnite se Ln videli bode4e, da vam pravim resnico."
Sla sta komaj par korakov in že *ta biLa na pragu.
"Ta pmkleta megla!" se je je-« zil Simplicij, ko je sosed odpiral vrata	- ,
"Pa še kakšna megla!" ne je
Dolgim krilom so napovedali vojno tudi angleški zdravniki. — Oni pravijo, da naj se z dolgača-mi zabavajo le Francozinje, katerim vobče ne pade nikoli ničesar pame&nqga v glavo. Angležinje pa naj ne nosijo teh nehigijenič-nih žakljev. ^Zdravniki se zlasti ljutijo, ker se radi dolgih kril vračajo tudi cenejše nogavice iz sukanca, ki so baje zdravju ravno, tako škodljiva kot dolga krila. Svilene nogavice m kratka krila so po njih mnenju prvi pogoj za zdravje ženstva — ne mogoče raditega, ker so nogavice prozorne in kratke do kolen, temveč zato, ker svila drži toploto enakomerno in kratka krila ne pobirajo mikrobov. Dolga krila lahko povzročijo najtežje bolezni in slabe nogavice huda prehlajenja. Neki angleški zdravnik je celo izdal proglas na ženstvo, v katerem izreka nado, da se prav nobena Angležinja ne bo oblekla v dolga
Z A 8 T A V E !
Naj nove j ie zittavc, bandtra. rigali J® prodaja nad 15 l4>t Vaš rojak, pifiite mu po nafrte na naslov: IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa.
MOŠKI! ZsKiHte m Proti mlfitnja
Nibifitc si n »jfaoljšo xa>*ito PKEPKE^BA za MOŠKE Velika tube 3Sc. Kit (4's) f 1 V« Idunarji ali San-Y-Kit Dept: B 92.Bcekm>n St.. New York Pišite za Okrwiniro.
Veliko ljudi se boji navadnih aredatev sa odpravo teže To Je izvanreden način. Izvanreden. ker Je člato neSkodlJJv — nlJ poštenja, nič vežbanja. MarmoU Predpla-ne Tableto (Marmola PrescripUon Tableta) so napravljene v polnem eosaaju s slavnim Marmota Predpisom. Ifujfiate
etalno ln lahko brez sla.bih učinkov. Do. bite J!h od svojega lekarnarja sa en dolar zavojček aH poAIJlte avoto naravnost na Varmola Company. Ml2 Woodward Ave... Detroit. Mloh.
VABILO
- Little Falls, N. Y.
Društvo sv. .JožHfa št. ~Y.\ ,TSKJ in Slovenska narodna s'nlha v Little Falls, N. Y.. prlretlita MA-ŠKARADNI VEČER v torek dne 13. februarja, to j^ na dan sv. pusta. Vabimo vse eenjeno olx»instvo iz Little Falls in okolice, du na* ]xrseti pri tej prireditvi. Posebno priporočamo, da prid«'te kolikor mogoč«* v maNkaraduih oblekalf. Za maske bodo tloločene posebne nagrade, in siver za najlepao. najpomembnejšo in najgršo. Torej na svidenje v tf»rek ob sedmi uri zvečer na Danube Street!
Policijskim uradnikom se je zgodovino dotične dobe. Tako po-zdelo nemogoče, da bi mogel kdo roča, da so uporabljali zdravniki' strašila, s katerimi Francorinje tako hitro ubiti Fitzgeralda ter njenega časa skoraj za vse no-, pometajo ceste, in ulice, ga vreči iz avtomobila. Domneva- j t ran je bolezni klistiro. "72 kli- Borba proti dolgim krilom U so. da si je mogoče izbral mori-j stirov!" javka v enem pismu, j veda ^ žela p^^h n8pe. lec ravno trenutek, ko je privo- "72 klistirov zaporedoma V» — A i hov tndi v A^iki ^ Angliji ne. zU mimo avtomobil, a ulica je bi- prestala jih je. V nekem pismu ženskjl kj|ktM. rež<mo 8V<>je la osamljena, in Mrs. Kelly bi pripoveduje o nekem dijaku pri kapri<s# m svojik kapric kapriee, morala Videti morilca, ee bi po-, jezuitih, ki so ga tolikokrat s ši- in bwU? ^^ bitjem ^^ begnil.	bo tepli, da je bil že ves obupan, j ^ ^ je ap()ved vs6t kgr pri.
Kapitan Mason je bil mnenja, A dijaček je bil prebrraanec. Ko| de ^ pirjM ženska moda je v
da slučaja ne bo mogoče pojasni-'5e ie imel zoPet bati si ie principu gotovo preračunjena na ti. Fitzgerald je bU eden najod- j d%al P° tovarišu naslikati na te- to da ugaja »ofikemu »vetu. — ličnejših prebivalcev mesta, in I*«no mesto ^lavi dveh sveimi-1	pa> moSkim večinoma
vsled tega je bilo jasno, da se bo- ^ »a eno stran glavo sv. Igna- j ne ugajajo, ker izgledajo ženske do listi poslužili tega slučaja, da ciia, »a drugo pa sv. Frančiška. | v nji^preTeč okorne. Tako se to-ra«krinkajo vso nezmožnost p©, j Jedva sta se sliki posušili, gar je rej br>rba pr<ytI "dolgočasju" ne
Velika Blaznikova
Pratika
(s tremi mlatiči.)
Cena s poitnino aatf; 20a 26 pratik . .. $3.75 60 pratik	6.60
100 pratik	12.00
StofMic PuMishine Co.
82 Cortliirft Street New York
eV Dob« n tudi pri lutoinlUk gW GIm Naroda.
Kje je moj mož TO.MAŽ KANTI-1^7A? Sedaj je star +•'} let. V Ameriko je šel o Božiču 1. lOlfl. (>tl Kov.iča !. 15U4. j»a nimam n<>-benega <»di?ovora od njega. Nazadnje je pisal iz Widen. \V. Vri., in Mlndeii,	Va. Ako
kd«i ve kaj lijem, naj >»l«t*r«»-voli naznaniti njegovi ženi: •!<>-/efa Kaneilja, vas Draga. p. St. Ttupeit. Dolenjsko. Jugoslavia.
(10-12—2)

poklical jezuit in mu ukazal hla-
p.i lokkih l*tih! Minlil nem, da te. , , . jo davno vr* viH." 8ti«ul mUiW.	*a je	P°
niu j« drobno roko, da «o sapokale kow"'«*e in ga je posadil na dnviea
Tako malo j« poznal Simplieij te<ga Akweka, kakor ulieo. ki je ie pred par minutami blodil po njej. Toda neapametno se mu je xdelo. da hi pokaaal svoje začudenje, aa-to je izkoristil priliko čisto po de-m»V:	/\
"Ali M '	^lUi^i if
stofmicah___ (
Kakor iz omot ienih sanj se je prebudil Simplieij proti poldnevu. Za peat posvaljkanih cigaret j?% ležalo na poeteljni omarici... "kje j« bilo? — Ram Rog ve, kje je bilo..."
lic i je kepa detektivskega urada * * *
Ko je dospel kapitan Mason v da bi ut!ari,< ko 3e ogledal svet-policijsko stražnico, kamor so inika* "Cudež: Fant ni lumP' ne' prenesli truplo Fitzgeralda, je i80 svetmk!" Pater Je poklical bilo tam že eel ducat časnikar- VRO ^ 1,1 V6e P*^- da 80 skilj poročevalcev. Listi so odpo- red — poljubljali čudežni sličici.
slali »voje najboljše moči, da xa- Take ™xiee i* dikala Lizelot sl«de, kaj je as eeli utvari. Kapi z veliki« naslajanjem v svojih tan Mason je bil vesel, ko je ss-	O njej SQ pisali romane
vrši samo v znamenju higijene,
če sleci. In že je dvignil palico, j tamvež ^ tudi 8voio drugo
pazil med njimi tndi Jim Bla-segrls, ksjti vedel je, da je on -e-dnini, na katerega se lahko absolutno 'zanese.
Jim je bil majhen, suh dečko, svetlih las ter motno - sinjih oei.
in drame, celo operete.
plat. Bazne iapremembe ženske mode, svoječasne ogromne klobuke, visoko friamro itd., je moško oko, ki kotačno kljub vsema pri ženski modi rado vidi sekaj eks-eenirienosti in našopirjsnosti, lažje sprejelo - in končno pogoltnilo, nego dolgočasna dolga krila zlasti, ker je bil prehod iz krat« kih v daljše prshiter.
Kaj vam koristi vaše dnevno delo, ako vas dnevno ne prinese nekoliko bližje onemu časti, ko boste lahko uživali udobnost neodvisnosti?
Pričnite slediti sedaj • di boste neodvisni pn* dolgih letih teikega dela.
Vaši prihranki so najsigurne-je naloženi pri nas, ter se obrestujejo po
Frnk Sakser State Bank
ti CorHailt Street lev York City
Doctor Moy
je uspeino zdravil na. duh., božjastna napad*. padavico, za -str idI jen je krvi. vsled zaprtja, srečne ietrne, ledične in pljučne bolezni; bolezni v želodcu, ola-vi ali hrbtu: bolečine v prsih, unete oči, roke, noge ali hrbet; otekline, rev-matizem: leožne bolezni. srbečico, agree, oslabelost, moške ali ženske bolezni
ali slabo kri; brez operacile v najkrajšem času po najnižji ceni. Urade ure: ob dela.vnllcib: od 9. dopoldne do (. (tefer.
Ob nedeljah in praznikih: od I. dopoldne do 1. popoldne.
DOCTOR JIN FUEY MOY 300 grant street
PITTSBURGH. PA.
lasten dar opaaovanja. Že pri številnih prejinjih težavnih slučajih je olajšal delo kapitana Ma--tona in njegovih detektivov, in mOJAJD, UBOGAJTE m WA Mason mu je bil tndi hvaležen za 'OLAB MAMQBJL', MAJVMČJJ to, ImjH am ni kil Mlen ocuh poU
BODOČI HOJ JOXJLK0B BO "FO^lftAN".
_—	axKATOK jOHmoir HOCK ITI
London, Anglija, 8. februarja.-	▼ *V*OTO.
Bil je dober pisec, a drugače mol- i.Italjanska princesinjg. Jolanda bo j tee in Milil jen, daai mnje bil j poatala po svoji poroki z grofom
Snho grozdje in drugo.
Ravnokar smo sprejeli sledeče vrste blaga:
Črno oriko grozdje malo, DO f. box,—
po 16e funt
Črno afriško grozdje veliko, 25 f. box,
po lGc funt
Muikatel malo grozdje. 25 f. box. —
po lic funt
Flae. box 110 t.. - po 9c funt Čeiplje velike, 15 f. box, po I2c funt
Rožici, .................. po Sc funt
Olivno olje............po »2.75 galona
Pri večjem naročilu damo popust. Jamčimo, da bo vse vrste najbolje kakovosti.
Z naročilom poSljite vedno nekaj na
. račun.
Balkan Importing Co.
51 Cherry St..	New York
Calvi di Bergolo vojvod inja di Montemagno, soglasno s poročilom nekega lista, v Milanu. .
Kralj Viktor Emanuel je "baje sklenil podeliti aaroeenen prince? sinje naslov 'vojvode iz Monte-fo imenu peeeetva, »kete-▼ IfonferrattL
D. C., 8. febr. — Zvesni senator Hiram Johnson bo odpotoval dne 10. marea s svojo ženo v Evropo, a noče proučevati niti iamežajih razmer, niti pečati se s političnim položajem.
Qekel je, ds pojde v Evropo izključno le t namena, da se odpo-
DR. LORENZ
842 Penn Ave^
lomi noviMKo aovomii xomvnw
IPICMALIST «04KIH MLtZNI, J» airMUnli akutais In kronlMIti
•!• v
»avtm m vrnem mol In sSravje. Ofcwsl m (Mi
»is
»J*
JalMtoH.^	* 9 ||||lt|| (.
S JopoH— 4m «.
IS. IpiMii * A
■ X 'jijjKif
- \
SKARAMUS
ojiAS VAKADA. 10. PERK.
Spisal Rafael Sabatini.
Za "OUi Naroda" poslovenil O. P.
21	(Nadaljevanje.)
—	Ti ne smeš iti v Gavrillae, — mu je povedala. — Stopiti mo-rai s konja ter ga izročiti meni. Postavila ga bom v grajski.hlev. Jutri popoldne, ko boš že daleč proč, bom konja vrnila v Brenton Arme.
—	To je nemogoče.
—	Zakaj nemogoče?
--Iz različnih vzrokov. Eden teh je. da nisi pomislil na vse
nezg«Kle. ki se ti lahko - pripete, če ne boš sledil mojemu nasvetu.
—	jZločinsko je nuditi pomoč človeku, ki je zločinec. Tako se glasi postava.
—	Kaj »e brigam jaz za postavo? Ali domnevaš, da se me bo pohtava dotaknila?
—	Gotovo se te bo.
—	Ne misli na to. Skrij m\ dokler je čas.
—	Nikdar.
—	Pojdi, Andre, utopi k konja. Prosim te, — je prosila Alina. Ker se je vedno obotavljal, ga je prijela za roko.
—	Andre, ti ne spoznavaš, v kako težavnem položaju se nahajaš. l e te bodo prijeli, boš skoro brez dvoma obešen. Ali ne more* spoznati tega? Ne sme« se vrniti v Gavrillae. Oditi^noraš ter izginiti za nekaj časa izpred oči ljudi. Skrivati se moraš, dokler ne bo moj stric s svojim velikim uplivom izposloval oproščenja zate.
—	To bo trajalo dolgo časa, — je rekel Andre-Louis. — M. de Kereadiou ni imel nikdar nobenih prijateljev na dvoru.
—«■ Pa je tukaj M. de la Tour d'Azyr, — je rekla ona, v njegovo veliko presenečenje.
—	Ta človek. — je vzkliknil Andre-Louis ter se zasmejal. — Meni dozdeva, <la ti ni bila sporočena cela vsebina mojega govora v Rennes.
—	Bila mi je, skoro dobesedno.
—	In kljub temu skušaš rešiti mene, človeka, ki zahteva življenje tvojega bodočega moža?	*
—	Več kot enkrat si pokazal, da ne zna« nepristransko soditi o stvareh, s katerimi imaš opravka.
—	Mogoče, a meni se dozdeva, da ne bo M. de la Tour d'Azjrr nikdar dvignil prsta v stvari, katero si omenila.
—	V tem oziru delaš krivico, kot ponavadi. On bo brez dvo-ba storil to, če ga bom prosila.
—	In ti ga hoče« prositi?
Njegov glas je kazal srd, ki ga je navdajal.
—	Gotovo, jaz nisem še rekla, da bom postala markiza de la Tour d'Azyr. Se vedno razmišljam o celi stvari. To je pozicija, ki ima svoje gotove ugodnosti. Ena teh ugodnosti je, da si bom znala pridobiti popolno pokorščino svojega snubača.
—	Tako, tako. Jaz vidim zmedeno logiko tvojega duha. Mogoče boš šla celo tako daleč, da mu boš rekla: — Odreči mi to in nočem postati tvoja markiza. Ali hočeš iti tako daleč?
—	Mogoče, če bi bilo treba?
—	Ali ne vidiš protislovja, ki tiči v tem? Ali ne vidiš, da bi bile v takem slučaju tvoje roke vezane in da bi izgubila svojo čast, če bi ga pozneje odklonila? Ali domnevaš, da bi privolil v katerokoli stvar, ki bi vezala tvoje roke? Ali misliš, da te hočem videti prokleto, obsojeno, Alina?
I maknila je roko, s katero ga je držala za rokav.
—	Ti si blazen, — je vzkliknila, polna nestrpnosti.
—	3logoče. a meni ugaja blaznost. Nekak razmah je v njej, ki ga ne pozna vaša zdrava ju trezna pamet. S tvojim dovoljenjem, Alina. hoče odjahati naprej, proti Gavrillacu.
—	Andre, tega ne smeš storiti. To bi pom ciljalo smrt zate.
V svojem vznemirjenju je pognala konja preko ceste, kot da mu hoče zastaviti pot.
Stemnila se je in med cunjami oblakov, ki so se preganjali po nebu, se je prikazal ščip lune.
—	Pojdi, — pa je j>rosiIa. — Bodi pameten. Napravi kot ti svetujem jaz. Ali ne vidiš kočije, ki prihaja za nama? Ne dovoli, da bi naju našli skupaj.
Hitro se je odločil. Ni bil čslovek, katerega bi navdajali povsem napačni herojski nagibi glede umiranja in prav nobenega okusa tudi ni imel za vislice, katere mu je očividno pripravil M. de Les-diguieres. Neposredna naloga, katero si je stavil, je bila izvršena. Dal je izraza čustvu in besedam, katere je skušal M. de la Tour d'Azyr za vedno zadušiti. Nikakor pa mu ni prišlo na misel, da bi se odpovedal življenju.
—.Alina, izključno le poti enim pogojem.
—	In sicer?
—	Da priseže*, da ne bos nikdar iskala pomoči M. de la Tour d'Azyra v moj prilog.
—	Ker ustrajoš pri tem in ker se nama mudi, sem zadovoljna. Sedaj pa odjahaj z menoj naprej do onega tra\Tiika.
Travnik, katerega je omenila, je bil približno tristo korakov bližje vasi ter se je vspenjal naravnost navzgor po griču, proti gradu. Molče sta od jahala proti travniku ter prišla konečno na ozko stezo.
—	Sedaj. — je rekla zapovedovalno.
Pokoril se ji je ter stopil s svojega konja. Uzde je izročil njej.
--Alina. — je rekel. — Nimam primernih besed, da bi se ti
zahvalil.
—	To ni potreba, — je odvrnila ona.
—	Tpam, da ti bom lahko odplačal to nekega dne.
—	Tega ni treba. Ali je sploh mogoče storiti manj kot sem storila jaz! Jaz nočem slišati, da so te obesili, Andre. Tudi moj stric bi tega ne cul rad, čeprav je strašno jwen nate.
—	Mislim, da je.
—	Ni ti treba biti presenečen. Bil si odposlanec, njegov zastopnik. jZanašal se je nate in ti si se obrni! proti njemu. Povsem po pravici je ogorčen ter te imenuje izdajalca ter prisega, da ne bo nikdar več izprcgovoril niti ene besedice s teboj. Noče p«, da bi te obesili, Andre.
—	Potem soglašava vsaj v tem slučaju, kajti tudi jaz'nimam Z Bogom, Andre. Ko boi na varnem, me obvesti.
—	Uveljavila, bom mir med teboj in stricem. Sedaj pa pojdi Z Bogom. Andre. Ko voi na varnem, me obvesti.
Ponudila mu je roko, ki je izgledala kot mrtvaška v bledem ai-jaju lune. PrijaT jo je ter pritisnil na ustniei.
—	Bog te obvaruj, Alina, — je rekel.
Maiarsko og režnje mint.
ROYAL MAIL
UDOBNO POTOVANJE
__V EVROPO
i_ _ i «r	.	i	Parnlki s enim razredom.
sporazuma so ru med Madžarsko m drugimi na:: suvlia ..q-. parnikm ••orbita.** m
se odločile slednjič za odločen sledstvenimi državami. Računa- "<->RDL*n*a". sedaj izpremenjena v. eno-

a
Kretanje parnikov - Shipping News
Države malega	........... --------------—	1 ! SUvna -o - mmiki -orbita- in ta. februarja-
Canoplc. Cherbourg In Bremen.
i	, ...... • .__ i	ii. -„•« - , i razredna in tretje kabin ska parnika. 14. fafcruaria-
quos ego na naslov nepoboljaljl- joc na sedanji velekntieni polo-1 nudita izvanredno urodno.t za Hamburg. iVeTj^Jame.
■ *nimn<$Ultf<K. 3renmen.
_	_„ .	.	_____ _	_	Cherbourg;
vih madžarskih vznemirjevaleev zaj v Evropi vsled velikega spora,	. ,
Evrope. Izvršile so v Budimpešti i^ned Francijo in Nemčijo in na Dva izboma nova parnika -orca" in f**wJa:
, ,	,. . . . '	__j . ... - ,, , "OHIO", ki imate 1.. - in 3. razred: sto- „ Mount Carroll. Cherbourg m Hamburg:
kakor se govori v diplomatskem navatrizje med Anglijo in Fran- J pita »pomladi v evropsko siuibo.	i R**hambe»u. Havre,
jeziku, "demaršo". To je -, zakli- cijo radi tega sporah da je to tre-1 ROYAL MAIL STEAM PAMET COMPANY
Arthur,
eale so jim, ali prenehati s svo- nutek. ko morejo lonec svojega sanoerson a ion. mc. agentje	'n
.._______________i _____-_ =__S« B>oadway. N. V. ali lokalni agentje. olu,l° Ceaare. Genoa. Mew Amsterdam.
imperialističnega in šovinistične- : -
kovič v družbi tatinske družbe, kateri je načeval. Vse osumljene oseb« so aretirali u^ zaprli.
pojasnile tem gospodom, da početje madžarskih fanatikov, im-perialistov in zaveznikov raztro-njeni hHabsburžanov, pomeni u-por tudi proti njihovim sklepom ki so jih oni sami sklenili.
Veliki sporazum sedaj ni zatiskal ušesa temu svarilnemu pozivu. Pridružil se je demarši malega sporazuma. Sicer tudi to ni sklonilo mogotcev v Budimpešti da bi pošteno in lojalno priznali svoje zločinsko početje in da bi izjavili: skrbeli bomo, da se taki' izzivalni dogodki ne bodo ponov- j ljali. Pač pa v toliko, da so za- j čeli tajiti in obdolževati druge, Je«, vse tožbe proti nam so ne-canovane, naša politika je brezpogojno miroljubna in lojalna, tisti dogodki na mejah so gladko izmišljeni, pač po so države male antante, posebno Jugoslavija in Romunska, ki ogrožajo nas — mirne Madžare!
Tako govorijo Madžari, kadat! je na delu njih oficijelni jezik. — 1 Drugače pa govorijo "vzbujajoči Modžari", ki so ustvaritev in j podajači tistih mogotcev v Budimpešti ! Sirom dežele razpalja-jo duhove in oznanujejo evange- • lij zo petne ga zavoje vanja vseh> o-zemelj, ki so pred zlomom monarhije tvorile "dežele krone svete-
* . ,, _ . . . ,, . . . pohlepa, je beseda sama brez u ga Štefana . Vsi tiski klativitezi
ski dogovor. Tako so Madžari morali — vsaj za sedaj — vtakniti sabljo v nožnico, vsled česar igrajo vlogo nedolžnega volka, ki mu hudobno jagnje kali nedolžno in čisto vodico.	*
Veliko vprr "onje pa je, ali se f ne ponovi zop^t, kaa* se je zgodi-1 lo doslej: da se namreč ententa! zadovolji s samo polovičnim de- j janjem, da se ustavi na pol pota?; Ne sme zopet kaki komisiji žalostnega slovesa prepustiti nalogo i za krotltev Madžarov! Ali nima toliko upliva in moči. da enkrat za vselej prepreči taka rovaren-ja in izzivanja Azijatov ob Donavi? Kdo ji more zabraniti to? Oe je Francija odločena — kakor govorijo vesti -— eventueln oeelo za pohod v Berlin, zakaj ne bi- ententa z vso odločnostjo zaklicala Madžarom: če ne boste mirovali, če boste nadalje vznemirjali Evropo in ogrožali evropski mir, bodite pripravljeni na naš pohod v — Budimpešto! Tak pohod bi bil tudi povsem upravičen. Ma-ri so Madžari lojalnejši nego — Nemci? Mari izvajajo mirovne dogovore vestnejše nego Nemci? Mari Madžari , niso nevarni za mir Evrope?
Ljudem madžarskega kova, ki jim ni nič sveto razen njihovega
Ne trpite vsled Revmatizma,
živčnega trganja, bolečin v prsih,
otrplih mišic
Vdrgnite
PAM-EXPELLER
na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain-Expeller nosi SIDRO varstveno znamko.
Havre.
jim rovarnjenjem, s svojim vzne mirjevalnim početjem, s svojim ga pohlepa greti ob plamenu splo-	dinarjev. Preiskava je do- bourg
tajnim oboroževanjem pod na vi- šnega razburjenja. Tako delajo Snuda. da je vlrmi in tatvino izvr-dežno nedolžnimi oblikami in s vedno ljudje, brezvestni v svojem 1 *l	*«vsj Budimir Raj
svojim izzivanjem spopadov na t pohlepu: na nesreči drugih hoče-meji, ali pa — bomo marširali mi jo izvajati svoje črne pohlepe, in vas z orožjem priklenemo na Zato so ravno sedaj začeli roi-verigol Države antante so se to- lj»ti s svojo madžarsko sabljo, rej vendar slednjič osokolile za Toda — kakor rečeno — to dejanje, ki bi ga bile morale že pot so se prevarili. V Parizu so davno storiti. Pokazale so pest kraj vse akcije proti Nemčiji na-ohjestnim oholežem Horthvjeve šli časa, da so proučili sporočilo vladavine. Obenem pa so se obr- malega sporazuma ter ga uvaže- j nile tudi do mogočnih gospodov j vali. Ententa je sporočila v Bu-1 velikega sporazuma s pozivom: dimpešto, da se ji to madžarsko{ 5as je, da storite tudi vi svojo! I rožljanje s sabljo zdi sumljivo,; Na podlagi konkretnih ugotovi- j najbrž tudi za to, ker sluti, da i tev so'države malega sporazuma'je v ozadju kak madžarsko nem-j
Bouločne in Rotterdam; Samand. Cber-
10. marca:
Majestic. Oherbouix: George Washing« |t«n. Cht-rboure in Bremen; Tyrrlienia, Hannover, j Cherbourg in Hamburg.
14.	marca:"
•"»rbita. Cherbourg in Hamburg: France, Havre: pres. Garfield. Cherbourg; Yorck. Bremen.
15.	marca:
Mount Clay. Hamburg: Manchuria. Cherbourg in Hamburg.
17. marca:
Pres. Wilson. Trst: Pre*. Roosevelt. Cherbourg in Bremen; Noordam. Boulogne in Rotterdam: Finland. Cherlourg in Antverp.
SB. februarja:
j Berengaria. Cherbourg.
f>1. februarja:
France. Havre; Saxon!«, Cherbourg le; 2°" marca: Hamburg: Orduna. Cherbourg tn Ham- Aquitanla. Cherbourg, burg; Prea. llonroe. Cherbourg.	2t. mart a:
O- februarj^;	I America. Genoa: Canopic. Cher»>ourg
Mongolia. Cherbourg tn Hamburg: Han-' in Antverp: Hannover. Bremen. Cherbourg in Hamburg; Rousillui* i22
94. februarja:
Volendam. Boulogne In Rotterdam; T^pland. Cherbourg; Pres. Fillmore. Cher-f24- marca:
marca:
Zeeland. Cherbourg In Antverp; ingia. Haml-urg.
Thur-
fmi/tmiiu, V"« "VI111 J
, bourg tn Bremen.
Ita. februarja
I Conte B
Genoa: Prea. Van Buren
Sefdlitz. Bremen.
DR. KOLER
63S Penn A ve., Pittsburgh, Pa.
I>r. Koler Je najstarej-«i slovenski zdravnik-Specijalist vPittsburghu.
Zastrupi jenje krvi zdravim s glasovitim CO t ki ga Je izumel dr. prof. Rrlich. f'« imate mozolje ali mehurčke po telesu; v grlu: izpadanje lan: bolečine v kosteh, pridite in IKistil vam bom kri. Ne čakajte; ker ta bolezen naleze.
Vse mofike bolezni zdravim po okrajSani metodi. Kakor hitro opazite, da vatn pre-neliuje zdravje ne čakajte, temveč pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil.
Hydrosolo ali vodno kilo t»zdravlm t 36 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine
v križu in hrbtu in včasih pri pufičanju vode. ozdravim z gotovostjo.
Revmatizem. trganje, bolečine: otekline: srbečice, škrofle in druge koine bo "ezni. ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebno
letati.	-
Uradne ure: Ob delavniku od 9 do S Ob nedeljah od 9 do 2.
cinka, marveč jo mora opremljati tudi izraz neizprosne volje za odločno dejanje. Ali mir, ali — neizprosna sila! Tako bi morala ententa postopati proti Madžarom. .
in razbojniki izvajajo svoja zle-dela po naročilu budim pest anskih vladnih mogotcev. Kar potajuje-jo ti oficijelno. izvajajo oni praktično kot neogibno veliko nalogo j madžarskega naroda. Vzpostaviti hočejo svojo veliko Madžarsko
g naraščajem Habsburžanov na Qkndena Občinska bfcffajna.
čelu. Žito bi hoteli imeti kot ne- Jz Ddkanov v ^ p0r0^.aj0:
kako novodobno Marijo Terezi- okradena je bila občinska blagaj-jo, ki bi ji prisegli svoj monamur na ^ 9515 lir Na^in prevrtanja
— smrt za našo kraljico!	blagajne kaže delo strokovnjakov
Ko se je slovita cesarica Mari-! iz meista, logika pa pusti domne-ja Terezija v letu 1741. nahajala i vati, da je pomagal tatovom kak v velikih stiskah vsled zunanjega' domačin. Upamo, da se posreči
1.1
pritiska njenih številnih nasprotnikov, se je obrnila do Ogrov za pomoč. Dobila jih je. Madžari so ji položili na glavo krono sv. Štefana in njih velikaai so ji položili prisego: V smrt za-kraljieo!
To zgodovino bi hoteli madžarski imperialist i, legitimist i in karhsti sedaj obnoviti. Desetletja so mogli madžarski diplomati-stični emisarji in agent je \ia raznih med no rodnih sestankih slepiti evropsko javnost s svojim — pretveznim liberalizmom in svojo pravičnostjo in- vzdrževati tako strahovlado nad "narodnostmi", to je ogromno nemadžarsko večino v prejšnji Ogrski. Pa tudi ie v povojni dobi so znali Madžari varati tudi veliki sporazum, tako da so njega zastopniki v Budimpešti zatistali obe oi spričo divjanja in pobojev, spričo tega očitnega upora proti volji — iste entente! No, to pot je njihova objestnost in zavratnost izbila sodu dno. Madžarska gospoda ao si to pot izbrali nekoliko neprimeren trenutek za svoja zločinska rovarenja. Zgrešena je bila njihova domneva posebno glede Francije. Ker je ta zapletena v veliko akcijo proti Nemčiji radi reparacijakega vprašanja, ao
1 računali, da ne bo imela, ne časa, ae volje a kak rosen korak proti lUdiaxnki, in da je a tem iakljn-če
našemu brigadirju izslediti zločince, čeile gre z isto vnemo na delo, kot se briga za politiko. Ukradeni znesek je bil zavairovan.
Tatvin« na železniški postaji.
V Stari sPazovi je bilo vlomljeno na postaji v neki vagon in od-•neženo .blaga v vrednosti več sfo-
Kako je ozdravil svojo
Star kapitan je ozdravil svojo llstn« kilo, petem ko so mu zdravniki rekli: "Operirati ali umreti.*'
In knjiga sa sten J.
Je vo*il po morji
Njefove zdravilo
Kapitan ColUnga
■aogo tet Slednji« Je dobil dvojno kri
ta ■ moral same ostati na anhtm, tem
H moral biti veC let ▼ posteUL
PeefcueU je edravnfka ae Hnmdk«m ta *M aa paaom. Pa al Imel nap »ha. Sled-■*< J* bilo refieno. da ae mara pod tavand eperadJI. aH pa mara a Napravil ni ne tega. na enege ■e i* aa istravlL Kapitan Coilings Je proučil sam svo-Je telo. In slednjič Je lanalel način po katerem Je poslal zdrav, močan In srečen. Veakd® ae aort poetu«« taca nečtna ki. Oafo prlproat, lahek. aaneaUIr I heee agrejkev. Vaakdo e kilo M mesa lmtl fleiigMTu knjigo. U ma pove. ka ho ee mer« wdrmvM. kako ee more veah do pealuttU sadna v svojem stanovanju brea kake Masa. Knjiga In adravOaas pofljajo ZASTONJ. Vaa aa polije vak« mu. kdor lrpolni dolenji kupon. Todk vpoiUlte ga takoj — aedaj — predno od-otlte ta časopis.
POTOVANJE V STARI KRAJ IN NAZAJ V AMERIKO.
Iz dolgoletne iskuSnje vemo. da po* tuje zadovoljno samo oni, ki nima nikakih sitnosti s potnimi listi in prtljago in ako potuje z dobrim parnikom. Vse to preskrbimo za vsakega potnika. Posebno vedno priporočamo najboljSe pa mike, ki imajo tudi kabine v III. razredu.
Ako kraj, pišite korist.
vate potovati t stari am; to bo v Vašo lastna
KDOR NI AMERIŠKI DRŽAVLJAN, PA SI RAD ŠEL NA OBISK V STA-RO DOMOVINO IN BI SE ZOPET RAD VRNIL V AMERIKO, NAJ RIŠE TER MU BOMO DALI VSA TOZADEVNA POJASNILA
Ako želite dobiti
SORODNIKE ALI ZNANCE IZ STARE DOMOVINE.
pišite nam za navodila, ker Število priseljencev Je omejeno.
Za potne stroške izplačujemo tudi v Jugoslaviji dolarje.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New Yecfc
Glavne zastopstvo Jadranske banke.
KUPON ZA KNJIGO O KILI IN zdravilo brezplačno.
Cap*, w. A. Cellinga (Inc.)
Box 7I1H. Watertown. N. T.
Ms Paftjtta ari Yafla SRKZ-
RLAČNO adravUa proti km ter knjl-
•••••(••••••••••••••••••»•••»••M
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to spomlad v stari kraj na obisk ali za stalno, priporočamo, da se odloči za parnik "PARIS'*, največji in najnovejši parnik francoske pa robrodne družbe, ki odplnje iz New Torka
16. maja 1923.
Ker je železniška zveza preko Francije. Švice in Avstrije selo izboljSana, je za Jugoslovane potovanje najbolj pripravno po francoski progi, zlasti pa Se n parnikom "PARIS'' in ae pride v de-vetih dneh v Ljubljano; oni pa, ki potujejo v zasedeno ozemlje, se peljejo iz Pariza naravnost v Trst.
S tea »srnam potuje tedaj tudi naš uradaik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, in ho pazil tudi na prtljago, da bo Sla naprej vedno z-istim vlakom, kot potniki.
Vsi potniki III. razreda bo nastanjeni na tem parniku v kabinah po 2-W v eni kabini; kedor Seli potovati takrat na tem parniku. naj nam dopoSlje čim prej f 10.00 are za III. razred In fflO za dragi razred, da mu preskrbimo dobro kabino ie sedaj, da ne
bodo boljfii prostori val oddanL
- Is
N. I.
Cherbourg 1. marca:
Mount Clinton. Hamburp; Minnekah-da. Cherbourg in Hamburg. 3. marca:
Pres. Harding. Bremen in Cherbourg: Jiyndam. Boulogne in Rotterdam: Kroon-lunri. Cherbourg in Antverp.
6.	marca:
Pittsburgh. Cherbourg In Premen.
7.	marca.
Pre«. Polk. Cherbourg; Taormina. Cleno: Paris. Havre: Antonla. Cherbourg
8.	marca:
Chicago. Havre: Baern. Hamburg.
New Amsterdam. Boulogne In Hotter-da m: Albania. Ch?rW)tirg. Pres. Arthur. Cherbourg in Bremen.
27.	marca:
I-upland. Cherbourg in Antverp.
28.	marca:
Paris. Havre: Hannover. Bremen: Sa m -land. Hamburg: Pres. Monroe. Cherbourg.
29.	marca:
Ttcusillon. Havre; Mongolia. Cherbourg in Hamburg. Monut Carroll. Hamburg.
31. marca:
Majestio Cherbourg: Volenilam. Boulogne in Rotterdam; Orca, Cherbourg in Hamburg: Pelinare. Cherbourg in Hajn-burg: Saxonia, Cherbourg in Hamburg: Pres. Fillmore. Cherbourg in Bremen.
V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških parnikov
*	plove s progo
Canadian Pacific
Cherbourg Southampton
Neposredna služba
HAMBURG
Glasgow
Antwerp Liverpool
* Kadar potujete v Jugoslavijo, ali ako želite dobiti katerega svojih rojakov ali prijatejev k sebi. obrnite se na CANADIAN PACIFIC
KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO - SAMO
Štiri dni na odprtem morju
Za potne listke in nadaljna pojasnila, se obrnite na lokalne agente, ali na glavne agente Ctnadian Pacific, ki se na-hajajo v vsakem večjem mestu.
Canadian Pacific Steamships
Naravnost v Jugoslavijo
COSUUCH LINE
Znani aksprasai parnik
"Presidente Wilson"
Odpluje iz New York«
1 marca v Dmbrevik i«
Trst.
Cena za 3. razred $102.50—2. razred$150.
UarMi Hlmajt pm rtrtaih. čmtik pmrwikik.
_ Martha Washington	_
l»wfchiMiiBiiii iini^iifiiwiHiHaMini PHELPS BROS, a Co., C. A.. 2 Wmt St.. N.T.C.
Z GLASI NAJ SE
AMALIJA IIRŽENJAK, katera je df>spela iz starima kraja s parnikom 4i Aqiiitaniii" tine 28. julija 1922, ali njena prijateljica TEREZIJA TROJAK pri
Frank Sakser State Rank. 82 Cortlandt St., New York City.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim naročnikom "Glaaa Naroda" g državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal nai pstoval-ai aastspnik
Mr. ANTON BIHClO, ksteri je pooblaščen nabirati na-niSnino ss nai list, zatoraj prasi-doo rojake, da mn bodo kolikor mogoče naklonjeni.
Slsvenic Publishing Co
AOVSflTiaS IN "OLAt NAHODA".
VELIKI
Kompletni svetovni
Atlas
Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in kazalom.
Knjiga je finp v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka.
^TT«
"GLAS NARODA"
NEW YORK CITY
RAVNOKAR JZ IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
NsjnoTejia iluatrovana izdaja Vaebuje 308 strani fi^ Cena g poštnino $2 SLOVENKI PUBLISHING 00 82 Cor+landt Strast. New York 3ity. N. T.
Knjiga za dolge zimske večere.
SIoTenako-Amerikanaki
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankor in razprar, pesmi, slik, šale in raznoterosti.
Cena samo 40 centov.
Naročite Sa se dane*.
aLOVENIC PUBLISHING CO.
S3 Cortland« et^ N«w York
w X>obe ee tndt vrt tr Glaa Naroda.
ADVK

iN "OL.AS NARODA«.