250
Politične stvari.
Upor v Ercegovini.
,,Mi smo Jugoslovani'* — tako se Čuje danes mnogo naglašati; mnogo se piše o „jugoslavenski celokupnosti" po časnikih, mnogo se govori — a nič ne stori! Raja v Ercegovini se je vzdignila zoper krutega Turka; sedaj bi bil čas, jugoslavensko mišljenje in čutenje dejansko pokazati! Aii ne bi pristovalo sedaj Srbom, da pomagajo bratom svojim? Srbi se mnogo širokoustijo v Be-ligradu in Novem Sadu, a novejši čas obračajo vso svojo jezo le proti Hrvatom; svoje brate pod Turškim jarmom so menda srečno pozabili! — >,Hic^Rhodus, hic salta\a bi se moralo sedaj Srbom reči. Ce knez Milan ni za druzega, ko da po svoji deželici potuje, in po Evropi, in svojo svetlost razkazuje, naj gre v Pariz nazaj, od koder je prišel! Jugoslovani potrebujejo sedaj knezov, ki so možje, ne pa tacih, ki mislijo, da je njihova edina naloga, sprejemati poklone in počivat^ na lavorjih svojib pradedov! — In kaj misli Nikica Crnogorski, vedno spoštovani knez? — koga se boji, da si ne upa prijeti za orožje? Vemo, da mu poguma ne manjka; a tega naj ne kaže samo nasproti Turkom; pokaže naj ga tudi nasproti Evropski diplomaciji! Naj se ne boji diplomacije; ona zna le ovirati, a „fait accompli" jej imponuje; naj dovršijo Jugoslovani, kar mora biti enkrat dovršeno, in diplomacija bo k vsemu prikimala!
Slovani v Bosni in Ercegovini se morajo rešiti Turškega jarma, naj jih potem vzame v last bodi Peter, bodi Pavel!
Mi Slovenci, Hrvatje in Dalmatinci pa se obrnimo nemudoma do našega presvitlega cesarja, in prosimo ga, naj pomaga sirotici raji, prosimo ga, naj dovoli, nesrečne   brate   podpirati  vsaj z denarjem  in  orožjem !
Ko je presvitli naš cesar Franc Josip nedavno potoval po Dalmaciji, čuli so oni nesrečni narodi iz naj-
bližje bližine, kako milostljivo je podajal roko najnižemu seljaku; ni tedaj čuda, da so v ustanku svojem Erce* govinci razvili zastavo Avstrijsko in navdušeni p0, zdravljajo kralja Hrvaškega.
Dosti že so trpeli kristjani Slovani pod barbarstvom Muhamedanskim 400 let, kar Turčin tlači zemlje slo-vanske!    Zadnji čas je, da jim doide rešitev!