St 85. V Goricv>• soboto dne 27. julija 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K 8/s „ . . 10 „ '/•¦ » • • •¦• » » Za NemftjttJClG^O,:;^^ Ameriko in inozemstvo K 20.— ' Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA'' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Sradiščanskem" in dvakrat ,v. letu »Vozni red ŽOt. leznic, parnikov in poštnih zvez". Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo. >Vse za nared, svobodo in napredek U Dr. Kiluvrič. Tečaj XLH VredniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desae. llpravhištvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič, v Gorici, Telefon št. 88, — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Pabčič) tiska in zal. ni še prepozno. Napočil je tisti letni čas, ko so politiki na počitnicah, ko miruje politično 'življenje - - skratka mrtva sezona. Pa kljub ozračju ipasjih dni, je prišla ravmo iz goriške-ca časopisja, iz »Eco del Litor-ale« vest, ki je osupnila vse avstrijske politične ikroge. Mislili so, da mirno počiva italijansko vseučilišču« vprašanje v mračnem kotu kake odborove posvetovalnice avstrijskega parlamenta, in evo zdaj nenadoma je stopilo zopet na plan. > --Koo« je torej poročala, da bodo italijanski vseučiliščni profesorji predavali v Trstu na občinski trgovinski šoli Revol-tella, na kateri bodo mogli torej 'biti vpisani italijanski vseučiliščni dijaki, ki bi pa izpite polagali še vedno v 'Gradcu. Stvar izgleda jako skromno in ponižno. Tržaška iredeuta, na čelu ji avstrijsko-patriotični Piccolo«, je sprejeiia to vest z neolbuz-dano, ftcmetičiio radostjo. Vsakemu otroku je jasno, kam pes taco moli. iN i pač dvoma, da bi bil ta poskus rešitve slepomišenje najhujše vrste. Gospodje profesorji bi v Trstu eno, dve leti predavali in prepričam! sinemo biti, da v najkrajšem času 'bo imel Trst italijansko vseučilišče in Slovenci bodo izgubili svojo imenitno pozicijo, ki so si jo priborili v ponos vsemu Jugo-slovanstvu. Ta Avstrija je res čuden stvor. To ni sama država nemožnosti, ampak tista nepopisna slabost nasproti vsakemu pritisku oil zunaj, napram vsakemu, ki ima nekaj poguma, je nekaj skrajno škodljivega, naravnost .-nemoralnega. Za Boga milega! Zakaj ta desetletni odpor in roti vseučilišču v Trstu, zakaj to večno naglašanje, da je država v nevarnosti/ako bi ibilo nekaj sto italijanskih akademikov v Trstu? Ako ste prišli gori na Dunaju v ministerstvu zu-nanjMi zadev do spoznanja, da je Trst Avstriji izgubljen, ako postane središče italijanske .mladine, ostanite pri tem. Kdor dobro pozna krmarje avstrijske državne ladije, ni mogel dvomiti, da bodo ravnali tudi v tem vprašanju, kakor se je to zgo- dilo že tolikokrat. Dekle 'bi rado grešilo, pa ustavlja se sladkim besedam ijifbimca, ta pa dobro ve, da se ustavlja samo radi lepšega, rekli !bi radi dekoruma. Pa grešila bo. Smemo pač vprašali odločujočo gospodo, zakaj je ona ravno vsled svojega vedenja v italijanskem vseučiliščueni vprašanju, odbijajoča italijansko zahtevo, razburjala naše italijanske sodeželane, zakaj je u mi ta način, kar se tiče zunanje politike, škodovala dobremu razmerju med našo monarhijo in Italijo. Ako so na dunajskem Ballpiatzu en'krat sklenili, da se pro-tivijo Trstu kot sedežu italijanskega kulturnega razvoja tostran mej, bi morali ostati pri« tem. Tako neodkritosrčno omahovanje zastruplja ozračje in jemlje narodom vsako zaupanje. tPa v avstrijski zgodovini je vse polno podobnih zmot. Kako se je Avstrija zoperstaviljala Ogrski, od I. 1860-.....1867., da bi ji dala to, kar zahteva, v avstro-ogrski magodbi je pa potem cesarstvo Oigrom. več dalo, nego so sami zahtevali pred nekoliko leti. To je eden najhujših grehov Avstrije, da i'z lastnega nagiba z darežljivo roko velikodušnega mecena nič ne da narodu, nego še le potem, ko se je 'moral do (krvavega stepsti za to, kar zahteva in -konečno doseže. V 1 .-stu sta dva činitelja, ki odločujeta, Jugoslovani in .Italijani. Da imajo Jugoslovanu —iDailmatiuci že zaradi tega, ker je v njih deželi vpeljana srbo-hrva-ščina kot notranji uradni jezik, kar ni nikjer v Avstriji 'italijanščina — pravico zahtevati, da bodi njih pravna fakulteta v Trstu, to je jasno kakor beli dan. Ni slovanskega mesta ob Adriji, kjer bi bil jugo-slovanslki živelj tako življenja in razvoja sposo: (• :• v.-i večjega jugoslovanskega mesta ob Adriji, ko je Trst. Kaka nezaslišana krivica napram Jugoslovanom 'bi ibrlo, ako bi viada brez parlamenta in ne da bi vpra-šala za mnenje slovanskih strank izpolnila željo Italijanov. Kako brezvestno igranje z državnimi interesi ibi to bilo, ako bi pod tržaško občinsko streho bila odprta italijanska pravna faikiilteta in hi se ne dalo Jugoslovanom polnovredne rekompenza- I cije. In za tako rckompepzacijo moremo edino-le smatrati slovensko 'pravno fakulteto s srbo-hrvatskiini predavarnji v Trstu. Načelo avstrijske narodnostne politike je bilo v zadnjih letih na Češiccm. Vlada ne sme dati drugemu narodu .ničesar, s čimur ni soglasen drug prizadet narod. V Trstu ne prihajajo v poštev samo tržaško-slo-venske zahteve, ki bi obsegale samo ljudsko šolstvo, ampak občeslovenski vidiki, ki jih moremo strniti v junktini: Ako dobijo Italijani svojo fakulteto v Trst, mora se ustanoviti v Trstu tudi jugoslovanska visoka Šola. Kakor smo že trdili, so Italijani in Slovenci v Trstu dva polnovredna činitelja. Ako bi se Italijanom nekaj dalo, kar se odreče Jugoslovanom, bi bilo na ta (način kršeno najprimitivnejše načelo politične jednaikopravnosti narodov. To bi 'bilo ravnotako, -kakor da bi (bilo dobilo Brno samo nemško, ne pa Češke tehnike. V poštev pa že prihajao veliki državni in d'nasti'čni interesi. V Avstriji je že tako, da morajo čuvati te interese ravno oni, ki imajo najmanj od obstoječega državnega reda. Ti poslednji jih pa tudi čuvajo najbolj vestno, dočim bi tisti, ki imajo moč v roki, kaj radi razdjali to veliko dedščino preteklosti.'*Ker smo mi Jugoslovani iz dna duše prepričani, da mora Avstrija ekzistirati, ker to 'zahteva nekak naraven zgodovinski zakon in ker skušamo, da spravljamo v sklad svoje politične zahteve s pogoji obstoja .monarhije — pri Italijanih ne smemo iskati tako jasno izraženega čuvstva državne pripadnosti — radi tega moramo hiti čuvarji državne enote. Ako hočemo pa biti ti čuvarji, pa moramo dvigniti svoj glas in preprečiti ednostransko zadovoljevanje italijanskih zahtev brez ozira na Jugoslovane. Vemo pa, da se nam priključijo po širni Avstriji vsi tisti, ki še avstrijsko čutijo in ki se zgražajo nad tem brezmiselnim žrtvovanjem interesov monarhije, ki> se dogaja ne samo pod krono svetega. Štefana, ampak tudi tam na ju-žno-zapadni meji, kjer bi mogla kaka nesrečna vojska za prebivalstvo, verno Av- striji, značiti strašen udarec, izgubo premoženja in državljanske dkzistence. Ves ta načrt glede tečajev na Revol-telti v Trstu bije v oči vsakemu prizadevanju, ohraniti na jugu ravnotežje obeh! narodov, pomenil bi silno ojačanje italijanskega stališča in ob enem opasen čin za slovansko domače prebivalstvo, kakor tudi za interese države. Trdno smo prepričani, da viada tega ne izvede v, sedanjem trenutku, ker bo postal presilen pritisk slovenskega javnega mnenja. V dvanajsti uri, ko je opasnost na vidiku, /zahtevamo od slovenske javnosti, da se enkrat »zdrami iz pogubonosne leta rgi je in (formulira slovenske visokošolske zahteve. Pogubno in brezvestno bi bilo, ako bi tavali naprej v dosedanji brez-programnosti, ki je Slovencem najbolj škodljiva. Še je Časa, da se razbistri tržaško jugoslovansko vprašanje, ki je v najožji zvezi z onim italijanske pravne fakultete in da se postavi formulo, ki naj obsega to, kar hočemo. »Soča« v svesti, da je poklicana kotigiasilo primorskih-Slovencev se baviti s tržaškim vseuciliš-kim vprašanjem, prinese tekom prihodnjega meseca vrsto Člankov izpod peresa ed-nega izmed najodličnejš:h svojih sotrud-nikov. V teh člankih bodo pa tudi formulirane slovenske zahteve na *načiii, ki odpravi sedanje beganje in nejasnost v tej zadevi. Rekli smo, da ne verjamemo, da bi se Revolteila-eksperiment ne dal preprečiti. V času, ko se pripravlja ročno pismo, tki obljublja Rusinom celo univerzo, je pač nemogoče, da se Slovencem, ki so za Cehi najrazvitejši narod cesarstva, kr zavzemajo mnogo izpostavljenejši položaj nego Rusinj mi so važnejši činitelj v zunanji politiki, da se da Slovencem mesto kakega ročnega pisma italijanske tečaje na Revoltelli. iZaMjucujemo i nado: Opasnost je blizu, po odvrniti jo moremo, samo, ako hočemo in imamo voi'jo. Rtišmi dobijo univerzo radi svoje vernosti, jugosJovat^ ski Trst pa ognjišče protiavstrijanstva, morebiti iz istega razloga? Maksim Gorki. FOMA GOKDJEJEV. Roman. (Dalje.) »Takšni ste ostali v mojem spominu ... veseli in živalmi ... Kakor da se niste prav nič izpremeiivli v teh fetih Starec se fle- ponosno vzravnal, udaril se s pestjo po W*ili in rekel: »Jaz ... se nikdar ne izpremenim! Zakaj ... življenje Tima moči nad človekom, ki pozna svojo vrednost! Ali ni tako?« »Oho? Kako ste ponosni!« »Po sinu seim se menda vr.ge,;« je dejal starec z zvito Srimaso. »Moj sin, bratec, je molčal iz -ponosa sedem-naist let ...« »To je Dj|a zat0f ker ga oče ni hotel slišati ...« je pripomnil Taras. » »¦le že dobro! (Pozabimo, kar ie bilo ... Bogu same-j^11 it znano, kedo je kriv in p it J kom da je kriv'... On, " ie pravičen, ti bode že povedal, le počakaj! A jaz boni molčal ... Xtiaj nimava časa, govoriti o tem ... Zdaj n.i j^ej to: s čim si se pečal ta leta? Kako s! prišel v sodovo .tovarno? Kako si se preril na svoje mesto?« »To je dolga povest!« je rekel Taras in vzdihnil; naJo puhnil v zrak ogromen oblak dima in začel počasi j*W>vedovati: »Ko sem dobil dovoljenje, živeti svo-JJdno, sem vstopil v toontor oskrbnika Remezovskili zla-tlh rudnikov ...« ki Poznam jih, to so bogatini! Trije bratje ... vse poznam. Eden je pohabljenec, drugi tepec in tretji skopuh Pripoveduj dalje!...« »Dve leti sem služil pi! njem, potem pa sem se oženil | z njegovo hčerjo...« je s hripavim glasom pripovedoval Taras. »Z oskrbnikovo? To ni bilo neumno ...« Taras se je zamislil in. pomolča'l. Starec se je ozr.1 v njegov žalostni obraz in uganil sinove misli. »Srečno si torej živel % ženo ...« je rekel. »No, kaj hočeš? Mrtvemu raj, a živi dalje igraj... Saj še nisi tako sta,r ... Si-li že dolgo vdovec?« »Tretje leto ...« »Tako ... A kako si prišel k sodi?« »To je tastova tovarna ...« »Aha-a! Koliko dobivaš?« »Okroglo pettisoč ...« »Mhm ... to ni suh grižljaj! M-da-a ... Oeljte ga no, jetnika!« Taras je trdno pogledal očeta in ga vprašal suho: »Slišite, iz česa sklepate, da sem bil pri prisilnem delu?« . Z začudenjem je starec pogledal sina; to začudenje pa se je nagio izpremenilo v radost: »A ... kako pa? Aili nisi bil? O, da bi vas! Kako pa ie bilo torej! No, ne -bodi razžaljen! Ali si je mogoče stvar raztolmačiti? Reklo se je, v Siibirijo! No, a tam so prisilna dela! ...« »Da to enkrat za vselej opravim«, je rekel Taras resno in s povdarkom in še potolkel z roko po kolenu, — »vam bom sedaj takoj povedal, kako je bito vse to. Poslali so me v Sibirlo kot naselnika za šest let, in ves ta Čas sem preživel v Lenskem pogorskem okraju ... V Moskvi sem presedel v ječi blizoidevet mesecev ... To je vse!« »Ta-ako! Zakaj so potem drugače govorili!« je mrmral Jakov Tarasovič vesel in zmeden. »Tukaj pa so razširili to neumno vest« »Res* da je -bila neumna!«,>je pritrdil starec z obžalovanjem. »In s tem so mi ob neki priliki močno .škodovali ...« »No-o? Ali je mogoče?« •, » »Da ... Hotel sem začeti svojo lastno kupčijo ... ,in na ta način sem zgubil kredit.« »Fej!« je jezno pljunil Jakov Majakin. »Ah vrag! Saj pravim!« Foma je sedel v svojem kotu, ves -čas pozorno poslušal razgovor Majakinih, neprenehoma opazoval novodo-šleca in osupnjeno mežikal z očmi. Ker se je spominjal Ljubinih o^nošajev .k bratu.in ker so njene povesti o Tarasu nekoliko učiiikovale nanj, je mislii\ da najde na nJem kaj nenavadnega, kar drugim ljudem ni podobno. -Mislil je, da Taras govori na svoj posebni način in da se oblači pb svoje ter da sploh ni podoben ljudem. A pred njim je sedel srfiden, reji človek, skrbno oblečen, s strogimi o&ni in jako podoben očetu, od katerega ga je razlikovala le smodka in či na bradica. Govori kratko, stvarno in o čisto navadnih rečeh. Kje je torej tiso posebno na njem? Zdaj jt začel pripovedovati očetu o ugodnostih izdelovanja sode ... Pri prisilnem delu ni bil; to si je Ljuba izmislila! In Fomi je postalo prijetno, ko je pomislil, kako bode, govoril z Ljubo o njenem bratu .., . (Dalje piilij ^r^^jŽva; stranka, ki je Vladala am ^or&kem, ie poklica v politično življenje učitelja,kfmu je tucfci pomagat k zmagi, iForažena '\. liasprotmv stranka; kot taka seipr umaknila siposbriSi&u.Na kr-mihi je Soli dr. Gregor.čič, k mogočni stran-ki nijegovi je pristopalLvždaS ta** zdaj oni steber'propadle stranke, ako"ni bK te preveč goreč prejSnii nasprotnik. Na iziuiaj je zavladala sloga s političnim društvom enakega imena. Zagrizeni nasprotniki, »ki so šteK dr. Gre gorčiču .marsikak greli, med ko-tem enak GregorČičevec. Prof. Fm&ger je nastopil ravno v času razkola, k<* se je ustvarjala »narodno napredna stranka. Ni se umešavail v razvoj, ni itprival nauBteljstvo; vedelo se je le, da je naprednega duha; strankar ni (hotel biti. Puščal je svobodno roko. Žal, da učiteljstvo ni porabilo svobode sebi in šolstvu v prid, ampak je živelo politično živ-ijenje kakor čreda brez 'pastirja in tako je prišlo tja, kjer se zdaj nahaja, v klerikalnem jarmu. Samo si je največ krivo*, da pride mesto nepristranskega veščaka na važno mesto priznan klerikalec, ki »bo moral tako plesati in tako gosti, da bo učiteljstvo plesalo po takti« klerikalnega staro in movostrujarskega generalnega štaba. Zlate svobode ni znalo uporabiti za politično delovanje, ki bi bito onemogočilo, da so klerikalna drevesa vzrastla tako visoko. Vsako delovanje je boljše, nego ¦mrtvilo. Vsaka stranka je »boljša, nego nobena. Ako bi bilo učiteljstvo politično dejavno, ako bi bil vsakdo storii! svojo dolžnost, bi danes ne imeli takih .poslancev in ne takih zastopnikov v raznih korpora-.erjah. Vsak je tudi sam svoje sreče kovač. Kako se bedo raamere razvijale, bo-demo pazljivo opazovali in poročali javnosti. Radovedni smo, kakšne nauke bode KčireSjsivo izvajalo iz dosedanjega brezplodnega delovanja na političnem polju? Novi nadzornik je sad naših političnih razmer; klerikalna stranika ga je imenovala, oziroma izbojevala njegovo imenovanje; deloval bo in bo morai delovati po komandi iz klerikalnih taborov. Priganjati 1)0 moral »lepa in z bičem v tabor svojih poveljnikov. S kakšnim uspehom — je odprto vprašanje, na katero bode odgovarjala prihodnost. Le to je .gotovo, - da svobodno politično delovanje je vzelo od učitenjstva slovo. Za koliko časa? To je odvisno od razvoja poličit..'!j razmer na Goriškem posebej, a v Avstriji sploh. — Kakor zlato v ognju, tako se bode preizkušalo učiteljstvo v novem, kurzu. Opomba uredništva: Glede na vprašanje, kakšne nauke bo izvajalo učiteljstvo iz 'brezplodnega delovanja na političnem polju in na zatrditev, da je svobodno politično delovanje vzelo od učiteljstva slovo ter da se v novem kurzu preiskusi učiteljstvo kakor zlato v ognju — dostavljamo, da vemo iz najboljšega vira, da v klerikalnem taboru računajo z vso gotovostjo, da pretežna večina učiteljev v goriškem okraju vstopi v klerikalno stranko? DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Gabrje. — Minulo nedeljo se je poročil 'g, Fr. Gorup z Rezi Turkovo, oba iz' zavednih naprednih družin. Pri tem ni smel mirovati prečastiti ,g. Valentinčič. Šel je taiko daleč, da je govoril o pohujšanju. Pred vsemi iljudmi v cerkvi je rekel: Danes molite, ker danes bodete videli v cerkvi pohujšanje. Nevesti pa: Ne poroči brezverca, in ako bodete imeli pri poroki godbo, postane tvoj mož pijanec in laž-njivec. —Nekdaj'so hodili ljudje k spraševanju, kjer se je govorilo o veri in lepih naukih, dandanes pa mora vsak slišati -neumestnebesede o -brezvercih itd. Dti, daleč smo prišli, bilo je naše ljudstvo veram, redno je hodilo k službi božji, sedaj pa pravi vsak: kaj bom .hodil v cerkev, da me bo zmerjal — o veri pa nikoli nič ne reče. In še več se je predrznil on. Vse svate je razžalii s psov/ko za katero pa bo d'ajal odgovor drugje. Najlepši odgovor so mu pa dali svatje že isti dan, da so nabrali namesto za , »ofer« za CiriJ-Metodovo družbo in za Sokola 20 kron in neki svat mu je 'zabrusil še nekaj primernih besed v obraz, na katere je molčal Kdor molči — potrdi. \i tržiSkega okraja. I Iz Devina. — Preteklo nedeljo se je vendar vršila po tolikem času javna tom- j bola s plesom, katero je priredilo društvo j »Ladija«. Tem potom si šteje v prijetno , doi žraost zafevaliti se vsem, ki so pomagali, da še je prireditev dobro fevršila. Vse je bilo v najlepšem redu. Obisk je bil velik toliko iz okolice, kolikor tudi iz Trsta. Čmkvino je dobil nekdo iz Medeje v Fur-laniji, tombolo pa domačin Slovenec.'' —- Ob tej priliki omenjamo, da je imela »Ladija« pred časom v najemu prostore v »Občinskem Domu«, ali klerikalno županstvo ie prostore odpovedalo ter tudi prošnjo za eno soba v najem odbilo. — Klerikalna »Adrija« pa ima v »Občinskem Domu« kar več sob na razpolago. Tako je razvita klerikalna strast v kvar našemu ogroženemu- Devinu! Iz kanalskega okraja V Kalu na Kanalskem bomo plačevali za popravo cerkve in farovža skozi 2 leti 60% doklade. Tako je sklenilo klerikalno starešinstvo. Svoj čas se je reklo, da denar, nabran za stoličke v cerkvi, bo služil za popravo cerkve in farovža. Sedaj vprašamo, če se ta denar porabi v ta namen in kje je? — Rešitve pritožlbe glede troš-kovnlka na politično oblast še m — vendar je tu že sklep starašinstva za 60% doklado! Kako to?! Iz kobariškega okraja. Trg Kobarid si oskrbi ulično in zasebna električno razsvetljavo 'po hišah. V ta .namen se uporabi vodna moč Idrijce pri Lepih Mlinih. Načrti in stroškovniki so že na deželnem odboru, kjer baje ne zavlečejo te zadeve tako dolgo, da bodo naši vrli tržani še črez 7imo v petrolejski temi. Županstvo že energično posreduje pri dežel-rem odboru, da dobe Kobaridči Čini prej svetle električne žarnice in zavržejo 'brleče oljnate in petrolejske leščerbe. Občina Drežnica je prodaila vodne sile potoka Kozjek za Kobaridom nekim švicarskim inženirjem, ki krožijo ob Soči in Ivozjeku že par mesecev in delajo razne načrte. Pogodba čaka potrditve na deželnem odboru. Po govoricah so prirejeni že velikanski načrti o uporaibi vodnih sil Soče in Kozjeka na Kiolbariškem, a podrobnejši sklepi še niso znani. Olepševalno in pogozdovaino društvo v Kobaridu priredi dne* 15. avgusta t. 1. javno tomlbolo na glavnem trgu. Tombola 100 K, cink vina 50 K, kvatema 30 K, tema 20 K. Začetek ab 3. pop. Čisti dobiček se porabi v olepšavo trga. — V s"u-čaju slabega vremena 15. avg. bo tombola dne" 18. avg. Iz goriške okolice. Iz Prvačine. —• V starašinstveni seji 24. t, m. je bil izvoljen za častnega občana naše občine gospod profesor in okr. šolski nadzornik Fr. Fhtšger za svoje zasluge na šolskem polju. — Državni in deželni poslanec Vek. Spinčič je bil v isti seji izvoljen za častnega Občana radi svojih zaslug na narodnem polju. G. posk Spinčič je že dolgo časa častni občan dornberški ter bil takrat, ko je Prvačina spadala pod Domberg, imenovan za častnega občana tudi z glasovi prvaških sta-rašvn. Sedaj, ko je Prvačina ločena od Dorrrbergv fe hotela imeti iSpinčiča z.i svojega častnega občana in ga izvolila. — Izvolitev obeh se je izvršila sogiasiio. Konstituiranje solkanskega županstva. ~ V sredo popoludne se je konstituiralo novoizvoljeno solkansko starešinstvo. Za župana je bil izvoljen dosedanji župan g. Jožef Vuga. Podžupani so >gg.: Ivan Oblokar.. Anton Gorjan, Ant. Gabri-je'čič. Jožef Gašperšič, Oton Lenassi, Jakob Komel (Kronberg), Franc Širok in Josip Prašček. To tako sllrbno pripraviljeno slavnost je že dvakrat preprečilo neugodno vr^ in tudi vsled tega priporočamo obilno ¦udeležbo iz mesta in ¦okolice. Za dobro ceno in točno postrežbo ž najrujnejšo ^ mačo vinsko kapljo je preskiibljeno v ipa„ viljonih. Mesto vstopnice se plača le sre. čke za 40 v, s katero se mora vsak izkazati društvenim rediteljem, ki bodo tinij istočasno razprodajalci srečk. Odbor jc posknbel tudi «a senco, zato pa: »Vsi ,na Volčjodr«jgo!« Za Ciril-Metodovo družbo nalrala •gospjca Marica Turkova v Gabrji na dan poroike g. Franca Gorupa z gospico Tur. kovo 14 K 36'v. Bog živi nuvoporočenca in darovateije! Za družbo sv, Cirila In Metoda daruje I. oddelek sokolske godbe iz Prvačine od nastopov dne 29. VI., 30. VI. in 7. Vil. K 10. Društvom na deželi in mladeničem, ki •prirejajo plese, priporočamo to narodno godbo, ki se spominja ob vsaki priliki naše prepotrebne olbramlbene družbe. Slovenec, težak, živi v neki naselbini v Ameriki. Ta se je javno zavezal, da bo daroval Ciriil-Metodovj družbi vsak me. sec sn dolar, dokler bo živ in zdrav. Svojo obljubo drži. Takih požrtvovalnih rodoljubov nam je treba, pa se ne bo treba družbi boriti z deficiti. Hvala temu zvestemu si-rtu naše (domovine, h'vii'u vsem prijateljem C. M. družbe v Ameriki. Za družbo sv. Cirila in Metoda (Narodno šolo na iBlanči) darujejo gospodje prireditelji intimne umetniške razstave v Gorici, ulica Treh kraljev, iK !0. Družba sv. Cirila in Metoda. Velika Ciril-Metodova slavnost na Volčjldragi bo dne 4. avgusta. Z njo je združena tudi javna tombola z dobitki: prva Člnkvlna 100 K, druga cink vina 100 K, tombola 200 K. Pridite vsi okoličani in rodoljubni meščani, kupite srečko mesto vstopnine in takoj dobite najmanj 100 K. Domače vesti. javen protestni shod bo jutri dop. na vrtu Jerasove restavracije pri južnem kolodvoru. Shod sklicuje »Gospodarska zadruga za Goriško okolico.« Govorilo se bo na shodu o krivičnem postopanju goriškega magistrata proti .našim kmetovalcem na izvoznem trgu, proti postopanju komisarja J^esna, proti -povišanju tržne pristojbine od 30 na 80 v, proti novi odredbi magistrata radi odvažanja stra-nišnice ponoči. Pričakovati je obilo udeležbo. Tombola v Št. Andražu. — Zaslužno ¦Pevsko in bralno društvo Št. Aiudrež priredi jutri že večkrat naznanjeno tombolo. Pričakovati je najoibilnejše udeležbe, ker "gre čisti dobiček za društveno knjižnico. V kulturen namem torej hoče porabiti dobiček tombole in veselice naše napredno društvo — zato «pač je potrebno podpore in jo zasluži. — Kupujte srečke za tombolo! Imenovanja. — Finančni minister ie imenoval finančna tajnika Ivana iPerparja v Tolminu in Dr. Lvg. Scala za finančna svetnika. Umrl je v Gradcu vpokojeni polkovnik Jakob Kavčič pl. Krasnidcl, star /4 let. Udeležil se je vojne leta 1859., 1806. in 1878. Intimno razstavo v Gorici je poselilo 258 oseb. Intimna razstava je imela, kakor povdarja podlistkar iB. v.»Zarji« v četrtek, tudi gmotni .uspeh, in je bila menda prva na Slovenskem z gmotnim uspehom. Potem dostavna, da del čistega dohodka je dobila tudi socialno - demokratična »Zarja«. Poslopje državne gimnazije v Gorici, — Kakor znano, je kupila država tako-zvano vilo Formontiui ob ulici . Novega mosta v svrho, da nastani v njej državno gimnazijo. Sedaj prično potrebne pripravi in do 15. septembra morajo biti izvržena dela v pritličju za pisarno in šolske sobe in stanovanje ravnatelja. Po diugega tečaja morajo biti gotova tudi vsa druga dela v prven. in drugem nadstr »pju. ^'l obsežnem dvorišču sezidajo baje posluje za slovenske in laške paralclkc. Pni*" prostor zadej bo služil dijakom za zabavo in šport. Po naših gorah ie letos le malo leto-viščnikov. Pomanjkanje stanovanj ovira promet s tujci, a letos je še povsod pol"0 vojaštva, ki je zasedlo vsako le količkaj dostopno stanovanje. Ako bi podietiiejsi posestniki in obrt.iiki po naših trgih Pi'ilC" ¦JVj nekoliko primernejših stanovanj, hi '^ to gotovo prinašaTo mnogo obresti. C. kr. namestnIStvo je bratoma Osla« v Bovcu prepovedalo uporabo nJlH av'fl" J tnoNIov za osebni promet v škodo domaČemu prebivalstvu, ki «,c je iniiopo voziu X. Kal&nje nočnega miru občutijo posebno prebivalci v .Rabatišču in Kapucinski ulici. Ne.samo, da razkrajajo ponočnjaki marsikaterikrut celo noč in sr. v neki krčmi čez polnoč precej glasno zabavajo, še poleg tega neka stranka v Rabati-šču nastavi vsak večer na svojo okno gramofon, iz katerega se raziiegajo daleč .naokoli glasovi različnih oper itd. precej pozno v noč. Naproša se redarstvo, da Na čast Aiitoa^^\.ifiK^ miru, j jelenu* koncert s plesnam venčkoni.~^z;fifdVvirn> bbnio prebivalci Rabatišča in . m avtomobilom, ker je -bila ¦•& vožnja f H cena,' direktna do Bovca -hn/ssato^iKli lol llitra- Nam se ltjto''J'deva ta i>rePoved elo čudna, in je nikakor me moremo ra-*wneti. Pričakovali pa je z vso gotovostjo du se jo razveljavi pri višjih instancah, ker i'e neverjetno, kako je c. kr, oMastni-,uU ,Uogoče zabraniti to prepotrebno ob-¦ilo za naše gore. Gorski* gviral bo salonski orkester. Zabava se bo vršila na vrtu in v salonu; v nt bo okrašen j iurapijoočiki. Vstopnina 60 v. »CorrJere«1 v,-številki za številkajh, jrilia po Slovencki;* dbrekhje, zaničuje, rm i V četrtek je povedal, da so Slovenci narod jetniškib čuvajev — jetniki so seveda goriški Lahi;!-Ker se je delal le pre-vcč »jetnika«, je 'drž. pravdnik kos tistega jetniškega člainlka »spravil na varilo^! Razpisani sta mesti poštnega, odpra-vitelja v Bovcu in Lokavcu. Socijalni demckratje za svoj Ust. — Soc. demokratična strarfka :priiedi jutri pri Furlanu v Podgort delavsko veselico, u katero kaj pridno agitirajo, ker je -namenjen čisti dobiček >milijonskemu skla-jd >Zarje«. Veselica najbrže da dober dubiček. Za svoj list agit>rajo in ga povsod! razširjajo. Tudi klerikalci delajo za svoje'liste z vso silo. — hi naprednjaki? Upamo, da se .zbudijo ter bo odslej vse drugače zanimanje za napredna lista »Sočo« "m »Primorec«! Tiskarski škrat. — Iz pravil nekega klerikalnega društva. — »S 3 .V dosego svojega nahvua vporablja društvo vsa zakuri to dopuščena sredstva. Za gg. krčmarje. — Vsled različnih povpraševanj po 10 krčmarskih zapovedih smo iste tiskali na novo in jimto& C&lp. steklenicah Na prodaj po nwh letarnaij iu mirodUnioah. Glavna lekarna Tuchlaabeu 0. -: Zalo« t Horioi: T lekatni:. A. Gironooll, vy ^ - y G; (iiBtofolottl. Dva-stunlftri.siu&aja bitbonske kuge v Trstu* — Dne 4. t. m je dospel v. Trst Llovdov pamik »Amphitrite« s 167 potniki, posadke 67 mož. Po zdravniški 'preiskavi je dobil dovoljenje za izkladanje. Pred' nekoliko dnevi .pa je Ofoalel 55 letni mornar iNiko Gaspič s te ladije ma sum-(jivih znakih bubonske 'kuge. Ob jednem je obolel tudi 26'fetni "pristrojnik omenjenega pamika Ivan Trfbua. Oba se nahajata v bolnišnici za kužne 'bolezni pri Sv. Mariji Magdaleni. Sedem oseib, sorodniki in znanci Gaspiča, so kontumacirani. Zdravniki so včeraj konstatirali, da ie Gaspič obolel za bubonsko kugo. Svojo srečo prodal. — Neki rokodelski pomočnik je nedavno prodal v sili neko avstrijsko državno srečko za 3 marke aiekemu fcrošnjarju, kateri je zadel dne 10. julija na-njo 60.000 mark. Obleke Iz papirja. — Neka velika tovarna v Londonu se bavi s poizkusi, kakor pripovedujejo ang.eški listi, napraviti iz papirja obleke. Baje se obetajo v tem oziru zelo ugodni uspehi, ki fco^o povzročili preobrat na polju oblačilne umetnosti. Znano je, da rabimo mesto blaga papir že za razne stvari. V neštetih gostilnah n. pr. dobimo namesto platnenih prtičev papirnate. V mnogih krajih rabijo celo papirnate brisače. Pred nekaj leti so se pojavili na trgu namesto slamnikov celo ženski papirnati jktobifki, ki pa so le ma>Io časa životarili, fcakor tudi mnogo obrekovani papirnati ovratniki. Najvažnejši vzrok, da se zna udomačiti papirnata obleka, je ta, da postaja na Angleškem pranje umazanega perila vedno dražje, tako, da b\ bilo veliko -cenejše papirnato spodnje perilo, ki bi se po enkratni rabi vrglo proč, kot pa platneno perilo. Srajca bi veljala n. pr. 60 vin., žepni robec nič več kot 1 vinar, zlasti pa bi se v poletju mnogo prihranilo pri obleki otrok. Triletni morilec — V Szolnoku na Ogrskem je neka ženska Ivana Makocsi vzela pred dnevi na rejo 3 meseca starega otroka, kar je vzbudilo ljubosumnost njenega triletnega sinčka. Ko je odšla Makocsijeva z doma je pustila oba otroka brez nadzorstva. Meld tem pa je njen 3Ietni sin ubil dojenca z nekim dletom. Proti neprevidni imateri je uvedeno kazensko postopanje. Odvedli in razmesarilj dekle. — V Rovmju so udrli doslej še neznani roparji v hišo posestnika Masola, pograbili avtomobil in potisnili vanj hčerko Masolavo, 24 let staro. Na zasledovalce so streljali. Drugi dan so našli truplo dekleta izven mesta, grazno razmesarjeno. DeMe so tudi onečastili. Zločin je bil storjen iz maščevanja. Kolera v Rusiji — V Vitebsku so konstatirali dva slučaja kolere. Iz Carina čez Alpe v Italijo je hotel priti dijak E. Urlman. Na poti pa je ponesrečil in truplo so našli po dolgem iskanju pod iskatami, čez katere je padel jiesrečni dijak. Olimpijske igre. — Pri olimpijskih igraih v Stokholmu so dobili največ nagrad Švedi in Amerikanci. Avstrijci niso dobili mič. Kača v želodcu. — V okolici Rige v Rusiji je zaspal tkmet, utrujen od dela, na polju. V san*ah se mu je zdelo, da -leži poteg vode in pije .hladno studenč-nico. Ko se je zbudil, je čuta, da ga nekaj tišči v želodcu. Vedno slaibše mu je postajalo. PeljaK. so ga v mesto k zdravniku, ki ga je poslal v bolnišnico, da so ga tam oprostili — kače, ki se je nahajaila v njegovem želodca. Ko je bil zaspal, je imel usta odprta m tisti čas, ko se mu je sanjalo, da pi*e hladno vodo, imu ae zlezla kača v želodec. - ;¦•V Peasvlvaniji so bile veMke povod-nn ki so porušite mnogo hiš, mostov ter razdrle telegrafske droge. Utonilo je več oseb. ' mOJH STHRH izkušnja je in ostane, da je najboljšo sredstvo za odprnvn poletnih i/pahljajev, za dosego, za ohranitev nežne in mehke kože ter bele polti lihjno mluCnatc milo. Znamka konjiček tvrdke Bergnian & Co., Tetschen a/E. Komad stane 30 vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicsih, |.;iitutnerijalt in podobnih trgovinah. i:«tj.,ill:th..\a lilijna krenia nManera* slovi radi •nenskem trgu v Gorici uljmlno ] navnaujarn p. n. občinstvu v mestu j na deželi, da se preselim s 1. avgustom t. I. v dobro znant 1 gostilniške prostore *,pri belem zajcu11 o Nunski ulici, kjer bodem točil domača vina in slregel j z domaČo kuhinjo. Za obilen obisk se priporočan udani Josip molar. A. vii. Berinii Gorica, Šolska ulica št. 2. j ueflka zaloga = = o!}kinega olja] prve vrste najbolj^ i^dl iz Istre, Dalmacije IUfllfet1e( Bari ta Mfa j s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96, VOi, 112, "20, 1*28. 1-3& 1-44, !'60, 1-80, 2*-, 240, za loči po 72 Tin. ------ Na debelo cene ugodne. ---- Pošilja poštnine prosto na doin. Posodo se pušča kupcu :namko, se sodisijsko postopa in strogo kaznuje. pecivomhivo zdravstvenega učinj.« pri vseh obolelostih sopilnfii organov, Ka&lju, bruhanju, hripavosti, .bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno pri intiuenci, obolelosti na želodt a, vatfju jeter in ledio, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu m obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščaji itd. je edino imenovani bakam 12/2 ali 6/1 1 vel. posebna steklenica K ™ Lekarnarja H. THiEKRY-JH samo pravo CENTIFOLJHO 1! A ŽILO zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih ranah pri opeklinah, oteklosti, ponesrečenju in vnetju gnojitvah, odstrani iz trupla vse tuje tvanne In prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatlji 3-60. ZALOGA: Lekarna pri fin§elju varhu R. ThierrHa Pregrada pri Rogatcu. Dobi se po lekarnah. - Na debelo po med. mirodilnicah. tfLjuUjanske kreditne banke" f — se bavi z vsemi v bančno stroko spada^čimi posli. — II Vloge na knjižice obrestuje po 4V|0, vloge v tekočem if računu po dogovoru. w * ^mm*M^nAe* K 8jmm. - ~ CtOitFSASk 0 LfldMlMlt ~ Hejservni zaWad K 800,000. i===-==^ POPBUŽtSHCB i Gelje, Celovec, eorlca, Sapdjevo, S^lit, Trst