GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. * CTTATQJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Akc še niste naročnik, pošljite en do-lar za dvomesečno poskusu j o. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 entered ma Second Claw Matter September 21st, 1003 at the Port Office >t Now York. N. under Act of CoocreM of »larch 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 167. —Stev. 167. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 20, 1938— SREDA, 20. JULIJA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVL ITALIJANSKE SPLETKE V OSREDNJI EVROPI Corriganovo letalo zadržano na Irskem MADŽARSKA BI SE POBOTALA Z JUGOSLAVIJO, NIKAKOR PA NE Z ROMUNSKO Imredy in de Kanya sta pris'.a v Rim. — Mussolini Hoče sprijazniti Madžarsko z Jugoslavijo in Romunsko. — Njegov cilj je osami jen je CehoWio-vaške. — Mala antanta bo najbrže razpadla. RIM, Italija, 19. julija. — Madžarski ministrski predsednik Bela Imredy in vnanji minister K.0I0-man de Kanya sta v ponedeljek dopoldne prišla v Rima na tridnevni obisk, tekom katerega bodo državniki skušali zopet prijeti v roke vajeti italijanske politike v osrednji Evropi, ker je trozveza med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ki je bila sklenjena z rimskim protokolom iz leta I 934, prekinjena, ko je Avstrija postala del Velike Nemčije. Takoj, ko sta dospela madžarska ministra v Rim. SO se pričeli razgovori. Najprej sta se zglasila pri vnanjem ministru grofu Galeazzo Cianu že dopoldne. popoldne pa »ta imela razgovor z ministrskim predsednikom Benitom Mussolinijem in sta se z vsakim razgovarjala okoli poldrugo uro. Značilno je, da se Imredy do sedaj še ni nikdar sestal niti z Mussolinijem, niti z grofom Cianom. Imredy je i-mel tudi razgovor z nemškim poslanikom in z zastopnikom fašistične Španske. Poglavitna zadeva, ki je določena, da bo rešena sedaj v Rimu, je rimski protokol, kajti odločiti je treba, ako je protokol mrtev, ali pa ga je treba oživiti s pogodbo med Italijo in Madžarsko. Drugo važno vprašanje pa je razmerje Madžarske z rimsko-berlinsko osjo, z rimsko-berlinsko-to-kijsko protikomunistično zvezo in z Ligo narodov ter slednjič odnošaji Madžarske z Malo antanto in posebno z Jugoslavijo in Romunsko. In ravno zadnje vprašanje je najvažnejše. Italija, ki je poravnala svoj nesporazum z Jugoslavijo z beograjsko pogodbo 26. marca, 1937, se od sklenitve pogodbe trudi v Beogradu, kakor v Budimpešti, da bi bil dose.\en sličen sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko. Tak sporazum bi bil hud udarec za Malo antanto, kajti Jugoslavija bi se Mali antanti gotovo odtujila, ker se ji ne bi bilo več treba bati niti Madžarske, niti Italije. Pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko so že dalje časa v teku in povoljno napredujejo ter je pričakovati, da bo sporazum podpisan kmalu po konferenci sveta Male antante proti koncu avgusta. Ravno tako pa si Italija prizadeva v Bukarešti in Budimpešti, da doseže sporazum med Madžarsko in Romundko. Vzrok, zakaj Italija želi tak sporazum, je popolnoma jasen. Mala antanta veže Cehoslovaško, Jugoslavijo in Romunsko za medsebojno vojaško o-brambo, zlasti proti Madžarski. Ako Madžarska poravna svoj spor z Jugoslavijo in Romunsko, tedaj odpade vsak .pomen Male antante in Cehoslovaška b ) popolnoma osamljena. Izgleda pa, da Madžarska želi, da bi se pobotala z Jugoslavijo, toda takega sporazuma ne mara z Romunsko. V Jugoslaviji je 500,000 Madžarov, na Romunskem pa 1,700,000. In Romunska kaže celo nekoliko volje. da bi prepustila Madžare v Jugoslaviji njihovi usodi, toda tega noče storiti s svojimi rojaki na Romunskem. Mussolini pa bo skušal pregovoriti madžarska ministra, da se Madžarska pobota z Romunsko vsaj za določen čas, kakor ste sklenili slično zvezo Nemčija in Poljska. Na tem sestanku bodo državniki v Rimu tudi razpravljali q zopetni oborožitvi Madžarske in o gospodarskih odnosa jih med Italijo in Madžarsko. Kot znano, Italija zelo podpira Madžarsko v nje- POLOŽAJ NA ! KITAJSKEM1 Japonski letalci so pristali v Nančangu in požgali aeroplane. —Drugi aeroplani so se spopadli s kitajskimi. "šANGHAJ, Kitajska, 19. julija. — Japonsko mornariško poveljstvo v vznesenih besedah naznanja, da ?-o japonski letal ei včeraj izvojevali dve veliki zmagi. Najprej je škadron japonskih bombnikov pristal na glav nem kitajskem letališču v Nančangu. Letalci so navzlic vročemu ognju strojnic izstopili iz aeroplanov z gorečimi bakljami in so zažgali 7 kitajskih aeroplanov in so Kitajce pognali v beg. Drugič pa se je drug šk^dron japonskih aeroplanov spopadel s 15 kitajskimi aeroplani in je bilo tekoih boja izstreljenih 8 kitajskih aeroplanov. Kot pravijo Japonci, je bil napad na letališče najdrznejši napad v zgodovini vojaške avi-jatike. Poročilo pravi, da so Japonci iztrgali Kitajcem \r rok dve strojnici in so pognali Kitajce v riževo polje. Nato pa so zapet zasedli svoje aeroplane in so odleteli. Japonci pa priznavajo, da je bil ubit po veljnik drugega škadrona, ki se je zapletel v boj s kitajskimi aeroplani v zraku. Ubit je bil, ko je ob njegov aeroplan zadel kitajski aeroplan, ki ga je sam izstrelil in je tudi njegov aeroplan treščil na tla. Japonski aeroplani so tudi sipali smrt in uničevanje ob GOSPOD" JE POSEGEL V BOJ Podpredsed. Republic Steel Company dolže, da je napadel štrajkar-je. — C has. M. White je seveda vse utajil. WASHINGTON, D. C., l'j. julija. — Posebni senatni odbor, ki preiskuje kršenje državljanskih svoboščin, je včeraj posvetil vso svojo pozornost Republic Steel Co. Od|»or, ki mu načeluje senator La Foi-lette, je povabil k zaslišanju uradnike jeklarske družbe iu med njimi tudi podpredsednika Charlesa M. White-a. Njega ki Za bol leta . sa fui zr—-------- - -___ SnbscHglion YeaHy M^. "OtAH NARODA" IZHAJA V RAKI DAN IZVZEMftl NEDELJ IN 4 PRAZNIKOV -OL48 NARODA", 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. TELEPHONE; CHCINR 8—114* MIR V GRAN CHACO Bolivija in Paragvaj sta obvestili argentinsko vlado, da sprejmeta brez vsakega pridržka mirovno (pogodbo, ki je bil« julija potrjena. Delegati pripravljajo veliko slavnosi, ko bo slednjič' mirovna pogodba podpisana. Pogodba določa predsednike Argentine, Brazilije, Chile, Peru in Združenih držav, da skoai Gran Chaco določijo mejo :ned Bolivijo in Paragvajem. Mirovna pogodba bo končala te-ritorijalni spor, ki je trajal nad sto let, in sta si bili obe državi zadnjih 50 let tradicionalni sovražnici. To sovraštvo je dovedlo do triletne vojne, ki je zahtevala nad 100,000 življenj od julija 2932 do junija 1935. Ko bo podpisana mirovne pogodba, bodo končana ti i letna naporna mirovna pogajanja. Zadnji teden je vladala velika negotovost, ako bosta obe Iržavi sprejeli mirovne pogoie in zlasti Paragvajska vlada je sporočila, da bo pogoje sprejela z nekaterimi pridržki. Drug? države pa so izvajale na paragvajsko vlado velik vpliv, da prejme pogoje brez vsakega pridržka, da je slednjič poravnan dolgoletni apor. Paragvajska vlada je naročila svojemu poslaniku, da ob vesti argentinskega predsednika Roberta M. Ortiza in vnanje-ga ministra Jose Maria Cantila, da Paragvaj umakne vse pridržke in sprejme mirovne poboje brezpogojno. Vsled tega domnevajo diplomatski krogi, da je argentinska vlada največ vplivala na paraigvajsko vlado, da je sprejela pogoje. Med podajanji sta odstopila dva paragvajska delegata, ki sta naspre tovala mirovnim pogojem ter je imenovala novo delegacijo, da podpiše mirovno pogodbo. General Geronimo Zubizarreta, ki je kandidat liberalno stranke za poragvajskega predsednika in paragvajski poslanik pri argentinski vladi Higinio Albo sta odstopila V^t delegata, ker nista hotela pristati na mirovne pogoje. Paragvajska vlada je na nujno mesto imenovala generala Jose Felix Estigarrrbia, ki je bil vrhovni poveljnik para gvajske armade v vojni, in vnanjega ministra Luisa A. Riarta, ki je 12. junija, 1935 podpisal premirje, ki je imelo za posledico mirovna pogajanja, ki so bila sedaj končana. Ko je pretila nevarnost, da se bo mirovna konferenca razbila, je general Estigarribia prihitel iz Washingiona, kjer je paragvajski poslanik, in je rešil konferenco, dasi ga njegova vlada ni imenovala za delegata. Iz Buenos Aires je odletel v Assuncion, glavno mesto Paragvaja, kjer je pregovoril svojo vlado, da sprejme mirovne pogoje. pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ' * - V JUGOSLAVUO b $ 2.60............ Ota. HJO $ 6.00............Din. 200 $ 7 »hO !««§•••••••• ...........Dta. ttuO ...........Din. 1000 ...........Din. 2000 V ITALIJO Za $ d.3S ............Ur 100 $ 12.26............Ll* 20® 9 20 JO............Lir B0O 9 67.00 ............lir 1000 $11^0............Ur 2000 SI67.50 ............Ur 8000 omam sedaj hitro mtojajo so natodrnr own* podvržene BHUOtMMM GORI iU JH)l* - Izplačila v ameriških dolarjih 9 fc— ■ • ptšmtl ..................4 9*1i m m _________nia lli^- m tm Hf — m n m * fM^a gt.. m m OoU v K k krajo lapU mo v tk*mi&L BLOYENiC PUBLISHING COMPANY *G|M Sferna*" DRZNI LETALEC IN NJEGOVO LETALO to« 4rmgo je zgorelo. Mod drugim je zgoreila tudi vinska stiskalnica in vsi -godi. Ne«po-,škr*dovame/ je a^al^. le hvša. "Noreča je za posestnika tem bolj abčntna, ker je Ibilio poslopje zavarovajno. le za 5000 din. KONJ JE POGINIL OD CEBELSKtH PIKOV Kiaj.w iz lLir>iU<* Bi«so — to ni vendar nič čn.inega. -— V »sedanjem času si ženske sploh ne morete predstavljati brez hlač. To se pravi, brez hlač si jo že lahko pred-tavljate, če se vara zdi, hlače pa nosi vsaka. Seveda, če je tisto neskončno majhen del konja močno otepala z rfpom. I ženske spodnje obleke sploh kar je razdratžilo čefbele, da so se vrgle na živi očeta in enega konja opikale tako, da je poginil. Drugega bo mogoče poklicani živino&dravnik rešil MARIE ANTOINETTA IN GILJOTINA Veliko vznemirjenja in sicer upravičenega s o zanesli v zadnjem času uned prijatelje -žele-J ne ibratou^ine divji lovci, ki'|Z MAŠČEVANJA ZA- 29-letoii Jakob Hkavc s kuhinj-.so si po vseh znakih sodeč iz-] ^kim nožem zalbodel očinna Lu-| brali prost rano Sorsko polje ixii ko Merkuna v navalu ratfbur- škofje Loke pa notri do e slučaj na^ »nesel, da ga je zadel v hrbet. Minoigi priče so (»pisale neznosne razmtire pri Merknnovih. Očiim je bil nalsMen člowk, vdan alkoholu. Vsi so se bali starega M. Raizprava je trajala dolbre tri ure. Veliki senat se je postavil na 9ftališčti sodbi revizijo. 2GANO POSLOPJE škili vasi za polje, svojega dela Pred kakimi 14 dnevi lovska čuvaja Jaavez Ažl>e s Trate m Franc Žontar iz Vir-mtaš naletela v večerni uri pri Velikih Dfvhi^avah na neznanca, ki se ;je priče1! takoj umikati, čim ista ga lovca qpazila. čuvajema je bilo itatkoj jasno, da gre za div jega lovca. Začela sta ga zasledovati. Moški, ki kaj takega bržčas n>i pričakoval, se ju iskri val med d rev j um, kar mu ni/pomagalo. Billi so si le še ka-kili sto korakov narazen, ko je divji lovec THaenlcrat dvignil gi/i, puško, pnvneril -lTa Žontarja in ustrelil flroti Ažbetu, ko je menda opazil, da p?*vi ni bil cljorožen. Ažbet je tudi rabil orožje in je prav tako streljal. Neznaivec i»;i je otinesel pete, ne da bi ga spoznali. Nekaj dni pozneje so opazili drvarji,, dia jim nekdo krade orodje. Izginilo je več sekir, 'cetpinov, žag Ltd. Da so se morali na Sorsko rKilje priklatiti neipridipravi, je bil nov dokaz to, kar sta zopet ,par dni poKnejK? doživela dva dr\Tarja. Jakob in Ivan Kvas, orba iz Ceimisen.iikia< sta delala, ko stai se pojaviila naenkrat na gozdni jasi dva neznanca. Tudi ta dva | sta hotela proti cesti, čim sta | Opazila-, da ju drvarja opazujeta. Kvasa sta komaj 'napravila par korakov, ko je krogla zažvižgala tik mimo njunih 4. jrulija (»krog poil 5. zjutraj -ta' 'e požar v gospodarskem poislopju Buršiča v Stari Vasi pri Vidmu. Ogenj je zajel 22 m doljgo gospodarsko poslopje, v katerem so bili hlev, listnica, skedenj, pod in vinske kleti. Sosedje so alarmirali gasilce, ki iso sicer prišli takoj na pomoč, a so se morali omejiti na \Tarovanje sosednjih objektov, kajti gospodarsko poslopje je bilo tako liitro v plamenih, da so komaj rešili živimo iz hle- Francoski zgodovinarji so je-li obravnavati nov problem, k' ^-icer ni aktualen, vendar pa zasluži večjo »pozornost. Neki francoski pisatelj namreč trdi, da je bila Marie Antoinette, ki je umrla med francosko revolucijo na giljotini, mrtva še prodno je prišla pod njen nož. Pisatelj zaitriuie, da so mučili M ario Antoinetto hudi srčni krči, da se je zgrudila in da so že mrtvo položili pod giljoti no. < 'e je to res, so se vse slike o kraljičini usmrtitvi lažne. Na vseh slikah vidimo Mario An-toineto, kako stopa visoko vzravnana in ponosna na mo-rišee. Zato si zgodovinarji sedaj prizadevajo na podlagi starih listin in beležk očividcev najti dokaze, da je bila Mari«? Antoinetta res že mrtva, ko r.-o jo izročili krvniku. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" Važno za potovanje J« nMQjH potovati w stari kraj »U Miti k*f> tum, k #«ti«*n«. J® gmitan v vseh stvareh. Vsled nato dtige-le^ne skiiioje Vw wwrew dali oajtooljfta pojasnila ta to« vsa preskrbeli, da Je petovaaje adebn« is hitre. *«to se sa-idle na aas sa vsa pejasolta. , bedisl pretaje u povratna devetjeola, »sini Hrta. viieje In aptah vse, kar Je sa petevanjs /strskna v aajhitrejiea fun, in kar Je stavne, sa aajmanjto Medrtavljanl naj ne edlatoje de tadnjega trenutka, ker ee dehi Is Washjnit—s pevratne deveUenJe. KE BNTsUt PBRIftlV. patavaU. aavadUa In sagetavljaese Vass, SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 1$th Street New York, N. Y. ....... \zszz Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA |i hI :i nov I jen a 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januurja lWlft v državi Illinois, s sedežem v mesta JMiet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO (•lavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago SU Jeliet. Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD f4,0M« SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 100.54% E. S. E. .lednota ima nad 36,060 Uaaov In «Unie v odraslem to mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 186 SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 43.-LETNSGA OBSTANKA $*,5«#. . Jednota Ima svoj Usten Ust "Glasilo K. S. K. Jrtnote", kft lakaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jedkn i* katerega dt-biva vsak San ln članica. Vsak Slovenec In Slovenka hI mors* (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti kot pravi metati vdov. in sirot. C*> te alsi Ban ali Sanica te mogočne ln bogate podporne organizacije, potrudi, se In pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Zdruieoifc državah bi moralo biti društvo, spadajoče h S. K. Jednoti. Kjerkoli fle nimate druMvs, »padajočega k tej katollfld podporni organizaciji, usta norite ga; tsm-ba Je le osem oseb v starosti od 1B. do 55. leta. — Za na daljna po-jasnlla ln navodila pttlie na glavnega tajske: j0w zalar, m m. CBWA0* smm. jour, ald^s 1 mm vreden te^a vzvišenega imena. Ne, ženske «o res zaeele hcj-> i t i hlat"»e. — Moja jih nosi, odkar sva se poročila, — boš žalostno vzdihnil, dragi rojak. Xikar mi ne pripoveduj, saj veni, da jih nosi. Ne samo tvoja, tudi njegova jih noči in on-gavova in *plah vse zakonske ženice jih nosijo. V" medenih tednih je namreč moški kakor kt-'her, oziroma divji petelin. Ko jo čuti v svoji bližini, r.c vidi nic in ne sliši nie. Ce je količkaj pametna, izrabi prili ko in obleče hlače, s čimer je rečeno, da začne gospodariti. To so seveda hlače v prenesenem pomenu besede. Neka nemška igralka v Hollywood, Cal., je začela hoditi moški obleki. Oblekla je hlač:-., lajbele in rekele, stopila pred fotografski aparat—in—-tlesk — po par dneh je videl njeno sliko skoro ves ameriški ženski --vet. Igralka je pbkazala pot, in bo njena kretnja zapisana z zlatimi črkami v zgodovini ženskega gibanja. Nekoč sem opazoval na new-vorškem B roadway u dve lepotici v 'hlačah. Popraviei poveiu, čw3om> in avwujjivo sde-| lo. da je Aeck^ts roocaA Bilo je v Parim v enem naj,- rv otipal žep, da se. u veri 1, ee; Narata'1 je odmor, bo t/ He gani nih plesnih loka bna samokres resnično pri set>i.r Francois in Henry sta t repe-j ^le najravjufcvguti ga Woje ta-la od napetosti. , > »r>t-i, «V pa je a i^tuai .laljaoKjle- Tudi Francois je zdaj oJprl|dom sam odkril novo wvewdo. lov. Henry Lapontier je secM fmel gia je. Dobro, za vsak že dolgo pri mizi, s katere je elnčsaj je oborožen. wi| 'l sijajen raa#rled po pie-j Dav s petdesetimi franki, da oziral proti vratom. Detektivu, ki je sedel mu jr izdala, kam sta nameoje- pri i na nocoj Margueritte in Fran-Inji mizi, se je zdelo T^a- jeois. Zato/bo Margiueritte po-pcnl»ierovo vedenje sderajno I stavljena pred *n2ibero in odlo- ---' mero I. da napoeil ugoden trenntete in je dejal: "'M&rguerfHe. -it som tvoje ca koleihaujft «iem in tja. Kratko povedano, ne zdržim več! PmKim te, ne tiraj me v bJas-— povej po praviei, ka-terega od maju 1 ju*>iK — Fran-ooisa ali meae* Afli eelo morda obad va ? FCdo te 1k> d nfoi I za ženo? On ali ja»lM Ko V >i«zW»kel te besede, se je nelcol iko (pomiri), vendair je zadnji stavek izgovoril tako glasno, da ?o ga lahko sli-šaJi vsi navzoči v lokalu. Pozornost «e je obrnila proti njemu. Jazzbandipa je itgral vedno bolj divje, zaio so mnogi postali radovedni, kalkšna stvar (bo sledila. To priliko if porabila Margueritte, da je de.iala Hen-rvju:. ' ^ '•Prosim te, ne govori tako glasno. Saj vidiš, d»* posluša-jn vsi ljudje!" oo godbo na marmornati plošči. Naenkrat je pogledal na uro. Z nje je švignil njegov pogled zopet proti vratom. Detektiv Charles • je opazil tudi to tujčevo kretnjo. Zato se je ozrl pazljivo po tujčevem fuknjičn — in ivs, zdelo se je, da se riše na zunanji strani žepa nevarna reč ... Fo* trot je 'hid pri kraju in le«ni dvorani, na prosto, odkoder je A troji! na pfleKbšo0 hladen siveži nočni zrak. »Kmalu nato je vrvež zopet oživel. Ventilatorji so se ustavili, pari sr plesali po taktm kapele, ki je udarjala v im*tra-me?ite divjo rumho. Ta mfuzika je Henryja ie bolj razvnela. -V desetih mirnt-tmh je dejal natihoma, da se mora pojaviti Margueritte s Francoisom. Oh, ta ženska! ^isto' drugačna je kaJcor druge. Najprej priseže ljniibezen in zwstobo njemu, nato ima sestanek ^ Franeoi^om. Medtfffn, ko mu je mrzel pot oblival črHo, se je Henry zavedel. Nocoj se mora dokončno odločiti. Zanj ali za Franeoi-pa. Eden izmrd obeh je odveč na svetu. V tej misli je monsieur Hen- usta< in rekel. . ... **Nu, Margneritte, kdo bo tvoj mož? On ali jaz?" Margueritte je globok vzdMinila: "Qprostit-a- mi, če povem resnico, 'ki je v ni sami bosedi. Noilw'den! T— Ne bodita »avoljo Zato je previdna spraševal .profesor j;t: , . .. : . , "lAli 3 poJeg va*-, gn«pod profesor še drugi opaBO-val novo odkrito zve^dp* ITčenr iak je mjrno fsak po svoji poti. Nai-lednji dai je kupil na peronu jutranii list, in ko ga je razgrnil pred se*>o, je čit?l med domačo kroniko sledeče: | Monsit ur Honr\ Lapontier se je ponoči ustrelil. Storil je to očividno v duševni zmedenosti . . . Proibral je se enkrat, kakor bi se hotel prepričati, če je res tako. Fn ko je vidfl. da ara oči ne varaio, je zganil li-t skupaj, ter ^edel v vlak s tenkimi mislimi h amedeirimsti, ki s<* je pri enem i-zmed lekmeeev v ljubezni Marguirritte stopnjevala do samomora. jent pperfeaor B^Uatno, Sedaj' je pdiuH-ja na- tW>vo za dal, da je doiiJvel to noč velikanski znanstveni uspeh, ker je nai£el novo zve«do, kar bi poneslo njegovo znanstveno Mlaivo po vsem sveh.. V srou Acos*tj" ,pa< se je \"zbu-jdila taka nevo«č4jivot4t, ki ?*e j*1 v hipu spremenila v sno pa je tisti hip pa.tfeot cmmn^^ , Pod težo na .bortaih^i ^ ** ^ Mmtz naza^ln je1 v,7ul;u K rok k, , te priznal, da je re^umo1 Iiul- ^osta ^ "jBivojeflpft'. tffvariAa . Bel 1 ann>.1 [ ** 'nat4! 2 O P°rniil a wtmU- ]• - ^ v hit>et svojemta nspe^nernu to-fl ICttnJO «ata ne posi- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga ho-^ če naročiti za »voje | sorodnike, ali prijatc- 8 ^ Ije, to lahko stori. - - g | Naročnina za s t a r i f k kraj stane $7. — V S S u_i: - 1-4- _ je povi»Ml«U kako se r)e Zgodijo » Tisto noč je nenadno prišel v zveaiaroo. Tu&j*j.j£ presenetil iiek.4^?a vlomilca, k j je pvsvkar vjaniJjal v, ?v*zdarno. Ko ip>epo tam na rtbali ponesrečila t< r srtre.-la svoi tovor *.* nvorje. SUdaj so ribiči t-n tak sod ujeli. Škoda, da ne povedo, ali je bilo vino še užitno. ||«lll«llta lilltlillla! 1all»lllll|||j*|«ftl*lllMali*|l»"*M«|t|iuM>illll||žt||*tiHlltl^ ..................................................................................,1.!lUlllllM|i,,llHllllhllHliHH«Ul|.,Hiil MiiiiUl* ^Mitujil1 *Hii|Hiu akrtjuwiii uapet ruinau U moilei-nega življenja. <>ii{i**ulieiiu Je cuaut augie£fcl ro-hUupittec iMiZiiau (tu celem lfrtU. MIAMI ŽIVLJKN4A. C Ivan Cankar. »ir. Cena .M .MKO rADAKJl IN ZDKAVM&I »pisal Jauko Km.\ 11'J atraul. i>ua........<4 MOŽJE, spisal Eaiersou Uueb. 2«» strani. (^enal.M Zanimivo delu, ki bu ugajalo vsakemu flta-lelju. Pi eviMj ura v ulf ne zaosfajs za url^l-a alum. MKT VI UONTAČ .................................................. ŠALJIVI SLOVENEC (Anton Brezovnik) Zhirka najboljših kratkoea>nic iz vseh stauov — I'll«' r t rani.........o<» NAUElNA NIKOLAJAVNA Spisal V. Al. Uar&iu. 112 strani. Četi*..........S3 J an a L1 iei;a r<»niaua IiImIIJo tu tarsjo »kozt lenitk življenji«. \ /|«ii]aju še ki i«kn s »redi I h »t ti oUinfTSjo. NASA LETA. spisal Milan rugdj. 125 »tru»l. — tV.ua vex..............Brat............. -M Kujisu vsetmje <1vauaj»l imve^ll Pu- l$lja. ki Je |M»y.nnl iluAo dolenjskega kmeta kot le iiialokilu. VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj imate. filačano- naročninck Prra *u>rUka pomeni mesec, drusa dan io tretja pa Leto. Da nam pribrn-olte nepotrebnega dela In Ktronkor, Vas prosimo, da h kuhate na ročni -no prsroča*no pora rasti. Pošljite naeoteiao naravnost nam alt Jo pa plačajte sa«topaik^ v VaAem kraju all pa katerey.i icpH castopnJkov, kojiii Unemi so (.iskana a debel lad črkami, ker so upravi-i«euJ obiskati tyn: drpge naselbine, kjer Je kal našib rojakov naseljenih. Zastopnik ho Vam izročil potrdilo zrn plačano naročnino. CiUVOBNU: a gnqrisy, COLORADO: • PoeMo. Peiet Calif, A. Safttt Walsenburg, M. JI INDIANA: Indianapolis, Pr. ILLINOIS: Chicago, J. Berik Cicero^ 4, Jollet, Jenni« La Bail*. Mssrovtab. NA^ North Cftfctt* J^, MAHI LAND; KltxnjUter, m MICHIGAN^ , Dstroii. L (Chicago, CTmm 1» (U^i j. OHIO: Baebarton, rtaak Cleveland, Anton Bo^k, linger, Jacob Resnlk, Jo h« Slapaik Olrard, Anton Nagode Loraifu LonU Ralanl, John Konto Youngstown, Anton KlkelJ OBffiON• Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: r. John Jevnlkar top. Antcp jyjav^ J. Bnunc "V, I Jlira. t Hm Qreensbnt-g. fnu* Jolmifowa, Mi rpl|g|l| ., bllo po dol goletnem tjndn posililo todkriti novo ^fevw&s fiavied. o t«n je astro-T>om«am a^oročii uredništvom listov, ^roeev .ie nato oftuakal (rti^osorja.' i komisar TjnkfO*^ • Ppoff^or ga je sprejel v t qjftttdamt. -t ®omii«ar je po-vedai, je sicet samonJk, da ga pa zwwjdoslovje močno ve-sedi. Zato bi novo zvezdo "Novo" rad.vidie-l, če vam je drago ' mi jopofcaaakil Pro£«eor Aco- AiaTATUS. strani. spisal Janko Kersnik. W» Cena $1.00 Kersnik Je poleg Jurčiča naS najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jih Jurčič rsled bolezni iu smrti nI mogel zavrniti. Je Kersnik uspešno dovršil. -Affitator" ra najboljša dela. ANDKKJ HOFBR .................................................... HKLE NOČI, MALI JUNAK, spisal P. M. 1>« stojevaki. 152 sUraai. Cms.............................. JM Kratke |H*vestl iz življenjepis plsatelis. To so prva književna dfla eJ*vneKa ruakeaa ro-manopiftea. BRATIN DNEVNIM, »pisala Lulza Pesjakova. — I#4 strani. Cena --------------............—......... M Poleg Pavline Pajkove je Lulza Pesjakova takoreknč e«lina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovsla v slovenski kujl-ževnosti. Njeni st«isl ra»««levaio ^ute^o žensko duJio. BELO RAJSKI BIHEK ............................................341 BOJ IN ZMAGA ______________________________________________________ C V KUNA BOBOti RAJSKA ................................45« CVETKE (pravljice za stare In mlafe)................ DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ------------------------«« UEKLB ELIZA, spisal Bdaeeoa Je Goocourt. 112 stranL Ceaa ____________________________________________« Concourtova dela so polna Clues in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čljlb nekateri so mojstrsko |»odani In Ima <4ov»k med branjem v tla. da posamezne oseb« sedijo araj njega in kramljajo t njim.. DEVICA ORLEANSKA ......—------------------------------6«* DVE OLIKI, spisal Ksaver Mafiko. lflS stranL Cena .M 1 te čtrtd enega naMb najboljftlli pisateljev vsebuje ta kpjfga. "Njiva" In 4*»tarka". Obe sta molatersko zavrženi, kot jib more as vrti t i edlncle naS nežno-čuteči BdeAko. ELIZABETA, HCl SIBIRSKEGA JETNIKA........Me HBA BUm^ ........................II lll^l ..1,1 . II.HWM Iti GOSPOD FR IDO LIN ŽOLNA Spisal Pran MU- fllnakl. voeelomodre humoreska, 72 strani Ji KMEČKI PUNT, splaal Aug. Senna .....1» Zgodovina naflega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki In graSčakl. — "Zadnji kmečki punt" je mojaterako opisal slavni hrvatski pisatelj &enoa* Krasen iv-man bo sleherni s užitkom prečita*. KRALJEVIČ IN BERAČ ______________________________________ KRVNA 08VETA (pevest Is abruftklh gara) .....Me LA BORE ME. Spisa: H. tfurger. 402 str. Ona. .J« Knjiga opisuje ilvljenje umetnikov y Parl-Knjlga l« svetovno znano de*«*. L1RTRI. < Ks MefikoV. 144 strani ............ .It MALI KLATEŽ (spisal Mark Tirate) ---------------Ms MALI LORD. spisala Franess Hadgess* Bor* . sett, m stranL Cena ............—----------... M Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljndnega čudaka. Deček je plod amerlfike vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini lo reveži, pač pa sna razlikovati le med. dobrin Cena -M flttrl zanimive črtice naiaga prlznaaega pl-ssteUa. MALENKOSTI, spisal Ivan ^IbrtR. lit Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse uiogoee načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" ben in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 NADEŽNA MKOLAJAVNA Spisnl V. M. tiaršin. U-' slrafi vprašam "Kako vam gre, gospod Werner?" Vedno ga je taiko klical«, ker ga je tako tudi klicala njena hčerka. Werner pritisne njeno roko na svoje ustnice. "Hvala, milosti jiva gospa, dobro mi gre." 44 Že dolgo vas ni /bilo pri nas in vendar ve*te, da. se Dag-mar vedno tako veseli, kadar vas vidi —o nas niti ne govorim, Njegove oči zažare. "Nočem biti prepogosto nadležen, mil osti jiva gospa in sedaj se moram tudi mnogo učiti, ker že gre proti koncu." "O, to boste že napravili, saj iste taiko pridni in nadarjeni. Kaj ne, saj 'boste zopet kmalu prišli (pogledat Dagmart Tako vas ima rada, saj veste, kar enkrat Dwgmar zapre v svoje s roe, drži trdno. Vedno govori o vas." Vendar Falkner se prikloni. Gospa Leonora ni vedela, kako velika sreča je zanj, da je bfla do njega tako ljubezniva', in Leoonro oibdajeu občutek, kot da mora mladega Wernerja postavki za posebnega varuha za. svojo hčerko. Pregovoriti ga je hotela, da kmalu in prav pogosto pogleda po Dagmar, ker se bo prarv gotovo počutila zelo zaipus6eno. "Malo Dagmar imam zelo rad, milosti jiva gospa. Ako ob nedeljah ne -bom motil, bom prav rad prišel." "Ne, ne, ne boste moti H! Pridite pogosto in boulte prijazni do mojega otroka. Enkrat sem vam že povedala, da bodite Dagmacriai mali vitez — ne pozabite tega." To zveni talko nenavadno vsiljivo. Šele mnogo pozneje, ko je Werner Fafflcner izvedel, da je gasipa Leonora za vedno odšla, postanejo te njene 'besede zanj oelo važne. Tega srečanja ni nikdar pozabil, Leonora hiti dalje. Zamudita se je in mora zamujeno nadomesti bi. Nagllo prehodi (kratko pot do železniške postaje. Komaj pa stopi v čakalnico, iko se ji približa vifcek, vi.«oko zrasčen gospod lepega obraza. "Venaar enkrat, Lora!" vzklikne vznemirjen. Leonom se strese pod njegovimi vročimi pogledi. "Nisem maogla priti prej, Karol." Karol glofbdko dihne. "Samo da prišla, da te imaim, da te slednjič imam! Tako sem se ibal, da ne boš prišla, toda tega ne bi mogel prenesti; ne več sedaj, ko si mi dala fcatko veliko upanje. Pojdi naglo, ker vlak že čaika. Potegne jo za seboj in ji pomaga vstopiti v železniški voz, v katerem ni mnogo potnikov. Dobita svoj oddeflek in Karol Magnus objame Leonoro in jo poljubi, poželjivo kot žejni pije iz mrzlega Studenca, lri mu zopet vlije novo življenje.' Leo-nonai mu brez moči leži v objemu. Ko pa se prične vlak premikati, se mu iztrga iz -objema in hoče skočiti iz voza, "Moj otrok, Karol — moja mala Dagmar!" vzkliikne v bolesti. Karali jo drži trdno ter jo potisne poleg sebe na sedež. "Lora, tvoja hči ime. očeta! Jaz pa imam samo tebe — samo tebe!" Leoinora se strese in si z rokami zakrije obraz. "Moj otrok — oh — da sem morala pustiti svojega otroka," stoka. 4 Ne veš, ne moreš misliti, kako veliko žrtev sem prinesla, Karol, ko sem zapustila svojega otroikai." Njegov ilepi obraz se zgame, napol usmiljeno in napol ljubosumno jo pogleda. "Lora, sladka Ix>ra, za vise te bom odškodoval, karkloi si zaradi mene pustita. Saj si saima izprevideliai, da življenja laži ne moreš vč dalje voditi, ker telbe ni bilo vredno.*"* Leonora ga ipogleda in njen pogled postane mehaik in udan pod njegowmi pnosečimi očmi. Privije jo k sebi in zopet pritisne svoje ustnice ra mjcrne, in Leonora ta trenutek pozabi na vse — tod i na otroka. Ve, čuti saimo, e m Mi odvrniti od svojega otroika — in od moža, ki ga je ljubila dn spoštovala kot očeta in katerega je zapustila, da ga ji ne bi bilo več treba sramotno varati. Dama v svoji posteljici pa je ležala mala Dagmar. ne ve-doč, ji je danes naklonila usoda in da je na njeno mlado življenje legla motna megla. 2. POGLAVJE. "Teta Brrgita, zakaj pa je papa sedaj tako hud?" "Baj ni hud, Dagmar." "O, ali mi opazila, kako temno in jezno me je (pogledal, ko je za trenutek (pogled«! v sdbot Takoj je zopet šel. Dru-ms je vedno vzel v naročje, me je bohA In poljubljal in rai j« reM "«noj MarUri otrok". Sedaj pa m prijazen z me-noj, vedno me tafeo hudo pogleduje. Zakaj je vendar hud na sseoef" "Prav gotovo ni nič bud — samp zelo nesrečen.'' , _ (Delte Prihodnja.) V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI le potujete na ekspresnih parniltih: BREMEN • EVROPA Urzi vlak ob Bremen in Europa v liremerhaven ujamfi udobno potovanje do Ljubljane »iil)(ii|iiiMiiil|lii|iii>!ui|ili|ltn:ui:iMi|,|iiuii|) ri!U>H'»iiimii'tH>'niiiin"M,H«imiii'?"iii„mii Ali Dotujte s priljubljenimi eksprei. parnikl: COLUMBUS ■ANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK Ixlxirtie železniški- zvew glo je bil v bistvu in v glavnih t očka Ji pojasnjen veliki požar na Brdu, ko je pogorelo glavno fi>osloipje tovarne Združenih op&ilcam. Že včeraj e dolbil z&(pos>liftev v opekarni Stavfb. dražbe, ki je na, Cestii dveh cesarjev. V ponedeljek je mož pustil službo. Pravil je. da je bolan in da gre po listek v bdbiisko blagajno, ki ga je dobil. Nato se je ulegel in je spdl ves dan. V sredo okoli 3.30 zjutraj se je zbudil, tiho je vstal im odšel. Govori-l je metli: "Onem v opekarno enega ti-rjat." In tea je nadaljevala vsa skrošena: Moča je črv glodal. Kake pol are nato sem za-čula tuliti sireno. Obšla me je t5L& slutnja, ker .mi je pravil: "Se ne bom nikoli več vrnil." Nadalje je stana povedala, da hoten in je c«Io rad komu na-kleni'1 kako (podporo. Trlo pa ga je, da se ga sedaj ni liok'1 nifedo .spomniti im mu marsikdo, ki je prej »pil za njegov denar, ni hotel dati niti cigarete. Kakor poročajo od druge strani, se je Božnar najbrž skrivaj. ,lo?r so mu bili znani vsi do-liodi, .splazil v tovarno in stekel v podstrešje, kjer je tla polil s petrolejem, nato zažgal in se še sam obesil. ZADNJA ŽRTEV STRAŠNE NESREČE MRTVA. je kmalu nato pogrešila škatlji-co žveplenk, ki so bile na mizi. Okoli .poldneva pa je pogrešila tudi steklenico za petrolej. Takoj jije bilo jasno, da je mož požigalec in da si je v ognju končaj življenje, da je opekarno zažgal iz maščevanja. Pravil ji je tudi: 44Konec bom naredil vsemu. Drugi dan boš že vedela, kaj sem storil." Zanimiv je dalje indicijskii dokaz za krivdo delavca Antona Božnarja. Pri opekarnah zaposleni strojnik Fr. Rus, stanujoč v Podsnireki, je našel pod •strojnim oddelkom tri debele odretzke desk. na katerih so bili napisi: "Jutri ob 4. gori! — Božnar Matevž." Žema Frančiška na policiji ni mogla spoznati, da bi bila to moževa- pisava. Najbrž je Bož-1 nar pi-al v skrajni razburjeno- ' sti in živčni napetosti. | Kakor pripovedujejo Vičani,; je bil Božnar Anton poznan med n ji mi kot dober in soliden ( delavec, bil io vsakomur dobro- I V zadnjih desetletjih so v kanadskih mestih opazovali sedaj tu, ipotem zopet kje drugje, starega moža, ki ni ne videl ne dli&aih kaj se gori i okrog n.jega. Strmel je v tla, hranil se samo za silo Ln bi'1 videti silno star. Poznalo ga je le malo ljudi, a skoraj vsi policisti. Niso ga podili, delali so ž njim .silno Obzirno in sočutno. Bil je zadnji, ki je preživel železniško tragedijo na Befloeiskem mostu. Ta tragedija je že davno pozabljen«. Poleg tega pa v času, ko rse je ta strašna nesreča pripetila, ni bilo še telefonične zveze z Rvrqpo, čat^opisi pa tudi £e niso polagali kdo ve kakšne važnosti na poročila o takih Ikatastjrofaih. Bila pa je noč smrti ob Richeliujevi reki eden najstrašnejših dogodkov, kar jiih pomni Kanada«. Tedaj so vozili še zelo pogosto vlaki priseljencev po 300 do 500 ljudi v notranjost dežele. Posaeibni vlaki so bili uvedeni, da so sproti odvažali veil ikanske množine človeškega blaga v notranjost Kanade. I NL.koga večera je .strojevodja John Burnev. iki je priipeljal svtij vlak