„ŽITO“ Ljubljana n.sub.o. Šmartin-ska 154 - TOZD BLAGOVNI PROMET Ljubljana n.sub.o. - TOZD GORENJKA Lesce n. sub. o. —TOZD TRIGLAV Lesce n.sub.o. — TOZD IMPERIAL Krško n.sub.o. — TOZD MALOPRODAJA Ljubljana n.sub.o. — TOZD MLINI Ljubljana n.sub.o. — TOZD PEKARNA Kranj n.sub.o. — TOZD PEKARNA Krško n.sub.o. — TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČAR-NA DOLENJSKA n.sub.o. - TOZD PEKARNE Ljubljana n.sub.o. — TOZD PEKATETE Ljubljana n.sub.o. — TOZD PEKARNA Vrhnika n.sub.o. — TOZD RAZVOJ INŽENIRING Ljubljana n.sub.o. — TOZD ŠUMI Ljubljana n.sub.o. — TOZD TEHNIČNI OBRATI Ljubljana n.sub.o. — DSSS — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Janez Slovenc -Uredništvo: Živilski kombinat „ŽITO“ Šmartinska 154, tel. 41-673, int. 32 — Za delavce kombinata je GLASNIK brezplačen — Tisk: Tiskarna Kresija, Ljubljana, Adamič-Lund-rovo nabrežje 2 — Na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) daje sekretariat za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije na vlogo Živilskega kombinata ŽITO Ljubljana mnenje, da šteje glasilo „GLASNIK“ med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Izdaja: Živilski kombinat „ŽITO“ 61000 LJUBLJANA Šmartinska 154 ŽIVEI PRVI IflflJ, PRAZniK DEIA! LIST IZ UREDNIKOVE BELEŽNICE ^ ^...................? Stev^.^ai°se <0116 30 ° 0gorceT!3a‘ 1610 r Otovci3 j* W41 . 8e me* 33Mi ,« naspr°to' . Ki „a3 36 .iomavanJ - li5nih '®e!o:1’ fi i»i4 o*. ti v Mj Ta311 ien Končen «oram= P033®1 la »a3 33 gia3 . , «. S- ^ rej ta— no«oar Vo-ešBJO- .v še naprej a1 bo Glasni Kri.ta P3334*’ naj no v napoto ol* ^ 0a- 4elavcev. »”U reSniiPO o4" O34 fiaml ” 3 a mora le'ta - „«.1*1 53 ^ ,p vendar Pa pri»ernr r.e "besede, napi"11 prte xi 3e nap AAcrdta Pe9eda’ U ****** avee. ti * reje»lj^a ZB sdrulevata ^ * omele v6im h°” a_de ne v -bod3šxm 1a3ce P® naPaV:’ avo siaP°stl’ napor«® 33 = olnoso''- svoji®i Prl' ,u samonPra- e0deT-a3e3 *» °^° lelavce v *o—* . *4 *° -i.vam rse 6erar.Ju p laM 8m pripo””re3° ta nacm r — “ *o—e’ a sa melBenoj«3 Va* n«4"1 pomemP^ Z AH Al TAKO? Zakon delavcev so samoupravni splošni akti. V njih je zapisan izražen interes, želja po ureditvi posameznega področja iz medsebojnih odnosov, razmerij. Zakon o združenem delu določa, glede na pomembnost (vsebino) področja, ki ga posamezni samoupravni splošni akt ureja, način in pogoje sprejemanja. Toda, kako nastaja vsebina samoupravnega splošnega akta? Interes, da uredijo medsebojna razmerja določenega področja, izrazijo delavci. Tedaj vstopi strokovna služba, kateri se zaupa priprava delovnega osnutka kot pripomoček delegatsko sestavljeni komisiji, ki je dolžna izdelati predlog za javno razpravo. Delovni onsutki, predlagamo, naj se obravnavajo praviloma le na delavskih svetih temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Njihova stališča pa naj delegati, člani komisij, prenesejo kot interes uskladitve pri pripravi predloga. Šele dokončno pripravljen predlog komisije je predmet razprave na samoupravnem organu, določenem po zakonu in na način, kot ga predpisuje zakon. Še tako dobro zamišljeno in izvajano obveščanje ne more doseči svojega namena, če je nedorečeno. Ne sme se samovoljno ..razširjati" (kot je primer ob samoupravnih sporazumih o letnih dopustih in o počitniških domovih in drugih samoupravnih splošnih aktih; ne sme nas premagati nestrpnost!), niti prekiniti pretoka informacij. V največji meri so delegati prenašalci informacij samoupravnih organov, njihovih delovnih teles in družbenopolitičnih organizacij in aktivnih temeljnih organizacij in delovne organizacije. Njihovo sodelovanje na sestanku je njihov delovni dan, katerega izpolnitev delovne dolžnosti pa se zaključi šele s poročanjem na samoupravnem organu, rfjego-vem delovnem telesu ali družbenopolitični organizaciji ali aktu temeljne organizacije, ki ga je izbrala. Toda, ali je temu tako? Člani izvilnih odborov sindikata TOZD Pekama Kranj Iz občnega zbora sindikata Predsednik 10: Anton Dolenc Tajnik Marija Vidmar Blagajnik Anica Dukič Člani Trajče Kocev, Janez Malovrh, Bora Stankovič, Filip Špik, Jože Pucko, Pavel Kavčič Delegat v konferenci je Anton Dolenc. TOZD Pekama in slaščičarna Dolenjska, pekarna Črnomelj Predsednik 10: Stane Novina Tajnik Stane Frankovič Blagajnik Mimica Malerič Člani Nikola Bukovač, Marija Medic Delegat v konferenci je Stane Novina. TOZD Mlini, obrat Vrhnika Predsednik 10: Stane Repar Tajnik Janez Mesec Blagajnik Rezka Oblak Člana Janez Štempihar, Julij Sedej Delegat v konferenci je Stane Repar. TOZD Pekarne Ljubljana, delovna enota Kočevje Predsednik 10: Majda Gril Podpredsednik Tone Mušič Tajnik Križman Marija Blagajnik Tilka Mesojedec TOZD Pekatete Predsednik 10: Niko Capuder Tajnik Marjan Andoljšek Blagajnik Marta Avsec Člani Marija Cerar, Dušan Indič, Rezka Pezdir, Franc- ka Rupnik, Marija Zemljič, Jožko Brulc Delegat v konferenci je Niko Capuder. TOZD Tehnični obrati Predsednik 10: Stane Domitrovič Tajnik Miha Štrukelj Blagajnik Milica Urbančič Člani Jože Kraševec, Jure Kovač, Mihela Kržič Delegat v konferenci je Stane Domitrovič. TOZD Šumi Predsednik 10: Jo.ica Filipovič Podpredsednik Franc Piškur Tajnik Toljen Grafenauer Blagajnik Člani Fani Križmanič, Marija Narandija, Marija Pireč- nik, Andjelka Eror, Marija Klemenčič, Zlata Tosič, Marija Kozar, Anka Zadravec, Marko Ferjančič, Tatjana Hribar, ZHIka Zrnec Delegata v konferenci sta Joža Filipovič in Toljen Grafenauer. TOZD Blagovni promet Predsednik 10: Vinko Levstek Tajnik Alenka Vovk Blagajnik InesStanjek Člani Dane Tudjina, Jože Dobravec, Stane Kunaver, Minka Velkavrh Delegati v konferenco so Vinko Levstek, Ines Stanjek, Alenka Vovk. TOZD Maloprodaja Predsednik 10: Silva Remškar Tajnik Irena Škorjanc Blagajnik Antonija Jakoš Člani Fani Hitij, Marica Žnidaršič, Anica Vindiš, Vida Košmrlj Delegat v konferenci je Silva Remškar. TOZD Pekarne Ljubljana, DE Pekarna in slaščičarna Kamnik Predsednik 10: Jože Šraj Podpredsednik Helena Sušnik Tajnik Dragica Markovič Blagajnik Majda Frontini Člani Peter Prijatelj, Miha Bednar, Jože Glazer Delegat v konferenci je Jože Šraj. TOZD Pekama Vrhnika Predsednik 10: Slavko Tominc Podpredsednik Štefan Car Tajnik Ljudmila Moljk Blagajnik Matilda Majer Člani Mihael Tominc Delegat v konferenco je Slavko Tominc. TOZD Pekarna in slaščičarna Dolenjska, Novo mesto Predsednik 10: Stevo Radakovič Tajnik JožeVranešič Blagajnik Ivanka Perše Člani Drago Brgan, Stane Bohte, Polde Piletič, Anton Radešček. Delegat v konferenci je Stevo Radakovič. TOZD Pekarne Ljubljana, DE Trbovlje Predsednik 10: Alojz Medved Tajnik Metka Marolt Člani Jože Bajda, Maks Borštnar, Ivan Cvelbar, Erih Cvirn, Franc Češnovar, Zoran Grošičar, Pavel Kunič, Alojz Laknar, Štefka Lucu, Štefan Lukač, Vinko Medvešek, Pavla Smergut, Ivan Šte-pic, Marko Vrtačnik Delegat v konferenco je Štefan Lukač. Člani Rudi Mavrin, Fani Repar, Marija Čolnar, Rozi Gorše Delegat v konferenci je Majda Gril. TOZD Mlini Ljubljana, Šmartinska Predsednik 10: Anton Zaplata Podpredsednik Jože Kastelic Tajnik Cveta Zupanc Blagajnik Ana Roth Člani Marjan Vovk, Janko Lupša, Koloman Forjan, Janez Žitnik, Mirko Mičovič, Ignac Gregorka, Štefka Drašček, Andreja Pogačnik, Gregor Breznik, Milan Polič Delegata v konferenci sta Anton Kastelic in Jože Kastelic. TOZD Mlini, delovna enota Domžale Predsednik 10: Franc Zore Podpredsednik Franc Hribar Tajnik Bojan Galien Blagajnik Zalka Leve Člani Marija Kuzma, Franc Košir, Jože Malež, Ivan Ručigaj, Ivan Vrenjak Delegat v konferenci je Franc Zore. TOZD Gorenjka Lesce Predsednik 10: Franc Hrustelj Tajnik Marija Košir Blagajnik Marija VValand Člani Cilka Kelbl, Marija Zver, Antonija Mužan, Jože Mulej, Gabrijela Ropret, Nada Jovičič Delegat v konferenci je Franc Hrustelj. TOZD Triglav, delovna enota Tržič Predsednik 10: Martin Zagoršek Tajnik Roman Škof Člani Jožica Buček, Jože Hribljan, Marjan Škufca, Milena Drobnič Delegat v konferenci je Roman Škof. TOZD Triglav Lesce Predsednik 10: Pavla Plemelj, Podpredsednik Franc Ažman Tajnik Ana Dežman Blagajnik Alenka Pristov Č-lani Štefan Mengeš, Jože Šlibar, Radivoje Živanovič, Janez Fister, Danica Jakopič, Miha Blaznik, Irena Klockel, Majda Mauhler, Marija Merc Delegat v konferenci je Pavla Plemelj. TOZD Razvoj-lnženiring Predsednik 10: Mojca Grabnar Tajnik Minka Grablovic Blagajnik Milojka Jerše Člani Marinka Česen, Borut Čibej, Dora Grmek, Saša Kokol, Meta Korošec, Arzenij Kuret, Darja Marinko, Boris Mayer, Marija Nared, Mojca Primic-Gregorin, Bojan Rak, Aleša Stritar, Mojca Strmecki, Franc Vrbinc, Vida Zabric Delegata za konferenco sta Mojca Grabnar in Mojca Primic. Podatkov iz TOZD Imperial, TOZD Pekarna Krško in DSSS še nimamo. ZAKAJ TAKO? nota delegatka Francka Drglin — delegatka na Vlil. kongresu ZKS Njeno zadovoljstvo, da je bila delegatka na Vlil. kongresu ZKS ni praznično, temveč je delovno in zagnano. Ne govori o splošnih vtisih na tem velikem zboru, temveč o čisto določnih obravnavanih temah. Francka Drglin je v Žito prišla kot delavka že leta 1947. Po tako kratkem otroštvu, saj se že od dvanajstega leta preživlja sama, in po rosni mladosti, ki jo je preživela med vojno. Potem je šla v madinsko delovno brigado in je bila med tistimi, ki so gradili Dolenjsko cesto na Rudniku. Nato se je izpopolnjevala na administrativnem tečaju. Kar čez noč je prevzela delo skladiščnika v skladišču mok in testenin in tako postopoma prišla do sedanje pomočnice vodje pakirnice v TOZD Pek ate te. Član Zveze komunistov je že od leta 1950. Na kongres jo je delegiral komite občinske konference ZKS Moste — Polje še s trinajstimi drugimi delegati iz občine. Že takoj se je odločila za delo v komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj. Delo je bilo naporno, pravi Francka Drglin, saj se je zvrstilo kar 58 diskutantov, 45 pa jih je oddalo svoje referate v pismeni obliki. Obravnavane teme so bile naslednje: družbenoekonomska vsebina in razredna vloga TOZD, samoupravno združevanje dela in sredstev v OZD, samoupravno družbeno planiranje, ustvarjanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke, bančništvo, ekonomski odnosi s tujino, materialna osnova združenega dela, socialna varnost delovnih ljudi in občanov, samostojno delo z zasebnimi sredstvi. Francka Drglin pravi, da so bili to napotki za resnično delo, ne le abstraktna teorija in to je veliko vredno. Tovarišici Francki želimo še veliko uspehov in zadovoljstva v naši sredi in seveda tudi zdravja in osebne sreče! 6 gla/nik innsKO počirniHOvonjE V letu 1977 je kombinat zaposloval 2099 delavcev, od katerih je vsak lahko imeli na voljo 61 sob s 188 ležišči in možnostjo 17.296 nočitev. Odstotek izkoriščenosti pa je 67,5. Neizkoriščena so bila ležišča predvsem od 11. do 20. junija in septembra (20,3 %). V bohinjskem domu Ukanc imamo 17 ležišč v 7 sobah. Izkoriščenost je bila 41,7 odstotna v 11 mesecih, en mesec je bil dom zaradi dopusta zaposlenih zaprt. Na Pokljuki smo izkoristili možnosti bivanja v Goreljeku s 36,6 odstotka. Možnost počitnikovanja v Bašaniji je bila v 6 lastnih in dveh najetih sobah s skupno 26 ležišči izkoriščena 85,4 odstotno. Poreška Materada je bila zasedena le 56,3 odstotno. Turistični objekti na Lošinju so bili odprti od 1. junija do 15. oktobra, tretji objekt, ki je bil zgrajen lani, pa je začel obratovati šele 3. julija. Burni KAVA karamela LEŠNIK karamela 1001 NOČ karamela MLEČNA karaiiie^| s svojo družino koristil 10 dni dopusta v naših počitniških domovih po zniža- TOZD oseb nočitev DSSS 464 19,9 % 2.882 15,9 % nih cenah. Letovanje smo si izbirali v počit- Mlini Ljubljana 475 20,4 % 3.722 20,6 % niških domovih: Pekarne Ljubljana 155 6,6 1.360 7,5 % Milan Selan v Dramlju v sezoni od Maloprodaja 60 2,6 % 499 2,8 % 11. junija do 10. septembra, Pekarna Kranj 121 5.2 % 1.076 5,9 % Ukanc v Bohinju vse leto. Triglav Lesce 233 10,0 % 1.983 10,9 % Goreljek na Pokljuki vse leto samo Pekarne Dolenjska 62 2,7 % 501 2,8 % prenočišča ali s prehrano. Šumi Ljubljana 197 8,5 % 1.556 8,6 % Zatišje v Bašaniji od 21. junija do 10. Gorenjka Lesce 61 2,6 % 524 2,9 % septembra. Imperial Krško 107 4,6 % 978 5,4 % Materada v Poreču v času sezone, Tuji gostje 393 16,9 % 3.020 16,7 % Mali Lošinj tudi v času sezone. V počitniškem domu v Dramlju smo Skupaj 2.328 100% 18.101 100 % Koriščenost počitniških domov po TOZD: Počitniški dom v Bohinju DEiovm nfltnr (MiC OOf Na sindikalnem občnem zboru Delovne skupnosti skupnih služb 20. marca v zadobrovškem Zadružnem domu smo sprejeli tudi delovni načrt za letošnje leto. Sindikati bodo skladno s svojo družbenopolitično vlogo tudi v prihodnje uresničevali svojo odgovornost za razvoj samoupravljanja. Merilo za uresničen samoupravni odnos pa je dejanska oblast delavcev, združenih v TOZD, nad pogoji in rezultati dela. Na osnovi že sprejetega programa aktivnosti osnovnih organizacij sindikata za obdobje 1976—1980 smo pripravili tudi akcijski program za letošnje leto: 1. OOS se bo aktivno vključevala v uveljavljanje zakona o združenem delu, pri oblikovanju in sprejemanju novih samoupravnih aktov in morebitnih sprememb ter dopolnitev že sprejetih. Naša naloga pri tem ne bo lahka, saj moramo vztrajati na dokončni ureditvi dohodkovnih odnosov. 2. Izvršni odbor OOS in sindikalne skupine bodo spremljale izvajanje zakonskih določil na nivoju delovne skupnosti skupnih služb in delovne organizacije, prek delegacij pa na nivoju družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Prizadevali si bomo za odpravljanje morebitnih napak, vezanih na zakon o združenem delu in še posebej tistih, ki gredo na škodo gospodarjenja ali posameznega člana delovnega kolektiva. 3. OOS si bodo prizadevale, da bodo delegacije za zbor združenega dela in za samoupravne interesne skupnosti bolj delovne. 4. Strokovno izobraževanje delavcev je pogoj za večjo produktivnost, zato bomo tudi v letošnjem letu nadaljevali s tovrstno dejavnostjo sindikata. 5. Kadrovski politiki bomo posvetili vso pozornost. Ta naloga je v tem času izredno važna, ko smo pred volitvijo samoupravnih organov. 6. Na področju družbenega standarda bo sindikalna organizacija sodelovala pri reševanju stanovanjske problematike, družbene prehrane, počitniških domov. 7. Spremljati moramo uresničevanje letnega, srednjeročnega plana razvoja, kot sta bila sprejeta. 8. Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite se bo OOS vključevala v realizacijo programa, podpirala vzgojo in usposabljanje vseh članov kolektiva. 9. Za izpolnitev delovnega načrta naše OOS je odgovoren vsak član organizacije, da bo naše skupno delo čim uspešneje vtem letu, ko bo kongres Zveze sindikatov Slovenije in Zveze sindikatov Jugoslavije. 10. Trudili se bomo, da se bodo med delavci oblikovali čim boljši medsebojni odnosi, delovno vzdušje in disciplina. PROBLEMSKA KONFERENCA O INFORMIRANJU V bodoče >e bolj kritično Uredniški odbor glasila 00 ZSMS Ginseng je sklical problemsko konferenco o informiranju v kombinatu. Povod zanjo j.e bila četrta številka glasila Ginseng, ob kateri so se mnenja odločno razdelila na dvoje: enim je zelo všeč, češ da je izraz svobodne mlade ustvarjalnosti, drugi pa menijo, da bi moral biti nivo vsekakor višji. Prav gotovo pa je bolje, da imamo o čem razpravljati, da imamo kaj kritizirati ali hvaliti, da imamo nekaj, ob čemer se sodbe razhajajo, kot da mirno in spokojno čakamo na boljše čase. „Vsi smo pravzaprav ena generacija na začetku, na vrhuncu in v zatonu moči, vsi se bojujemo za enake cilje," je dejal glavni direktor Bogo Bratina, „za-to je škoda naše moči, energijo, ideje, cepiti in drobiti. Koristneje bi bilo združiti jih in tako povečati učinek." V tem smo si vsi edini. Glasnik odpira svoje strani vsakršni resnični in primerni novici, članku, poročilu, črtici, pesmi, šali, anekdoti, risbi. (Čudno, kako in zakaj nekateri o tem dvomijo? V svoj zagovor?) Vsakršna ideja, opozorilo, obvestilo in kritika je dobrodošla. In prav gotovo lahko najbolj iskre in prodorne zamisli pričakujemo od mladine. Prišlo je do pomisleka, da bi bili mladi omejeni v izražanju, če bi prispevke objavljali samo v Glasniku. No, verjetno kletvic res ne bi risali in za parole tudi ne bi porabili cele strani, toda če je problem samo v tem okrnjen-ju idej, potem problema dejansko sploh ni. Ali morda kdo meni drugače? Naš časopis naj bi bil javna tribuna, odprt za pobude, konstruktivna mnenja, ocene, predloge in kritike. Trudimo se torej vsi, prispevajmo vsak po svojih močeh, le tako bomo lahko dosegli zadovoljive uspehe. Predsednik OO sindikata Matija Gašperšič je podal poročilo po opravljenem delu 8 gla/nik Kdo bo /odelovol v odboru za obveščanje? Kritike o slabem obveščanju, o dolgočasnem Glasniku so zelo pogoste - Vsak (ali skoraj vsak) bi vedel kaj pripomniti in največkrat kaj slabega. 13. februarja letos je informativna služba poslala na vse temeljne organizacije dopis s prošnjo, da bi v 15 dneh predlagali svojega člana v odbor za obveščanje oziroma v uredniški odbor. Tako bi s svojim neposrednim vplivom, z mnenjem iz svoje sredine, z novimi idejami osvežili vsebino našega glasila, predstavljali bi vez z vsemi deli kombinata. Kakšen je uspeh? Pravzaprav nikakršen. Predloga smo prejeli samo dva, in sicer iz TOZD Mlini in TOZD Šumi. Ali to pomeni, da se drugim ne zdi potrebno ustanoviti odbora za obveščanje? In da lahko še naprej vse v zvezi z vsebino Glasnika ureja eden ali dva, morda trije? Enostavneje je, ali ne, vse naprtiti samo njim in se tako otresti svoje odgovornosti. Kajti pravice ne obstajajo sa(me zase, temveč so neločljivo povezane z dolžnostmi. Pozivamo vas torej še enkrat, da v vaši temeljni organizaciji izberete delavca, ki bi bil voljan in sposoben sodelovati pri oblikovanju vsebine Glasnika in tudi pri drugih oblikah obveščanja. Naj vas še enkrat spomnimo, da ima Glasnik naslednje organe, ki skrbijo za njegovo urejanje in izvajanje — delavski svet DO Žito, — odbor za obveščanje, — uredniški odbor, — zbor rednih sodelavcev in — glavnega in odgovornega urednika. Delavski svet sprejema in odloča o spremembah in dopolnitvah pravilnika, sprejema in odloča o spremembah temeljne vsebinske zasnove Glasnika, izvoli glavnega in odgovornega urednika na osnovi predhodnega mnenja družbenopolitičnih organizacij, odloča na drugi stopnji o pritožbi zaradi kršitve pravic. Odbor za obveščanje je družbeni organ. Njegove pristojnosti so: sprejema programe izdaj Glasnika in prilog, do- loča način objavljanja prispevkov in pogoje za javni odgovor, spodbuja vpliv delavcev na vsebino glasila, odloča o kriterijih in merilih za nagrajevanje avtorjev prispevkov ter imenuje člane uredniškega odbora. Uredniški odbor je izvršilno operativni organ odbora za obveščanje, odgovoren za redno izhajanje, za načrtovanje posameznih številk, za pripravo programa G lasni ka in pri log. Zbor rednih sodelavcev pa je posvetovalni organ glavnega in odgovornega urednika. Glavni in odgovorni urednik vodi strokovno delo v zvezi z urejanjem iz izdajanjem Glasnika, načrtuje vsebino posameznih izdaj, predstavlja in zastopa Glasnik in skrbi za zakonitost, pripravlja gradivo za odbor za obveščanje, uredniški odbor in seje delavskega sveta delovne organizacije, kadar razpravlja o Glasniku. 21. MAREC - MEDNARODNI DAN BOJA PROTI RASNI DISKRIMINACIJI 21. marca 1960. leta so bile v nekaterih južnoafriških mestih demonstracije v znak protesta proti zahtevi, da morajo vsi Afričani nositi knjižice o podatkih. Mnogo Afričanov se je miroljubno zbralo pred policijskimi postajami, da bi jih zaprli, ker so pustili doma svoje knjižice o podatkih. Na policijski postaji v afriškem delu Sharpevilla pa so policaji, oboroženi z brzostrelkami in puškami streljali v množico, medtem ko so reaktivni lovci preletavali mesto, da bi prestrašili demonstrante. Po poročilih je bilo 69 ubitih in skoraj 200 ranjenih, med njimi tudi ženske in otroci. Dne 26. oktobra 1966 je generalna skupščina Združenih narodov proglasila 21. marec za mednarodni dan za odpravo vseh vrst rasne diskriminacije. Obletnic tega dne se spominjajo v vseh organih Združenih narodov, v specializiranih agencijah, mednarodnih nevladnih organizacijah in sredstvih javnega obveščanja. Na svojem zasedanju leta 1972 je - skupščina OZN pozvala vlade in svetovno skupnost, naj vsako leto praznujejo teden solidarnosti s kolonialnimi prebivalci Južne Afrike, ki se borijo za svobodo, neodvisnost in enakost pravic. Predlagala je, naj teden prično praznovati 25. maja, ko je dan osvoboditve Afrike. Skupščina je nadalje predlagala, naj se organizirajo javna zborovanja, da bi se podkrepilo prispevanje skladu za pomoč v borbi proti kolonializmu in apartheidu, ki ga je ustanovila Organizacija afriške, enotnosti. Prav tako se je skupščina odločila začeti desetletje za akcijo v boju proti rasizmu in rasni diskriminaciji. Kaj je apartheid? Apartheid, kar pomeni ločenost, je naziv, s katerim je vlada Južne Afrike imenovala svoj sistem rasnega zatiranja in izkoriščanja. Ta sistem omogoča belcem, ki predstavljajo manj kot eno petino prebivalstva, da vodijo politiko Južne Afrike. Voditelji južnoafriške vladujoče stranke trdijo, da rase morajo biti ločene in medsebojni kontakti omejeni na najmanjšo možno mero, da se izognejo konfliktom, ki jih povzroča tako imenovani ločeni razvoj različnih skupin, ter nadaljujejo beli nadzor in oblast nad ..temnopoltimi rasami, ki so na nižji razvojni stopnji civilizacije". Generalna skupščina Združenih narodov je obsodila apartheid kot zločin proti človeštvu, varnostni svet ga opisuje kot nagnusnega za zavest človeštva. Apartheid so obsodila vsa telesa Združenih narodov, ki imajo na skrbi vprašanja človekovih pravic, rasne diskriminacije ter kolonizacije in skoraj vse države članice Združenih narodov, med njimi tudi Jugoslavija. Bivši južnoafriški ministrski predsednik Hendrik F. Vervvoerd pa je leta 1963 rekel v skupščinskem domu: „Če se omejimo na bistvo problema, je ta nič drugega kot to; mi hočemo Južno Afriko obdržati belo, obdržati jo belo lahko pomeni samo eno, to je bela oblast, ne nadzorstvo, temveč kontrola in nadoblast." SKUPftO DElOZfl SKUPflS CIIIC Na seji Sveta delegatov 15. marca je ob podatkih zaključnega računa glavni direktor Bogo Bratina dejal, da nikoli ni nič tako dobro, da nebi moglo biti še boljše. Z rezultati našega poslovanja ne moremo biti povsem zadovoljni. Vsekakor moramo ugotoviti slabosti in napake odpraviti. Zbrane podatke za celotno delovno organizacijo in za posamezne TOZD moramo temeljito proučiti, izluščiti probleme in se dogovoriti o najučinkovitejših in najprimernejših ukrepih. Posvetiti se je potrebno izkoriščenosti zmogljivosti in organizaciji dela, nabavni in prodajni politiki, stroškom poslovanja v celoti, proučiti smotrnost zaposlovanja in izkoriščenost delovnega časa, investicijske usmeritve in razvojne smeri. V času splošnih integracijskih procesov pa smo v Žitu priče prav nasprotnih stremljenj. Vse premalo se zavedamo medsebojne povezanosti in soodvisnosti dejavnosti, združenih v kombinatu, kar terja enotne ukrepe. Posamezne akcije posameznih TOZD so sicer lahko uspešne in koristne, vendar zmerom le za kratkoročno obdobje in ne za celotni kombinat. V delovanju za čim večji dohodek Žita moramo razmerja in odnose med TOZD urejati na osnovi načel zakona o združenem delu. Samoupravni organi in individualni poslovodni organi so dolžni pospešeno urejati dohodkovne odnose. TOZD ne bi smele iskati rešitve za višji dohodek zunaj kombinata, krepiti moramo notranjo enotnost, saj je naš interes skupen in je uspeh od te enotnosti tudi odvisen. Osebni dohodki delavcev so res odvisni od dohodka TOZD, vendar pa tudi od rezultatov celotnega kombinata. Skupne službe so prav tako potreben in enakopraven del te celote. Vložimo torej vse napore v to, da bo namen in cilj združevanja dosežen! KAKO SMO POSLOVALI V LETU 1977 Poročilo o poslovanju v letu 1977 je obdelano v globalnih postavkah, ki se nanašajo na celotno delovno organizacijo Žito. Objavljamo podatke in komentar, ki jih je za obravnavo na Svetu delegatov pripravila plansko-analitska služba. V tabeli pregleda realizacije plana za leto 1977, če globalno upoštevamo vse dejavnosti kombinata, je fizični obseg proizvodnje realiziran 102,5. Čeprav nam ta preseg ne pomeni toliko, saj tu združujemo vse dejavnosti kombinata, nam kaže količinsko stopnjo rasti, ki se že vsa leta giblje okrog 2 %. Boljšo sliko nam kažejo posamezne dejavnosti ter primerjava s planirano količino. Mlinarstvo dosega oz. presega planirano količino na račun dela ob prostih sobotah in nedeljah. Vendar tako stanje ne more trajati v nedogled in prva naloga je rekonstrukcija mlinske industrije, če hočemo dosegati predvideno mlevsko kvoto v okviru Slovenije. To dejavnost, ki je visoko akumulativna, zato je zanemarjanje te industrije popolnoma neopravičljivo, že 20 let predstavlja osnovo za razvoj vseh dejav nosti kombinata, ki so se do danes razvile. Tudi za mlin Bistra, čeprav ne dosega planiranih količin in ne ustvarja dohodka oz. ni akumulativen, bi pomenila izgradnja novega mlina zaostale žitarice veliko pridobitev. To področje mlinarstva je zapostavljeno pri investicijah in pri razvoju in razširitvi tržišča. Pekatete ne dosegajo plana — trg je nasičen, v razvoju in širini izbora so nas prehiteli že vsi proizvajalci v Sloveniji. Poleg tega se ubadajo Pekatete še s številnimi zastoji in prekinitvami zaradi okvar na linijah, ki so dotrajane. Pekarne v kombinatu so realizirale postavljeni količinski plan 100,5, čeprav smo si s srednjeročnim programom razvoja zastavili cilj, da bo letna stopnja rasti 3%. Stremeti moramo za tem, da bo struktura proizvodnje izboljšana, in sicer v korist posebnih kruhov in peciva, ki so akumulativni. Specifičnost te dejavnosti je, da so cene pod družbeno kontrolo in ustrezne korekture cen kruha in peciva ne sledijo vzporedno večanju stroškov proizvodnje na račun podražitev med letom. Konditorstvo v celoti planiranih količin za leto 1977 ni doseglo, manjka 1 %. Količinsko proizvodnjo je pogojevalo tržišče. Proizvodnja je predvsem v I. polletju lanskega leta stagnirala zaradi neurejenih cen finalnih proizvodov, medtem ko je bila cena repromateriala že povečana za okoli 15 %, pri kakao proizvodih pa kar za 35 %. Izguba v I. polletju bi bila večja, če nabavna služba ne bi pravočasno preskrbela zadostne količine surovin in embalaže po ugodnejših cenah. Vidno odstopanje od plana je pri mehkem pecivu, in sicer za 17,8 %. Možnosti prodaje teh proizvodov na jugoslovanskem tržišču so še odprte, zato so v čim krajšem času potrebna investicijska vlaganja za razširitev tovrstne proizvodnje. Če obravnavamo poslovanje kombinata kot celoto, lahko ugotovimo, da je bilo dokaj uspešno. Celotni prihodek v letu 1977 je znašal 1.548.620.914 din, kar je za 26 % več kot v predhodnem letu in 13 % več od planiranega. Porast celotnega prihodka gre deloma tudi na račun porasta cen, kar je razvidno iz posebnega poročila prodajnega sektorja. Višina porasta celotnega prihodka v primerjavi s predhodnim letom se giblje od 10 % pri DSSS do 33% pri Pekarni Ljubljana. Največji porast nad planiranim celotnim prihodkom pa so dosegli Mlini Ljubljana v višini 29 %. Malo pod planiranim celotnim prihodkom so 3 3 a. a. ro cd 7T 7? vi vi vi VI TJ -U 5" m 3 VI vi TJ —* —1 5T to CD 3 vi vi vj 05 CD vj vi -» M M 45 00 45. C0 00 M M O Ul C) 00 00 Ul O 00 45 45 Ul 00 Ul S 00 M M N) 00 O) Ul 00 00 -P* M o io ui m on Ul -» £ o Ko bo Ji O 00 00 Ul 45 O) vi OJ vi 45 -» _ _ 'O 'vi #5 rt M VI NJ NO M r°> O O) 45 O M OJ O vi O 45 45 00 O 00 Ul bo io 1-5 Ul Ul 00 45. 45 -5 b OJ bo OOJ£ o CD I s -5 M 00 OJ o o I M M on b 00 CD -5 OJ bo in oo oo oj oo oo on Ko vj 45 M Ni oo on bo OJ bo -» nj on 0 0-1 45(0(0 OJ -» Ni Ul 45. 03 "O CD 7T O O CD a 7? CD -o CD 7T t; m 3 O o 3 3 ST 0) TJ O o< jV O. O 3 K o 3 or i' r+ C/> 7T C TJ Q) is CD 2. 7T X" CZ) vi XI vi Vi ■u' 5T 05 3 VI vi CD II OJ o TJ -» -» sr «o co 3 vi vi ^ vi OJ CD vi vi OJ Ul Ul -» 00 00 Ko oo Ko OJ Ul OJ O OJ 00 vi Ko bo OJ —* 00 OJ NJ OJ NJ 00 CD -I Ul 00 45 ki NJ OJ S O OJ Ul 00 NJ 00 OJ vi b CD Ul NJ CD oo b OJ 00 NJ 00 O 00 00 00 NJ y CD OJ O 00 bo bo nj O NJ 45 00 45 vi vi 45 45 £00-1 O 45 CO š £ 45 NJ b vi CD O "O co ^ 45 b Ko S CO j. Ul 00 vi ^ -*OJO CL l-i b Ko '53' O vi 00 O vi vi -i NJ OJ CD CO NJ vj NJ 45 OJ 00 45 vi O 00 OJ 45 CO 00 vi NJ 45 O 45 01 b O O co CO Ul CD NJ NJ O VI 00 O 45 Ko bo oj oj vi 45 O 00 b i-i b OJ 45 vi vi 00 Ul o C/J C/J 00 H Q> O" CD 3. 3" CD 00 vi NJ O 45 00 vi 45 00 CD O vi > TJ i- o 1 8. to 3 O CD O 5. to O ‘to" C/3 ?T 5f D. Ul NJ 00 OJ b bo —i vi -5 00 Ko —i O -• 45 O VI 00 -1 45 b bo -5 OJ NJ -i b b oo Ul OJ OJ o a o> 3 CD 7T o< 55’ CD 'S o. o 3" O » a o 3" 8. CD ?r NJ 45 OJ vi -j 00 b 45 b oo o 45 oo co oo b b b co vi vi 45 CD 00 00 VJ 45 S b oo o Ul o NJ NJ -i vi 45 00 M o O 3 g; oo (X /V (e CD 3 O ro O- O to S" 3 e O 3 £ O o o a CD to o 7 7 g- ■O -O g. 3 3 to CD CO CO to to a. o. o o 3" 3" O O O- o. jr isto cd to £ O 'g: O" y 3 S » 8- ^ Is-;- OJ T3 CD 3. Q3 ^ W J 3 2. 3 o S S ji S" o- g to n to’ NJ -i-i-i O Ul NJ O -i CO b vi vi '_i N) -i 00 00 NJ O Ul 00 Ul NJ O b Ko b b l-i -1 OJ O vi NJ CD -1 NJ 00 00 NJ O 00 b o vi bo -1 co OJ OJ to 00 b l-i Vi VI r* P i* bo ss -1 NJ 00 NJ 45 vi NJ -»OJ CO Ul 4» b to b bo b 00 O vi -1 00 NJ CO Ul 00 Ul b vi l-i 45 b O 45 vi CD OJ Ul 00 NJ -1 00 00 NJ 00 O 45 00 00 O -1 NJ OJ O 00 00 00 45 NJ o Ko -1 NJ O NJ Ul 45 o b b b 45 45 o Ul Ul OJ vi b b OJ co 00 00 -1 VI Ul bo Ul CD NJ 00 NJ 45 -1 -1 Ul b 1j Ul -1 45 Ul b Ko Ul vi OJ Ul NJ -1 00 Ul -1 vi OJ Ul NJ VI b 00 o š o ■-» bo 45 00 00 OJ -1 45 Ul NJ NJ -1 -1 00 OJ Ul NJ -1 O 45 Ko b 45 '-1 CD Ul 00 45 OJ VI 45 NJ OJ Ul Ko 45 Ko b b Ul Ul Ul -» vi NJ OJ co vi vi vi NJ -1 NJ 00 00 O NJ CO 45 00 NJ Ul NJ O 45 45 o o 00 00 1» io io b -1 00 00 NJ Ul o co 00 Ko b b b 00 NJ CO -> CO Ul 00 45 NJ 00 NJ NJ CO 45 Ul 01 _» 00-5-1-1 OJ 00 Vi NJ 00 7; > H m o o 33 C- > 33 CD SL to o ‘to’ CD vi OJ TJ to 3 co vi vi 33 to to_ to o ‘to' (D vi VI CD 3 Vi °-ŽT vi v OJ g CD vi vj N > o m N1 < r C/J 7; o -i 2 m o > TJ 33 51 O o 2 o E * 2 > 55 DJg o S o < m o m r H < m N > Tabela delitve celotnega prihodka Šumi Ljubljana in Imperial Krško, Pekarna Kranj pa je dosegla predvideni plan samo 82 %. Ob ugotavljanju celotnega prihodka je potrebno povedati, da so znašali eksterni popusti v letu 1977 skupaj 148.424.921 din, kasa skonti 6.296.036 din, interni popusti pa 13.939.294 din. Eksterni popusti in kasaskonti zmanjšujejo celotni prihodek in tudi čisti dohodek. Porabljena sredstva so v letu 1977 kar za 25 % večja od porabljenih sredstev v predhodnem letu in za 12% večja od planirane porabe. Indeks porasta je za 1 indeksno stopnjo nižji kot pri celotnem prihodku, kar je ugodno vplivalo na višino ustvarjenega dohodka. Porast materialnih stroškov gre nekoliko tudi na račun porasta cen surovin. V porabljenih sredstvih so zajeta tudi sredstva oziroma celotni prihodek za delovno skupnost ter amortizacija nad predpisano stopnjo, minimalna amortizacija pa je prikazana v tabeli delitve celotnega prihodka posebej. Družbeni proizvod je v letu 1977 za 34 % večji od realiziranega v predhodnem letu in za 17 % več od planiranega. Tako visok porast družbenega proizvoda kaže na dokaj visoko uspešnost poslovanja v letu 1977. Minimalna amortizacija je za 33 % večja od predvidene, predvsem zaradi valorizacije osnovnih sredstev. Na splo-šnota način amortizira v nekaj letih, potem se pa osnovna sredstva knjigovodsko izkazujejo kot brez vrednosti, zato je tudi nizka vrednost poslovnih skladov. Tekom leta bo zaradi tega potrebno temeljito razmisliti o politiki amortizacije osnovnih sredstev. Dohodek je bil v letu 1977 34 % nad realizacijo v predhodnem letu in 16% nad planiranim dohodkom. Podobno kot pri družbenem proizvodu lahko ugotovimo, da smo dosegli dokaj velik porast dohodka v letu 1977. Del skupnega dohodka tujih oseb in obresti niso bile posebej planirane, ampak so bile planirane v pogodbenih obveznostih. Zaradi posebnega načina obračuna v obrazcu poslovni uspeh je realizacija prikazana posebej. Pogodbene obveznosti so znašale 20 % več ko je bilo realizirano v letu 1976 oziroma 84% planiranega, če pa prištejemo obresti, pa jih je 50 % več, kot je bilo planirano. Stroški za obresti precej hitro naraščajo, za kar je vzrok predvsem v najemanju kreditov, za investicijska vlaganja, deloma pa tudi za obratna sredstva, kar pa so seveda med seboj povezane kategorije. Zakonske obveznosti so za 70 % nad realizacijo v letu 1976 in 33% nad predvidenim planom. Ta porast je sicer izredno visok, zato bo potrebno v prihodnosti skrbno pretehtati, kakšne samoupravne sporazume podpisujemo. Enako velja tudi za pogodbene obveznosti. Cisti dohodek znaša za kombinat v letu 1977 skupno 224.885.663 din in je za 33% večji kot v predhodnem letu ter 10 % nad planiranim. Porast je samo nekoliko nižji kot pri dohodku in družbenem proizvodu, kar je rezultat sicer nekoliko večjega porasta zakonskih in pogodbenih obveznosti, vendar lahko ugotovimo dosti visok porast čistega dohodka. Strukture čistega dohodka po posameznih TOZD ne bomo posebej ugotavljali, ker je podobna kot struktra dohodka. Osebni dohodki so bili v letu 1977 realizirani v skupnem znesku 175.310.491 din, kar je za 24% nad realiziranimi v letu 1976 in 6 % nad planiranimi. Vendar so vse TOZD izplačevale osebne dohodke v skladu z branžnimi sporazumi. Porast osebnih dohodkov je bila najnižja v TOZD Mlini, nato sledi DSSS, največ jih je na poprečju, najvišji porast pa je bil v Imperialu 36 % in Gorenjki 32 %. Manjša pa so odstopanja od planskih predvidevanj. Ostanek čistega dohodka za sklade je porasteI v primerjavi z letom 1976 za 80 %. Glede na plan leta 1977 pa je za 32 % višji. Tudi ti dostotki porasta kažejo na dosti boljše gospodarjenje, kot v predhodnjem letu. S staljšča razporeditve Volitve delegatov 9lci/nik n čistegadohodka v poslovne sklade pa je v letu 1977 precej slabša situacija. Razporeditve sredstev v poslovni sklad so bile relativno majhnepredvsem zaradi nekajkrat večjih razporeditev sredstev oziroma čistega dohodka v sklad skupne porabe, kot v predhodnem letu. Vzrok je predvsem v tem, da smo večji del sredstev za regres za prehrano zagotovili v skladu skupne porabe, ker se je namreč do sedaj regresirala prehrana iz tekočega dohodka. Nadalje se je del sredstev namenil za stanovanjsko izgradnjo. Zgornje razporeditve sredstev v poslovni sklad ne prikazujejo ali pa vsaj v manjši meri reprodukcijsko sposobnost. Kot že omenjeno, imajo TOZD zelo močno pospešeno amortizacijo nad minimalno, katera je zaenkrat vključena v materialne stroške. V letu 1977 je bilo skupno obračunane pospešene amortizacije 2 % več kot v predhodnem letu ter samo 78 % planiranega zneska. To vsekakor povzroča nekoliko manjše možnosti za planirana investicijska vlaganja ob tem, da vežemo likvidna poslovna sredstva v nekatera obvezna posojila. V letu 1976 je bilo obračunano in odvedeno v rezervni sklad skupno 3.101.305 din sredstev, v letu 1977 pa 4.745.825 din. Del sredstev rezervnega sklada se lahko koristi v poslovne namene in pomenijo zato tudi prispevek k boljši likvidnosti oziroma prosta sredstva za poslovne namene. 12 glo/nik PREGLED FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE Vlil. kongres ZKS O izidu volitev 9. marca bomo poročali v naslednji številki Glasnika Osmi kongres ZKS se je začel 3. aprila. Prisostvuje mu 593 delegatov ter 85 članov centralnih komitejev ZKS in ZKJ, 16 članov statutarne komisije ZKS in ZKJ, 7 članov nadzorne komisije in 25 članov častnega razsodišča ZKS. Med izvoljenimi delegati je 177 žensk, 161 delegatov je mlajših od 30 let. Delavcev iz proizvodnje in kmetov je 165, iz gospodarskih delovnih organizacij jih je 321. O poteku kongresa in d zaključkih bomo poročali v naslednji številki glasila. Plan 1977 Realizacija 1977 Mlini 65.122.700 68.847.987 105,7 — mlin Ljubljana 33.720.000 36.141.000 107,1 - Vir 9.537.000 9.756.724 102,3 — Homec 9.248.000 9.451.480 102,3 — Vrhnika 10.400.000 11.304.209 100,7 — Bistra 2.217.700 2.194.574 98,9 Pekatete 3.967.680 3.265.273 82,3 Pekarne 42.730.295 42.944.933 100,5 — Šmartinska 9.078.000 9.316.000 102,6 — Samova 7.623.000 7.231.103 94,8 — Lesce 4.798.500 4.890.485 101,9 — Tržič 1.475.000 1.503.374 101,9 — Kranj 4.370.000 4.198.132 96,1 — Kamnik 1.941.680 1.944.662 100,1 — Kočevje 1 250.000 1.301.842 104,1 — Trbovlje 2.471.000 1.466.650 99,7 — Vrhnika 2.270.000 2.427.595 106,9 — Novo mesto 3.800.115 3.940.195 103,6 — Črnomelj 1.530.000 1.611.509 105,3 — Krško 2.600.000 2.627.967 101,0 — Radomlje 523.000 485.369 92,8 Konditorstvo 9.842.400 9.763.336 99,2 — Šumi 5.084.000 4.769.000 93,8 — Imperial 2.083.800 2.049.693 98,4 — Mehko pecivo 1.300.000 1.531.952 117,8 — Gorenjka 1.374.600 1.412.691 102,7 SKUPAJ KOMBINAT 121.663.075 124.821.529 102,5 Vabimo vse, ki imajo kakršenkoli zanimiv dokument, gradivo ali fotografijo o nastajanju in razvoju dejavnosti, združenih v živilski kombinat ZlTO, da nam jih posredujejo. Mogoče bi ga lahko porabili za almanah, ki ga bomo izdali ob 20-letnici obstoja Živilskega kombinata ŽITO. Vse poslano gradivo vam zagotovo vrnemo. Informativna služba Zadovoljstvo po delovnih uspehih glo/nlk 13 ŽIVIO! Živio! je v temo odmeval, globoko se je zajedel v njegovo telo. Molk je zlato! Kadar so prazniki mi ni treba v službo. Rana ura zlata ura! Ptice so odletele na jug. Iščem te, prijatelj! II Zasejal sem seme v brezmejne brazde zorane zemlje. Ljudje so mi pomagali. Od vremena je odvisen pridelek! Vreme b.p. Seme ni vzklilo! RAZMIŠLJANJE NAGLAS Lahko so se šli slepe miši, brez mačka. S Marsikomu bo vroče decembra, pri letni inventuri. e Ko je prišel na boben, so mu vzeli note. e Zakaj pri nepokritih investicijah ni temeljni kamen kamen spotike. e Tiste, ki so namazani z vsemi mažami, najtežje zavohamo. m Na spojih tračnic je monotono poskakoval in ropotal vlak. Sam v vagonu. Drevesa, polja ... beže mimo mene. IŠČEM! IV Vrgel bi vedro peska v puščavo pa ne vem zakaj. Zlil bi vedro vode v morje pa ne vem zakaj. Zasadil bi smrekov gozd pa ne vem zakaj. Storil bi..... Zate, prijatelj! Nagrajevanje po delu seje, žal, mnogokje spremenilo v nagrajevanje po obrazih in osebni priljubljenosti. Na občnem zboru OOS DSSS je bila udeležba 56-odstotna. Kje je bilo 44 odstotkov zaposlenih v DSSS? Morda na svojem delovnem mestu? Ker naš Glasnik izhaja le enkrat mesečno, boste o vseh dnevnih dogajanjih najbolje obveščeni, seveda iz zanesljivih virov, med čakanjem na vašo skodelico kave. Soglasje za izplačevanje bonov za prehrano velja do 1. julija 1978. Kaj potem? DUŠAN KOČEVAR V Bil sem sam na cesti. Nikjer nikogar, samo lep vogal hiše. Še nekaj korakov in bom doma. Zdrži še malo, si pravim. Jaz ne morem več. Moker zid, luža na cesti. Olajšanje. — Le kaj tl na njej ni všeč. saj je takšna kot bonbonček?! — Ravno to, sem diabetik! K članku Mi med seboj 14 gla/nik nokvp RIIK zci/čitnih /red/lev Z odlokom Zveznega izvršnega sveta je določeno.da morajo občani imeti kot minimum obveznih sredstev za osebno RBK zaščito pred vojnimi akcijami: prvi zavoj, zaščitno masko, zaščitni plašč in standardni osebni pribor za dekontaminacijo' Organizacije združenega dela in druge organizacije in organi pa so dolžni imeti kot minimum obveznih sredstev za kolektivno RBK zaščito svojih delavcev: na vsakih 50 zaposlenih eno priročno lekarno, ena nosila in en komplet za dezinfekcijo in dekontaminacijo ljudi; na vsakih 10 zaposlenih pa en ' komplet za dekontaminacijo predmetov. OZD mora imeti še čitalec osebnega dozimetra, radiološki detektor, en kemični detektor ter en osebni radiološki dozirfieter. Potrebno je torej predvideti finančna sredstva za nabavo in določiti, kje in kako bo ta oprema shranjena. Za kolektivno RBK zaščito stanovalcev v stanovanjskih hišah so organi in organizacije, ki upravljajo stanovanjske hiše, dolžni preskrbeti kot minimum obveznih sredstev na vsakih 20 stanovalcev ena nosila in eno priročno lekarno, za vsako hišo pa komplet za dekontaminacijo. Odlok pravi, da je organ ali organizacija poskrbela za minimum obveznih zaščitnih sredstev, če enota za civilno zaščito, ki so jo ustanovili, razpolaga z njimi. Skupščina mesta Ljubljane je v zvezi s tem določila, da morajo biti te obveznosti izpolnjene do 31.12. 1980. Ta akcija je že v teku, še posebno v organizacijah združenega dela, večji ali manjši problemi nastajajo drugod. Najteže bo zagotovo opremiti družinske člane delovnih ljudi, ki niso vključeni v strukture SLO in DS. Tistih, ki so vključeni v razne strukture splošnega ljudskega odpora, je v Ljubljani približno 30 odstotkov. Zanje bo opremo nabavil ustanovitelj enot. Med tistimi pa, ki si morajo po odloku zaščitna sredstva proti RBK nevarnostim kupiti sami, je 20 odstotkov mladoletnih otrok, 12 odstotkov starejšega, večinoma oskrbo- vanega prebivalstva, ostali pa so matere z otroki do 7 let in tisti, ki zaradi zdravstvenih razlogov niso razporejeni. To torej pomeni, da bi morali osebna RBK zaščitna sredstva kupiti sami ravno tisti, ki imajo najnižje dohodke ali pa so celo brez njih. Uprava za ljudsko obrambo pri skupščini mesta Ljubljane je pozvala mestni inobčinski sindikalni svet, naj takoj sprejmejo programe za sindikalne organizacije v organizacijah združenega dela, da začnejo reševati problem kreditiranja delavcev pri nabavljanju osebnega zaščitnega kompleta. Tako naj bi tudi naše sindikalne organizacije predlagale primeren način, kako bi tistim, ki sami ne bodo zmogli, pomagali izpolniti obveznost. Sredstva RBK so draga, vendar potrebna ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se sodelavcem v finančno gospodarskem sektorju iskreno zahvaljujem za pozornost, izraženo sožalje in darovano cvetje. Ana Marija Frol IZ ZGODOVINE KPJ 1928 MAJ — V Moskvi je bilo posvetovanje Kominterne, ki je prineslo Odprto pismo Izvršnega odbora Kominterne članom KPJ. V Pismu so postavljene pred partijo naslednje naloge: likvidacija frakcijskih borb. Imenovano je novo vodstvo z Djurom Djakovičem na čelu. 6.-14. NOVEMBRA - V Zagrebu je bilo sojenje sekretarju MK KPJ za Zagreb, Josipu Brozu in skupini komunistov, imenovano „Bombaški proces". Josip Broz je obsojen na pet let zapora. Njegovo obnašanje na procesu je bilo odraz razredne zavesti in zrelosti partijskega vodstva, zraslega iz delavskih vrst. 1929 6. JANUARJA — Kralj Aleksander je ukinil Vidovdansko ustavo in razpustil Narodno skupščino. Na osnovi zakona o kraljevi oblasti in vrhovni državni upravi, ki je bil objavljen istega dne, je kralj postal ..nosilec vse oblasti v državi" — uvedel je absolutizem. Novo vlado je sestavil general Petar Živkovič. 25. APRILA — Pri Sv. Duhu, na jugo-slovansko-avstrijski meji so žandarji ubili Djuro Djakoviča, organizacijskega sekretarja CK KPJ, in Nikolo Hečimo-viča, sekretarja Rdeče pomoči Jugoslavije. 3. OKTOBRA — V lada generala Petra ŽIvkoviča prinese Zakon o imenu in razdelitvi države SHS na upravna področja. Država je dobila nov naziv — Kraljevina Jugoslavija — in predvidena je bila nova porazdelitev ozemlja na devet banovin. 1930 15. OKTOBRA - Policija je v Zagrebu ubila člana Politbiroja CK KPJ Risto Samardžiča. 1931 3. AVGUSTA — Kralj Aleksander je ljudstvu ..daroval" ustavo. Z ustavo je predviden dvodomni sistem. Senat in Narodna skupščina, kralj pa ima pravico sklicevati in razpuščati skupščino. 1934 AVGUSTA — Po izteku petletnega pripora in odhoda na Dunaj je bil Josip Broz kooptiran za člana Politbiroja in se takoj zatem vrne v domovino. V začetku leta 1935 odide v Moskvo na delo v Balkanski sekretariat Komunistične internacionale. 9. OKTOBRA — V Franciji izvršijo atentat na kralja Aleksandra. Atentat so organizirali ustaški emigranti iz Italije. Veleslalom: Enajsta zimska Živiliada je mimo. Letos — po pričakovanju — nismo zasedli prvega mesta, temveč smo v skupni razvrstitvi ekipno drugi. Zagotovo tudi za takšen rezultat Žitovi smučarji zaslužijo čestitke! V Kranjski gori je 24. februarja tekmovalo 376 smučarjev — živilcev, 310 v veleslalomu, 66 pa v tekih. Bili so iz 13 delovnih organizacij. Množičnosti torej ne moremo oporekati, tudi organizatorji — to pot ljubljanska SOZD Emona — so se zelo potrudili. S te strani ni bilo napak, da bi bil sneg boljši, pa res ni mogel nihče nič ukreniti! Žitovci so se uvrstili dvakrat na prvo mesto, enkrat na drugo, trikrat na tretje, dvakrat na četrto, dvakrat na peto in enkrat na šesto mesto, druge uvrstitve so bile slabše. Ekipno so ženske v veleslalomu druge, moški četrti, skupna ekipna uvrstitev je drugo mesto. V tekih so zasedli skupno tretje mesto. moški — A: 2. Humerca Janez 17. Golob Igor 18. Kajdiž Janez 22. Kovač Jure 24. Praprotnik Rudi 40. Mazi Matjaž 43. Zupančič Franc 62. Fister Janez 69. Fister Brane 76. Kolar Jože Skupno 101 etekmovalec moški — B: 17. Vidic Drago 27. Špendal Franc 41. Grafenauer Toljen 47. Šarc Andrej 51. Marn Franc 57. Preskar Jože 63. Selak Željko 65. Černetič Marko Skupno 79 tekmovalcev Rezultati so takšni: Veleslalom: ženske — A: 22. Primic Mojca 32. Jerše Milojka 37. Virant Slava Skupno 48 tekmovalk ženske — B: 1. Koder Marija 6. Strmecki Mojca 14. Kokol Saša Skupno 24 tekmovalk ženske — C: 3. Rojina Cveta, 5. Gorše Milena Skupno 6 tekmovalk Ekipno ženske: 1. Emona 2. Žito 3. Kolinska 4. Živila Kranj 5. Fructal Alko 6. Ljubjanske mlekarne 7. Merx 8. Stovin 9. Etol Celje 10. Pivovarna Union 11. Dana N a zdravje uspeh ov moški — C: 3. Ažman Franc 4. Pirc Jože 15. Kuret Arsen 26. Veber Blaž Skupno 42 tekmovalcev Ekipno moški: 1. Merx 2. Emona 3. Kolinska 4. Žito 5. Živila Kranj 6. Pivovarna Union 7. Slovin 8. KŽK Kranj 9. Ljubljanske mlekarne 10. Droga Portorož 11. KK Gornja Radgona 12. Mariborske mlekarne 13. Etol Celje REZULTATI TEKA: moški — A: 1 1 1 moški — B: 1 ženske — A: 1. Praprotnik Rudi 4. Humerca Janez 9. Hrustelj Franci 11. Mazi Matjaž 13. Polovšek Lojze 16. Mulej Jože 5. Pirc Jože 19. Trček Franc 3. Šimenc Magda 7 6 g m/mn Skupna uvrstitev v tekih na smučeh: 1. Emona 2. Kolinska 3. ŽITO 4. Ljubljanske mlekarne 5. Fructal Alko 6. Pivovarna Union SKUPNA EKIPNA UVRSTITEV: 1. Emona Ljubljana 2. ŽITO Ljubljana 3. Kolinska 4. Živila Kranj 5. Merx Celje 6. Ljubljanske mlekarne 7. S lov in Ljubljana 8. Pivoarna Union 9. Etol Celje Po desetih zaporednih zimskih tekmovanjih slovenskih živilcev smo torej izgubili pokal. Nikakor pa tega ne moremo šteti za neuspeh. Najprej zato, ker nismo prav veliko naredili za to, da bi bilo bolje. Žitovi smučarji so se pripravljali le vsak zase, razen tekme s Kolinsko in enega treninga dva dni pred Živiliado. Še zmerom pa velja, da se brez m uje še čevelj ne obuje, toliko manj pancar! Ko se odločamo za čas, ki naj bi ga porabili za rekreacijo ali še posebno za denar, ki naj bi ga porabili za opremo, za vožnjo, za prijavnino, takrat je rekreacija zmerom malce odveč in nepotrebna. Ko pa na tekmovanju vidimo, kako nekatere delovne organizacije zastopajo na tekmo pripravljeni delavci, enotno oblečeni, se pritožujemo, češ, zakaj pa še mi nimamo tako? Žal pa danes le dobra volja ne zadostuje več, čeprav je enako res, da samo z denarjem tudi nikamor ne prideš. Oboje je treba. Za letos nam ne kaže najbolje. Iz sklada skupne porabe je za delo sekcij v Rekreacijskem aktivu dodeljeno le toliko, da bo zadostovalo za udeležbo na poletni in zimski živiliadi, zmanjkalo pa bo že za kakršnekoli treninge. Najem telovadnice, igrišča, kegljišča, strelišča stane kar precej. Množičnosti, ki je osnovni namen in cilj pri dejavnosti našega Rekreacijskega aktiva, s tem ne bomo dosegli pa tudi uspehov naših športnikov na tekmovanjih ne. Za malo denarja pač malo muzike. Pirc Jože na startu Trema pred startom Smuči je treba dobro namazati Ql