LISTEK. Vojni spomini. {JannS Goleo.) (Dalje.) V prodiranju za Rusi smo napredovali. Porinili smo jih nazaj preko Kolačič skoro do Brzosteka. Tukaj so se pa ustavili in dbbili ojačenja na pehoti in artileriji. Naše čete so bile vsled brze6e naglih pohodov izmučene ter prerejeue. Artilerije smo imeli malo in še to saine poljske toi:ove ter nerodne, stare havbice. Doslej smo se smejali mi ruskira podplatom, od Brzosteka nazaj pa oni našim. Napadli so nas z gotovo več kot 20kratno artiletijsko in pehotno premočjo. Nas ni bilo niti težko poriniti nazaj. Ko smo pa se spustili enkrat v tračnice že do takrat dovolj vežbanega. umika, smo jo puhali z isto naglico kot poprej Rusi pred nami. V enem dnevu smo bili nazaj za Jaslom, prepustivši ga za božič in novo leto sovražniku, ki je bil sveto obljubil, da poseti za praznike Jasločane. Pri tem umiku je ftrpel ua.jve6 naš regiment! Mi smo morali vedlno !ot zadnji zadrževati in muditi sovražnikn., da ni tišfial preveŠ drugim v lirbet ter pod pete. Ravno 24. deoerabra v jutro smo dospeli v mesteoe Zmigrod. Divizijonar sam je videl, koliko jo pretrpel naš polk v neprostanih praskah prošlih dni. Povabil nas je kot divizijsko rozervo v Zraigrod, da se odpočijemo za erien dan in nofi. Moj Bog! Kako &mo bili veseli, ker se nam je obetala boja prosta sv. do6. Saj biva v srcu vsakega filoveka oni bajni spomin na sveto, na božično noč. Saj ravno ta je bila prva, ki smo jo prebili dlaleč proč od domovine, na — bojnem polju. Kako so trepetala naša srca v nestrpnem pričakovanju: kedaj, kje in kako bomo pa6 prebili sv. noč? Da bi ne bilo vsaj ta večer bojev in spoj)adov! Po vdejstvitvi te srfine želje je goreSe hlepelo srce vojaka in častnika. In približala se je ta v strahu in trepetu pričakovana sv. noč. V plaftilo za prestane muke nain je ponudila mir in odpo^itek za eno, najblaženejtšo noČ. Obrazi nam vsem o bili nekako svečano, praznično veseli, ker smo se ripravljali, da praznujemo po* podedovani navadi v. noč s sveto slovesnostjo. Proti večeru 24. decembra sem stopil malo poeledat za tovarišem Franclom, ki je gradil nekje za Diestom most za prevoz artilerije. Za mestom ob cesti je bilo nabito polno našega topništva vseh kalibrov od pritlikavih gorskih topov do 15 cm težke havbice. Vsi ti topovi so streljali na vso mo6 in sapo. Pa sem le vpračal nekega artilerijskega ognjarja ('Feuer^erker): ,,Kam pa streljate s toliko vnemo na sam sv. večer?" ,,Na proti mestu prodirajoČP niske kolone", mi jo ndgovoril. Ta odgovor me je dregnil neprijetno in mi napnnl hledost v obraz. A ko sem se vrnil v mesto v krog svojih tovarišev, ki so že bili zbrani krog belo polRrnjene mize, so mi zatoniii spomini na ,.prodira.joče ruske kolone", videl sem pred soboj lo fiar sv. noči. Vefierjali smo resnih obrazov, kaT<or se spodo- bi za ta večer, zbrani po sinovsko krog sivolasega obersta. Po končani večerji nas je presenetil naš Franoelj včarobnosti božične noči z — božičnim drevescem. Sam Bog vedi, kje ga je bil iztaknil ter okusno okinčal z vsem potrebnim. Na sredino mize ga je postavil in sam g. polkovnik je prižgal svečiee. Vsi smo gledali vestno nepremično v brleče lučice in uživali opojnost te noči z otroško slastjo in poželjenjem. Potihnil je grom topov in prasket iz pušk — mesto in nas je objel mir sv. noči. Na sredini mize se je svetlikalo smrekovo drevesce, mi vsi smo se tišfiali krog teh lučic in srkali iz njih plamenčkov loslej tolikanj jiogrešano veselje in radost. Obrazi in srca so nam bila okinfiana z vencem prazničnega veselja, ko se je dvignil starosta-oberst, da bi nas tiagovoril, da bi nam nekaj povedal, ker se je čutil ofieta med sinovi. Solze so mu zaigrale v oČeh, ko iias je pogladil z zadovoljno očetovskim pogledbm in nam brenknil z na vojni tako sladko donefiim: ,,Tovariši!" Dalje ni govoril. Ostrmel je starček in se prijei v grozi za glavo. V trenutkih, ko smo mi pili v dolgih požirkih iz kupic svetonočnega veselja, se je nekaj doigralo, ker nas je hipoma pahnilo iz raja sv. noCi v prognanstvo — smrti. Skozi duri naše sobe je planil stotnik od brigade in vzkliknil razburiono: ,,Rusi so že vdrli na glavni trg mesta! — —« 97. polk jih mora takoj napasti in poriniti naza}lK ,'.'*ii« prlhodnlM.)