231 Letnik 42 (2019), št. 1 Zdenka Semlič Rajh: Sejni zapisniki občinskega odbora Mestne občine Maribor 1853–1863 (Kritična objava arhivskih dokumentov) Maribor: P okr ajinski ar hi v Maribor 2015–2018, zbir k a Gradivo za zgodovino Maribora XL– XLIII, 108, 180, 228 in 207 str ani Serija Gradivo za zgodovino Maribora (dalje G ZM) se je do de v etintride - set eg a zv ezk a pos v ečala pr ed v sem star ejšemu gr adi vu (v njej so bile na primer doslej obja v ljene listine, dok umenti iz mariborsk e mestne knjige, gr adi v o za čas od 1526–1748 , gr adi v o mariborskih ceho v , mestne obr ačunsk e knjige, gr adi - v o mariborsk e župnije s v . Janeza Krstnik a (krstne, por očne in mr lišk e knjige), gr adi v o r ef orm acije in pr otir ef ormacije t er gr adi v o e v angeličansk e post ojank e pri gr adu Betna v a v Mariboru, pričujoči zv ezki XL– XLIII pa se pos v ečajo zapi - snik om sej občinsk eg a odbor a Mestne občine Maribor in pr edsta v ljajo začet ek serije, v k at eri bodo pr edsta v ljeni zapisniki od leta 185 3 do 1941. Obja v a zapi - snik o v je na nek način logično nadalje v anje do sedaj obja v ljenih vir o v , saj pr ed - sta v ljajo izjem no bog at in pomemben zgodo vinski vir za pr euče v anje zgodo vine in delo v anja upr a v e v mestu Maribor v času od druge polo vice 19. st oletja pa v se do leta 1941. V XL. zv ezk u je obja v ljenih 23 zapisnik o v iz obdobja od 18. 2. 1853 do 7. 11. 1856. Zapisniki se po obsegu zelo r azlik ujejo, saj imajo nek at eri zgolj d v e str ani, nek at eri pa pr ek o deset . Nek at eri zapisniki v sebujejo priloge, del pa jih je tudi pečat enih s suhim pečat om. Za izdela v o sejnih zapisnik o v je bil odgo v or en sekr etar , ki g a je izv olil mestni s v et , zapisnik pa so poleg pr edsednik a podpisali v si na seji prisotni člani mestneg a s v eta in zapisnik ar . XLI. zv ezek prinaša 34 sejnih zapisnik o v za čas od 5. 1. 1857 do 9. 12. 1859, ki so sesta v ljeni po d v eh g la vnih vzor cih. V prvih je v u v odu najpr ej na v eden celot en dne vni r ed, nat o pa s sklicem na posamezno št e vilk o t očk e sledijo sklepi. V drugem primeru so t očk e dne vneg a r eda k ar spr oti do polnjene z ustr eznimi sklepi. Z XLII. zv ezk om, v k a - t er em najdemo 35 sejnih zapisnik o v iz časa med januarjem 1860 in decembr om 1861, se k ončuje dolgotr ajno obdobje k onstituir anja moderne občinsk e upr a v e, ki z izv olitvijo župana Andr easa T appeinerja naposled st opi na pot politične in družbene afirmacije. Let o 1861 je bilo za mariborsk o mestno upr a v o pomemb - no iz v eč r azlogo v: Maja 186 1 je spr ejela pr edlog dr . F er dinanda Domink uscha, ki se je za vzel za sklice v anje sej v t očno določenih časo vnih obdobjih, skr bno pripr a v o dne vneg a r eda in ja vnost dela občinsk eg a odbor a, k ar so namer a v ali zagot o viti z neposr ednim spr emljanjem in pripr a v o kr atkih ob v estil o pot ek u in v sebini v sak okr atne seje (z obja v o v deželnem časopisu). Junija 1861 je bil izdelan popis v seg a pr emoženja Občine Maribor (nepr emičnin, pr emičnin in k apitala, s k at erim je r azpolag ala občina). V (d oslej) zadnjem (XLIII.) zv ezk u, ki prinaša 31 sejnih zapisnik o v iz časa med januarjem 1862 in decembr om 1863, spr emljamo prizade v anja za pridobi - t e v mes tneg a statuta (t eg a leta so pripr a vili osnut ek zanj), s k at erim bi Maribor , ki ni želel biti zgolj podaljšana r ok a okr ajneg a ur ada, pridobil r azširjen lastni in pr eneseni delokr og. Maribor čani so se v začetk u leta 1863 pripr a v ljali na spr e - jem no v eg a la v antinsk eg a šk of a Jak oba Mak similjana St epišnik a, ukv arjali pa so se tudi s pripr a v o no v eg a požarneg a r eda. No v embr a 1863 so na zaht e v o Josef a Zahna (v odje ar hi v a v gr ašk em Joanneumu) v Gr adec pr edali pr ek o trideset li - stin, knjig in drugeg a ar hi v sk eg a gr adi v a Mestne občine Maribor , za k at er o pa je občina obdržala pr a vico do pr ost eg a dost opa in vpog leda v gr adi v o t er do izdela v e pr episo v . Mariborski mestni očetje so se na sejah občinsk eg a odbor a naj v eč ukv ar - jali z obrtnimi in k adr o v skimi zade v ami (z zasedbo delo vnih mest v mestni upr a - vi, plačami ozir oma njiho vim po višanjem), s financami (financir anjem občinsk e upr a v e in mes tnim pr or ačunom), dodelje v anjem občinskih podpor , por očnimi 232 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions do v oljenji, pr ošnjami za spr ejem v špital t er šolstv om (plače v anjem učit elje v). Pr a v ta k o so se dotaknili k omunalnih zade v , k ot je npr . os v etlja v a mesta, gospo - darskih zade v (najemnine in zak upi), ur editv e dodatne lek arne v mestu, usta - no vitv e občinsk e hr anilnice in cele vrst e drugih zade v . Obja v ljeni zapisniki v tak šni obliki še niso bili pr edst a v ljeni, čepr a v so sejni zapisniki Občinsk eg a odbor a Mestne občine Maribor za pr euče v anje zgo - do vine Maribor a nepogr ešlji v o ar hi v sk o gr adi v o, ki pa je bilo zar adi dejstv a, da je zapisano v nemščini in nemški k ur enti ozir oma nemški k urzi vi, do sedaj r e - lati vno malo upor abljeno. A vt orici je pri tr anslit er aciji prisk očil na pomoč mag. Boštjan Zajšek. Prvi štirje zv ezki sledijo ide ji znanstv eno-kritične obja v e zapisnik o v k ot zgodo vinskih vir o v in ohr anjajo v XXXVII. zv ezk u G ZM prvič pr edsta v ljeno po - sodobit e v izdaje v skladu z modernimi principi obja v zgodo vinskih vir o v in po - piso v anja ar hi v sk eg a gr adi v a po mednar odnih standar dih za popiso v anje. V sak zv ezek poleg kritične obja v e zapisnik o v v sebuje še zgodo vinski oris periode, opombe, kr ajša v e, po vzetk a v nemščini in ang leščini, seznam vir o v in lit er atur e t er imensk o k azalo. A vt orica dr . Zdenk a Semlič R ajh se je z zasta v ljenim pr ojekt om v sek ak or lotila ambiciozneg a in h v ale vr edneg a pod vig a, ki ji g a bo ob izpričani pr edanosti in str ok o vnosti t er z nesebično pomočjo ljudi, ki so jo podpir ali doslej, zagot o v o uspelo pripeljati do k onca. Alek sander Žižek Irene Kubiska Scharl in Michel Pölzl: Das Ringen um Reformen. Der Wiener Hof und sein Personal im Wandel (1766–1792). Mitteilungen des österreichischen Staatsarchivs Wien: Öst err eichisches Staatsar chi v , Gener aldir ektion, 2018, 756 str ani Pr et eklo let o je pri a v strijsk em drža vnem ar hi vu na Dunaju izšla že 60. št e vilk a r e vije Mitteilungen des österreichischen Staatsarchivs . T o aktualno št e - vilk o sta pripr a vila Ir ene K ubisk a Schar l in Michel P ölzl in jo naslo vila Das Rin- gen um Reformen. Der Wiener Hof und sein Personal im Wandel (1766–1792) . A vt orja sta s v oja spoznanja na podlagi r azisk a v ar hi v sk eg a gr adi v a zapisala na k ar 756 str aneh, k olik or jih ima publik acija sk upaj z imenskim in kr aje vnim k a - zalom. Monumentalnost r e vije se odr aža v enajstih pog la vjih, v k at erih a vt orja podr obno obr a vna v ata pr oblematik o delo v anja dunajsk eg a d v or a v času r ef orm cesarice Marije T er ezije in njeneg a sina Jožef a II. V prv em, u v odnem pog la vju je a vt orica r azložila pomen tak o imeno v ane - g a r azs v etljeneg a absolutizma in r ef orm, ki so bile izv edene v t em času. Dotakni - la se je tudi aktualneg a stanja r azisk anosti t eg a podr očja. Pri t em je opozorila na zelo dobr o r azisk anost obdobja t er ezijanskih in jožefin skih r ef orm, še posebej r ef orm na podr očju upr a v e, šolstv a in delo v anja rimsk ok at olišk e cer kv e. Kljub dobri r azisk anosti pa a vt orica ugota v lja pomanjk anje r azisk a v r ef orm, ki sta jih Marija T er ezija in njen sin Jožef II. izv edla z namenom r ef ormir ati delo v anje dunajsk eg a d v or a. V drugem pog la vju obr a vna v a vpr ašanje sor egentstv a za časa v ladanja cesarice Marije T er ezije. Najpr ej se pos v eti obdobju sor egentstv a nje - neg a moža F r anca Št ef ana med let oma 1740 in 1765. Zat em primerja t o sor e - gentstv o s sor egentstv om njeneg a sina Jožef a II. in pri t em opozori na podobno - sti in r azlik e med obema na podr očju delo v anja d v ornih ur ado v . Nazorno prik aže spr emembe, ki so se zgodile pri or g anizaciji in delo v anju d v ornih ur ado v med let oma 1740 in 1765. Ista a vt orica se v tr etjem pog la vju osr edot oča na upr a vne