Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Telephone: CHelsea 3-1242 Rer.itcrrd as Srrotid Class Matter September ~"»th. 194» at the Post Office at< New York, N. V., under Act of Congress of March 3rd, 1879. No. 281. — Stev. 281 NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER I 7, 19 40—TOREK, 17. DECEMBRA, 1940 Volume XLV1II. — Letnik XLVIIi. ANGLIJA PROSI FINANČNE POMOČI ANGLEŠKI ZAKLADNIŠKI TAJNIK V POGOVORU Z ZAKLADNICARJEM H. MORGEN-THAUOM . . . VELIKE RAZPRAVE O TEM Danes je bilo v Washingto-mi urniliio naznanjeno, do Združene i zvezno posojilo državi, ki jej države dale Angliji kako po-1 prenehala odplačevati Združe- Min. predsednik Severne Politik obtožen sleparije ojiU.. pa v»lej je imel kak iz- nim državam vojni dolg. Za- |rsjce v Londonu sojilo, j«* na časnikarski konft renei f.ovedala Mi>. Roos«»velt, ki jt* pripomnila, da hi hilo po njenem mnenju boljše, ako hi Amerika dala Angliji darilo me^to |Miil ogi'iij, tališče ameriške industrij«* i glede prisilnih pogajanj in pre-j povedi št raj kov ne razlikuje | *l«»st i od stališča nekaterih u-! nij-kih vodileljev. Z li se, da štrajki po nepo- Prejšnji teden je izjavil re-trebnem razburjajo le peščico publikaiiski kom:rejnik Le in uničevati narodnoohi amhni koti::resnikov, ki zahtevajo u- land M. Ford iz Californije, da' program, velja vi jen je vsakovrstnih po stav in ve, ki naj < Ino-ohrnmhiii Debata glede CIO Californijski kongresnik ForcI očita delavski organizaciji rušenje narodno-obrambnega pro grama. — Voorhis mu je primerno odgovoril. med njimi tudi posta- \ ganizaeijo (( I ia j i>i označila vsako pije prizadeva nekateri nuditi An govor, da n; naravnost o«lgo- to hočejo ..v »...v.. ..... voril na vprašanje. Slednji«" gliji pomoč na ta način, da hi : pa je vendarle odgovoril, da Anglija dobila posojilo, bodisi bo moral vsako i*isojilo odo- v gotovini, bodisi v blagu kot bi iti kongre.-. plačilo za angleške j>ose-ti oh j Znano je, da se vladni krog*, ameriški obali, ki bi Zdrir/e- | že nad en teden posvetujejo nim državam služile v ohrani-' g!ede jiosojila Angliji. Ravno1 bo. dovalne službi oblasti so aretirale | P«rtmenta, ki je zavrnil idejo J. M. Andrews, ki je izza smrti lorda fraigavona ministrski predsednik Severne lr-ske, je že o— Iz j«' Solum v angl. rokah Včeraj so Angleži zavzeli zadnje mesto v ter prvo važnejše Solum s«> nihaja o milj v notranjosti ni -tan maršala Rodolfa Cirazianija v njegovem prodiranju marinom olajšana. v Kg.pt in proti SiH*skeiiiu kanalu. Priho«lnji eijj je Bardia, ki j<- važno pri-tanišče in italjansko oporišče. Solnmu ill Capuzzu so Angleži med drugim plenom dobili tu di vee aerof.lanov. Zelo vroči l»oji so bili za ozko sotesko Haifa ja, ki je v>led sedanjih Uijev dobila ime Peklen-ka .soteska. Soteska se nahaja visoko v gorah ter vmli skirzi njo zelo ozka eesta. Xa -vojem iz Kgipta Italjani niso imeli tlruge |M»ti, kot i.k<»zi sotesko in angleške Uijne ladje s0 ravno na tem kraju , najUdj streljale na U-ži/e I^ihe, vsled eesar je soteska «lobi-l.i ime peklenska soteska. Spočetka so divjali hudi piušvav^ki viharji, ki so nosili velike množine jn-ska |h» zraku, m* laj pa je prieelo deževati, \sU-d eesar Angleži \ svojem*prodiranju v Libijo zelo o- vi rani. Angleški letulei neprestano bomlianlirajo ver italjanskih krajev v Libiji, med njimi Bardijo, Temini, KI (Sazala, To-hrnk, GulJ.a in K! Adem. I*«»ž:ir v Bardiji je mogmV videti na razlago <»<» milj. l'oro«"ilo iz Kaire pravi, da s«i v enem tednu Angleži vjeli | okoli 73,IKN> Italjanov ter so dobili vojni plen, ki je vreden mnogo miljonov dolarjev. V prodajo zemljiše in s posoja-I kraljem, min. predsednikom denarja ter ga dolže, dn (Miurehillmn, notranjim mini- s<* J1' posluževal ]»ošte v .slepar-strom Morrisonom in drugimi s\rin*. elani angleškeirii kabineta. , Leta VX\7> je kandidiral pri j ve«*jega pomena, kot je pa od-O eern k> razpravljali, ni hi-1 demokratskih primarnih vol: -! |o«"itev kakšne tretje stranke, h>iptu Solum;10 objavljeno, toda zdi se, da tvah za governerski urad, pa j pa naj je tretja stranka še ta- ' - ,-a mor- je bil poražen. ! Aretirani m» bili tudi štirje ji ho horha proti nemškim sUl.-. njegovi iislužbenei. K<. je po- jložil oUOM dolarjev varšeine, so ik Svo- gJl izpustili, da ho v s\o!m»«1: si kongres za indu-trijalno or (CIO) na v«e kri-un'.eiti program. Kaj kmalu ji* pa dobil odgovor. Demokrat Voorliis, ki je v obraz zabrusil, da take trditve ogrožajo narodno edinstvo. Taki in slieni oeitki so pada-' M tekom debate, ki jo je spro- j žil newyorski republikanski ■ kongresnik Taber z ugotovi- stavko v vojni industriji kot veleizdajniško dejanj«*. Xa kongresu je govoril John R. Steelman, rax natelj posre-. ;stotako iz C alifornije, mu , delavskega de-'- -i...........i......:i i- *...i: I — Da ohromi produkeijo letal. je ta or^onizaeija ]»o\"zro- naro- čila stavko pri Vultee Corporation v < 'aliforni ji. Zadrževala je pošiljatve letal, ki jili potrebuje ameriška armada za |\e/;banje pilotov. CIO povzroča štrajke v ladjedeliiieali. Izzvala je spore, ki so porazno vplivali na razvoj narodno - obrambnega programa. — < Irganizaei ja j»- izzvala stavko gozdarjev in Žagarjev. ustne skušnje veni, — rekel Steelman, — da jt» i sporazum, ki sta ga dosegli na-! ti, to pa vsledtega, ker morajo .-,protujoei m stranki, dosti i plačevati ilelavei izredno vi>o- tvno, da narodno - obrambni , . . , . . I ki preti ohromiti naso Ie>no m-p rog ram ne napreduje t;ik>»! , ... hitro kot bi moral napredova- ine-to v Libiji,"močno trdnjavo Capuzzo. 1 <,ol,iti Anglija nova mor- W1 poražen Kgipta ter je bil glav- "^ri>ka o!K»nš<*a na Irskem, da ' Aretiram so Angležev y I De Valera, preilscnlnik i ImmIui* irske države ni hotel odstopiti Angliji v južnem de- lu Irske takih oporišč. Ford ne bo dovolil glasovanja I. A. Capizzi. odvetnik Ford Motor Company, je izjavil, da (Ford pinl nobenim ] »o gojeni ne J bo dovolil med ilelavei glasovanja, ki ga je na zahtevo 1'uited Automobile Workers odredil delavski urad. — Nam je dobro znano, da unija ne zastopa niti majhne skupine naših delavcev, — je izjavil Capizzi. — Volitev ne Immiio dovolili pod nobenim po- počakal proeesa. Obtožniea proti njemu je vsebovana na <»•"! s strojem pisanih straneh. Sleparije je bil obtožen ž«' pre«! dvema letoma, pa so ura izpustili, ker je baje povzročeno škodo popravil. ko dobro poučena o vsem in naj še tako nepristransko razsoja. Prisilno posredovanje v kakršnikoli obliki m v soglasju z ameriškimi metodami. ke pristojbine za sprejem v delavske organizacije. Roosevelt hi moral napraviti red s tem, da bi podelil obrambni komisiji znatno večjo oblast. Takoj nato je \-tal kongresnik Ford ter prebral naslednjo izjavo: — CIO si na vse mogoče na ' dustrijo. Voditeljem CIO je očital Ford, da so se proti-\ili predlaganim izpremembam nevtralnost ne postave ter da tudi ^ konškripeijo niso bili zadovo'.j ni. A'oditelji CIO so že ponovno zapretili delodajaleem, da bo nekega dne vsa ameriška industrija v delavskih rokah. — Ali je mogoče, — je vzkli J knil kongresnik Ford, — da v čine prizadeva motiti, ovirati, takoimenovani svobodni Ame- riki ovirata Clt i in Sidney obrambni Ženske v strojnih delavnicah Ko so pred Steelmanom vprašali Doualilsona Browna, če je za prisilno posredovanje, je odločno odgovoril, da ne. Ilillman onramtmi program, — Z ozirom na kolektivna i večjidel eannerije, razpošiljal- da je naša narodna edinost o-pogajanja, — je rekel Brown,! nice sadja in slična podjetja, grožena in da bi nekateri naj — imamo gotove odgovorno- 1 kaj malo pritožb sem pa slišal raje izročili deželo komuni- industrijaleev. Doslej stom ? i^ti, ki jili nikakor ne moremo iz vrst 'naprtiti tretji stranki, in de- delavstvo ima pravieo izsiliti ii* i - svoje zahteve brez vsakega dolgo tega, ko m> zer.-! . . ° vmešavanja kakšne vnanje a- se še ni pritožila pri meni nobena delegacija 7z novoangle-ških držav, iz Fittsburglia in iz j Detroita, torej iz središč ameriške industrije. Po Fordovem mnenju naj hi bili povzročitelji industri-jalne nesloge poslani v koncentracijska taborišča. Kgipt prihaja 11111040 vjetih Lahov ]vo ci-stah in ik» že-,^0111- Automobih Xi ši ske samo gospodinjile in vrši-j le razna domača dela. Pozne- i nt '*'' * je opažamo ženske v pisarnah \ — Jaz zagovarjam pravieo — Ko se je spomladi easo in uradih. Študirajo za od vet-do stavke, — je poudaril pisje pritoževalo nad globa- iCe mu hočete nice, zdravuiee ter se priprav- Brown, — in če izbruhne stav-1 mi, ki jih je podvržen deloda- telefonirati Ijajo na pokiiee, na katere so j ka v sedanjih razmerah, jo jvjjalee, ako ne plača overtimea,' imeli prej samo moški patent.' povzročila kratkovidnost in ne- sem obvestil predsednika, da Iz Des Moines, Ia., da je tam ! vednost delodajalcev ali pa ; tozadevni protesti ne prihaja-zajpordenih v maehine-shopih | delavcev. Javno mnenje hn joizvrst inustrijoleev. Takrat leznicuh. \ m so |wislaiii v ve.ika vojaška ta^iorišča. Raiijen-e»* do v«/ji jo z aeroplaui, z avtomoliili in jn» železnicah v A-leksa mirijo, Kairo iu d m ga večja egiptska mesta. ! Workei BOJI V ALBANIJI V Albaniji >e bijejo lwiji v velikem «neženeni metežu. Xa-vzlie slaliemn vremenu |>a Grki proilirajo z dveh strani proti ValonL ki bo -|*o xa\"zetjn ze!o važno pristanišče za angleške bojne ladje. Neka brzojavka iz Strug v Jugoslaviji poroča, da so Grki zavzeli zelo važni in m«»čno utrjeni italjanski |>ostojanki Te |M*leni in Kimaro, toda (irki zavzetja še niso jKitrdili. Na se-,eru Grki navzlic močnemu od|Kiru laških alpinskih čet prodirajo dalje proti Elba>anu. • • • GROF CSAKY ZBOLEL Ko se je madžarski vnanji minister grof Ištvan Csakv 5 |.>oMmim vlakom vozil rneža kmalu pripravilo k prej iz svojih knjig in sezna-! —.kletno dekle se j razsodnosti. Prepričan sem mov dokažejo, da imajo med|,x> »,rka resillh zastojev v produkciji, tega ne 1m>,Io storili, tudi voli-!l»n naiieiii delu tudi dosti bolj. Govoril je tudi col. Philip ter ne Ih>. Londonu izide vsako leto zbornik "Who's Who", v katerem so kratki življenjepisi Be^ iz nemških kemp pazljiva in vestna kakor pa B. Fleming, administrator 111 moški. Za začetek jim plačamo centov na uro, pozneje pa več. Sprejemamo jih do triindvajsetega leta. Angliji naj bo z darovi Iz Londona poročajo, da pobegne vsak teden več sto francoskih ivojnih jetnikov iz nem- pomagano škili kemp. Skoro vsem se po-| Zakladniški tajnik Morgen sreči povVatek v neokupirani than je relceT, da ne bo nikdar 110-mezdiie postave, katera bo j>o zatrdilu nekaterih resno o-virala naroduo-ohramhui program. — Proti 40-iirnem delovnemu tednu pravzaprav ne )iro- del Francije. Francoska vlada v Vichy bi te ljudi rada vrnila Nemčiji, toda francoski žan-darji simpatizirajo ž njimi ter jim raje poiščejo primerna skrivališča kot da bi jih aretirali. priporočal posojil kakšni državi, ki še ni vrnila starega dolga. To bi bilo namreč kršenje Johnsonove ]>ostave. Svoječasni predsedniški kandidat Landon pa pravi: — Angliji ni treba denarja posoja- nikarji in profesorji. Leta lJH)I),ga kot ga je kdaj prej v svoji sem pozval industrijo, naj pro- 1,1 naslovi oseh, katere igra-testira in rekel, da sem pri- jo v javnosti kakšno vivjo vlo-pravljen javno debatirati s sle- letošnji zbornik omenja hernim, ki l Naslova i-ma dva in sioer: Wilhelm-strasse 77, Berlin \YS in Ober-saltzberg, Berchtesgaden, Bavaria. Hitler dobiva vsak dan nešteto pisem. Preberejo jih njegovi _a le ljl>oIj urnim jeniu pozivu se ni skoro nihče ik1z> al. — Štirideset urni delovni teden, — je vzkliknil Fleming. — Širi zaposlen je po Združenih drŽavah ter vežba ameriško mladino v produktivnih stro- I testirajo industrijalci, — je iz-jkah in poklicih. Baš sedaj pro-' tj|jtliki, ki obveste ilitlerji gen-j javil, — pač pa nekateri čas- ducira Amerika ilosti več bla-j0 nafljol i važnih zadevah. Begunci zatrjujejo, da fran- ti, pač ga ji pa lahko poilari-coska armada ni bila prema- |mo. Denar, ki ga ji bomo dali, gana, pač pa enostavno proda- vpišimo med stroške za naro i dno obrambo. so delali delavci jjovprečno ur na teden; leta 1920 po 4(» ur; leta 1939 po 38 ur. Stiri-deseturni delovni teden je bil v veliki večini industrij uveljavljen že prej, preilno je bil postavno določen. — Jaz prvi izvem, — je izvajal Fleming, — kdo ni s 40 urnim delovnim tednom zado- voljen. Dozdaj so protestirale praznike. I Tifus med romunskimi zgodovini. Potemtakem ni 4v>-umi delovni teden nikomur «v škodo, pač pa v se* 11 v splošno j •^jjj korist. Delodajalci', ki se brani j plačati za overtime poldrugo t V židovskih naseljih Barlad plačo, naj v svojem podjetju; in Farliceni na Romunskem se uveile dva ali tri silite, bo že je i»ojavil tifus. Obe mesti sta vsaj več nezaposlenih dobilo delo. Meedno-urna postava bo marsikomu osladila božične bili vsled zadnjega potresa hudo prizadeti, in bolezen je nedvomno povzročilo uživanje nezdrave vode. _ •M3 L A g NARODA"- New York Tuesday, December 17, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 GLAS NARODA (TOUS or TBE PEOPLE) OwMd sad Published by Sfercnic Publishing C ■■piny, (A Corporation). Frank Sakaer. Praldeot; J. I^apalui, Sec- — Place of buaiocM of the ttkNl ud add wee of above officer*: 216 WEST 18tb STREET. NEW TORE. N. X. 47th Year "Ola® Naroda" 1® i*®aed every day except Saturdays, Sundays and Holiday®. Subscription I early Id.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list ®a Ameriko in Kanado 9«.— ; sa pol leta 93.— ; aa Četrt leta $ 1.50. — Za New York sa celo leto »7.—; sa pol leta «340. Za Inozemstvo aa celo lato $7,—; sa pol leta $3.50. "Olaa Naroda" lxliaja vsaki dan lzvzem&i sobot, nedelj In praznikov. "GLAS NARODA." til WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X. Telephone: CHelaea I—1242 NAJNOVEJŠI HITLERJEV PRIJATELJ Iz Slovenije sin Jurij Snmečnik. Ravnal je doma tako neprevidno s puško, da se je > prožila. Naboj je zadel fanta v levo dlan in jo razni« »-ari!. Šum", čnik se zdravi v celjski bolnišnici. . "ZADNJI POZDRAV!" je vzkliknil neznan mladenič na dravski brvi, ko se mn je priibližila iz Studencev neka družba, ki se je < v racala v me Ante Pavelič je spet vztrajno na delu. Onim, kateri se več ne spominjajo neštetih imen, ki igrajo v sodobni politiki žalostno vlogo, naj bo povedano, da so tega hrvatskega politika preti petimi leti zasledovali po vsej Evropi zaradi u-; lora. Pavelič je namreč zasnoval in organiziral atentat v Marše ju, čigar žrtva sta postala jugoslovanski kralj Aleksander in francoski vnanji minister Barthou. Paveliv. je politik, ki mu je zarota druga na t ura. Svo-ječasno je bil odvetnik v Zagrebu ter se je začel že precej zgodaj politično vdejstvovati. Hodil je pa vedno svoja lastna pota, oziroma bolje rečeno—stranpota. Pavelič se ni boril samo proti sodelovanju Hrvatov in Srbov, pa'* pa tudi proti separatističnem gibanju dr. Mačka, ki je zahteval za Hrvate neodvisnost in avtonomijo. Bil je vedno pripravljen prodati svojo domovino, bodisi Madžarski, Italiji ali Nemčiji. Predvsem pa seveda tistemu, ki bi mu največ ponudil. Paveliča je bilo mogoče leta in leta opazovati v dunajski kavarni "Louvre" in v dunajskih poslaništvih, zanima-jočih se za nemirni Balkan. Bil je v neprestanem stiku z vsemi propalicami, ki so se zbirale tpo vojni na Dunaju ter kovale načrte iproti varnosti Jugoslavije in drugih južno-ev-ropskih držav. V kavarni "Louvre", glavnem stanu teh zarotnikov, .'o je Pavelič večkrat pojavil v družbi slokega Italijana, ki je že po vnanjosti razodeval svoj diplomatski poklic. To je bil signor Morreale, novinarki ataše italijanskega poslaništva. Bil pa ni samo novinarski ataše, pač pa tudi Mussolini jev blagajnik, s kupi denarja za "posebne" namene. < V sta se Morreale in Pavelič popoldne sestala v kavarni, so bili zvečer vsi dunajski nočni lokali polni Paveliča, ki je na debelo trosil denar. Denar, ki ga je dobival od Italije, mu pa ni služil le za osebno zabavo, pač je pa ž njim kupoval tudi bombe, jih vtihotapijal v Jugoslavijo, ter podpiral ž njim "Fstaše", člane jugoslovanske teroristične organizacije. "t*>*1aši*' so sodelovali z voditelji macedonske moril-ne tolpe " Tiaro" iu madžarskimi teroristi v Janka Puszti, kjer je bil tudi zasnovan načrt za umor jugoslovanskega kra- Kakor znano, je odpotoval jugoslovanski kralj Aleksander v Francijo, da bi tam vključil Jugoslavijo v Barthou-(»v evropski varnostni načrt, čigar svrha je bila zaščititi Evropo pred strahotami sedanje vojne. Za Pavelfčem, kot organizatorjem atentata, je bila izdana tiralica, ki pa ni imela uspeha. Vsa Evropa je vedela, da je pobegnil v Turin, kjer se pa ni prav nič Skrival, pač pa govoril s časnikarji in nastopal v javnosti. Le italijanska državna policija ni hotela ničesar vedeti o njem. Nekoč ga je neki podrejeni laški policist aretiral, paveliča so takoj izpustili, policist bi bil kmalu ob službo. Ita lija pod nobenim pogojem ni hotela izročiti Pavel K-a Fran-ciji. Nekaj let ni bilo dosti slišati o njeni. Neopazen je v Italiji koval načrte proti svoji jugoslovanski domovini in proti svojemu hrvatskemu narodu. Nekega dne je poslal Mussolini tega svojega zaupnika Hitlerju. V Berlinu se je Paveliču takoj vnelo srce za naci zem. Vsote, ki mu jih je dajala nemška tajna policija, so bile znatno večje kot pa vsote, ki jih je dobival iz Kima. Zato je tudi spremenil svojo politiko. Prej je priporočal "italijansko" rešitev hrvatskega vprašanja, da bi namreč dobila Italija Dalmacijo, zdaj pa priporoča "nemško" rešitev jugoslovanskega vprašanja. Hrvatska naj bi prekinila s Srbi vse stike ter naj bi postala obenem s Slovenijo Hitlerjev protektorat. S sporazumom, ki je -bil dosežen lansko jesen med Hrvati in beogradsko centralno vlado so bili prekrižani Pave-ličevi računi. 98 odstotkov Hrvatov ne misli na odcepitev od Jugoslavije, vedoč, da jim je kot samostojnemu narodu edinole v močni Jugoslaviji zajamčen obstoj. Toda Povel-ič še ni izgubil poguma. Stanuje v veliki berlinski palači ter ima vsega v izobilju. Odtam vodi delovanje hrvats-ke "0 Je ,vracala v me-d.la hčerka Alofz.ja in zaradi j obstoja njega samega in nje-!sto V nasledil jem trenutku se suma, ki ga je zaeula prižgala,uov( družine. \ vseli večjih^. , ko offraje in se olektrieno luv. Pred ;o ugotovili, da jim je zmanjkalo iz omare v predsobi več razne obleke, in sicer skero nov ženski plašč, siv moški plašč, -rjava jopica in nekaj drugih kosov, v skupni vrednosti okrog 2500 din. Vlomilec je po kratkem obotavljanju priznal, da je vso obleko zmetal skozi okno na me-tno parcelo na vogalu Tla-jeve in Tomanove ulice tik za hišo. kjer so jo res našli. Na policiji so ugotovili, da se piše vlomilec Prane Rus. po poklicu brezposelni puškar. star 40 let, doma iz Stične na Dolenjskem. Bil je takoj pripravljen vse priznati in povedal ' MIKLAVŽE VAN JE'' V BR00KLYNU, N.Y. Prihodnjo nedeljo dne 22. decembra, priredi slovenski Tamtburaški zbor s sodelovanjem odbojna Slov. Nar. Doma "Miklavžev dan" za naše otroke. ;n -icer v prostorih Slov. T v. ..... Nar. doma na 25.'» Irving Ave., Jp=enicain, nas,,,,, največjim in- Brook: x y Za,-.etek oh 3 dust rij.-krm naseljem, kjer živi ne predobro plačani delavec in se - "številno družinice težko Peter Zgaga ZIMSKI ŠPORT Kot berem, je v Sloveniji cesti, ki nima skoro nobenega Ivor i za svoj obstanek. Kmetje so namreč hitro pre-udarili položaj in zače'? predajati svoje izdelke pač tam, kjer ni stroge kontrole in kamor določila o maksimalnih cenah še niso posegla. Tako 'prodajajo na primer po Javorniku in Jesenicah krompir po 2 do 2.50 din za kg, če pa delavske žene ugovarjajo tej res previsoki ceni, kmetje enostavno odklonijo prodajo krompirja in družili živil. Nedavno je nt ki kmet iz okolice Kranja celo izjavil: "Dovolj imam krompirja, pa ga ne dam ceneje, kakor po petASUJTE V -GLAS NARODA je. da se je seznanil na Borzi 2.50 din za kilogram." ('o to-dela z nekim mlajšim moškinvI r°i hoče delavec svojo družini-s katerim -ta šla na izprehod,c° pieliraniti, se miora ukloniti pod Rožnik. Neznanec mu je kmetovi volji in mu plačati začel prigovarjati, da bi s-ku- krompir po ceni, ki jo kmet pa j vlomila, na ljudstvo vs«. navdušeno za šport. Ne samo mladina, pač pa tudi ljudje srednjih let. To je razveseljivo. Svoječasno >o prirejali veselice in druge zabave, zda j je pa t roba od vsake veselice -plavati toliko davka, da je ne kaže prirejati. < )bi čajno pobere ves čisti dobiček država. iZato pa prirejajo naši ljudje poleti izlete v naravo, v gore ali k morju, pozimi se pa posvečajo zimskemu športu drsanju, smuča ju in sankanju. V Planinci na Gorenjskem imajo smučarji sto metrov visoko skakalnico. Doslej so vsako zimo naročili s Finskega aH z Norveškega kakšnega priznanega smučarja, da jih je vežlbal v tej ponogi zimskega Planici, Mali člani in Članice maadin-!nu> Kranjski Gori, rškega oddelka Tamburaškega i cel° ° nekaterih dolenjskih zbora, bodo nastopili z lepimi, j krajih, le o Koprivniku nisem v to svrlio primarnimi dekla- j "w*esar opazil, ma ci jam i, kakor tudi nam bod lav-ki gorenjski kot. ŽELEZNIČNA NESREČA. Na železniški progi pod cerk-vieo v Marijag-radcu pri Laškem .sta se težko ponesrečila 21 letni progovni del avte Mihael Deželak in njegova 17 letna sestra Angela iz Radobelj pri Laškem. Ko sta Šla zjutraj od doma v Laško in stopala po železniški progi, je pri,vozil za njima tovorni vlak in ju odbil s proge. Mihael Deželak je dobil poškodbe na glavi. Angela pa si je prebila lobanjo in zlomila levo nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je Angela v soboto popcidne podlegla težkim j poškodbam. Pokojno >o prepeljali iz Olja v Laško in jo položili na tamkajšnjem pokopališču k zadnjemu počitku. S SEKIRO GA JE NAPADEL. V Gradišču pri Kalobju so je letni dninar Martin Plahuta s Kalobja spri z Antonom Hrastom. V prepim je Hrast pograbil sekiro, udaril z njo P!a-liuto po levi strani prsi in mu močno poškodoval refbra. Pla-huto do oddali v celj.• privlekla po štirih urah na i Koprivnik. Podkore- i Sneg j<- ponehal, pritisnil je "ržiču in silen mraz. Vsa premrla stopiva v edino krčmo, kjer nama krčmar pove, da se je gospodična učiteljica premislila in da bo preživela praznike doma. Kaj početi.' Bila sva kakor na trnih. Kaj naj počneva božični večer in božični dan v lo Koprivniku po položni ozkijtem pustem gorskem zakotju? ___, Krčmar je opazil najino za — Zdaj je poldne, — reflektorjev in škodljivega odseva ledu in snega. Obenem pa omogočajo naočniki razločova-j n.ic barv, zla-ti zelene, rdeče in z dosedanjimi naočniki ni bilo mogoče. Prof. Weidert dela že več 1«'} poskuse s tem, da primeša steklu v optične s vrhe razne mine-I t alne -novi. Sl< dnjič je dobil srebrnkasto belo kovino, tako zvani neodvm. Ta kovina daje steklu modrikasto barvo, obenem pa lastno-t, da ne morejo prodreti skozenj ultravio-Iičasti in rdeči žarki. Tako absorbira močne žoltt' žarke, ki so najsvetlejši me.I livivričastimi žarki. Steklo absorbira iz sve- urego. je rekel. — Ob štirih gre vlak v Podbrdo in H uda južno. Co sta dobra pešca, sta iz Huda-južne lahko v šestih urah v Idriji. Par klobas bo žena skuhala in malo vina bo zavrela, za zdaj pa vsak požirek borov-1 niča rja. Debelo sva ga pogledala, ko je z besedami tako presenetljivo krajšal razdaljo. — Ali je sneg na tolminski strani.' — je še viprašal. — Ne, ga ni, — sva odvrni la. — Potem pa nobene skrbi, — je razsodil in zaklical v vežo: — France! Na prag je stopil slok, mi-š i čas t fant pri dvajsetih letih. Pozneje sem zvedel, da je bil preko ušes zaljubljen v učite- NOVT NAOČNIKI. Optika nam prinaša najnovejše naočnike vijoličaste barve, ki varujejo oko škodljivih ultrakratkih žarkov, močnih SIVALKE, — dobro izvezbane za otroške klofbuke naj se zglase na naslov: SlVALKA, c. of "Glas Naroda", 216 W. ISth Street, New York City. (4x) tbibe reflektorjev žolte žarke, i Ker je žolta barva pogosto pri-J j jj(.n n^šana rdeči, modri in zeleni." < , ., . . —Sanke pripravi, — mn n se vidijo t" baive skozi to -tek-1 10 čistejše. Signali črni in zeleni so zelo jasni in zato uporabi jajo novo stekle tudi na ladjah. Oko varuje utrujenosti in zelo točno zariše konture. Doklej so rabili ljudje za zaščito pred premočno svet le bo sive ali žoltoze lene zaščitne naočnike. ki ima jo pa to slabo -tran. da pokrivajo s -vo;o barvno plastjo gledane predmote, tako da vprav barve razmeroma 11 ččno zas t i) a jo. OBLETNICA SMRTI MOJEGA UIBUR NEGA SOPROCiA WILLIAMA DOBSON-A. ki je umrl 19. drrntibnt 19H9, me je našla v isti žalosti kot dan njegove smrti. Po Tebi še vedno žalujem jaz in najin-t hčerka. V živem spominu nama je še vedno Tvoja velika ljubezen in dobrota do naju in zato Te tako zelo pogrešava. Tolaži naju samo zavest, da si po dolgem trpljenju našel mir, ki si ga v polni meri zaslužil. Prišel bo fas tudi za naju, da prideva za Teboj In tedaj bomo zopet vsi združeni — za vei-no. Počivaj v blaženem miru in na svidenje! ' TEREZIJA DOBSON, soproga; MILI, hčerka. New York, N. Y. 17. deeembra, 1940. Pri|Miml»a : V ta namen bo v četrtek. 10. decembra ob ]M>i S. zjutraj slovesna sv. maša v slovenski cerkvi sv. Cirila na Osmi. ee oce. — In glej, da boMc do štirih na štacjonti. < as sc jc naglo pomikal. Oh dveh sva že začela siliti k odhodu. — Se dosti časa, — je odvrnil krčmar. — Le počasi! Nikamor vama ne mudi. Ob polštirih vstopi France rekoč: — Zdaj se pa počasi pripravita. Sedla sva na okorne sani. Krčmarjeva žena naju je zavila v debelo plahto. France je sedel spredaj in se z nogama vprl ob sanici. Na desni, globoko pod nama, i je sanjalo za mrzlo Bohinjsko jezero. Nad njim Triglav v taki bližini, da se je zdelo človeku le par korakov (lo njega. Pred nama Črna prst, zavita v deviško l>elino. — Ali .ste! — je vprašal krčmar. — Smo! — je odgovoril France. Krčmar je porinil. Sanke so zdrsnile po zmrzlem snegu. Okoli ušes je nama zažvižgalo, izpod Francetovih gojzarjev so sc kresale iskre. To ni bila več vožnja, to je bilo plavanje v neskončnem belem vsemiru. Zdelo se mi je, da sem za trenutek zamižal, toda ko sem odprl oči, smo bili že na postaji v Boginj ski Bistrici. Pot, za katero sva potrebovala dopoldne debele »tiri ure, smo prevozili v pičlih sedmih minutah. . . TWsilav, T>pcember 17, 1JV40 SLOVENSKE KNJIGE LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Finžgrar) Nove knjige sloVenskih pisateljev L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 120 >trani, je trdo vezana ter vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja. Cena — $2.- CRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen) Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani. Cena 75c D. Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Knjiga vsebuje petna j.-t krajših povesti iz našega domačega življenja. — 125 straui, trdo vezano. Cena — 75c — -J_'Jt-._T" '''i"—£__ AGITATOR Spinal Janko Kersnik <1M» hI runi.) Janko KfiMiik je |«>leg J lir' člča iiajlntlj rti a ii iu priljuh-lj«'ii slovenski pisatelj. kar jili živelo v drugi p«4ovici devetnajstega )>|(iiHjt. Njegovega *"Agitatorja"" lm nlclHTIli čt" I nI x ulitkom. Cena $ 1.— BOGOVEC JERNEJ Spini Ivan Pregelj. Pisatelj Je puneffti v dobo, k<» me Je zairl miriti jirotentiBti-'/.<■111 |x» Slimmkm. Pridigar* ja Jerneja je klasično opisal. Itoiuauu so dodana |»otrehna jtojjtMuiLa. Cena $1.20 CVETJE V JESENI — VISO&KA KRONIKA Spisal Iran Tavčar. <418 «trani. — V platnu ve*.) '"Cvetje v jeseni" in "Visoka kronika" »ta najboljši pi- Mau-lja Tavčarja. Kritika j«* soglasnega mneuja, «la j«' v leh dveh deliti prekoail samega aet»e. Obe dejanji se vrtita v Škof j i I»ki orlnuna v Poljanski dolini. $2.50 DEKLE ELIZA Spini Edmond de C on court. (112 straui.) Concourtova dela so polna fines iu zanimivosti, zlasti v risanju značajev, Cijih nekateri so tnojsrsko iKidani in i-nia človek med branjem vtis. da posamezne owebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. Cena 40c GREŠNIK LENART Spinal Ivan Cankar. (114 strani.) Eno najtioljsih del našega pisatelja, v katerem se predstavlja kot ixlMtreu poanavalec otroške duše. IGRALEC Spisal F. M. {Jtu strani.) Dostojevski Slavni ruski pisatelj je v tej |NtVHwti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja iu »tobiva, |M»kuša na vse mogoče načine, spletka ri, doživlja in pozablja, toda strast do i~ grauja ga nikdar n«* mine. Cena 75c IDIOT Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE—NAD 6M sir. Krasen ruiuaii enega najltolj-ših ruskih pisateljev. — opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti namnenja k nenormalnostim. Opis je živahen in n«- utruja kot nekateri drugi romani Dostojevske- ga. Cena $2.25 ....................................................................................................... Knjige za Božič Tukaj je v celoti priobčen seznam romanov in povesti »lovenskiih in mnogo drugih svetovno znanih pisateljev. Zaloga posameznih knjig je majhna, vsled vojne pa tudi novih knjig ne bo mogoče tako kmalu dobiti, pa navzlic temu nudimo svojim naročnikom izvanredno priložnost. Kdor si iz našega seznama izbere knjig v vrednosti $2.50 ali več, dobi brezplačo naš Koledar za leto 1941, ki sam stane 50 centov. Ponudba velja samo do 1. jan. 1941. Samo knjige, ki so posebej označene, so v platnu vezane. Druge so v preprosti vezavi. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City KRAJ UMIRA Spisal JOŽKO JURAl Mladi koroški Slovenec zelo jasno iu zanimivo popisuje življenje kmetov n. rudarjev. cena $ I.— LISTKI Spisal Ksavar Meško. (144 straui.j Cena 70c MOJE ŽIVLJENJE Spisal IVAN CAN KAK Najboljši slovenski pripovednik iu pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi pripoveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75c. MALENKOSTI Spisal 11 an Albreht. i ll.li straui.i Cena 75c MARKO SENJANIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c MILIJONAR BREZ DENARJA Spisal Phillips Oppeiilieim. i!f_' strani, i I•*» skrajnosti na|iet roman i/ modernega življenja. oppen-lieiiu je /.iiani angleški romanopisec iNiznatl J n i cele UJ »VI'- Cena $ 1 HUBERT Spisal Paul Keller. Roman I z lovskega življenja. cena $ l.— HČI CESARJA MONTEZUME Spisal M. Rider Haggard. <•18.1 strani.) Delo. ki zavzema odlično meglo r svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. <"'itutelj bo roman z užitkm prečital od začetka do konca. Cena $1.50 tu. Cena 75c IZZA KONGRESA Spisal Ivan Tavčar. (r»4K strani. — V platnu vez. > Pisatelj je jwisegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije <-esarji. Kdor bore poznati ljubljansko življenje ouegn časa, naj prečita ta roman. Cena $2.50 JERNAČ ZMAGOVAC Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIEWICZ Kakor vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv. cena $ 1 •— KAKOR HRASTI V VIHARJU Spisal Straehwitz. Zelo zanimiva povest Iz domačega življenja. cena 75c KAKO SEM SE JAZ LIKAL Spisal Jakob AJešever. TRI KNJIGE po 150, 180 in 114 strani. Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari si poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do šole ter si slednjič priltoril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanju se bo moral čitatelj večkrat od srcn nasmejati. Cena $1.50 VSI TRIJE .................... $1.50 MOŽJE Spisal Emerson Hugh. (IWW strani, i Zanimivo delo, ki l»o ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič m* zaostaja za originalom. Cena $1.50 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kar. <117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom — •'< ■ runt oni." Cena 85c MORSKI RAZBOJNIK Spisal Fred. Marry at. (lit J strani.) V duhu čitatelja oživa romantika v najbolj jiestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Vite* ištvo iu maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena 85c MORSKI VOLK Spisal Jack London. strani.) Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Itomau je zanimiv od prve do zadnje strani, ft" tatelj ga ne bo odhtžil. dokler ga ne bo prečital do konca. V platnu vez. Cena $1.25 NADEŽNA NIKOLAJEVNA Spisal V. M. Garšin. (112 strani.) . Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzjienjajo se kvišku, a sredi ]»ota omagajo. NOVA EROTIKA Spisal Ivan Rozman. ♦ 115 strani, i — Trdo vezano. Knjiga vsebuje "misri". ki so rodile \ človeku v prvili letih svetovne Vojne. Cena 70c NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj popisuje sijajno zmago {»oljskega krulja Jana Sohieske-ga nad Turki pri Ilotinu In s tem osvobojen je Poljske. S to zmago je bila končana turška sila. ]»od katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $ I.— OGENJ Spisal Henry Barbusse. strani. t Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Kdinole mojster kakor je ltarbusee je mogel napisati tako knjigo. Cena $ l .- Cena 30c OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREtiEUf Poznani slovenski pisatelj popisu je čudovit svet med žarkostjo južnega solma iu senco hladne neverne noči. cena $ 1.— PJOTR RASPUTIN Pisatelj: Klabund. Poslovenil Boris Rihteršič. Pisatelj se je poglobil v življenje na ruskem dvoru in nam v jasni luči prikaže delovanje skrivnostnega meniha Itaspu-tina. (l'£i strani. — Trdo vezano.) Cena 75e POD SVOBODNIM SOLNCEM Spisal Frane S. Finžgar. C! zvezka: in .'Uis strani.i Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman, o-pisuje življenje starih Slovencev. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. IVsarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena $4.— POSLEDNJI DNEVI POMPEJA Spisal Bulver. (2 knjigi in i>o 2S0 strani.) Zgodovinski roman iz časa. ko je liolitelo razkošno življenje v Pomiiejih iu Herkulauumu. Borl»e s amfiteatru. Spletke epičanskega '"čarovnika** — (ilauk in njegova ljuliezeu. Strašna usoda. Cena $1.25 ROKOVNJAČI IZPOD TRATE Spisal Kazimir Przenva-Tetmajer. Zelo zanimiva povest o divjem lovcu o strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Novača-na, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naš-a vas". Snov je po" Večiui vzt-ta iz življenja naših rojakov iz biv^- Staj«-rske. Cena $1.50 TISOČ IN ENA NOČ s slikami, velika izdaja. Broširane. H knjige. Cena $3.25 TUNEL Spisal B. Kellermann. di dela zaloti graditelje strahovita katastroma, ki skoro po|M»lnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoče iu tis«»če delavcev. Toda železna volj Ma«--Alaua ne oiliieba. dokler ne steče mini Evropo in Ameriko glol»oko pod oceanom prvi vlak. Tunel je ena najzanimivejših knjiir svetovnima slov- stva. . Cena $1.20 TOLMINCI Spisal I\an Pregelj Ko je i »ostala l*>st ::os|K»ske le i rt Težka in pretrda, so >e Tol" niiiici spuntali. V tiorico so šli oboroženi in s vilami in ct^M-l. "In galjotu vile v vamp!" je bilo njihovo geslo. Toda punt ni IISIH'1. Cena $ 1.50 TARZANOVE ŽIVALI Spisal Edgar Burroughs (2JM strani i Nadaljevanje "'Tarzana," ki je že vsaj |m» imenu znan vsakemu oniikancu. I>asi je siiov povesti neverjetna. se lahko čita in se človek jKila-Kouia tudi v neverjetnosti vživi. Cena 85c UMIRAJOČE DUŠE Spisal lika Vašte. (22<) strani) Roman iz stare Ljubljane. — Zuačiiji so izrazito opisani, i-stotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče l>o-znati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena $2.50 ŠALJIVI SLOVENEC Založil Anton Brezovnik Zbirka najlK»ljših kratkočasnic iz vseh stanov. — 2!VJ strani. Cena 50c V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZUPANČIČ Najboljši in še živeči slovenski pesnik podaja s to zbirko zo|»et nekaj umotvorov. Pesmi so posvečene njegovi ženi Ani. cena $ 1.— V ROBSTVU Spisal Ivan Matirir. 12.V> strani.) Ivan Alatičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne jiozua samo vojne in njenih grozot ter [Ktsledic, um] m k zna tudi vse pretresljivo <4>isati. Cena $1.25 ZADNJA PRAVDA Spisal J. S. Baar. 11S4 strani.) Povest je prevedena iz češei-ne. ob čitanjn se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Itaar je priznan če^ki pi-atelj. in l.oljš.-ga prevotla >i >k«»ro ne more- mo želeti. Cena 85t ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V teiu romanu Keller v sveilili barvah riše dogodke na kmetih in i«jsel>no v pozde»ill. cena $1.25 ZADNJI VAL Spisal IVO &ORLI Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimive podatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini. cena $ l.— ZNANCI Spisal RADO MLRNIK Poznani humorist v tej kaji-iri kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot "Povesti in orisi." cena $1.25 t-W. ŽIVI VIRI Spisal Ivan Matirir. (411 straui. — Trdo vezano.» Najziiamitejše delo pi-atelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je seuel V n:lj!n»lj zgodnjo zgotlovirio ter tnojstrsk.« razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga 1m» kras vsaki knjižnici in vsak jo 1m» ei- lal z zanimanjem. Cena $2.— ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. I>ejanje se vrši v letu 1757, ko so še Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont. cena $1.— ZADNJA NA GRMADI Spisal Franc Jaklič. i i^tis strani, i Tudi dolenjska RMniiea jo i" mela svoj čarovniški j»ro<-es. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje ''čarovnic," ki so bile si-ircr povsem nedolžne ženske. Cena $ 1.— ZGODOVINSKI ROMANI svetovnoznanega poljskega romanopisca: HENRIKA S1ENKIEWICZA KRIŽARJI 1. iu II. zvezek. Cena $3.75 POTOP I. in II. zvezek. Cena $3.50 QUO VADIŠ Cena $3.— SPISI JOSIP JURČIČA I. ZVEZEK: I "vod; Narodne pravljice in pripovedke; Siiouiini na deda: Jurij Kozjak; Jesenska n«»č med slovenskimi polharji; Domen; I»va prijatelja. II. ZVEZEK: Jurij Kirfiila: Tihotapec: Vr-ban Smukova ženitev; Klo-šterski žolnir; Grad Hoj i nje; Golida. III. ZVEZEK: iN-jseti brat: Nemški valpi*t. IV. ZVEZEK: Cvet in sad; Hči mestnega sodnika ; Kozlovska sodba v Vi-Snjl gori; Dva brata. V. ZVF.ZKK : Sn-1'ilov sin: Sin kmi'tskega o^arja: M« d dvcina stoloma. VI. ZVF.ZKK: I »r. Zot»T : TtiKomer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida : Pipa tobaka : Mnc in prst v lea ; V vojni krajini : Pravda med bratoma. VIII. ZVEZEK : Ivan Erazem Tatenbah: Bojim se te; i" rtiča i/, življenja j»olitičncgn agitatorja: T«-lečja [tečenka : Scm parov kl<4m-: P.i tobaku -m rdi -: Ženitev iz nevošlčljivosti: Sjx>iiiiiii sij. rega Slovema Andreja Pajka. IN. ZVKZKK: Bokovnjači: K:ik" je K«»tarj«»v Peter |tokoro delal, ko je krom-pir krad»*l; Pt»narejeni t»ari-k«>v«-i. X. ZVEZEK: Veronika IVseni^ka. Vsak zvezek $1.50 10 zvezkov . . . S10.— ROMANI Karol Maya SIŽNJI-L KNJIGA i£'.l strani. Knjiga vsebuje: Konji in ljudje v svetu; V grolmiri in po puščati; Bele sužnje. $2.00 sržVII—2. KNJIGA strani. Knjiga vsebuje: V levjem brlogu; Je«cro kra-ko«liloi ; AIhi llani^a Ali ju; Ob rui niku. $2.00 SI ŽNJI—3. KNJHiA IITJ »?r:ini. Klijuui v^-lMlje: Zadnji lov na sužnje; ljubite svoje sovražnike; Na seri-bah; ( gnan. $2.00 * * * ZGORAJ OMENJENE V PLATNI' VEZANE KNJIGE — VSAKA PO -S'.— ; ALI 3 KNJIGE SAMO $r>. V PLATNU VEZ BELA REKA strani, s slikami. Vsebina: Dvojnik; Pred vojnim sodiščem; Ob I rugtiaju; ('rez mejo. $2.00 DOLINA SMRTI if; strani, > slikami. Vsebina: Miss Alma; Dervi>; Spletke in /anke; Pekel. $2.00 SOBODAR IN KOZAK r»'.rj strnili, s slikami. Vsebina: Ko/ak številka deset; Na sledu; Ob Bajkalskem jezeru; Domov. $2.00 V CORDILLERAH oz^i>»iJanka ali nanj vsaj ko-iikor mogoče nta o mi-lila. Vklajala so je šolskemu delu z \ nerno, M* bavila z učenkami temeljito. v svobodnih urah pa so je potapljala v Koža ne; ve knjige in šetala z Vidko do utrujenosti. Počitnice so se bližale in razmišljala je, o bi bilo v novi krajini, med novimi ljudmi. T«.da ko je začela računati, koUko bi jo dvomesečna letovanj ► veljalo kjerkoli na deželi, je izprevidela, ila je njen načrt -predrag. . Za ostna je bila. da ni na svetu človeka, ki bi jo j-ovabil: pridi k meni, dobrodošla si mi, počuti -e kakor dima! Jugoslovanska umetnost v Ameriki Xa šetnji iz S.ačja dcuu>v je omenila Rožaneu - »oje hrepenenje. Ali ikaj, ko nima nikogar, ki bi se je spomnil? Kaplan je razumel in prikimal "Da. tudi meni se godi tako, a tudi zaradi -lužbe ne morem nikamor odtod . Jn govorila >ta o sreči onih, ki lahko potujejo po sveta, po Evropi, [M» morju, v druge kraje, druga mesta, ker utegnejo in imajo dovolj Nekega dm v druge * kraje, dtu narja * pa je v učiteljski zbornici Olgo presenetila tovarišica Magda z prašanjem, je li ve, da -e prihodnjo nedeljo v Ljubljani poroči tovarnar Janko Stepišnik. Olua jo skrila prebledi obraz, -kaniaioč -e nad šolskim zvtzkom, in zmajal.- z glavo: Ne, ne vem — pa iifce liti ne zanima." "Kako da ne? Vernih *ta bila vendar prijatelja, in vse j«» mislilo, da se vzai;ieta!" "'Kos, — toda motila sva rc drug v drugem. '/.r precej ra-a s< ne poznava več. — Prosim da ne govorite več o njeni." Magda, jio-tarno deklo, se jo nasmehnila in od-!a zadovoljna. Bila je nesrečnica. ki jo je življenje razočaralo in ji srce uapo nilo z zlobo. Xek.laj b ago, veselo dekle, je bila zdaj zavistna \>aki ženski, ki j° imela če-tilca, a je skoraj so-\ ra žila v-a ko, ki je bila lepa; zato ji j(» bil užitek raznašati neprijetne novice. Da .-» vrši Step«- ni kova poroka, je Magda zvedela od Ma-pice, ki m» j polkttliaia, da bo iro.-pod bančni ravnatelj Tribnik "oninova priča in d;, se tudi ona odpelje z avtom v 1 jubljano gledat sijajno svatbo. 'Man i ca se je pri tej priliki -pomnila, kako so se Olgi na izletu na Hrmado naenkrat v-ulo solze, ko je Tribmk omenil. d& -e Stopi-nik ž ni. Z Magdo sta tako ugonili v-=o i-tino: Aha. rnziixcrje j<* 'bilo torej med n jima zelo re-lio. (ilejte no! St»ipi-n:k je prihaja k Olgi torej kot ljubimec in no samo — Kakor zatrjevala < »Iga — kot materin dobri znam e in njen prijatelj. Ifohehe! Oljra je špekulirala na Stepišnika in r.jeirove milijone. Mi!ost;va tovarnica je nameravala po-tati — hahaha, pa so ji jo v-e pokvarilo! Zato torej je bila nekaj tednov tako beda in medla, kakor senca. Hm, pa lo zakaj .-o je naenkrat vse razdrlo? Neka i dni kasneje je povedala Manica, da sta bil: po Trib-nikovenr zjasnila St< pišnikova mati in -Ostra proti Olgi. Kajpada, čisto rassumljivo in v re< 1 u; Olga jo revna učiteljica >z ubožne obiteiji. Kako pa je le mogla biti tako nespametna, da si jo domišljevala, da jo Stcpišnik vzame samo zaradi njene lepote in mladosti? Magda je škodoželjno privoščila Olgi poraz tor odobravala Stepišuikovo odločitev. ('omrti naj bi bba Olga srečnejša od nje, ki je pokopala vse nade in .je zaradi o-tarelosti ne pogleda noben moški? Manico pa je celo pohvalila, da pan* t na., da se je oklenila bogatega Tribnika: ve pač dobro. da -e no oženi z njo. -aj je povedal, da hoče ostal: samec. Naj le uživa mladost! Tega ji nihče no zameri! iPrav ravna. Do živlionja ima vendar pravico vsako bitjo, mar ne? Tako sta rp tiste dni Magda in Manica zvezali proti Olgi, a Manica je pridobila Tribnika, da jo na avtomobilske izlete jemal tudi Magdo s seboj; kot gardedamo, da se ljudem zavežejo jez* k i. Tik šoferja, mladega vojnega invalida od eksplozij > oč me lega dbraza, jo sedela zmerom Magda, zadaj pa Manica - T ribnikom. Olgo, ki so je bila medtem vdala v usodo, je Magdina vest o bližnji Jankovi poroki vrgla v ponovno razburjenje. V nedeljo se poroči Janko! Ne da bi splch še upala ali -i želela, da se vrne k nji, jo j - vendar pretredo. Skoraj enako močno pa jo jc dirnilo Magdino vprašanje. Ta klepetulja torej ve več. kakor bi sme a \odeti; iz njenih oči ji je sršela škodoželjnost. ki brez dvoma odpre zatvornicc suinliičenjem in kleve-taiik. Zopet ni spala vse noči . . . V sol»oto ?večex je poti kalo na njene duri. Ol-ja je ležala na popelji in -trmela pretlse brez solz. Saj Jokati ni mogla več V prvem trenutku je hote la reči, da je bolna in da «o more -sprejeti n kogar. Ko pa je začula kaplanov glas, ki je milil Vidko, se je dvignila, si pogladila lase in odprta. Rožancc ji je pogledal v oči in vedel vso. Pok ima 1 je in rekel dekletcu: "Uovoriti moram z gospodično. Počakaj tu na hodniku; takoj te poklieem v ^obo!" Nato je zaprl duri. ♦ "'Jutri ne morete ostati tlonla in sami. Zato som naprosil go-peda župnika, da maši zamenjava in bom ob pol osmih zjutraj že svoboden. Vabim vas s seboj na Goričane h. prijatelju v pose*. — Tudi Vidka more z nama. Zvečer se vrnemo in 'bomo že ob de-etih donla. lecite: da!" Hrvaška pevka Zinka Milanova. Zgodilo se .je doslej prvič o primerila nikoli več, pa imajo vsi Jugoslovani popolno pravico do tega. da se ponašajo s tem, zlasti psi vsi ameriški Jugoslovani. Po uspehih v "Aid1" na či-kaš-ki operi io "zagrebški slav-ček" .svetovnega slovesa Zinka Milanova odprla dne 2. doc. 1040 tudi sezono na newšorki Metropolitan opori z naslovno vloero v Verdijevi opo»-i "ITn hallo in masehora". O T)owti« s piše v New York Tin.es: ".Milanova ima fonomenalen glas in prirojeno čustvo za izvedbe veličastnega slova." V New York Tribune, prav: Thompson: "Zinka IMllanova. sopran-•dca junakinja, ima glas veliko moči. velikega ob-ega in veliko lepote." De iSanti opisuje: "Milanova jo pola ... z bogatim. polnim glasom ter igrala svojo Vlogo odlično" orkestrom. Ta koncert je bil po radiu oddajan po celem svetu in kritiki so rekli o njej, da j.io bi a enostavno "divna in ne-prokosljiva." Njen prihodnji nastop s Tos-caninijovim orkestrom bo zopet iz New York a ponovno z radijskim prenosom NBC po celem svetu v soboto, dne 28. decembra, ko bo pela v Beetliovenovi skladbi "Missa solemn is" ob S. uri zvečer. • Za celo sezono z Metropolitan opero a potem pa za turnejo. Potemtakem pa ni nič Čudne-ira, da jo ta sijajna jugoslovanska zvezdnica angažirana za celo sezono pri IMetrtopolitan operi. po zaključku to pa še za I turnejo od polovice marca do I polovice aprila. Tn tako jo bodo roja»ki imeli priliko slišati tudi v mnogih krajih izven Nf>w Yorka. Naj jo poslušajo in bodo ponosni nanjo kot rojakinjo, ki ni bila samo rojena v njihovi "stari domovini" nego je dobila tamkaj tudi svoje gasbono umetniško šolanje in vsekakor s ponosom poudarja svojo narodnost. doslej, jo Zinka Milanova nastopala kot "jugoslovanska", pevka, naglaševaje tudi to, da i e Hrvat: ca in Zagrobčanka, kjerkoli je bilo to le mogočo. V radijskih prenosih new-yorske opere. •Kadar -e newyorška opera prenaša sirom Amerik*? po radiu. jo morejo -lišati naši rojaki. če ima tudi ona vloiro tisti dan. Navadno so izbirajo Vsepovsod in vselej kakor V "News-reel" slikah sirom po Ameriki in drugem svetu. Ob priliki otvoritve oporno sezone Metropolitan oporo in ob raznih njenih jubilarnih slavjih. so bilo posnete "News-reel" sliko za kazanje po Amo-riki in tudi po drugem svetu. Dve veliki kinematografski tvrdki, ki ?o posnelo tisto sliko. preskrbijo s temi vsako bio-skopsko gledališče v Ameriki in tudi po druareml s«vetu. Tn Iz podobnih opazovanj so si ustvarili Indi čudovito jogo, obvladanje telesa. Njihove pozicije miru, o katerih govori tudi Paul Brnnton v svoji knjigi "Indijsko tajne," bi nam pa bile brez potrebne priprave nerazumljivo. Pač pa to kaže, kako različni so nazori glede udobnosti in počitka. Nekaj sorodnega z netopirjem, ki spi z glavo navzdol, imajo cisrani. Proti vsem pravilom spe cigani tako, da držo no?o vodno više kakor glavo. Ko leže cigan počivat ,-i položi kar koli pod nojro. Man j udobno se nam bo "delo spanje Japonk. ki spe na hrbtih tako. da imaio vrat naslonjen na posebno leseno sto-ialo, glava pa no sme biti na-Hdonjena. ker bi so sicer pokvarila visoka, tolpu podoba pričeska. Ver-ki predpisi velevajo ht>-hamrodanom spati z glavo proti sončnemu vzhodu. Sp-irtanei . o ]*i i svoji strosri telesni vzgoji -pali na kamnitih ploščah. Gotovo se jim je - pal o pra-v tako dobro, kakor so spi Estoncem in Eskimom v njihovih ko-žuhovinastih mastnih in smrdečih spalnih vrečah, ali kakor spe še ponekod na km» tih na pernicah. . Spati na goli>h tleh menda niko i ni bil ideal. Dokaz toga EU, za kar je treba posebej plačati Vsltii razmrr v Ki ropi ni mogo^r v Jugoslavijo m Italijo nuliazati driutrja % llOl.AlMIll, Iriuvr^ muiiu V dinarjih oz. lirah. Isto trlji tudi ta (w druge evropske države. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI O U l> K L R K : 216 West 18tb Street. N p w York Balkanski Pariz Živahno in lnigato ]»rv stolnico kraljevine Rumunije jo za-dela nedavno velika elementar- rva po:očila n«' Nizko so bile postelje- zarad udobnosti, ne pa zato. ker bi;na nesreča. IJ se človek bal. da bi padel po-1 dajala popolne jasnosti gle najlaskavejših poklo-1' nih njeni umetniški veličini. -te je, ki so bili pravi lnonstru mi. Nanjo jo vodilo več -top-nic in na vseh štirih vogalih so imele stebre. Nad tako sred- \DVERTFSE IN -n? A^ MAROHA Skoraj pol življenja človek prespi Kako ^pite? To je navadno zadnje vprašanje vašega zdravnika, ki sto no ruskem o-vobojenjii do sv -tovne vojno skoro ve- čas uživala mir ter se j»» lahko svobodno razvijala, ima Bukarešta eel niz velikih inrpozantnih palač, ministrstev, visokih šol i • i m .. ... itd., od katerih jo zirodovin-ko hivalcev ter napravlja v svoiihi , . , ,, . . ,.„*i. .ri t t znamenit zlasti park (Vola I. glavnin ulieah vtis sodobnega n , i- rniA..«^« rp r. t Pomonfbne so tiidi \eiemesta. I a slika so nudi "Mesto loži v nekoliko dolgo-<časni, totla >»iIno rodovitni liiži-I ni Vf-like Vlaške ob rečiei Dim-boviei. Ima preko siki.OOO pro- 1 stavbe bol- posetniku -ovoda piv težno v glavnih ulieah. buljvaiih in javnih vrtovih, dočim so stran- nic, knjižnic, raznih dobrod 1-nih zavodov in drugih javnih jpo-lopij. ki -(t ustanove lnt^atih Rumu nov ter pričajo o v^-likem ..1- 1 . , ll>IIIIIH«M ll-l fll< <1 <> \ 1 I ] h"l I I sko ulice in nekatera predme- , ti-, , -tja prav tipn-ni Orient, z maj- , . . , ,, , . i • .• i . , va. ki io v balkanskih i»rest<»- linimi. skromnimi hišicami. ol> • . i , . i . . . .... nicali skoro nekai -amo po damnu z vrtovi. ^ krivimi oz-' t, i • \ - kimi uličicami in vsemi značilnostmi mest južnovzhodno Evropo. Poleg e'ogantno oblečene meščansko množice, ki so uroovnoga. Bukarešta jo bila še v 15. veku pre-1 ol ni ca domačih knezov, ki so bili po v«-'iki večini slovanske »ara porekla, kakor i«' tudi Vlaška močno slovanska, dokler se ni s pritiskom rumunskega življa z gora po-polnoma porumnnila. Okolico Bukarešte tvori še danes sko- ( e hočemo donlovno verjet«.preliva po velerrle-tnili ulicah, zgodovmn so ^paM Aleksander,jc fa prikazcn =krf)nini \ oliki, Napoleon, ^1,-on in ' rilinnn,1<; kmof v SVf)H ^ (>1) drmn slavni mezje zelo inalof|,efci in (,rnj o1 vo];. komaj nekaj ur. Sicer je pa kp£ra levila avtomobilov so , . , , . .. res razkošje, prespati toliko r.csto „re(,uio propro.ta tf>w nepiotrgran niz l>olgar-k,h dragocenega ca>a. Anveriški 'njmn* e^a kmeta .ki jo vit So- VaSU statistiki so izračunali, da pre-'j0 vojj spi 60 let star človek povprečno polnih 23 let svojega življe- Največja in najznamenitejša bo vojaki z bojišča, pa tudi vsi-nja. Vendar se pa večina stri-!10 nlica Zmage, Oalea Viotorioi, ljudje, ki delajo ponoči. Vča sih je zmeren nemir, če že ne za spanje pa vsaj za njegov začetek celo dobrodošel. Tako beremo v pravljicah iz Tisoč in ono noči, da je spal orientalski velrnož v viseči mreži, ki jo je moral suženj iz druge sobe neprestano guerati. Naposled imajo tak neprijeten nemir ne samo dojenčki, temveč tudi potniki v spalnih vagonih in mornarji. Sprejmete Prosim, "Nisem za ntfbono družbo — saj vede —" je nofeia ugo-rarjati Olga. ifr prihodnji*.) ^ Ne samo pri ljudeh, temveč tudi v naravi najdemo mnogo Ti strupi se nakopičijo in po-'™"101*0?. ******* . ______Mnoge živali spe stoje, naslo- v^ročijo regenirajoče spanje Tretia učena teorija išč*» vzrok spanja v utrujenosti živčnih niene na vse mogoče načine, ptice se krčevito drže vej, ne- elementov. Seveda iščejo vzrok I ^^V ' ' ■ spanja tudi okultisti. pa tudi . 1 baie ^dremlje oni ga ne morejo najti. -7° *am° za Tlekai tr(iniltko^ (KI asi en i stari vek, lei je vse težke probleme opredelil z bajkami, iščoč njihove tajne v delu bogov, je nam (zapustil bajko tudi o spanju. Po grškem ba-joslovju je veljal Hvpmos, bog spanja, prav tako kakor Tha-natos, 'bog ismrti, za sina noči in oba sta živela v mračnem podzemlju. Noč je spuščala z zvezdami na svet tudi boga spanja, ki je bil podoben krep- strani. nja v tem, da je daljše spanje jra 'katero so vsi Rumiuni neiz-koristnejše od krajšega. Nem- j" 0<"n° ponosni. To io dolira. ški zcTravnik Gross priporoča,ml^toma nekoliko ozka naj spi enoleten otrok 20 ur ulica, na kateri se vrši vse rro-dnevno, trileten 16 ur, petleten |^^darsko ;n družabno življo-14, osemleten 12, 17-letni mla-!nip romunske prestolnice. Pre-denič 10 in pol. odrasel človek ;Jon -ip *udi butvar Kisel jeva, pa najmanj 7 ur. Učenjak I '"Kmovan na cast prvemu ms- I i liri 1121V7IIC Kohlschutter je proučeval spa-!kPIiyu jni borna tor ju. ki si je ste-1 ^ C|5taj0 » nje in je prišel do zaključka, da i veliko za-lugo za o-vol>o- , \ i T •• * i.., .. , .. v , ■_________. , brez električnega toka. POTRES POVZROČIL ELEKTRIČNI FENOMEN. V bližini Tmole v Ttaliji so opazili nedavno toga svojevr-Isten pojav. Vrhovi lesenih drogov e'ektričnih votlo v so zo-glj noli, porcelanski izolatorji so ostali rdečkasti. Pojav jo tra'al s pro-1 etiki kakšni dve uri navzlic dežju. Ves ta čas tevilne liiše in cesto je spanje najtrdnejše čez pol l^ny* Bukarešte v veliki rusko- do xwiwlruge ure potem, ko člo-j turški vojni, ki se ji ima jo Ru- vok iza-pi, pozneje pa postaja milT1i zahvaliti za dokončno o- vedno bolj rahlo. Prevelika u-)8Vn'^>0.ipn>0 izpod oblasti polmo- trujenost ali razburjenje pa Nadaljnja znamemtost ispan ju ,škodu je in lahko po-ografi ob istem času zabeleži i zemeljske -tresljaje, ki jih pa ljudje ni-o čutili. čE SE NE Vl^rZDAJ IZVEŠ: da bo bivša ječa rnnpirtskih železnih gard i-tov v Renvnicn Lara tu preurejena v legionar-ski muzej. da vlada Nemčija sedaj 150 milijonom ljudi, ker ima nemška vojska zasedenega 900,000 zamenjali svojega kotička za. kvadr. kilometrov nobenega na svetu. / Ija