Brucovanja za zaprtimi vrati Zelo pogosto je predmet na-ših razprav v predavalnvcah in na ulici, zlasti ob začetku šol-skega leta, ko so na sporedu brucovanja, ocena in vredno-tenje naših šttudentskih zabav in razvedrila nasploh. Zakaj se ta stran našega živijenja tako često kritizira ni težko razu/meti, saj rrikud človek dan-danes pogreša prav tistih vita-minov, ki bi lahko nadome-stili precejšnje pomanjkanje primeme zabave. Most, ki v skromnem obsegu vodi čez vr-zel, so brucovi nas zanim^alo; trati braloi pa, ki morda niso študentje (teh je precej!), pa trdijo, da je »Tribuna« kaj slaba slika do-gajanja na unšverzi. Prav ima-mo mi in oni, toda pomislimo na eno: dokler bo za list pisalo 10 ljudb, ne bo nič boljši, če pa bomo sodelovali vsi, bo tak, kot si ga želimo. Bomo še nadaljevali s temi vpašanjl? Ni potrebno, saj vsak ve, kje je in kje ni; vsi pa ve-mo, da nas še marsikje ni. Tudi o tem bi bilo treba bolje raz-misliti. Enakovredni partnerji Morali bi biti, saj nas je kot take postavbl novi Zakon o uni-verzah, pri družbenem uprav-ljanju našdh šol in zavodov. Toda s tem na to vprašanje še riismio odgovorili. Kaj govori za to, da smo? Predvsem resno stališče naše Zveze ob samem sprejemanju tega zakona, saj smo njegovo pomembnost dokazali ne samo z našimii tehtnimi pripombami ob razpravt, ampak tudi z viso-ko udeležbo pri volitvah. Po-zneje smo to doikazali z diokaj Zvezde gledajo z neba Problemi, ki jih bomo obrav-navali pod tem naslovom, ni-majo prav nič skupnega z isto-imensko knjigo, in mislim, da tudi njihova popularnost se še zdaleč ne more meriti z ono, ki jo ima roman s tem naslovom. Prav zaradi tega smo mislili, da bi končno tudi širši javnosti malo odgrnili zastor, ki krije Vise tajne in probleme okrog študija astronomije. V kolikor je meni znano je astronomija zelo interesanfea — vsaj veči-na Ijudi tako trdi — toda kar se pa študija tiče, je drugače. Ko smo prišli do tega dejstva se lahko vprašamo samo eno — zakaj? Namen tega članka je dati kolikor je le mogoče to-čen odgovor na to vprašanje in obenem (tu pa avtor ni več takšen optimist) prebuditi v Ijudeh skrite talente in jih za-interesirati za študij astromo-mije. Ne razpolagam s točnimi statističnimi podatki za druge univerze, toda za Ijubljansko je znano, da so na astronomiji, za katero je bil pred leti ustanov-ljen poseben oddelek na priro-doslovno-matematičn-em odd. fa-kultete, trenutno samo trije študentje v vseh letnikih. Mi-slim, da je to najbolj reven oddelek, kar se študentov tiče, na univerzi. Kakor sem že prej omenil, ne vem, kakšno je toč-no stanje na drugih univerzah v Jugoslaviji, toda mislim, da prej slatoše, kakor boljše. Ta oddelek imata namreč samo še zagrebška in beograjska uni-verza. Na zagrebški univerzi ta od-delek spada pod geofiziko, medtem ko je v Beogradu po-polnoma samostojen, ni pa pre- davateljev. Zadeva je torej več ali manj v rokah študentov sa-mih, ki morajo takorekoč zain-teresirane poiskati večidel že med srednješoci in jim pokaza-ti pot. Astronomije se najbolj boji-jo zato, ker nima skoraj nobe-ne praktične uporabe in so vsi prepričani, da zanje ne bi bilo službe ali zaslužka. Res je si-cer, da je študij asrtronomije precej težak, toda nobema stvar ni tako komplicirana, da jo ne bi mogel človeški duh na koncu le premagati. Pri študiju astronomlje ima-mo v glavnem dve specializaci-ji. Ali ostaneš čisti teoretik, ali pa se uikvarjaš največ z opa-zovanjii, fotografijo in nekate-rimi panogami t. im. klasične astronomije. Teoretiki (med štud&nti povedano — menda v vseh panogah najbolj osovraže-ni ljudje) pa povečini celo živ-ljenje sedijo za pisalno mizo ter rešujejo probleme in ei iz-mišljajo nove teorije o stvareh, ki jih nikoli niti videli niso. To bi bilo nekako v popularni ob-liki povedano to, čemur se pra-vi strokovna usposobljenost pri asitronomiji. Toda naša dežela je premajhna in ne razpolaga zaenkrat niti v enem niti v drugem oziru z vsemi sredstvi, kl so za uspešen razvoj vsake izmed obeh panog astronomi-je neobhodno potrebna. Zato mislimo, da so za nas najvaž-nejši Ijudje, ki dobro poznajo astronomijo in taki bi roogli v poznejših dobah, ko bomo pre-magali porodne težave, vzgojiti kader strokovnjakov — teoreti-kov in opazovalcev. Je res, da (Nadaljevanje na 2. strani) VESTI Z NAŠIH FAKULTET IN KLUBOV Skupščina gozdarjev Dne 4. novembra 1955 je bila v prostorih gozdarske fakultete redna letna skupščina. Udeležba je bila precejšnja. Udeležence je pozdravil de-kan fakultete tov. dr. Zavrnik. Omenil je potrebo po konsrruk-tivni kritiki. Poudaril pa je, da so gozdarji, agronoimii in vete-rinarji nekakšna kmečka inteli-genca in zato naj b» imeli več stika s podeželjem. Končal je z mislijo, naj bi bila prihod-nja skupščšna skupno z agro-noml. Predsednik tov. Binder je govoril o delu združenja v preteklem letu. Gozdarji ske Jugoslavije tako suvereno na,ročixi svojim bataljonom in brigadam, naj zaivzaimejo Jajce in ga pri-pravijo za II. Zasedanje AVNOJ. Da, taiko je bLlo: Jajce, to malo bosansko niesto ob stiku Vrbasa in Plive, ni padlo po naključju, marveč po vnaprej pri^ravljenem načrtu. Narodnoosvobodilna vo;-ska ga je zavzela potem, ko so biJi mnogi deiegati Iz vrst borcev fa političnih deiavcev že obvešče-ni, da bo nekje v Jugoslavi'ji vno-vic zasedal AVNOJ. Kmalu za-tem so sledila nadadjnja navodila, ki je zanj vedel morda le eden iz vsake dalegaciije, kaijti odhod, ka-kor prihod delegatov v Korenico, sta moraia ostaci tajna. Prav tako so le redki borci vedeli, zakaij pionirji Vrhovnega štaba s tako vnemo in hitroscp dvigajo iz ru-ševin Dom kukure v Jajcu in če-mu se za. obnovitvena dela zani-ma sam vrhovni komandant. Tu-di, ko je bil Dom že obnovljen ter so v dvorani zagorele električne luči, je le redkokdo verjel, da b: dvorano mogli uporabici za kaj drugega kot za prosvetno delo, krožke in predstave, k:i jih ie bi-lo tu vsak de preč-tal plenumu odloik Predsedstva AVNOJ o imeno"van.ju Nacional-nega komitejta osvoboditve Jugo-slavije in še dva odloka, ki so fch soglasno spreieli. Tridesetega novembra, ko se ]e pred Domom kulture v Jajcupre" pletalo in vilo razigrano kolo in so borci navdušeno vzklikali. se je maršal Tito prisrčno posiovil od delegatov z besedami: »Nasvi-denje, tovariši, v Beogradu, na tretiem zasedanju. Biio je ob petiih zjutraj iti ˇ dalja^i se ie nezaxnavao svitaila zora. Delegati so odlli na pot skozi z-asede in viharje, Lez so-vražna iti osvoboiena Ofzemlja. Vrniili so se na po^iožaje in v pod-talno živlienie mest, kier so ?iiri-li glas o Tkovih preroŠkih bese-dah in budili v izmučenih srcih uip In vero v skoraišnio svobodo. "Nande tužek. KLUB ZA MEDNARODNA VPRAŠANJA 1 Klub za mednarodna vprašanja, ki bo naslednji mesec pričel z rednim delom, vabi svoje lanskoletne člane, kot tudi vse druge študente, ki žele v klubu sodelovati, na prvi sestanek kluba, kjer bomo sestavili program in se potnenili o letošnjem delo-vanju. Sestanek bo v četrtek, 8. decembra 1955, ob 19.30 v prostorih mednarodnega odbora ZSJ, Miklošičeva 5a. Vse študente naše univerze vabimo, da se v čim večjem šte-vilu vključijo v naš klub, in udeleže občnega zbora kluba. j Več kot samo čosopis Ob mesecu mladinskega tiska Reorganizacija zdravstvene službe Več ali manj redno prebiram »MLadino« in včasih mi zaide v roke tudi kak drug jugoslo-vanski mladinski list; pogovar-jamo se s" kolegi o »Mladini« in njeni pomembni vzgojni vlogi ter smo včasih pred precejšnji-mi dvami in vprašanji. Ali je »Mladina« res tak časopis, ki je dane* potreben rnladini, ko je vzgoja, posebno za izvenšolska, precej zanemarjena in je ved-no več stvari, ki negativno vplivajo na formacijo duševno-sti mlladega človeka. »Mladina« dma danes precejš-njo tradicijo in je od več ali manj aktivističnega lista nare-dila lep razvoj in se približala bralcu, saj je naklada narssla na pribliižnih 12.000 izvodov, kar je solidna števiika ne glede na to, da je v Sloveniji 100.000 čla-nov LMS. Zanimivo je prav to »pribdiževanje bralcu«, ki ga »Mladina« podobno kakor neka-teri droigi listi, Istoveti s kri-latico, da je t.reba datj deiov-nemu človeku po osmih urah dnevnega dela, nekaj ra^v-drils *n Lahkega ter eventualno še in-formativnega čtiva. Pisati o pro-blemiih-" resniično, odkrito in z moralno odgovornostjo je težje, kakor pa zadovoljiti »kriterij zammivosti« in reči: to zahte-vajo brald. Prelistavam teikači XIII (ali XII. ???) letnik »Mfladine«. Mno-go poročtl, skrbnih in obširnih, precej zunanje politike, ki se ne povzpne do »tedniške« kva-tttete, dostojno urejena športna rubrika, malomeščanski filmski koti&ek, obvezna moda, križan-ke in razne zanimive zanimivo-sti. Razen tega pa fatalni Re-mark, ki vleče naročnike in razne »grozote«. Reportaž je manj, Je manj člankov o prob-lemih. Beremo sicer o osnutku zakona za kipeHjske efospodar-cke šole, o srednjeSolskdh eko-nomskih problemih, o delavski mladini, otroških dokladah, šol-skih odborih, o vzgojnem delu med sezonskimi delavci, o noč-nem delu in nJadoletnikih, o mladini in delovnem razmerj;j v gospodarstvu, o štipendiranju, o družinl in idealih mladih lju-di itd. Bilo bi odveč diskutirati o kvaliteti dn problematičnosti teh prispevkov, pozitivno je že to, da se piše o tem. Toda bore malo je vsega tega! Kaj smo pisali o mladinskem kriminalu in niega vzrokih? Kaj o fcrdtiSne.m pomanjka-nju kadrov za skrb o zapuščeni mladini? O odnosu odraslih do mladine. njenih idealov in te-žen.i? O za-postavl.ianju mladi-ne in konservativnosti ali pro-gresivnosti staršev in družin-skega okolja? AU srno se kdaj iskreno lotili problematike o možnostih mladine za delo, za zaslužek, združevanje, kulturno in zabavno izživljanje? Smo pi-jsali o najbolj negativni karak-teristiki precejšnjega dela mla-dine, ki teži predvsem po de-uarju 3n je ta tako pogosto edino vodilo pri izbiri poklica in pri odnosih s soljiidmi? Kdaj kritično o literaturi za mladino, filmih itd.? Danes življenje ni več eno-stavno in mtadina je ekzaltira-na. občutljiva in polno elana. Zvezde gledcijo z neba (Nadaljevanje s 1. «tr.) se dosedaj skoraj nič ni naredi-lo za astronomijo, toda inicia-tiva priljaja vedno od spodaj. Zato pa nas mora biti najprej nekoliko več, da bo glas moč-nejši. V Ljubljani na Golovcu se gradi observatorij, lahko reče-mo — žepna izdaja observato-rija, ki bo z-aenkrat eddna repre-zentativna postojanka univerzi-t&tnih astranomov v Sloveniji. Z zakonom o družbenem uprav- m oJtrevainje svojih zavarovance-v. teh ž&lja in to prav ob splošni fonida, . ,„ __- dijo v gledaliJče dn kaj jim študentske ustanove postale z za- po'vrn]ene vse scroške za zdrarv'i1a, movih, nai ima svotj upravni od- nega teir zobozdravsrvena ambu-ugaja, in zakaj? kaj mislijo o ' '" ' ' ' * ' ' ' ' ' ' ' ' " ' ' ' " '' "" glasbi? katere osebnosti so ji___________________7.._....._;_ p-opularne — politične, športne, te ustanove'širSl družbeni značaj kjer zava.rovani, to^ so v slavnem stopane razen šoJskih oblasti, štu- kakor samo študentski vnem zato, ker univerzo danes vodijo družbeni organi upraviljanja in ker so naiše n,ja. Za te študente je dobiva.1 ZF raiiiijera na proračunu univerze in naij s svoijim posebnim pravilni-kom ipostane tudi ustanova uni-verzntetne uprave. Po vzgledu družbenega 'Upr»vl{jain jia ipto tdo- preglede se na>j sklenejo e z mestno poAikliniko. preko te naj se organizira tudi nočna z-dravnuška služba kd. Kot samostojni pri fondu pa naj po-sllujeta le splošna aunbuilainta sploš- filmske? ali se zanimajo za zu-nanjo politiko? za tehniko? za poezijo in potovanja? Kaj mi-slijo in vedo o ljubezni in pri-jateljstvu? Kako porabijo svoj prosti čas in kako bi ga, če . ..? itd. dtd. Vprašamo pedagoge, ki so vsak dan v bolj intimnem stiku z mladino, naj povedo ali je ta res tako naivna in površ-na, da ne razmišlja o teh stva-reh, pa čeprav je njeno vsakda-nie obnašanje več aii manj na Mnijt na** nih tokov učenosti, ki S€ prell-^ -¦- osamosvojita, da se to 'predptoe s naslovom »Moje univerze«, kako lobanje, razbite crepinje odra- T . ¦ ¦ o tiredaval- MLO L)iuibl}a.ne je bil zastopan Zdravstveni fond preko Šolsike poHkilinike z denairnlimi vsotami za nekatere persooalnc in tudi fuakcionalne i/jdatike. Dalje jedo" bava:l preko Sveta za zdravstvo LRS vsakoiletno dotacijo, subven-cljo oi. dotacijo za zdravljenje zaščiti študentav itd. Za tako sta- je bil samo eden. Koga bi zani-lisče se je predvsem borila orga- malo, kako sem si skušal pri- miiz.aciia študentov. Danes so vsa'i deloma danfi pogojli za uresni&tev »¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦»¦»¦¦»¦¦¦¦»»¦« NAROČITE SE NA »TRIBUNO! ¦»¦¦»¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦»»¦¦¦¦< IV. generalna skupščina IFMSA Leta 1956 v Beogradu IV. generalna skupščlna IFMSA (mednarodna federacija združenj študentov medicine) je bila od 23. do 28 septembra v Amsterdamu. Skupščini so prisostvovali de^egati sledečih dr-žav-članic: Danske, Egipta, Franclje, Malte, Norveške, Nizo-zemske, Svedske, Svioe, Tnrčije, Velike Britanije, Zahodne Nfemčije in Jugoslavije; kot opazovalci pa so bili prisotni de-legati iz Belgije, delegat COSEC in delegat mednarodne fe-deracije študentov farmacije. Tehnično plat skupščine je orga-nizirala Zveza študentov medicine Holandske. Ena najvažner)ših nalog naše delegacije je bila da bi dobili čim natančnejše podatke za možnosti zarneTijave tujih in naših praktikantov. Kot zaklju-ček tega naj bi bila sklenitev pripravljalnih dogovorov v imemu jugoslovanskega komi-teja združenj študentov medi-cime s tujimi organizacijami za zamenjavo tujdh in našifa prak-tikantov-študentov medicine. Seveda pa s tem ni rečeno, da ni naša delegacija aktivno so-delovala tudi pri drugih pro-bletnMi, ki so se obravnavali na skupščini, toda namen tega članka je le vprašamje zame-njav, druga pa pnidejo na vrsto kasneje. Uvideli smo, da so možnosti za zamenjavo v glav-nem z vsemi organdzacijami, katerih delegati so bili naskup-ščini. Poudaribi pa moramo, da nekatere organizacije nimajo pravilniih metod, na osnovi ka-terih bl lahko razšlnili zame-njavo študentov. To ve..ja pred-vsem za nordijske dežele. Po statistiki SCOPE (stalni komite za strokovno zamenjavo) so or-ganizacije medicincev iz Fran-cije, Nemčiije, Anglije, Turčije ce v GIasgowu, mi pa za njiho-ve v Jugoslaviji. Vsaka stran b; poslala 36 svojLh študentov na seminar. Raz&n. teh štirih po-godb smo sklenili še nasl*dnje in to z Dansko, z organizacijo belgijskiih medicimcev v Bru-xellesu in z združeniem štu-dentov medicine iz Pariza. De-legati iz Norveške, Švedske in Malte so vzeli predhodne niepod-pisane pogodbe s seboj, da bi o tem pazpnavljali še s svojimi cr-ganizacijami v domovini. Vso-ta praktikantskih mest, določe-nih v predhodniih dogovonih, vključno seminar v Glasgo-wu, znaša cca 90-100. V dogo-vorih smo vedno podali okvinne minimalne in maksimalne šte-vilke in so v že omenjeni vsoti računana le miinimalna števila. Kot je razvidno nismo sklenili predhodnih dogovorov niti z organizacijo nemških in itali-janskih med.icincev. Edina iz-jemia je le dogovor s Parižani. Francozi so nam sicer obljubi-a, da nam bodo sami poslali razpored mest, katere nudijo jugoslovanskiim medicincem, — pogoji za zamenjavo pa so jim tako poznani in se z njimi stri- centralno orgamizacijo, toda po izkušnjah zadnjdh let vrše vell-ko raje zamenjavo kot posa-meznl medicinski centri z ena-kimi centni v tujdni. Stanje v Italaji nam je kljub odsotnosti njiihoviih delegatov kolikor toli-ko poznano. Cavna ovira prd nih so t&žave z namestdtvijo tu-jih prafctikantov d,n pa vpraša-nj e preihranje, seveda brezplačne v bolnišnkah. Po sedanjih pri-zadevainjih in znakih sodeč, nam bo uspelo izvršiti tudi za-menjavo z Italijo. Dosedaij je odšlo procentualno naijveč ju-goslovansikiih medicincev na prakso v Nemčijo in nekaj mainj v Fpancijo. Naloga jugo-s.ovanskega komiteja Z§M in njegovih sekcij v Beogradu Ljubljani, Sarajevu, Skoplju in Zagrebu bo, da poleg potrditve predhodnih doigovorov, ki so bili podpisanii dosedaj, najdejo moižnosti za zamenjavo tudi v Nemčiji \n Italiji ter v Franci-ji, v koLikor ne bodo oni sami dali razporeda praktdkantskih mest, bodisi v celoti za jugoslo-vanski komite, bodisi posa-mezno za sekcije. Toliko o de^u naše delegacije Jugoslovanski komite ZSM, s svojimi sekcijami v vseh naših univerzitetskih centnih, je s svojim dosedanjim delom i.n stališčem zelo cenjein v IFMSA. Dokaz za to je bila ponovnia izvoldtev Jugoslavije v Izvr&ni biipo IFMSA, podelitev Jugosla-viji v bistvu najvaižnejšega stal-nega komiteja SCOPE za bo bi se človek lahko zamislil nad sa-Tnim seboj. Kaj vse se sJcriva za temi predmeti — koliko kr-vavih, žalostnih z|odb ... Toda s tem se še ni vse kon-čalo: nekaj izmed tega orožja bi naj prišlo iz muzeja spet v življenje. Pravzaprav bi naj to orožje poseglo v boj za naše živlenje, za svobodo. Leta 1941, ko so fašisti zasedli Ljubljano, sem zvedel, da bo okupator sprazniil tudi kriminalistični mu-zej. Prehitel sem jih; kar je bilo uporabnejšega orožja, neJcaj karabink in pištol, sem odnesel in jlh skril v krimJnalističnem seminarju. Orožje sem hotel izročiti partizanom. Pozneje sem orožje preaesel v drugo skršva-lišče na univerzi, ker sem se bal, da bi ne bili prizadeti pro-fesorji, če bi okupator kaj odkril. Na univerzi sem imel lepo priložnost obiskovati številna predavanja. Z zanimanjem sem poslušal profesorja Ramovša je-zikoslovna predavanja o našem jeziku Jn narečjih. Pravtako sem bil neviden izredni slušatelj profesorja Prijatelja, ki je pre-daval o kulturni zgodovini, in mnogih drugih. Seveda, to ni bilo šolanje. Marsičesa sem se komaj dotaknil. Znanja si nisem mogel.pridobiti, saj sem šel mi-mo vsega kakor niimo zaprtih knjšg. Cas mi ni dopuščal, da bi se lahko čemurkoli temeljito posvetil. Sicer pa nisem imel za to osnovne iizcbrazbe. Na to tudi nisem mislil. Saj sem bil pred^ vsem opazovalec; bil sem člo-vek iz ljudstva, ki opazuje tudi višja nadstropja, kjer se gib-ljejo Ijudje z izobrazbo, »na po-ložajih« in v uglednih službah. Nisem nikornur zavidal. Zdelo se mi je, da sem svobodnejši od njih in da sem le nekakšen gost v življenju, kjer za raz-vedrilo opazuješ zanimivo, več Osredaja študentska menza ni- ali man^ resn° ali smešno sl°" dobiti neico splošno izobrazbo jaz, tako mimogrede, ko sem leta 1928 spet nastopil službo na univerzi? Siicer se pa izpo-vedujem bolj samemu sehi, kot eden izimed proletarcev, ki ga je življenje metalo po čudnih kolesnkah v tisti dobi pred drugo svetovno vojno. Lepo vrsto ljudi sem spoznal na univerzi. Stevilne naše inte-ligente. Vredni bi bili pisatelje-vega peresa. Marsikaj pomemb-nega za našo kulturno zgodo-vino bi mogel napisati človek, ki bi živel med njdmi toliko ča-sa kakor jaz. Opazoval sem jih predvsem kot ljudi, ne pa kot kulturne delavce. Zmeraj sem ostal v razmeju do svoje oko-lice preprost človek. Najbrž so me zato bolj zanjmali čudaki, kaJcor drugi, sicer zelo ugledni ljudje. Vse me je zanimalo. Hotel sem se natančneje seznaniti z ureditvijo univerze in z življe-njem na njej. Najlaže sem spo-znal pravno fakulteto, kjer sem delal. Imel sem dostop tudi v kriminalbstični rnuzej ali zbirko kriminalističnega inštttuta. Z nenavadnimi občuki gledaš vse te predmete, ki bi nekaJko mo-rali biti strašni, so pa tudi iz-gubili nekaj tistega vzdušja, ki jih je obdajalo ob hudodel-stvbh... Kaj vse je bilo tu zbrano! Na primer od ročice voza — nekdo jo je uporabil, da je razbil glavo »svojemu bližnjemu« — do sekir, nožev kamnov, strelnega orožja ... Tu-di sablje wi bajonete sem videl. Ali ni to orožje nekaj častnega? Spadalo bi v ka prvo kanat agronomsko — gozdarske nadstropje s prostori pravne in veterinarske fakuiltete je fakultete? Nekoliko mračno je, pokazal valiko razumevanje za toda stalno vlada nekakšno slo-vesno vzdušje. Poglejte v dvo- nicah. Slišimo druge tokove- Tu je mladina, ki hoče živeti s časom, mladina, kt se zaveda prhodno-sti tako, da ne ljubi sedanjosti. Med to mladino, ki v zgodo-vinski povezanosti čuti usodo naroda in ljudstva, so našla močnejši odmev tudi čustva in pričakovanja revolucionarnega delavstva. Pravigo, da je na beograjski univerzi še mnogo žlvahnejše življenje. Bolj so revolucionarni. Od tam prihajajo apodbude tudi na našo univerzo. Zakaj mar3i-kdo se je šolal v tan avli. Spodaj, v natlačenem prostoru, so bili sestanki. Gnetli &o se po stopnišču. Zdelo se je, da se je polLtično dogajanje prene-slo med te zidove. Včasih so spregovorile tudi pesti, ko be-seda ni bila več prepričevalen dokaz. Tudi policija je vdrla večkrat na nedotakljiva, svo-bodna univerzitetna tla. Govorniki v avli so navduše-vali slušatelje za stavko. Kma-lu so se napotili po hodniklh in vzklikali. Iz zbornice so 3e zagnali po hodniku proti bal-konski dvorani, od tod pa na balkon, kjer je bil lep razgled na trg. V dvorani so sneli ve-lr.ko tablo in jo na balkonu po-stavili na stojalo. Nekdo je ne- in Jugoslavije imele največ za- njajo. Kar se tlce praktikant- doče delovno leto to enoigla.sm r""~-— '""*"¦" ' "". vesno vzdusje. Fogiejte v avo- stavili na stojaio. iMeKao je ne- skih mest v Franciji, naj ome- sklep da bo V. redna generalna problem naših studentov m ie od- rano 90! Toda morcja je §e za- kaj napisai na njo. Toda ne ma- --------....... ""~:1 r»-»J~" x»^»n«.irJ m*r>-,\ nin,iv=i5n «ir.7t,on« nrprt nrpda- tematičnega ali kemičnega menjav. Tudi v naslednjem le-tu obstajajo največje možnosti za zamenjavo v teih deželah. Glede na podafrke, katere smo dobili na dveh pos&bnih nimn 5p tn da čakaio še na skuDŠčina IFMSA leta 1S56 v stotpil Osrednji Studentski menzi nimivejša »ložfca« pred preda sssuS^t:^zz ~dv:-ie.rr, ^r^****** nziL*m% zir^xxa^i kako gledajo tuje študentske kromp,rja. Na ^ m€Stu se De- prestoU Velikanski stol> ki ga trga> je bilo zapisano: . \. ' Iramairn acm1nriimsi!cO-t2'Ozd.arske 1T1 1....; s_ n»r,«fTv-i,r>r(veiU-i arhi Na ^ , , ____... n.i redili dn katere smisel je, da bi država plačala praktikantska mesta za tuje praktikante v orgatiizacije ne samo na tCv«,ro? r,a Tnpo^lavinr. SDlohin kamta agronomsko-gozdainke k krasi ge avstroogrski grb. Na W se v Dodomitih na Primor- no m/, "**°vm& s p«amK- m medicincl im -o sicer STOjo ge. Vinto Kivnlkar zihvjljujcmo. «»h. kl » n™ zd«° že "iva- nimi delegati, smo pričeli več Dol s krvavim Alek&androm! Ton« Hab« skem, ali v Alpah zgradil cen-tralni observatorij, v katerem bi dobilo zaposlitev najmanj 10 do 15 astronomov. Toda naj-prej morajo biti tu Ijudje, ki bodo šli tja, ker graditi takšen observatorij, ki stane 200 mili-jonov dinarjev, se ne izplača, če niso zagotovlj&ni kadri znanstvenih delavcev zanj. Ko bi enkrat imeli observatorij, bi ee ljudje bolj zanimali za raz-voj astronomije in jo tudi ce-nili. In mislim, da je važno, da tudi in v prvi vrsti ljudstvo zve, kaj se dogaja za stenami inštitutov, in če &o ter kakšne uspehe so dosegli ljudje, ki so tam zaposleni. Zato mislim, da ni odveč, če sem napisal tale članek, ki na eni strani vabi vse zainteresi-rane k študiju astronomije, na drugi pa daje pobudo za zgra-ditev večjega. centralnega as-tronomsk*ga observatorija. Mišo Trstenjak podrobnih razgovorov. Spozna-li ®m>o, da obstajajo največje možnosti za zamenjavo prakti-kantov s Francijo, Turčijo, Dansko, Nem&ijo iin Veliko Bri-tanijo, imanjše možnosti pa z nordijskimi deželami. Kaj je vzrok temu, smo povedali že preje, dodald pa naj bi še to, da ima pri njih veuko vlogo tudi sorazmerna oddaljenost od Ju-goslavdje. Naša prizadsvanda so imela tudd konče-n uspeh. Skle-nili smo predhodne pogodjbe s organizacijami iz sledečih držav (te pogodbe so tudi podpisane): Turčije, Egipta, Švice in VeLike Britanije. S Turčiijo, Egiptom in Švico smo podpisali dogovor o z.amenjavi praktikantov, med-tem ko smo sklenili pogodbo z Veliko Britandjo oz. organiza-cijo škatskih medicincev za or-ganizacijo strokovnega s&mi-narja. Oni bi organiizirald trite-deaski seminar za naše medicin- KLUB STUDENTOV LJU BLJANSKE UNIVERZE USTAN OVLJEN 11. t. m. so se sestali predstavniki kulturnlii skupin, za-stopniki akademij in kluba slavistov, d? ustanovijo odbor in določijo osnovna pravila, po katerih naj bi klub v bodoče delova]. Za pr^dsednika so lzvolili predstavnika Akademske folklor-ne skupine tov. Herica, za tajnika predstavnika Akademske plesne skupine tov. Ziernfelda in kot Rosp^darja ter blagajnika tov. Rovtarja. Naloga kluba bo, da too koordinirai vse kulturno-politfčno vanje na univprzi. Da bo vzdušje v klubu prijetno, so »kupine dokazale 23. nov. ob 20. uri, KO SO SE PREDSTAVILE NA JL VECERU KLUBA. Prireditev je bila v prosto r]k VO na Miklošičevi cesti 5a, Nadaljevanje in konec) O pravnem inštitutu porote se danes mnogo govori in piše. Izgleda, da skušajo njeni na-sprotniki najti neiko pot zlaite sreddne v sodišču prisednikov, nekateri izmed njih pa v po-polnb odpravi porote. In eden izmed kritikov, ki je linel po-gum izraziti svoje ideje na plalnu, je tudi Andrž Cayatte, zlasti s svojiim filmom »Pravici je zadoščeno«. Kakšna je porota in kdo so porotoiki tukaj? Vsi po vrsti so norrm>alni ljudje, samo nekaj primerov iz množice porotni-kov, ki poslušajo dan za dneni po razpravnih dvoranah Fran-cije obtožnice, pričevanja in obrambo, ki v&topajo v svojo sejno dvorano in prisegajo »pred bogom fcn Ijudmi, da bodo preiskovali z največjo natančnostjo dokaze proti N. N., da ne bodo izdali niti interesov obdolžeiiega n'iti interesov druž-be, ki ga obtožuje, da ne bodo poslušali ne sovraštva, ne zlo-be, ne strahu, ne naklonjenosti, da bodo odločili na podlagi doikazov obtožbe in sredstev obrambe po svoji vesti ln no-tranjem preudarku, neprtstran-sko in trdno, kako se spodobj poštenim in svobodniim Ijudera«. Sedem porotnikov je Cayatte privedel pred filimisko kamero. Nobenega dvoma ni, da je Cayatte nasprotnik porote. To-da prizna'tJ m.u je treba, da zna svojo idejo zaigovarjati in pre-pričljivo podpreti. FILM IN PRAVO Med porotniki je mlad nata-kar, srečno zaljubljen v dekle, čigar staršl se odločno zoper-stavljajo poroki, češ da je na-takar preitialo za njihovo hčer. Med obravnavo sedita med pu-bliko tudii oče in maiti, zet jima je v tej luči bolj všeč — v poroko privolita. Rezultaržano me je po-zdiravil. Ni bil earn. — Breda pravi, dia ga je do-poldm« videla govoriti z neteim križarjem. Crt je eipet miknil z glavo. — Tone je najbrž odpovedall — je vzkliknil Slavko. — Počasi, tovariši! — jje re-kel črt. — Počakajmo! Molčald so; nad Tometovo od-sotaositj o ®o se aamiii&lili. Breda je 7. razprtiml očmd. zrla na dvo-rlSfie, fcjer je veter sukal rde-če hruševo ln trto-vo lisrtje in se je nad zidano ograjo modrilo globoko j«sen.s1co nebo. Zunaj »0 zaropotali korakl; topotelii so po dolgl veži, ne da bi m ustavlli. Potrflcalo je na vnata tn vstopil [je Tone, v zgu-ljenein suknjii&u, z močfiiiimi za-rezami v obraaru in z oitožnimi očmL Segel je v roke vsem; s Slavkom s« je pokoval nazadnje. — Skoraj smo že uporaibiiibi besedo malomarnosit. Pozdrav- Ijen — je rekel Slavko, —Pusti entuziazem. Koliko 6a-sa sd že pri nas? Stlri m^scce, ne? Jaz pa štiri leta. Poznam take zagnance. Taki radi odpo-vedo — je rekel Tone. GledaM so ga začudeno, ker ponavadi s tovariši ni bil oster. stal j€ sre-di sobe s spreim&nj«nim, razbo-ljenim obraz&m. — Pojdimo k stvarl — je re-kel Črt in pričel govoriti. Tone je sedel' na prukico nasproti njega. Crt je nehal govorLti. — Slavko, kaj si delal ti? Ka-ko si izvršil nalogo? — je vpra-šal Crl — Studiral serati marksdstično literaturo. — To srno delali vsd — je pri-tišano dejal Črt. — To smo delali vsi — je za-molklo ponovil Tone. Sreped je v Slavkove zLikane hlače in iz-brano kravato. — To smo delali vsd. Povej, kaj si delal! Slavko je molčal. — Tone, ti! — je poklical Crt. Tone je vstal. — Jaz — je rekel; videli eo, kako je požrl slino. — Tovarisft, oprostlit« — je rekel; grlo mu je igralo. — Z vsem sem si na jasnem. Na jasnem, in sic&r že dolgo. To-da ... Oprostiite mi, toda ... Preden vam referiram, bi vam nekaj povedal. Oprositite mi to. Mati mi je pisala... Tako je pisala: »V počitnicah te ni bilo do-mov. Hudo mi je, ker te ni domov. Samo tebe imam, pa še tebe ni. Pdšeš, da pridno delaš. Sin moj, kmalu bom umrla, ti si pa tako malo pri meni. Pišeš, da pnidno delaš, da delaš vred-no stvar. Upam, da bož kmalu dokončal šolo, da me bo^š vz&l k sebi. Toliko let že čakam, da me boJ vzel k sebi. Tako težko čakam...« Glas se mu je stisnll; oprl se je z rokami ob mizo in molčal. Črt j« pristopil in mu položil roko na ramo. — Tone — je rekel topo. — Saj sem si na jasneim — je dejal Tone. — Na jasnem sem si, da delam za to, opro-stite frazi, da bodo nekoč ma-tere laže čakaJe na sinov za- služek in da bo sinovom laž« priti do tega... Moja mati ne bo tega nikdar dočakaJa... V svoj stradež in v areste j« ne morem vzeti. Crt ga je molče objel od stra-ni. Tone je spet sedel na pruč-ko. Zajel je sapo in z globo-k!m, trdnim glasom dejal: — V počitnicah s-em v skladu z nalogo delal na ža^i v Loič-nem. Delal sem tri tedne. Po-tem so me za en mesec pri-prli; žandarji so me bili izvo-hali. Toda v tisltih treh tedniii sem srpoznal in naredil, kar sem bil namen^en. Med šestdesetimi delavci je polovica za kakr&no-koli gibanje pai&ivnih. Inteligen-ca vsa trobi z ve*trom. Kar ja študentov, so razen dveh banda brez trdnega prepričanja, ki gre z enako prizadevnositjo oziroma neprizadevnostjo na ncvo mažo kot na sokolsko veselico. Ven-dar so po mentaldteti konserva-tivni. Močnejšega vpliva med d&lavci nima nihče, razen sila. Polovico sern jifa načelno lahko pridobiJ za svoje mnenje. Drugo leto sicer ne bom mogel t(ra, ksr me žandarj.i poznajo. Moral bo iti tja kdo drug. Jaz bom šel kam drugam ... Vsi so bili zazrti vanj, 1« Slavko je gledal skozi otoo. Gostovanje Igorja Gjadrova solista Albert Dermelj in Srečko Zalokar Za kulturnejšo vzgojo štndentov Zivljenje nam nudi danes to-liko najrazli&nejših področij in možnosti udejstvovanja, bodiii tehničnega ali kulturnega zna-čaja, da je za temeljito razu-mevanje, kaj šele za uspeino J>roduktivno delovaaje v vsakem teh področij potrebna speciali-zacija, ki je včasih zelo o-zka, a je popoilnoma uporavičena. Mi-nili &o časi, ko je bilo življenje na taki stopnji, da je mogel biti človek enako dober vojščak kot tehnik in, kar ni bilo nič manj važno, primerno izobražen tudi v umetnosti: glasbi, slikarstvu eli literaturi. Iz dneva v dan se pa vse bolj kaže, da študent, ki namerava postati profesar, svojemu pokli-cu ne bo mogel biti kos, ker ne bo mogel odgovarjati vsem zah-tevam poklica, posebno ne ob prcgramu, ki ga oredvidevajo današnji učni mačrtk Profe-sor naj bi imel nekaj znanja tudi z drugih področij znanosti in umetnosti. Takih študentov, bodočih profesorjev, je procen-tualno zelo malo, iz preprostega vzroka, ker jim takega sfcrokov-nega znanja nikjer med študi-jem ne dajo. Pomanjkanje sptne vzgoje fikuša nadomestlti pouk moralne vzgoje, toda nobena ura »mo-ralke« ne da tega, kar bi od nje pričakovali. Vprašanje je, s kakšno resnostjo sprejmejo dijaki dobronamerne nauke, saj vamo vsi, kakšne tradicionalne občutke imajo dijaki do profe-»orjev, resda mnogokrat popol-noma neupravičeno. Pravo pot do »rc mladiih lju- di utegne najti umetnost, česar se danes poredko domislimo, a bilo bi nam v čast, ko bi se te možnosti večkrat spomnili, ka-dar gre za vzgojo in splošino izobrazbo miladine. Ne moralna vzgoja, katere sedanja oblika je morda neko-Idko preuranjena; nevsiljiva predavanja 0 dobrem in sla-bem! Potrebna je bolj kulturrra vzgoja! Umetnost nam bo prav gctovo zelo pomagala pri mo-ralni vzgoji, orna nam lahko na-domesti innogo tistega, kar po-greJamo v učnih načrtih. Sko-raj bolj je potrebna kot pouk euhjih letnic in številk. Potrebna je kulturna in umetnostna vzgo-ja, pojmovana ne na stari na-čin kot goli pouk in ponavlja-nje dejstev ie literature, glas-be, upodabljajočih umetno:sti, s področja kulturne zgodovine, temveč prvenstveno kot spložna vzgoja, pri čemer naj bodo sa-dovi umetnosti samo sredstva za dosego cilja po čim krajši poti, tistega cilja, za katerim stremi tudi moralna vzgoja, ki pa že s svojim nazivom pri ve-čini mladine spominja na obra-ze strogih potez, namrščenih obrvi in na pedagoško dvignje-ne roke z iztegnjenim kazalcem ali nekaj podobnega. Ni dvoma, da bo prej ali slej kulturna zgoja prevzela vlogo, ki ji po tej plati gre. Kako pa bodo tedaj bodoči profesorji slovenščine, filozofi-je, petja ali zgodovine kos svo-jemu poslanstvu?! Zaradi obsežnosti študijske snovi, ki zahteva obvladanje do-ločene vede v narodnem, evrop-skem in svetovnem merilu, štu-dent ne dobi izobrazbe z drugih področij, razen če se sam ne ukvarja z njimi iz lastnega, osebnega interesa. Običaj je, da od časa do časa dijaki na sred-njih šolah predavajo o temah, ki si jih sami izberejo in to ob urah, ki so nalašč za to dolo-čene, največkrat pri profesorfu slovenščine. Dokaj klavrno pa propade diskusija, ki naj bi bi jo pomagal voditi navzoči profesor, kadar sam 0 predmetu diskusije nima zadosti znanja. Neznanje, danerečem zavest-no preziranje in pomanjkanje vsakega pravega čuta za osnov-na kulturna in umetnostna vpra-ša-nja pri dijakih na srednjih šolah in tudi pri študentih ni le znak nezainteresiranosti. Pri di-jakih srednjih šol je tu oklep učnega načrta, zaradi katerega se matunajnti lahko ponašajo z nekako splošno izobrazbo, to je z nedogledno vrsto najrazličnej-ših podrobnosti, ki so bremeni-le njihove možgane v času šo-lanja, pozneje pa jih ne vedo kje in kako porabiti, razen pri reševanju križank. Študent vi-soke Sole pa že težko diha, če ima za svoj študij vsaj nekaj resnosti in je razumljivo. da ni v njegoveim dnteresu študirati še stvari, z-a katere meni, da niso z njegovim študijem v ne-posredni zvezi. ProMem je torej približno tale: Kako do*ečl 6im popoln«jšo izobrazbo študentov na vseh kulturnih področjih? All je takšma splošna kultur-na izobrazbo potrebna ali ne? Idejno rešitev sem že nakazal. Kot rečeno, bi bila njena iz-vedba najprimernejša v sklopu študant&ke organizacije. Njeno delovanje se bo tako razširilo z golega pobiranja članarine v nekaterih nedelavnih klubih na širše področje. Samo se nam ponuja delo, ki bo kvalitetno in bo obenem zajelo velik del štu-dentov. Rodilo bo brez dvoma tiste sadove, za katerimi stremi današnja vzgoja na področju kulturnf izobrazbe, toda zaradi vzrokov, ki sem jih navedel, ne dosega rezultatov, ki bi jih bi-lo želeti. Predlagam ustanovitev §tu-dentske institucije splošno kul-tuarno in politifeno izobraževal-nega značaja, institucije, ki bo pomagala pridobiti študen'tom tisto znanje z vseh področij kulture, katerega sicer ne mo-rejo dobiti v svojirn seminarjih: Predlasam torej ustanovitev in-sfitucije, kjer bo najfoolj prišlo do iziraza sodelovanje študentov različnih fakultet in to s preda-vanji, ki bi jih imeli študentje sami, s predavanji, ki bodo do-stopna vsakemu študentu in po možnosti tudi vsakomur druge-mu, ki bi ga to zanimalo. Zadnjo besedo 0 tem predlo-gu prepuščam seveda odločitvi kolegov — študentov. Crt Skodlar Igor Gjadrov sod« med one mlade dirigente, od katerih ju-goslovanska glasbena javnost mnogo pričakuje. Diploimiral je pred dvema letorna na glasbeni akademiji v Zagrebu in izhaja iz razreda prof. Horvata. LanL je prejel prvo nagrado na tek-movanju inladih dirigentov v Besanconu —: omogočeno rau je bilo enoletno izpopolnjevanje na glasbeni akademiji Santa Cecilija v Rimu, pri znanem pedagogu Fernandu Previtaliju. Svoj nastop v Ljubljanl dne 7. novembra je posvetil Mozar-tovemu spominu ob 20O-letnici skladateljevega rojstva. Kot prvo točko smo slišali uverturo k operi »La clemenza di Tito«. To delo, precej dra-matičnega značaja, ,"je orkester podal z mnogo topl.ine, le da je na samem začetku nekoliko mo-tila neizenačenost violin prl staccatih. »Koncertantna simfonija« za violino, violo in orkester je DESETO LETO NAŠE PESMI Tdkrat se pevci APZ niso zbra-li zato, da bi peli, temveč, da bi na občneni zboru preglodali svaje lanskoletna uspehe. S ponosom so se spomnili, usipelega koncarta, ki ga je nabko polna unionska dvo-rana navdušeno pozdraviila. Po-nesli so našo pesem tudi med tr-boveJjske rudarje, peli pa so na-dalje še v Kranjiu, Celju in Zalcu. V največjo čast pa si štejeio na-stop pred predsedniikom Bunnan-ske unije g. U Nujem. Žal svojega koncerta niso mogli ponovitl niti v Ljubljanii, nliti po ostalih »lo-vensklh krajih, čeprav bi «i to najbolj žaleli. Denairja jim ni u-spelo dohviti tolilko, da bi bi>la tak-šna turneja mogoca. S podporo Izvršnega svera, UO in drugih pa bodo v letošnjem letu nabaviilld že do'lgo zaželjene nove obleke. Za proslavo svoje dese&letnice &o že pričali žcudirati Aškercevo Staro pravdo, ki Jo je za z-bor glasbeno obdelal Matija Tomc. Pmgiram je precej obsiren, zato so na dbčnem zboru sklenifLi, da bo-do moraili vz-traijno vaditi. med redkiimi deli svetovne glas-bene literature, pri kateri so združeni elementi simfonije in koncerta. Zanimivo je, da pri-našata ekspozicijo v prvem stavku enkrat solista in enkrait orkester. Albert Dermelj, ki je igral prvo violino, je s precizno »gro in poznavanjem Mozarto-vega stila dokazal, da njegove kvalitete rastejo. Violist Sr&čko Zalokar niti malo ne zaostaja za njim. Posebno pozornost po-sveča lepemu izoblnkovanju go-dalnega tona. Orkester je soli-stoma odlično sledil, vendar izgleda, da se nazori Dermelja in dirLgenta povsem ne strinja-jo glede hitrosti izvajanja. Do-dam še to, da je imel poslušalec iz parterja vtis, da orkester solpsta preveč zakriva; morda je temu vzrok akustika dvo-rane. Uvertura »Carobne piščall* združuje v sebi elemente fuge in klasične sonate. Pri izvajanju je prišel do izraza dramatičnii zanos zadnje skladatelje^p dobe. Orkest^r je z občuteno živah-nostjo in miLLno podal to tek» tonsko tako svojstveno delo. Koncertni večer je zakljuoila »Jupitrova simfoniija«, 'ki se sploh pogosto izvaja. Tudi v Ljubljani smo jo že večkrat &lišali. To delo, ki iizraža hkrati bolest in vedrino, tožbo in to-lažbo, ves nemir Mozartove diiše, so izvajalci podali z ve-liko vnemo in. zanosom. To ie bila najbolje podana to^ka pro-grama. Sodeč po odobravanju občin* stva, smemo šteti nastop Gja-drova med uspele koncerte te sezone. Vlado Modic Pianistka Dika Rančigaj v Londonu Nadarjena mlada plambtka \z vladanje teliniike. Pri izvajanjit razreda profesorja Janka Ravni-ka je imela po svojem diplom-skem javmem nastopu še tri koncerte: v Ljubljani, Mariboru jugoslovanakih avtorjev pa je pokazala sposobnost vzbudKi in obdržati poetično razpoloženje.« Zaradi doseženih uspehov ja in Celju; povsod je sprožila zelo ugodne ocene kribikov. Rančigajeva dobila zasluženo nagrado: štipendijo »Fonda sr;p- Znani ang.leški pianlst Taylor poslanika« za nadaljevanje je izjavtl o njej: »Njeno lzva- & * J janje Beethovna dokazuje mu- študiija v Londonu. Sola se prl zikalni talent in bleščeče ob- Kendallu Taylorju. F. G. Lorca JANEZ VRHUNC: in njegova Svatba krvi Drama Foderica Garcia Lorce Svaicba krvi je biila napisana 1. 1933 v Madridu in istega leta tudi u-pneorjena. KmaJu je bila preve-dana v vse evropske jeziike in z uspehom upniizoirjena po vseh več-^ih odrfh Evrope in Amerike. Kakor večina njegovih umotvo-tov, tudi ra drainia govori o ne-posredni povezavi Lorce s špan-skiim ljudstvom in njegovo pesni-Sko tradliciio. Ta dva momenta: tesna povezava z iljudstvom in na-slonftev na špansko ipesniško tra-diicijo sta odločujioča za razume-Ta-nje njegove Krvave svatbe. Brez poiznavanja španjke poezije in njenih tradicij, a posebno, del pesnika Louisa Gongore in gon-gorizma in srednjeveske mavrsko-andalu/rige itrske poezije lin na koncu po vsej Španiji razprostra-njenega ciganskega petj.a ob kita-n, poznanega pod imenom »Cante ijondo« (globoko perie) ni mogoče popolnoma zajeti in razumetij u-«warjailnost tega 'ljudskega in mo-demega Španca. Kakor v poez.ii)!, se rodi v dra-matiki naslsnia na svo'ie predni-ke, kakor na primer na Tjope dc Vego, CaJdemna della Bairca im tlruge s tem, da je vsej rej poezi-$. d*! laistno podobo in moderen teraiz. PoLeg tega ]e vnesel v svcjo poeziio izreden občutek za ritcm hi gilasbo, ki ie pa tu-di zelo raz-irita v Ipa-nski poezvjii. Svatba krvi j'e napisana s tisrim primairnim človeškim ob^iirifrtn, ki jje dasn samo <5Iovdku izradnih ImetjAih kvaditet, človeku, ki se je Todil v svojem Jjudstvu, je sam del njega in pozna poslednje nianse njegovega dogajanija in ne-hanja, pozna njegovo radost in nesrečo, ter vse to veliko doživet-je pdgum.no in neposredno prene-se na oder, Gre za probilem, k»i so se ga mnogi lotevall z večio ali manjšo sreco, ga opiscvaili na ta ald na onij način, vsak v svoji do-bi, kiraju in lokallni spedjfičtiosti — skratfka, gire za problem krvi. V tej tragediji gre za špansko kri, z.a kri, o kateri se toliko govori, a taiko malo ve. Lorca je na pri-meru nesrečne Ijubeznii dveh mla-d:h Ijudii, ki zaradi sociaJnih raz-lik ne moreta skupaj, živo in pla-stično vz svoie lastne ustvarjaJne izrazitosti prikazal kri kot uso-do v vsei svoji mot taka doiprinasa giradnin drame. To \e res poseben naoin- toda Ze mailo boij pri®liuhnemo tlil;iiIi, .se z njo bcre in predajajo, toda končno ji le podležejo in po-kore. Tak junak Je Leonardo. Ko se prične tragedija, že tri leta ne ra-haja vež na samotno kmetijo va-sovat, poročil se je in še otroka mu je rodila žena, toda vkljiib temu 1'j'ubezen do prvega dekle-ta v njem ne zamre. Nic ga ne umiri, niiti konj, katerega skoraj vsaik dae do sirmrti upeha — mo-tiv konja se kakor rdeča nit pre-¦p^leta skozi vso tragediiijo in jzve-ni ob koncu v veličastno pesem erosa — niiti žena « prijazno in ljuber.n^vo besedo, nit< mati, ki ga je roidila in končno niei otrok, ki je de! njega samega. Ves ie pre-žet s strastjo — divjiim koinjem, ki nikier ne najde obstanka, ki divja do onamoglosti in se kakor raizja.rjen dub poiavlja zdaj tu, zdai} tiaim 'm celo pod oknom svo-je velike ljubezni. In ko mn Iju-bica — nevesta sama osedla ko~ nja, je Leonamdo dokončno pre-piničan, da roi saim v svoiji swastni sllii. Vest, da se njegiova ljubica mo-L5, ga sipravlija v obup. Ne vzdr-ži več. V j*utra pred -poroko se pojavi pred njo, da jo spomni na sebe. Ona se mu upira. Vendar v njej p.rekipeva isci vihar strasti in ljubeznii, z njo se med tem časom ni godillo niič bolje, bila je vroča, vsa v ranah, znotraj in zunaj. In zgodilo se je. Po pcroki sta zbežaila, zbežala — ne da b*i sc naužtla mesa — zbežaaa, da bi si povedala. kako se ljubita, kako ne moreta ve1-nem smislu besede. Polna ie zivr poezije in čiste lepote in ne mo-remo ločiti verza od proze, kajti vse je zHto v eno samo pesem — stras-tno in mračno, temperament-no in zadržano, prav tako, kakrš- no je življenje v preneženem po* menu. To je res prava sva.tba kr-vi, ki nosi v sebi toiliko dirama-tičnih elementtoiv, da je s te stra-ni gledano, upiriz,orliiiiva. Raizum* ljivo pa je, da je treba podčrtati njeno osnovno vsebiino, ji s spret* nilm priijemioim dati 'polnokrvno živilieaje in z resničnim občutkom za čisto poeziijo moira zažaretii pred nami y svoji ipiravii luži. Potern bodo odpadli vsi prepadi med po-eziijo in prozo, kar bo vse ena sa-ma zlita umatnina, poilne strastne krvi in življeaja — taka, kot jo je nap-isal Lorca. In končno še nekaij o piredstavi v SNG. Režiser je ustvariil popollno na-sprotje tega, kar 'je hotel Lorca pcvedati v »Svatbi krvi«, Iz vi-soke Ijudske pesmS o lijubezni, strasti in krvi, je MoJka iistvaril liturgično obredno pesnitev, ki ob koncu izveni v ipravcati molitve-ni oratorij. In da je bilo vzdiišje popolnejše, sta glasba, ki je dobe-sedno podčrtavala obred. in scena, ki se Je prad narrni dvigala kakor grozeča masivna katedirala, za-k.ljučila krog im dokončno iz.rini-la Lorco z prizoHišča. Če pamisli™ mo na misansceno, se ije ta prav tako podredila celotni reiijski koncepcij.i in ]e v svoiji enolično-sti m diagonaLnosti idajala vtis obredne službe. Ugajali so detaj-li, kot na pniimer značilne vaze v kotu, luav je. Kandidat je verno bu-ljU v mikroskop in hotel raz-vozlati zanko. Profesor ga je pastil in odšel v sosedno sobo. Ko ga je kandidat videl, da se vrača, je bil ves iz sebe, kajti kljub naporu ni mogel ugotoviti, kaj gleda. »Kaj vidite?« je vprašal pro-fesor, ko je prišel do njega. »No, kaj vidite?« Mimo predavalnice je vozil tramvaj. Njegova slika se je za-svetila v mikroskopu. »Povejte, kaj vidite?« »Tramvaj«, je odgovoril kan-didat. V času brucovanj Zgodilo se je to starejsemu slušatelju medicine, ki se ga je pošteno nalezel na brucovanju ali pa kje drugje. Nekaj časa je pijan taval in blodil po mestu, dokler ni prišel v Oražnov dom, kjer je stanoval. Prišel je po stopnicah na hodnik, misleč, da je vstopil v svojo sobo in se za-čel slačiti. Ko se je tako pri-pravil, da bi legel v posteljo, je mirno ugasnil luč in zaspal — na betonskih tleh. Zjutraj so ga kolegi našlj v »svatovskem oblačilu«. Gremo v Pariz »To ni reklama /,a Tunst-birc. ali pa za Putnik, ki od časa do časa prirejata izlete v to prijet-no velemesto ob Seini, ampak reportaža o mladih Ljubljan-čankah, ki bodo šle v Pariz, če-prav samo kot podobe na celu-loidnem traku. Izmed več kot sto kandidatk je režiser izbrai samo enajst srečnic, ki so naj-bolj ustrezale tipu pariškega de-kleta. Nemara se vam bo zdelo čudno, da smo imeli v Ljub-ljani kar enajst Parižank, za katere nihče ni vedel«. (Kakšna duhovitost! Pa je res čudno!) Sicer pa poslušajmo dalje. »Jana je morala potegniti iz predala svojo kopalno obleko. ki se je od poletja precej skr-čila. Menda ji n& zavidate pre-več njene vloge, kajti v no-vembru se bo morala kopati v ledenem morju.« Te »sreče« j: res ne zavidamo. Pač pa zavi-damo »Tovarišu«, ki je vse to zapisal in prinesel sliko »srečne izvoljenke« v »monrojevski dr-ži«. »Kdo bo pomagal pri gospo-dinjstvu, ko bo Branka snema-la? Mama jo bo pogrešala zlasti pri kuhi, oziroma pri poskuša-nju jedi.« Predlagamo, da mama v njeni odsotnosti pokliče na njeno mesto pisca gornjih vr-stic, da se bo podučil, kdaj je kakšna stvar neslana. Kdor še nima reportaže do-volj, naj si ogleda predzadnjo številko »Tovariša« s slikami, ki jih mi zaradi zakona o avtor-skem pravu nismo mogli obja-viti. Razmišljanje o športni vztrajnostl, trenlngu in športnem življenju Ali je za športne uspehe potreben talent? ko se je njemu simemu IJubflo. Trening ni n:lko.li vzel kot nekaii nujnega, pač iih mož in žena, ki Razumljivo je, da se vedno več jo celo razni sportni mstituti. lu- Sportne mstitute pravu gord:ijskJ ^ vsa^ ^ mu^jo na 'atiets^j Jjudi ukvarja s sporrom, vedno '' v""' ~~~ ...... ' Jl' "~" '"*" '-ul-~ — več je takih, kii si žele .postavlja-ti svetovne rekorde tn vedno več je tudi taikih, ki ¦jiiii zares postav- Ijajo. Kdo ima dandanes prav- ...... ... . liyj. ^^ tuU"cR«i u. « m,a vu zaprav to možnost, da se uvrst: športa, a!i morda tisti, ki imaio letih ^pridobil ogromen sloves, saj vn'es ^j^^ tucjj ^n^ kajt:i taik Šport je postal dandanes čudna beseda. Nič veS ni tistega določenega pomena, ki ga je imela ta beseda pred nekaj desetletji. Nič več ni v teh črkah zaslediti vseh tistih lastno sti, katerim še danes pravimo, da so športne, čeprav jih je pri športnikih vsak dan tnanj. Saj poznate te lastnosti: fair play, poštenost, amaterizem in podobno. Vse več je znakov, da se šport v svetu oddaljuje od svojega pomena. Vedno pogosteje zasledimo v športnih arenab gladiatorstvo, vse več je cirkuSko športnih predstav, ki imajn en sam namen — izvleči iz gle-dalcev čim več denarja. In žal je tudi vsak dan več takih športnikov, ki so pripravljeni raz-kazovati svojo spretnost in moč samo za težke mošnjičke zlatiukov. dii ta vprašatija gotovo poznate: vozei zaira.d'1 tega, ker lahko su-aili zmaigujejo v tem času, ki je mimo v točnost podatkov, ki so na razpolago. Naj navedemo nekaj primerov. tud| za špcrt »atomskii«, tisti, ku imajo ve^ treninga, ki imajo bolj-še živijenjske pogoje v odnosu do Ruskj atlet Kuc a je v zadaiih stez.i al.i na igrišču, da bi dosegili čim boljsi rezultat, da bi si pri-bori'li naslov svetovnega prvaka ali morda zlato oiimpiisko kola-j-no. Ni^ cfudnega ni, če ima tu med fiare rzibrance, od J.aiteriSi iahko pričaikuiieimo idober rezul- taiko imenovani šporm-i talent. Po'izkušajnio odgovoTiti na ta je rušil rekord za rekor.dcwn, zma-^oval je skoraj na vseh tekmo- športnik ne sme imeti gmotnih skrbi, ne sme troišiti svo/iih sil tat ah ceio sverovnii rekord, re- vioraŠania. čeprav nam ie ze vna- vanpih, kjer se e poiavil. Ta*ko ie . j i • ¦ 1 v-, ¦ , , i *• • tt i • • j • u lm j- 1 • tj zato, da bi sn smziil svoi kruh. crmo v atlert&i. Vedno so v ta- prei jasno, aa stvan ne bomo b:!o tudi na tekmovanj-u v Beo- * ' •, . , , . '. k, ¦! ,. .,.,, • j. • V i r • • j -* j 1 '...., bportnik.1 taikega kova nmaic se- t:m iraz*laW)a-n/iih poiavtljflio mogli popolncvma razvozljati, sai gradu. Ze pred tekom ie iizjavd ^ .prednost pred tilenti se v - vprašanja, s katerimi se ukvarja- predstavlja cudi za m&dnarodne Kuc novinarjem, da bo postavil sev,no ^ ;maio v bi rud' nek Lepi načrti smučariev svetovni rekoird. Novinarji so to mero nadarjenosti za eno aili dru- Akademski smučarski klub stopa v tretje leto svojega de-lovaa^a. tteck nekaj dnevi so se številni člani tega kluba sestali na svojem rednem občnem zbo ru in se pogovorili o svojem dosedanjem delu, še več časa pa so seveda porabili za pogo-vor o smučai&ki sezoni, ki je že pred vrati. izjavo zaibeležLli in glej: Kuc je , tno JasaQ . d naslednn m v Krnioi, ki je na sporedu .vsako leto 1. maja. Tudi smu- čarski troboj univerz Ljubljane. Graza in Dunaja sodi med tra-dicionalne smučarske prireditve in v njihov ponas je, če zapiše-mo, da so nasi študentje že dva-krat zmagali nad odličnimi av-strijskimi smučarji. Napisali smo že, da so tekmo-valne ekipe povprečne, vendar jih moramo pohvaliti, da so kljub temu dosegli nekaj lepih uspebov in cela vrsta smučar-jev se lepo razvija. Vsi tekmo-valci kažejo v&o resnost na tre-ningu, ki se je za letošnjo se-zono že pričel. Nekateri vadijo v telovadnici, nekaj izmed na-šib .«miK'ariev pa ie žp op^avHo letošnji krst na snegu (Krvavec). Posebno ženska ekipa je zeilo solidna in je ena izmed članic (Kariševa) celo kandidat za le-tošnje zimske olimpijsike igre. Kakšni so načrti za bodočo sezono. to je vprašanje, ki je v teh dneh na ustih vseh tistih, ki jim je pri srcu beli šport. Med množico teh načrtov mo-ramo na prvem mestu omeniti smučarske dneve in enoteden-ske smučarske tečaje za začet-nike. Smučarski klub si bo nam-reč prizadeval prirejati smučar-ske izlete pod vodstvom smu-čarskih učiteljev, pO'leg tega pa še posebne tečaje v Ljubljani. Za začetnike bodo prlredili tu-d-i tečaj nekje izven Ljubljane, kjer bodo smučarji dobili soli-den pouk »smučarske umetno-sti«. Tu naj pripomnim, da bo-do tečajniki vedno moraili kriti del stroškov iz svojega žepa. Kot vsa druga leta, bo tudi letos prvenstvo univerze v smu-čanju, po vsej verjetnosti v Kranjski gori. Prav tako bo v rokah našega kluba tudi štu-dentsko državno prvenstvo, ki bo po treh letih spet v Kranj-ski gori. če bodo vsi ti načrti uresničeni, bomo lahko kmalu im&li smučar.ie. ki bodo šli po Janoa, Pavčiča, Gorižka in dru- gih, ki so si s svojim znanjem priborili vstop med najboljše iugoslova:nske snmučarje, pa žal. čeprav so šfrudentje, niso člani našega kluba, ker so biili še pred ustanovitvijo vSlanjeni v drugih. mu ie železna krogla na vrvici u- šla nekam dalleč vstran. . ... . rraiv je, če pri tem našem raz- To ie samo nekaj prMtierov in mjšijanju upo,števanio tudi gle-ce pogledamo zjvl,en.]e teh atle- dalce. N]L ^udnega ni, ^e stvari tov, si bomo morda lahko ustva- p(>g\eP'risostvovali svetovnemu re-kordu. Res zanimivo. Ali je po-vsem tem še čudno, če gredo g;le- da>1ci na atletske prireditve samo, če so OiWjublien.i svetovnj rekoir- kaj ma^lo trenii.rali in kljub tecnu dli in še takrat v matjhnem števi-dosegli odiične rezultate. Spomni- lu. mo se srednjeprogaša Bannist&ra, Kaj pa tekmovalci, ki nlmaijo ki je zaslovel ker čez noč. Med- takih pogojev, kot jim ima Kuc tem, ko je študira'l medicino, je in še mnogi drugi Rusi, Madžari, postail slaven atlet, slaven po vsem sveru. atlet, slaven Kadar je stopil na Američami......Vse kaže, da jih mineva veselje do športa. Na- atletsko stezo, je bi.l v nevarno- veličali so se tega, da so vnaprej sti kaik svetovmi re*kord. In saim obsojeni na to. da bodo prižli na je povedal, da ni imel ncbenega trenerja, da je treni:ral le takrat, cHj en krog za tistimi, ki so svoi tailent po-mežaLi z dobrtmi pogoji. Olympia — Zveza študentov Pred nekaj dnevi je bil v prostorih športnega društva Olympie ?*stanek med pred-stavniki študentskega športnega društva in Zveze študentov na naši univerzi. Na sestanku so ugotovili, da so pogledi na šport popolnoma enaki pri Olympii, kot pri ZŠJ in je zato športna politika Olympie enaka oplitiki ZSJ. škupno so odklonili vse pojave neamaterizma v našem športu in seveda še posebej v društvu samem. Odklanjajo tudi prima-donstvo, ki je žal tu in tam že Jata plašljivih golobov Tramvaj je leno drsel po iz-i-abijenih tračnicah. Nosilo nas je zdaj na levo, zdaj na desno, Kakor da bi rezaii valove raz-ourkanega morja. — Vozne karte, prosim! 2e-lezniška postaja! Sredina na-prej! GJedam v park nasproti po-staje. Listje dobiva rumeno barvo in veter se izzivalno po-igrava z njim. Tu ni več odpo-ra, ni življenja. Klopi so prazne. Pust je park na jesen. Stojimo precej časa. Potniki izstopajo rn vstopajo. Pritisk od vseh strani je vedno večji, da pokajo kosti. Stojira mirno kot da bi imel na sebi srednjeveški oklep. Nekdo me je krepko su-nil s kovčkom v koleno. Po-mislim, strašno je potovati z veliko prtljage. Fant zraven je obložen kot vojaški konj na manevru. De-kleta imajo polne roke prtljage. Vse se s težavo pomika proti iz-hodu. Gotovo, težak začetek. Zmeden je, ker se je moral io-čiti od tovariša, ki ju veže ista usoda. V gimnaziji sta skupaj likala klop do mature. Zdaj ju je ločil pritisk potnikov, da sto-jita daleč vsaksebi. Mladi so, si mislim, plahi pa kot divji zajci. Ta svet jim je nepoznan, nov. Njihove začudene oči bi rade dojele tisoč stvari hkrati, na prvi pogled. Pravzaprav je nji-hovo vedenje zelo nerodno in smešno. Takoj jih spoznaš. Vča-sih tavajo ure dolgo po ulicah, obioženi s prtljago, da odkrijejo hišno številko, ki jim je potreb-na. Sprašujejo neradi, ker zar-devajo in so nerodni pri izgo-vorjavi besed. Odlašajo vpis in se po treh dneh, prestanih v vrsti, končno le vpišejo. Pridejo mirno, plaho in vprašajo. Smešno je in smejemo se. Po-tem brez besede odidejo, neko-liko užaljeni, z napetim nosom. Spominjajo nas na dneve, ko smo bili še brez skrbi, ko nismo poznali izpitne vročine in vpis-nih pogojev, ko smo biii še pol-ni mladostne vedrine in iluzij. Prihajajo žejni knjige inznanja, polni načrtov in študijskega po-leta. Kako dolgo? Tramvaj se počasi prazni. Ljudje, ki so se še do nedavne-ga drsali po gimnazijskih klo-j>eh, izstopajo. Prihajajo vsako leto približno ob istem času, enako ponižno in pohlevno. Po-tem se začnejo predavanja in vidimo jih bežati iz predavalni-ce v predavalnico, prerivajo se in posedajo po stopnicah, če ni prostora v zasedenih klopeh. Iztopajo pred pošto, univerzo, pri Tobačni tovarni in v Mo-stah. Karavana b-oječih ovc, oborožena s težkimi kovčki, se premika ... Biedi so kot inter-niranci. Studentski pogovor na hodni-ku. Brez dnevnega reda. Nekdo sproži pogovor o letošnjih bru-cih in razpreda svoje misli, kot stroj, ki ga na pošti uporabljajo za prenos brzojavk. Vsakdo zna obogatiti kramljanje s svojimi doživetji. To ni težko, klasično čtivo, ampak lahkoten reportaž-ni stil. Včasih nemara zbadljiv na račun letošnje pošiljke. Sku-šam ponoviti zaključke. Kolegu pri vratih je padla v oči črno-lasa deklica na koncu hodnika, ki je lansko leto še ni srečaval. — Zdravo kmečko dekle. Ka-ko plaho stopica. Fantje, vrže-mo mrežo? — Oprostite, kdo, prosim pre-dava ... Trenutek Začeti moramo z dru-go temo, še preden sem izvedel za izid prve. Tokrat povsem uradno. Fant, ki naj bi odgo-varjal na moja vprašanja, je presenečen in vtis imam, da bom ostal brez novinarskih ocvirkov. Sedi sklonjen pod lučjo v starem, obrabljenem po-vršniku in domišlja si da, štu-dira. Zelo je raztresen in ne-rodno premika ustnice. Tako se obnašajo samo čudaki. Ze sem pomislil, da bo zinil kaj stra-hovito pametnega. — Kemija me pravzaprav ve-seli iz več razlogov in že pred leti sem se odločil za ta študij. Ljubezen do nje mi je vcepila moja prva predavateljica na gimnaziji. Opazila je, da imam smisel za to vedo, skrbno sem delal poskuse in vzdrževal njen laboratorij. Pripr-avljal sem analize za predavanja in razbi-jal steklenice. Nekoč bi prišlo skoraj do požara. Znašel sem se še ob pravem času. To je bilo prav gotovo resno doživetje. Sicer me pa pogovor o kemiji ni ogrel. Poskušam na-rahlo tipati po njegovih ljube-zenskih doživetjih. — Končno bi me zanimal tudi način tvojega živijenja, vživlja-nje v novo okolje in kakšna po-sebna doživetja. Saj si fant v letih. — Veste, opozorili so me že v gimnaziji. Ne nasedaj, ko pri-deš na univerzo. Bodi med zad-njimi in desetkrat premisli. Te-ga se držlm. Poznam nešteto anekdot. In sovražnika se da premagati ?. istim orožjem. — Prav gotovo! Toda zaradi tega verjetno ne živiš samo med štirimi stenami? Če je ta-ko, je to silno nesmiselno. —Razvedrim se na svoj na-čin. Ze s tem, da si ogledujem mesto. — Kaj poveš? — Bil sem tudi na plesu.- To-da ne prenesem neolikanosti. Zdi se mi, da ljudje ne poznajo kulture vedenja in to me od-vrača od plesa. — Verjetno preveč ozko sodiš o ljudeh. ~Nikakor. Prvič sem odšel v najboljšem prepričanju. Pa sem bil priča »kulturnega na-stopa«. Nas so drugače učili. Da na kratko ponovim, če želite. — Prosim, z zanimanjem bom sledil. — Fant je dostojno prosil za ples in dobil »košarico«. Ne vem iz kakšnih razlogov. Stopil je tri korake po dvorani in se vrnil. »Oprostite, nisem vedel, da ste noseča« ... Pa ne samo to. S plesalkami ravnajo kot s copatami, ki jih lahko pustiš v vsakem kotu. Mi smo se učili, da se copat ne pušča kjerkoli. Bil sem zato neprijetno prese-nečen. — Bojim se, da stvari preveč posplošuješ. — Nikakor! Pogovor se je nadaljeval. Mi-sli so se mi druga za drugo ko-pičile v glavi. To je preveč re-sen fant za svoja leta. Dobro opazuje in nemara bo dober strokovnjak. Tehnika zahteva precej naporov in ta ji bo kos. Razsmišlja o problemih in to je za začetek več kot dovolj. Predmestje tone pod breme-nom jesenske megle. Svetloba me bode kot ostro šilo v očl, ko stopim v razsvetljeno sobo. Pravzsprav je to izložbeno okno, ograjeno z dveh strani s steklenimi stenami. Nemara so jo arhitekti predvideli za ope-racijsko sobo? Sodobno izrazo-slovje je za njo našlo besedo »hala«. »Hala«, je bila, kot rečeno, kasarniško pospravljena. Okrog pisalne mize so sedeli na videz še otročji cbrazi. Zanimiv sta-novanjski sestav. Mešana druž-ba iz dveh glavnih mest Šta-jerske, ki je našla obliko koek-sistence v taroku. Moram pove-dati, da je fant z naočniki spretno mešal in delil karte. — Pazite, da ne bo renonsa, sem ga opozoril, ko sem opazil, da mu je kri stopnjevano udar-jala v glavo. — Samo kratko pojasnilo. Slučajno ste nas dobili pri ta-roku. Nismo profesionalni igral-ci. Igramo samo za razvedrilo, ko nam matematika presede. — Vem. Pa druga doživetja? — Prazni želodci. — V začetku neprijeten ob-čutek, kaj ne? Sčasoma se bo-ste privadili. — Veste, mi smo doma iz ti-stega konca naše dežele, kjer Ijudje pridno izpraznjujejo sklede. Napoleon je imel prav. Pot do uspeha vodi skozi želo- dec. Cudno, da tega v študent-skih menzah ne vedo. — Verjetno študirajo samo je-dilnike, ne pa vojne strategije? — Si lahko misiite, kakšne volje smo. Der.arnica nam vr.e dovoli, da bi se držali starega običaja. — Tako. 7.dai si pa še izgu-bil »pagat ultimo«. Odicz..: so Kcir.e. Zdaj je po-govor tekel kot med starimi znanci. — Zabavamo se z risanjem programov. Pred dobre pol ure smo še vrteli ravnila in svinč-nike. In iz obupa smo morali prijeti za karte. — Ne samo programi. Na splošno je v Ljubljani strahovit dolgčas. Ce ne bi bilo »ovna s petimi nogami« in predavanj iz fizike, kjer nam povedo, da smo zabiti kot čevlji, bi spali od dolgočasja. — Poznate že utrip tukajšnjih deklet? — Ni še zapihal pravi veter. Zaenkrat je še vse v nastajanju. Stare zveze pa skušamo s pismi obdržati. — Lepo od vas. Lahko morda še kaj zapišem? — Ja, da naj nikar ne uga-šajo luči. Pravijo, da se štu-dentje v Ljubljani naučijo pre-klinjiti. Ni čudno, zaradi elek-trike. — Potem bi hotel še neka] pripomniti. Profesor Kovačec je edini na tehniki, ki predava v ljudstvu razumljivem jeziku. Ostalih v glavnem ne razume-mo. Zanima me, kako se poču-tijo kolegi iz sosednih republik? — Baje je profesor Vaksel ve-lik ljubitelj kopanja in odlično tarokira. To so narn pripovedo-vali starejši slušatelji. — Tega ne vem. Kako vara ugaja življenje v naselju? — Izredn-o razvito je družinsko življenje. Obeduje se v dvoje, skratka, čudovita povezanost med moškim in ženskim spo-lom. Bruci rricier^o v p-cšlev samo kot vratarji. Zenske pa na splošno nimajo preveč aerodi-namičnih oblik. Sicer pa po-polnosti ni. O predavalnici govorijo. Tu-kaj smo, pred njenirni vrati. Vsak čas se bodo odprla mogoč-na hrastova vrata in ljudstvo bo naskočilo, kot bi bil vesoljni potop. Predavalnica v Fizikal-nem inštitutu. V njej posiuša predavanja iz fizike celctna tehnika in del slušateljev priro-doslovno-matematične fakulte-te. V grobem povedano, čez pet sto ljudi, prostora pa je samo za 350 slušateljev. Zbirajo se že dobro uro pred predavanjem. Kdor prej odide, prej melje. Ostali dabijo pro-store na stopnicah, kjer poseda-jo kot nekoč berači pod cerkve-nim stopniščem. Ko se vrata odpro, vpadajo v predavalnico kot razdraženi sršeni. Dnevno nekaj manjših incidentov in klofut. Pol ure, napad za napa-dom, skozi vrata ne pride sko-raj nihče, ker je 'pritisk z vseh strani enako razdeljen. Pa se dajmo, če vodstvo ne uvidi, da je za nas predavalnica premajh-na! Raztegniti je ne moremo. Strojniku so zlomili nov risalni prib-or, ki ga je dobil za darilo. Rudarju so raztrgali rokav na površniku. V vrtincu človežkega mesa so zlomili velikansko šipo. Šipo velikega okna. Škoda pa taka. Kdo bo plačeval tam, kjer ni krčmarja. Tu odločata komo-lec in moč. Kako dolgo bo premalo pro-stora na predavanjih? Neumno, zakaj trgajo rokave in razbi-jajo okna v tem mrazu? Ne-mara zato, ker ne vedo za iz-pitno vročico, za znoj in pogoje. Nemara, ker smo jih natrpali v premajhno predavalnico, kjer se dušijo? Mprda zato, ker pre-davanja poslušajo še tisti, ki bodo čez leto študenti samo še po tem, da bodo imeli v žepu indeks z vpisanim semestrom ali pa ne? Zdravko Tomažej IZ VSEH STRANI študent je! našlo svoj prostor v klubih Olytnpie. Predstavniki ZSj in Olympie so dolgo razpravljali tudi o športnih prostorih, kjer naj bi študentje našlj mesto za svoje športno izživljanie. Problem te-lovadnic je že itak pereč in ga ne moremo rešiti, medtiem ko bo treba več pozornosti posve-titi ureditvi igrišča v Tivolijju. Sestanek so zaključili z raz-pravljajnjem o kadrih, s ka-terimi naj bi ZŠJ pomagala klubom in sekcijam Olympie prl njihovem dklu. Med »drobnimi novicarai« be-remo v Dnevniku dne 10. no-vembra tudi kratko vest o ob-jestnem študentu, ki se ga Je na brucovanju nalezel in je po-tem pred Unionom vžgal mo-torja dveh Vesp, da sta ropo-tala. Nato je pobegnil pred mi-ličnikom in se mu pozneje zla-gal, da se ne piše tako, kakor se je reisnično pisal. Strašeti delikt, kl ga je treba v časo-pisu vsaj tako natanko popisati kakor kak uboj ali poneverbo milijonov. V isti števiikl beremo pod istim nadnaslovom, da je nek1 Stane D. »zmaknil nekaj jurč-kov« poštenemu kmetu in da so delavci Ludvik H., Anton R in Sluskir in Vencelj H. kradli ce-nient. Ali so bila dejanja teh (judi manj slavna in ne zaslu-žijo, da se tudi njihova tmena objavijo? Ali ,je študent naredil večjo škodo, ko ]e dvem Ijub-lianskim »Marlon Brandojem« vžgal Vespi in s tem zbudil ne-kaj ljudi, kot pa ccla vrsta ta-tov, napadalcev, nasilnežev in drugih, katerih imena Ljubijan-ski dnevnlk tako pogosto skrije v kratice? Seveda, če je študent, gre za hujši priraer in je treba navesti, da je delikt zagrešil 20-letni ekonoraist iz Ljublja-ne, stanujoč na Titovi 69! Ne zansraa nas konkretni pri-mer in ne nameravamo braniti Jakoba Sedeja in podobna deja-nja ,toda vprašujemo se, čemu taka tendenčnost? Ce ima kdo študente osebno »v želodcu«, naj se izkašlja na drug način, kot pa da plše v časopis, naj skuša biti objektiven in pravi-čen in naj ne natolcuje. ZAKAJ Nl ŠTIPENDIJ? V soboto 5. XI. je bila v on-sotnosti liudskega poslanca tetna skuDŠčina KJuba primorskih stu-dentov. Kakor predsednik v svoijem re-feratu, tako so rudi vsi študentje ostro ugovarjali proti nepravi.]-nostim dodeljevanja štipendiij v gorSkem okraju. Po razpisu šri-pendij, je bilo razvidno, da na-merava goriski okraj štipendirati vse oddelke na Vi^jih lolah. Toda o tem, komu je biila prošnia ugo-dena, komu odbita, ni bilo ne du-ha ne sluha do srede oktobra. Na-knadno pa je oLraj skleniil, da ne bo štiiipendiraJ tehnikov, da naj prevzamejo šnipendiraiiijje teh- nilkov podjerja. Nekatera podietja so bila pripravljena šcipendirati in 90 tudi sklenila pogod'be, toda ¦precej podjetij pa sploh mi hotelo sliišati o tem. lzid literamega natečaja 7. novembra je komisija, ki so Jo sesta!vlja:li Janez Slnkovec, B-laž Matekovič, Lojzka Vollma-jer in Bogdan Pleša, dodelila nagradfl udeležencem lit. natečaja, ki ga je raz,p'isal UO ZŠJ. Za prvo na-grado n'i priš;lo v poštev no