Z01. StniltaL I IMIlut, i Utrt, ZL muti Hl. XLVII. lulo. .Slovenski Narod" velja v LiBblfcani na dom dostavlj« rclo leto naprej • • • pol leta m • . • cetrt leta m • • .*• na roescc • " • • • I v upravništvu pfejeman: celo leto naprej . , • • K 22*— pol leta . .<..?•■• • l>tr četrt leta „ .••'.. 550 _ na mesec « . . • • » 1"W Dopisi na] se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo* Uredništvo: EsaHova nliea St. 5 (v prttffčjc levo.) telotoa M. M. laterati veljajo: peterostopna petit vrsta aa enkrat po 16 via* Si dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Partc in zahvala vrata 30 vin. Poslano vrata 30 vin. Pri večjih loatucijili po dogovora. Upravaiitvu aaj ae pošiljajo naročnine, reklamacije, ImisnM Lti, to je administrativne stvari. „Kas^oentat taasxaa*aw" toaaaaat aa> ajav .Slovenski Narod* velja po postil aa Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25-— pol leta „ m . . # 13*— četrt leta . . ."•'•*■ 6'50 na mesec • • « • • 230 aa Nemčijo: celo leto naprej . . . K 30*-« za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej .... K 35.-i Vprašanjem glade laseratov se naj priloži z* odgovor dopisnica aH znamka, Ppaasaatliio (spodaj, dvorišče levo). Kaaflova alioa ŠL S, imlmtmm ŠL tt, Svetovna vojna. Avstro - Ogrska napovedala Belgiji vojno. — Nemška križarka „Magdeburg" razstreljena, — Po bitki pri Krasnika. Naša vojna napoved Belgiji. Dana?, 27. avgusta. (Kor. urad.) C. in kr. poslanik na kr. belgijskem dvoru je dobil ukaz. na] brzojavi kr. belgijskemu ministru zunanjih del to-le: »Po ukazu svoje vlade imam čast vasi ekscelenci sporočiti to-le: Ker je Belgija opetovano odklonila od Nemčije ji stavljene predloge in vojaško pomaga Franciji in Angliji, ki sta Avstro - Ogrski napovedali ■vojno, in vzpričo dejstva, da so avstrijski in ogrski državljani v Belgiji, kakor se je dognalo, morali trpeti, da se pred očmi kraljevskih oblasti ravna ž njimi, kakor je v nasproti« z najprlmiiivnejšimi zahtevami človečnosti in kakor je celo nedopustno napram podanikom sovražne države. Je Avstro - Ogrska primorana prekiniti dinJomatske zveze in se od teea trenotka smatra kot v vojnem stanja z Beigiio. Jaz zapuščam Belgiio z osebjem poslaništva in izročam zaščito, avstro - ogrskih državljanov poslaniku Združenih držav ameriških v Belgiji. C. in kr. vlada je vročila potne liste grofu Erzembaoltu de Dodzeele. Podpisal Clar.« Zmaga pri Krasniku. Avstrijska armada je zmagovito prodrla na Rusko in je izvojevala sijajno zmago pri Krasniku. Boj je bil ljut in Rusi so bili popolnoma poraženi. Glasom uradnega poročila sta stala južno od Krasnika dva popolna ruska kora. Navadno šteje ruski kor 44.000 mož, ki imajo 30.000 pušk, 64 strojnih pušk, 108 topov in 1000 jezdecev. Proti naši armadi je torej stalo več kakor 70.000 mož in več, kakor 200 topov. Ta prva velika bitka je kakor rečeno končala s popolno zmago avstrijske armade, ki je vjela 3000 ruskih vojakov, 20 to- pov in 7 strojnih pušk. Ta zmaga se je dosegla, ker so avstrijski oddelki z veliko spretnostjo in naglico prišli čez Pilgovv in Trampol Rusom za hrbet. Ta zmaga avstrijske armade je zelo velikega pomena, ker je ž njo omogočena avstrijska ofenziva na obeh straneh Visle in so bili Rusi primorani se umakniti v smeri na Lublin. Zmaga pri Krasniku je v vseh avstrijskih srcih vzbudila veselo zadoščenje. Ravno tako pa tudi v Nemčiji. -Norddeutsche Allg. Zeitung«, poiuradno glasilo nemške vlade, pravi: »Z zmago pri Krasniku je dobljena prva velika bitka nad Rusi. S čustvi iskrenega ponosa jemlje Nemčija v vednost zmagovito prodiranje njenega zaveznika. Kar je v dolgih letih miru pripravil, to je zdaj sijajno prestalo prvo skušnjo in utrjuje v vsi Nemčiji in Avstriji splošno prepričanje, da sta Nemčija in Avstrija, borec se ramo ob rami, dorasli vsaki sili, ki bi se dvignila proti njima. * « Bitka pri Krasniku. Posebni poročevalec graške Tagespost« poroča svojemu listu iz glavnega vojnega tiskovnega stana z dne 26. avgusta ob 10. dopoldne sledeče: Boj pri Krasniku, ki je trajal tri dni, je končal včeraj s popolno zmago naših čet. Bojna črta je obsegala fronto v dolžini 70 kilometrov. Ruske čete so po površni cenitvi bile močne najmanje 200 tisoč mož. Po njihovem porazu so S3 v divjem begu potegnili proti Lubiimi. Naša ka-valeriia jih je takoj z vso od?< nostjo zasledovala. Ta prvi veliki in »dloču-joči uspeh avstriiskega orožja je provzročil povsod velikan* ^> navdušenje. Med našimi vo|a; vlada silno navdušenje. Naša častnrj velika l zmaga se smatra za dobro znamenje za prihodnje dni. Povsod se ljudstvo veseli in prireja armadi ovacije. Izgube sovražnika so, čeprav se dose-daj še ne dajo natanko preceniti, zelo velike. Dunaj, 26. avgusta. (Kor. urad.) Po poročilih vojnih poročevalcev tukajšnjih listov se je udeležilo boja pri Krasniku štiri do pet korov, to je približno 200.000 mož. Fronta Rusov je segala od Frampola do Jožefova ob Visli. Rusi so severno od Fram-pola in južno od Krasnika razpostavili po en kor. Boj se je pričel v nedeljo. Najmanj dva nadaljna ruska kora sta prišla od severa. Nadaljevanje boja je Ruse popolnoma porazilo, tako da so se umaknili proti Lublinu. Naša kavalerija energično zasleduje sovražnika. Berolin, 26. avgusta. (Kor. urad.) Tu so se ponovile včeraj zvečer navdušene manifestacije za Avstro-Ogrsko povodom zmage pri Krasniku. Berolin, 26. avgusta. (Kor. urad.) »Oesterreich an Ehren und Siegen reiclu, tako je naslov članka v »Vossische Zeitung« o bitki pri Krasniku. Članek izvaja: Sijajna zmaga našega zaveznika vzbuja povsod na nemških tleh živo navdušenje, ravno tako, kakor da smo sami izvojevali zm?.go. V resnici je v Nemčiji in Av-stro-Ogrski vse skupno, veselje in žalost, prihodnjost in usoda. PozorišČe avstrijsko - ruskih bojev. Naše čete prodirajo sedaj med Kielcem in Radomom. K i e 1 c e je gubernijsko glavno mesto in šteje 31.000 prebivalcev. Mesto ima lepo lego in leži ob reki Sielnici. V Kielcu je sedež rimskokatoliškega škofa. V škofovi palači se nahajajo slike škofov od I. 1292. naprej. Radom je tudi gubernijsko glavno mesto in šteje 51.000 prebivalcev. V mestu je precejšnja usnjarska industrija. Izmed vseh teh mest je največje Lublin, ki šteje sedaj 63.000 duš. Svoje dni je to mesto igralo važno vlogo v poljski zgodovini. Tu je opetovano zboroval poljski državni zbor. Pod kraljem Žigo Avgustom I. 1569. je zboroval tu poljski državni zbor celo leto. Pod vlado poljskih kraljev Jageloncev so se tu vršili sloveči sejmi. V spomin združitve Litve s Poljsko so tu postavili železen obelisk, ki še sedaj stoji na trgu. Sedaj je Lublin gubernijsko glavno mesto in sedež ruskega kornega poveljstva. Mesto, ki ga obdajajo nizki hol-mi, jezera in močvirja, leži na griču ob reki Bistrici. * O junaškem stotniku Gebauerju. Stotnik Karel Gebauer se je, kakor je znano, s svojo izredno hrabrostjo odlikoval v bojia pri Kam ion ki Strumilovi. stotnik Gebauer je sin podmaršV.a Antona Ge-bauerja. Posvetil se je vojaški karijeri in absoiviral voino akademijo. Kot stotnik je vzel dopust. Nekaj časa je bil generalni tajnik neke velike trgovske družbe, v zadnjem času pa ravnatelj nekega hrvatskega premo-gokepa. Ob izbruhu vojne se je stotnik Gebauer prostovoljno javil v službovanje. Bival je takrat s svojo ženo in svojim desetletnim sinom na Koroškem. Od tam je šel na Dunaj, od koder so ga dirigirali na sever. Njegova soproga je hčerka holand-skega konzula Grtinfelda v Brnu, dama, ki je znana in splošno spoštovana tako na Dunaju, kakor v Brnu. Dva Gebauerjeva brata sta tudi častnika.^starejši je major, mlajši pa stotnik. Tudi oba brata se sedaj nahajata na bojišču. • * Nova bitka med Nemci in Francozi v teku. Pariz, 25. avgusta. »Temps« poroča: Iz črte Ctiarleroi in Thuin se sliši grmenje topov. Pričakuje se bitke na črti Charleroi-Thuin-Mons. * Uničena nemška križarka. Berclin, 28. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Državni morna-rični urad razglaša: Mala križarka »Magdeburg« je pri pojezdu v finski zaliv blizu otoka Odensholm v megli zapeljala na skale. Pri tem vremenu ni bilo mogoče, da bi ji bile druge ladje pomagale. Ker ni bilo mogoče ladje proč spraviti, je vsled napadov daleč močnejših ruskih bojnih sil zletela v zrak in tako storila časten konec. Med streljanjem sovražnika je torpedovka N 26 rešila večii del moštva, kar ga je bilo na razleteli križarki. Izgube križarje »Magdeburg« in torpedovke N 26 še niso povsem dognane. Doslej je javljeno, da je 17 mrtvih in 20 ranjenih. Rešenci pridejo danes v nemški pristan. Mala nemška križarka »Magdeburg«, tipa ladje »Breslau« je bila 136 m dolga in 133 m široka, prostora je imela za 4550 ton in stroje z 29.904 konjskimi močmi. Oborožena je bila z 12 topovi ter je imela posadko 373 mož. Nemci zasedli Gent. Londonski Reuterjev urad poroča iz Genta: Dne 20. avgusta zjutraj sta dospela pred mestna vrata dva nemška kavalerijska polka, en hu-zarski in en ulanski polk.Župan je šel k njim, da se z njimi dogovori zaradi predaje mesta: Popoldne so dospeli v Gent nemški častniki v avtomobilu in se pripeljali pred mestno hišo. Brzojavne postaje so zaprte. Mnogo beguncev je dospelo v Gent in Ostende. — Gent leži na pol pota iz Bruslja v Ostende, ki je utrjen na morski strani. * * Gubernator Belgije. Berolin, 25. avgusta. (Kor. urad.) Z upravo zasedenih delov Belgije je bil od cesarja Viljema pooblaščen generalni felmaršal baron von der Golz, katerega je cesar imenoval za | generalnega guvernerja. Civilna uprava je prideljena vladnemu predsedniku von Sandtu v Aachenu, ki je imenovan za upravnega šefa. Baron von der Goltz je že odpotoval v Belgijo, da prevzame svoje posle. Zaplenjen belgijski denar. Iz zanesljivega vira poroča ko-respondent »Lokalanzeigerja« iz Aachena, da so v Liittichu med drugim zaplenili tudi dva velfka denarna zaboja, ki sta vsebovala liittiški vojni zaklad z vsebino 5 in pol milijonov frankov. Dalje se poroča, da so nemške čete v Dolhainu našle v kleti neke gostilne veliko zalogo bencina in delov za avtomobile. Sigurno se domneva, da Je bilo vse to namenjeno za Francoze, ki bi bili res rabili vse to ravno pred nemško mejo. Gostilničarja so nemške čete ustrelile, predno se je zaloga v njegovi kleti našla. c LISTEK. Za bolezen so toplice, za ljubezen jih pa ni! Slike iz topliškega življenja. Spisal B. P. (DaJle.) »Ali ste res oženjeni?« »Kajpada!« Karabidajdik se je poredno zasmejal. »O saj poznam take muhe! Smo vsi enaki, nihče nič boljši. Toda zdaj vam ne kaže drugega, kot da se skri-jete, da vam gospa ne napravi javnega škandala, potem pa, da tudi na skrivnem odidete. Mojemu varstvu se izročite, pa se ne boste kesali*« Karabidajdik je bil dosti pameten, da bi izpeljal svoj načrt Čez dan naj se odpravim iz Jelovine, zvečer, ko bo tema, naj se vrnem, uredim svoje reči, potem pa se odpeljem z vozom do železniške druge postaje, kjer me ne bo nihče poznal. On bo pa precej raznesel vest, da sem že odšel, in da me žena zastonj čaka v Jelovim. Karabidajdikov načrt sem odobril in mu takoj stisnil dve kroni, več pa da dobi zvečer. A v tem sem zagledal Kavko, ki jo je primahal v popolni svoji uniformi iz županove hiše. Korak je nameril naravnost proti meni in ko je dospel tik mene. položil mi je roko na ramo in zaklical z oblastnim glasom: »V imenu postave ste aretirani!« »V imenu kakšne postave?« vprašam. »V imenu postave komisije za javno moralo. Z menoj!« Ker se nisem premaknil, potegnil je Kavka zarjavelo sabljo iz nožnice in rekel: »Ne pomaga vam nobena reč več. Zvedeli smo toliko obtežilnega o vas, da je zastonj vsak izgovor in vsak odpor. Kar pred menoj, sicer —■!« Bil sem aretiran. Aretacija v Jelovini ni vsakdanja reč in tudi moja ni bila. 2e tačas, ko se je izvršil med menoj m policajem navedeni prijazni pogovor, nabral se je kup ljudi okrog najn, jaz pa, ki vedno sovražim tako javno ogorčenje, mahnil sem jo proti županovi hiši, da me je Kavka komaj dohajal. Tam je bila že zbrana komisija za javno moralo in sveto čistost: FajraoSter, župan in dva občinska svetovalca. Ko sem vstopil, obsuli so me tako krvoločni in ljuti pogledi, da so me v resnici zapekli v sencih. Kavka je obstal pri vratih, jaz pa sem moral stopiti naprej. Fajmošter je vodil izpraševanje, župan je bil zapisnikar. »Vi ste?« >Predno odgovorim, vprašam, kaj sem zakrivil, da ste me dali pri-tirati sem kot hudodelca.« »Molčite!« Ukazal je fajmošter, ^odgovarjajte le na stavljena vprašanja.« Povedal sem, kdo sem. >Vere ?r« »Krščen sem po rimsko-katoli-škem obredu.« »Ne vprašamo vas po tem,« revsknil je fajmošter, »povejte, če ste liberalec.« »To vendar ni nobena verska sekta.« »Seveda ni, ker je liberalizem identičen z brezverstvom.« »Jaz ne sodim tako,« rekel sem, »poznam takozvane liberalce, ki so prav dobri rimsko-katoliški verniki.« »Zapišite liberalec!« velel Je fajmošter županu, meni pa z izrazom srednjeveškega inkvizitorja govorH: »Obtoženi ste, da ste delali javno pohujšanje v nali katoliški občini in fari, da ste hodili okrog z mladimi dekleti, ne samo po dnevi, tudi zve- čer v mraku so vas zalotili v taki družbi. To je po naših predpisih m postavah prepovedano in zato boste sojeni in obsojeni*« »Naznanim vas pristojni oblasti, da vam izbije iz glave take bedaste neslanosti.« Hotel sem oditi, a Kavka mi je zastavil pot Toda jaz nisem dosti pomišljal. Zgrabil sem dedca za prsi in ga treščil med slavno komisijo, da je priletel fajmoštru na kolena, sam sem pa hitel na prosto. Karabidajdika sem našel še na mostu. Potegnil me je za seboj v stransko ulico, kjer naju je zakrilo gosto vejevje bližnjega sadnega vrta. Od tam me je peljal po dosedaj mi neznanih ovinkih, da sva prišla skozi zadnja vrata v hišo Vesele vdove. »Spremenil sem načrt,« rekel mi je sluga medpotoma, »nespametno bi bilo. Če bi se zadnji dan ne imeli dobro.« Vesela vdova se mi je ljubeznivo nasmejala, ko me je zagledala ter mi s posebno prisrčnostjo podala svojo ljubko ročico. Natočila nam je v visoke kozarce peneče se tekočine. Veselje je napolnilo žile, kaj mi je bilo mar vse neprijetno in zoperno! Veselo vdovo sem objel in zaplesal z njo prisrčen valček ob gramofonski godbi. Tedaj so se odprla vrata naše sobe — sedeli smo v zadnji sobi — in med vrati se je prvi prikazal Koz-lič. Na stran zasukani nos je bil čudno krvavo rdeč m je oznanjal hudo uro. »Aha, aha!« kimal je prišlec in iz teh dveh besedi je bila spoznati srčna zadovoljnost, ki so jo potrdile še besede: »Iskali smo, kar smo našli. Le naprej, moji dami, ptiček je v kletki, ptiček je vjet.« In vstopili sta dami: Kosmačka in moja žena kot eriniji. Kritičen moj položaj, Blaž, si lahko predstavljaš. Dami sta privreli vsaka na eno stran mene. Kosmačka je bila od jeze bleda kot dvakrat pre-beljena stena, moja žena pa od razburjenosti rdeča kot kuhana pesa. Iz oči je obema švigal plamen sovraštva s tako silovitostjo, da bi se bil jaz gotovo užgal, če bi bilo le nekoliko več fosforja v meni, kot ga je navadno v Človeku. Sprva sta me obe gledali strašno, naravnost grozno sovražno, potem se je pa vsulo. »Skandal!« vzbruhnila Je Kosmačka. »Sramota!« zakričala Je moja Žena. * CH (Komo prihođaJUS.} btran 2, .SLOVENSKI NAROD«, dat 28. avgusta 1914. 201. stev. Namar je padel. »Wiener Allg. Zettung« piše: Po padcu Namurja ni več resne ovire za nemško armado na potu v Pariz. Liittich in Namur sta imela namen, zadrževati nemško armado toliko časa, da se francoski vzhodni armadi posreči, udreti v Alzacijo in Lotarin-gijo in zadeti Nemčijo v srce. Zdaj Je ta ofenziva francoske armade si rta m ker gredo Nemci iz severa, čez Belgijo, na Francosko, so postale brez vrednosti vse trdnjave, ki jih Je Francija žrtvujoč mnogo milijard zgradila na svoji vzhodni meji in je francoska vzhodna armada sploh v nevarnosti, da H pride nemška armada za hrbet. Brez dvoma je, da so Nemci imeli pri Namurju opraviti samo s francosko armado, ker se je belgijska armada umaknila od Bruselja proti severu v smeri na Antwerpen. Tako Je en udarec za drugim zadel francosko armado. Z brezpri-merno naglico in smelostjo pa tudi hladno preudarnostjo je nemško ar-madno vodstvo na delu, da z naporom vseh sil premaga Francoze. V štirih velikih bitkah so bili Francozi v zadnjih dneh poraženi. Samo dobra dva tedna je tega, kar je cesar Viljem odpotoval iz Berolina v glavni stan. Sinovi in unuki zmagovalcev iz L 1S70. so še prekosili svoje očete in stare očete. * * Število borilcev pri Metzu. Iz Berolina poročajo, da je znašalo število borilcev v velikanski bitki pri Metzu na dolžini kakih sto kilometrov 310.000 Francozov z 900 topovi, katerim je stalo enako število Nemcev nasproti. Skupaj je bilo torej na tem bojišču nad fjoo.000 mož, ter presega to število vse, kar je znano iz zgodovine. * Vpad Rusov v Vzhodno Prusko. Vpad Rusov v Vzhodno Prusijo Se registrira od nemših listov brez vznemirjenja, samo z globokim sočutjem. V splošnem gledajo listi na odločitev na bo";Šču v Vzhodni Pru-siji brez strahu in s trdnim zaupanjem v vodstvo armade in nemških čet. Splošno sočutje vzbujajo begunci iz Vzhodne Prusije, ki so pribežali v Berolin in ki jih je vzel v svojo oskrbo Rdeči križ. Po njihovem pripovedovanju divjajo kozaki na barbarski način. Vasi in trge požigajo, prebivalce pa more. Poročevalec lista Lokalanzei-ger<^ poroča z vzhodnega bojišča, da ^e taroka* pripravlja zmagovit pohod. Zadrri bc*i so bili zelo krvavi in težki. Mnogokrat je prišlo do boja iz bližine. Nižino pri Elbingu nameravajo poplaviti. Prebivalstvo je pobegnilo. V BeroHnu se ne vznemirfcio. Berolinski listi beležijo, kakor coročajo iz Berolina, brez vsakega vznemirjenja vest, da so Rusi vdrli v vzhodno Prusijo. List: izrekajo samo v1oboko*utečo sožalje pristno nemškemu prebivalstvu one pokrajine, ki so jo označevali za zibeljko pruske nonarhije. Sicer pa pričakujejo brez bojazni odločitve na vzhodnopru-*>kem bojišču, ki je po zatrdilu generalnega kvartirnega mojstra neposredno pred durmi, in zaupajo neomajno v armadno vodstvo in v nemške čete, katerim se bo gotovo posrečilo odbiti rusko ofenzivo. 2e sedaj je dokazano, da je nemški odpor kos še mnogo močnejšim napadom. Vsestransko se poudarja, da se je z vpadom Rusov v vzhodno Prusijo računalo že ob Izbruhu vojne. Na dolgo raztezajočo se mejo je naravno proti takšnim sovražnim vpadom težko braniti. Na informiranih mestih ne prikrivajo, da bo treba za kratko časa žrtvovati gotove pokrajinske dele. Hrabre nemške Čete, ki stoje tamkaj na meji, so dolgo Časa odbijale Ruse s krvavimi glavami, toda um-Ijivo je, da Je sedaj jela Rusija s svojimi glavnimi silami operirati proti vzhodni Prusiji. Ker je generalni štab to že preje vzel v svoje račune, ni mogel razvoj dogodkov nikogar presenetiti, zato se tudi sme trdno zaupati nemškemu armadnemu vodstvu, da je ukrenilo vse potrebne protiodredbe. * m • Cesar Franc Jožef podeli cesarju Viljemu veliki križec vojaškega reda Marije Terezije. Dunaj, 28. avgusta. (Kor. urad.) Cesar je poslal cesarju Viljemu sledečo brzojavko: Velikost in uspeh krasnih, mogočnega sovražnika uničujočih zmag, ki jih je pod Tvojim vrhovnim vodstvom izvojevala nemška armada, je zahvaliti Tvoji železni volji, ki Je silni meč nabrusila in zasukala, Lovorju, ki te kot zmago-valca krasi, bi rad dodal najodličnef-M voiački častni znak. ki g* imamo. ter te prosim. Izvoli sprejeti vanmi križec mojega vojaškega rada Marije Terezije kot znamenje noiega visokega uvaievanja In srastnga kotnega bratstva. Znake ti prinese, dragi prijatelj, poseben odposlanec, kadar ti bo po volji. Dobro vedoč, kako Ti in Tvoja armada cenite genijalno delovanje generala kdanterlje pi. Moitkeia, mu podeljujem s tem komanderskl križec vojaškega reda Marije Terezije. Franc Jožef.« Cesar Viljem svoji vojski. Dortmund, 27. avgusta. (Kor. urad.- Poročevalec tukajšnjega lista »Tremonija« poroča, da je nemški cesar Viljem zbral v glavnem taborišču čete k paradi in jih nagovoril sledeče: Tovariši! Zbral sem vas tu okrog sebe, da se z vami veselim lepih zmag, ki so jih naši tovariši izvo-jevali v več dneh v vročem boju. Čete iz vseh pokrajin so pripomogle z nepremagljivim junaštvom in neomajno zvestobo k velikemu uspehu. Stale so pod poveljništvom sina bavarskega kralja druga zraven druge in so se bojevale z enako hrabrostjo čete vseh letnikov, aktivno vojaštvo, rezerve in domobranstvo. Za to zmago se imamo pred vsem zahvaliti našemu staremu bogu. On nas ne bo zapustil, ker se borimo za sveto in pravično stvar. Mnogo vaših tovarišev je že padlo v boju. Umrli so kot junaki za domovino. Hočemo se jih tu častno spomniti in jim zakliČemo v čast trikratni hura. Še imamo več krvavih bitk pred seboj. Upajmo na nadaljne enake uspehe. Mi ne popustimo in bomo šli sovražniku močno za kožo. Ne zapušča nas to prepričanje v zaupanju na našega starega boga tam zgoraj. Mi hočemo zmagati in mi bomo zmagali. Načrti Anglije na morju. O angleških načrtih na morju poroča Neue Ziiricher Zeitung < po poročilih londonskega poročevalca »Tribune« sledeče: Angleška admi-raliteta ne namerava sedaj Še poiskati nemškega brodovja in si izsiliti pomorsko bitko, marveč hoče na Severnem morju le obdržati nadvlado in ščititi francosko obal pred nemškimi napadi. Dalje se hoče angleško brodovje potruditi, da uniči nemško pomorsko trgovino in da blokira nemško obal, da v slučaju, če bi trajala vojna delj časa, Nemčiji odreže preskrbovanje z živili. Na Angleškem se misli, da bo pod takimi pogoji končno nemško brodovje prisiljeno se spustiti v ofenzivo in da bo pod mnoeo dgIj neugodnimi razmerami prisiljeno se spustiti v odločilno bitko. Uspeh teh špekulacij je seveda odvisen od tega, kaj namerava Nemčija s svoiim brodovjem na morju, vsekakor pa sigurno ne bo tako prijazna, da bi ustregla vsem željam sovražnika, ne da bi poskusila njegove namene kolikor mogoče preprečiti. Angleška poslanska zbornica. London, 26. avgusta. (Kor. u-ad.) Preko Berolina se poroča: V d; las-nji seji angleške zbornice je naz anil ministrski predsednik Asquith pod živahnim odobravanjem zbornic . da bo jutri predlagal, da se izroči \ alju .lurju prošnja, da izreče belgijskemu kralju izraze simpatije in občudovanja, s katerim angleška zbornica presoja junaški odpor belgijskega vojske in belgijskega ljudstva proti lahkomiselni invaziji v njene pokrajine. Obenem naj se naznani belgijskemu kralju zagotovilo in sklep Anglije, da bo na vsak način podpirala prizadevanje Belgije za obrambo lastne neodvisnosti in mednarodnega prava Evrope. Angleška ekspedicija na kontenent. Po poročilu Reuterjevega urada, ki ga ponatiskuje amsterdamski list »Allgemeen Handelsblad^, je sedaj angleški ekspedicijski oddelek, ki naj na kontinentu skupaj s francoskimi in belgijskimi četami operira, srečno dospel na francoska tla. Vkrcanje čet v Angliji se je izvršilo brez kake nezgode. Nadalje pravi poročilo Reuterjevega urada« da so angleške čete v najboljšem razpoloženju dospele v Boulogne in da so bile tamkaj navdušeno sprejete. Čete so korakale prepevajoč po cestah in so se od časa do časa slišali klici: Ali nam je upadel pogum? Ne! Ali bodemo zmagali? Seveda! General French je stal ob izkrcanju čet v Boulogni na krovu neke ladje, obdan od svojega generalnega Štaba. Zupan mesta Boulogne je sprejel generala v vojaški pozi. V Parizu je prebivalstvo navdušeno sprejelo generala Fren-cha, ko Je njega in druge častnike spoznalo po njihovih uniformah. Dunajska »Zeit« prijavila iz londonske »Tirnem« sledeče: Vojni načrt lorda Kitchenerja sloni na potrebi, se pripraviti M dolgo volno. Iz tega Je sklepati, da rabi naš vojni minister armado 500.000 mož, ki se priklopilo sedanjemu efektivnemu stanju, in mogoče je, da v času, ko bodo druge države vsled oslabljeno-sti primorane se umakniti s pozori-šča, bo Angleška najbolj sposobna, vojno nadaljevati. Zakaj na noben način ne pojde za mir, pri katrem bi mi ne imeli edino odločilno besedo, in če hi bili celo razbiti vsi naii zavezniki, bomo mi boj nadaljevali, dokler ne bo naš sovražnik ležal na tleh in ker stoji tudi Rusija na naši strani in soglaša z našo metodo boja, zato tudi v slučaju, da bi bili Francozom usojeni uničujoči porazi, ne smemo izgubiti poguma in upanja. Angleška je kakor dogga, ki uničujočega popada svojih če kan o v ne opusti, dokler nasprotnik ne leži brez moči na tleh. * Povratek Avstrijcev iz An^life. V torek 25. t. m. je dospelo na Dunaj osobje avstro-ogrskega poslaništva in konzulata v Londonu in 237 avstro-ogrskih podanikov. Sotrudnik lista »Neue Freie Presse« je imel razgovor z bivšim našim generalnim konzulom v Londonu, grofom Sigzo-Norisom, ki se je o položaju avstro-ogrskih državljanov v Angliji izrazil med drugim tako-le: Angleške oblasti so delale vojaščini podvrženim moškim vse mogoče težkoče, da bi preprečile njih odhod. Za to je Čisto gotovo, da so pridržali v Angliji več tisoč avstro-ogrskih državljanov. Toda o njihovi usodi naj ne bo nihče v skrbeh. Seveda se bodo morali v marsikaterem oziru omejiti, ni pa se jim treba bati brutalnih nasilstev, ako se uklonijo oblastvenim naredbam. Avstrijci in Nemci ne smejo sedaj imeti na Angleškem nobenega avtomobila in nobenega telefona. Pri telefonu se mora vsakdo posluževati samo angleškega jezika. Avstrijci in Nemci ne smejo stanovati v bližini kake trdnjave ali kakega pristanišča. Zanje se je uvedlo prisilno zglaševanje. Avstro-ogrski poslanik grof Mensdorff - Ponillv je odpotoval iz Londona 16. t. m. Na kolodvor so se prišli poslovit vsi člani ministrstva razen Sir Edvarda Grevja. Poleg osobia poslaništva in konzulata se je odpeljalo ž njim še 2?7 avstro-ogrskih državljanov. Angleška vlada jim je dala za vožnjo na razpolago parnik »Aaro«, ki jih je prepeljal v Zenovo v Italiji. Semkaj so dospeli po sedemdnevni vožnji. V Genovi je dala našemu poslaniku italijanska vlada na razpolago poseben vlak. ki je prepeljal Avstrijce v Pon-tabelj na Koroškem. Od tu so se preko Beljaka odpeljali na Dunaj. Kardinalski kolegij in predlog za premirje. -Tribuna« poroča, da je v zadnji seji kardinalov, ki se je vršila dne 21. t. m., stavil kardinal Agliardi predlog, kolegij naj izreče vojskujočim se vladam iskreno željo, da naj se med konklavom sklene premine, da bi se konklave vršil v času, v katerem ne bi bilo na svetu nobenega krvoprelitja. — »Pester Llovd« pripominja k temu, da je trozvezi sovražni kardinal Agliardi stavil ta predlog najbrže zaradi katoliške Francije, ker nista Angleška in Rusija katoliški državi. V sedanjem položaju bi Franciji pač najbolj koristilo tako premirje. Da se poslužuje Francija posredovanja kurije, ki je bila ravno od Francije najbolj zaničevana, kjer se je izvršila ločitev cerkve od države, to ne sme nikogar začuditi, posebno, če pozna spreminjajočo se francosko politiko. Tudi se ne sme nihče čuditi, da niti Av-stro-Ogrska, niti Nemčija ne čutita potrebe, da bi sprejeli kako tako posredovanje. Prostost konklava je itak zasigurana s slavnostno izjavo italijanske vlade; za sentimentalnosti pa, za katerimi preži nizka špekulacija, sedaj v teh resnih časih ni časa. Pomirjevalni poskusi pariških listov. »Neue Freie Presse« priobčuje iz Pariza preko 2eneve to-le poročilo: Pariški listi pozivajo prebivalstvo, na) neomejno zaupa vrhovnemu vodstvu francoske armade, Me-rodajen naj bo za Francoze zgled angleškega naroda« ki trdno kakor skala veruje v srečno zvezdo lorda Kitchenerja. DaaaL 27. avgusta. (Kor. urad.) * Sef na Dnaata m mudeča mnmttr I specialne misije za olajšanje povratka Severoamerikancev, nadomestni vojni tajnik Breckbridge, je izjavil napram nekemu sotrudniku Hsta »Die Zeit«, da bodo ostale Zedinjene države v sedanji vojni absolutno nevtralne. Izjavil pa je, da imajo Zedinjene države do Avstro-Ogrske in Nemčije žive simpatije, in se je zahvalil za podporo, ki jo je užival pri izpolnjevanju svoje naloge s strani nemških in avstro-ogrskih oblasti. Danes ga je ameriški veleposlanik predstavil zunanjemu ministru Berchtoldu, kjer se je vršil tudi za-jutrek. Mlin smrti v Šabcu. Iz Budimpešte poroča »N. P. J.« iz ust nekega bojevnika izpred Žabca sledeče: V Sabcu, čigar ulice in ceste so bile popolnoma prazne, nas je pričakoval zahrbten sovražnik. V mestnem parku, kjer so debela drevesa zakrivala sovražnika, je bilo na nas vrženih naenkrat mnogo bomb. Vendar pa je trajal ta bombardement le kratek čas. Naše čete so pričele takoj streljati in so zažgale tudi drevesa. Kdor je hotel uiti ognju, tega so naši takoj postrelili. Predno so naše, za Šabac določene čete vkorakale v mesto, so morale prestati še inarsi-kak boj z iregularnimi Četami. Na južnem koncu mesta je stal velik, petnadstropen parni mlin, v katerem je bilo mnogo četašev, žen in otrok. A naši ljudje so bili previdni. Sumljivo se jim je zdelo, da so bila vsa okna mlina odprta in da je bilo večkrat videti razne osebe smukati mimo okenj. Naenkrat so se prikazali komitaši pri oknih. Imeli so ročne granate, ki so jih metali na cesto proti našim četam. Več teh granat se je tudi res razletelo,, toda naših čet to ni spravilo iz ravnotežja. Vojaki so ostali mirni, spravili so ranjence, nato pa so pričeli obstreljevati mlin. Mlin je bil takoj v ognju. Ljudje, ki so bili v mlinu, kakih 650 četašev in še več žen in otrok, — to število smo izvedeli od nekega meščana, — je zgorelo, ali pa so jih naši postrelili. Srbske grozovkosti. Duna.i, 27. avgusta. (Kor. urad.) Od našega armadnega poveljstva odrejena preiskava o srbskih grozo-vitostih in o kršenju mednarodnega prava, o kateri smo že poročali, se nadaljuje. Razen že objavljenega rezultata, je treba zabeležiti še to - le: Srbske čete masakrirajo in po-nabijajo vjetnike in ranjence. Tako smo na primer našli nekega našega vojaka, ki so mu bile odrezane roke in glava. Srbske čete so streljale na naša cbvezovališča. Srbski regularni oddelki razvijajo bele zastave in napadajo, čim ustavimo ogenj, zahrbtno naše čete. Vojaki II. in III. poziva, ki nimajo ne uniforme, ne drugih označb, in četaši, mečejo pred grozečim jim zajetjem orožje proč in skušajo igrati vlogo mirnih državljanov. Pri mrtvih četaših smo našli patrone, nabasane z žeblji in s kosi bakra in vitrijola. Srbsko civilno prebivalstvo, zlasti ženske in otroci, streljajo in mečejo bombe iz zasede in za hrbtom armade. Na naši strani justificiramo vohune, civilne osebe in četaše, ki so se pregrešili na omenjeni način. V Lešnici, kjer je prebivalstvo vobče nastopalo sovražno, smo za kazen vzeli denarno kontri-bucijo. Dunajski Poljaki. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Včeraj zvečer se je vršilo tu zborovanje na Dunaju živečih Poljakov, da zavzamejo stališče napram akciji glede ustanovitve poljskih legij. Na zborovanju se je izkazala požrtvovalnost na Dunaju živečih Poljakov za bol proti carizmu. Poveljnik dunajskih poljskih strelcev, gradbeni komisar Oallitza, je sporočil kot uspeh dunajskega organizacijskega dela, da je en oddelek pripravljen na odhod pod njegovim vodstvom. Zbirka denarja, ki so jo napravili po koncu zborovanja, je imela zelo lep uspeh. Pastirsko pismo rusinskega metropolita. LvoTt 27. avgusta. (Kor. urad.) Rusinski metropolit grof Szepticki je izdal na vse obmejne prebivalce treh grško-katoliških škofij v Galiciji pastirsko pismo, v katerem opozarja na to, da car ni mogel trpeti verske in narodne svobode, ki Jo vživajo Rusini v avstro-ogrski monarhiji. Rusija skuia sedaj z razširjanjem letakov pregovoriti rusinski narod k izdajstvu domovine. Pred takimi hujskanji se Je treba varovati. Rusini naj do sadnje kaplje krvi ostanejo zvesti habsburški dinastiji in monarhiji, s katero so po božji volji zvezani. Od Rusije zaplenjeni avstrijski trgovski parniki. »Piccolo« poroča, da je razven obeh avstro- ogrskih pamikov »Zo-rac in »Prazzatus«, ki sta bila oba registrirana v pristanu v Dubrovniku, in ki jih je zaplenila belgijska oblast dohitela ista usoda tudi parnik »Aristea« družbe O. L. Premuda v Trstu. »Aristea« je dospela 29. julija v Pe-trograd po blago, a je bila takoj po izbruhu vojne zaplenjena. Moštvo so izkrcali in obdržali v Petrogradu. — Drugi parnik, ki so ga ruske oblasti zaplenile, je »Erna«, registriran v pristanišču v Trstu, lastnina posestnika paroplovne družbe I. Vesze-lyja v Pragi. Parnik je bil zaplenjen v Marianoplu v Azovskem morju, dalje je bil zaplenjen tudi parnik »istok« paroplovne družbe »Unione« v Dubrovniku, in sicer v Taganrogu. »Aristea« ima prostora za 5300 ton, »Erna« 1500 ton. »Istok« pa, ki je dospel 1. t. m v Taganrog, 4546 ton. * * * Odhod japonskega poslanika. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Japonski poslanik je danes z vsem poslaniškim osobjem zapustil Dunaj. Dan mu je bil na razpolaganje posebni vlak. Peljal se je najprej v Bern, kjer je tudi pooblaščen kot poslanik. Trgovske ladje. Budimpešta, 27. avgusta. Ogrski korespondenčni urad javlja z Reke: Parnik avstro - ogrskega Lloyda »Trieste« je dospel danes iz Kalkute semkaj. Ladja se je 21. t. m. pripeljala v Port - Said, kjer so ji angleške pristanske oblasti navzlic internaci-jonalnemu značaju sueškega kandala prepovedale peljati dalje. Angleži so hoteli odstraniti Markonijev aparat te ladje in so ga Šele pustili, ko je zapovednik ladje s častno besedo obljubil, da aparata ne bo več rabil. V Port - Saidu navzečne ladje so bile molestirane. Njihove Markoni - aparate so Angleži spravili na kopno. Parniku »Dorflingerju« je bilo onemogočeno nadaljevanje vožnje s tem, da so mu vzeli važen del stroja. Šele po opetovanih protestihkonzula-ta Je mogel 10. t, m. odriniti proti Trstu. * Odhod vojne bolnice št. 1. Duna.i. 27. avgusta. (Kor. urad.) Danes popoldne se je z vzhodnega kolodvora odpeljala vojna bolnišnica št. 1. Ž njo je odšlo 114 oseb, zdravniki, častniki, lekarnarji, sanitetni vojaki, usmiljenke in trenski vojaki. Bolnišnica ima sabo svoj avtomobil. Neposredno pred odhodom vlaka je prišel na kolodvor nadvojvoda Fran Salvators spremstvom. Ko je množica zapela cesarsko pesem, je nadvojvoda imel na ekspedicijo nagovor, v katerem jo je pozival, naj hrabro izpolnuje svojo dolžnost in naj s potrpljenjem prenaša nadlege, ki se bodo pojavile. Nadvojvoda je imel potem cerkle, nato pa se napotil k vozu, v katerem je bilo nastanjeno moštvo. Nadvojvoda jih je ogovoril: »Nadejam se, da se boste vrlo držali.« Kakor iz enih ust je zadonelo: »Da, Cesarska Visokost, izpolnjevali bomo svojo dolžnost do smrti!« Nadvojvoda je odvrnil: »Vso srečo vam želim na pot!« Med viharnimi »Hura« - klici je vlak zapustil kolodvor. • * * Za Rdeči križ in vojno skrb. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Danes se je odpeljal prvi izmed štirih sanitetnih vlakov Nemškega viteškega reda s Severnozapadnega kolodvora na bojišče. Vlak ima 50 vozov, ki imajo napisane s kredo razne patrijotične in sarkastične napise. Na kolodvoru so bili navzoči nadvojvoda Evgen in nadvojvodinja Izabela, soproga vrhovnega armadnega poveljnika nadvojvode Friderika s hčerami. Nadvojvoda in nadvojvodinja sta se prisrčno razgovar-jala z gospodi, ki so spremili vlak in s strežnicami, nakar se je vlak med navdušenimi klici »Slava« odpeljal. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Nadvojvodinja Izabela, soproga vrhovnega armadnega poveljnika nadvojvode Friderika, je zadnje dni obiskala vojake, nastanjene v garnizij-ski bolnišnici in v Rudolfinenhausu. Duna], 77. avgusta. (Kor. urad.) Nadvojvoda Friderik in soproga sta darovala razen onega zneska 100.000 kron, ki smo ga že omenili, vojni skrbi, ki je pod protektoratom nad-vojvodinje Zite in nadvojvode Evge-na, nadaljnih 50.000 K, ki se razdele sledeče: 20.000 K vojnemu pomožnemu uradu notranjega ministrstva za Avstrijo, 20.000 K za Ogrsko in 10.000 K v isto svrho za Bosno in Hercegovino. Praga, 27. avgusta. (Kor. urad.) UradnBtvo vseh kategorij, namestnt-štva, deželnega šolskega sveta in ^%eh nhrateHi glavarstev in oolittC- 201. Itev. .SLOVENSKI NAKO0*V dne 28. avgusta 1914. Stran 3. nih ekspozitur na češkem, se Je sta-vilov priznanje uradni požrtvovalnosti vojnim pomožnim akcijam na razpolago. Ne glede na večje zneske, ki jih daruje od slučaja do slučaja, je uradništvo sklenilo, da da ves Čas vojne 1% svoje mesečne plače za vojno pomoč. Pomožne akcije. Rim, 27. avgusta. (Kor. urad.) Razen drugih pomožnih del, je državna uprava sklenila, da se naj prično, oziroma nadaljujejo, v kolikor to dopuščajo okolnosti, regulacijska dela ob avstro - ogrski meji ob Moravi. • * Kazen za razširjanje neresničnih vesti. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Kakor poroča korespondenca Wil-Melm, sta bila v Reichenauu aretirana neki Šofer in njegova žena. ker sta razširjala nespametno vest, da je več avstro - ogrskih generalov prodalo sovražniku vojne načrte. Oddali so i-ba zaradi razširjanja neresničnih "znemirjajočih vesti in zaradi raz-aljenja c. in kr. armade okrajnemu codišcu v Glognitzu. * Razdejana vas. Strassburg, 27. avgusta. (Kor. •rad.) »Mersinger Nachrichten« poročata da so Nemci na povelje po-Inoma razdejali kraj Palheim na 1 otarinškem v okraju Chateau Sa-ns, ki ima 286 prebivalcev, ker se je dne 20. avgusta zahrbtno streljalo hiš na nemške čete. * Razmerie med Avstro - Ogrsko in Italijo. Rim, 27. avgusta. (Ker. urad.) vasproti neosnovanim vestem parira -Petit Parisien«, konstatira Agenzia Štefani«, da je razmerje cd Italijo in Avstro - Ogrsko izborno. Iz francoske vojske. Pariz, 26. avgusta. (Kor. urad.) ■\gence Havas« poroča: General »lallieni je bil imenovan namesto ge- erala Michela za vojaškega guber- atorja v Parizu. General Michel je občudovanja vrednem samozata- vanju prosil za poveijništvo pod .neralom Gallienijem. Uradni list bo razglasil jutri naredbo, s katero se -rovizorično dovoljuje, da smejo za : isa vojne častniki ne glede na služ- :no starost napredovati. * » * Francozi odpeljali žene In otroke. Strassburg, 27. avgusta. (Kor. .rad.) Wolffov urad poroča: Pri ce- ?_rskem carinskem ravnateljstvu je eda! carinski ravnatelj v Sale- pod prisego sledeCe: Ko so Fran- dne 11. avgusta prišli skozi Sa- :z9 so prišli francoski orožniki ter * zeli 8 žen uradnikov s kakimi 20 troci, med njimi nekaterimi komaj 3 te starimi, na dveh volovskih ^regah s seboj ter so jih pripeljali v St. Pien. kjer so jih pred neko tovar- > odložili. Kai se je nadalje zgodilo ženami in otroci, ne vemo. * * »i in Turki v Črnem morju. — Rusi pred Burgasotn. Jugoslovanska korespondenca iz -rigrada: Po nekem vladnem poro- fe rusko čmomorsko brodovje Iplulo pred tremi dnevi na odprto rje Pričakuje se. da bo tudi tur- o brodovje, pod vodstvom »Sulta- Selimana« (preje »Goeben«) in Midilija« (preje »Breslau-) odplulo Crno morje, da bo tamkaj kri- .arilo. Vittorul« priobčuje od svojega oiijskega korespondenta brzojavko, Utirano od 20. t. m., ki ima sledečo ^ebino: Danes ponoči je priplula ~ed mesto Burgas, v bolgarske vo-. neka ruska divizija ruskega črnogorskega brodovja, ki je namerila oje reflektorje na mesto. To je po-' zročilo po celem mestu velik strah, ^rebivalci so kljub pozni uri, — bilo ie že okoli polnoči, — zapustili hiše pobegnili iz mesta, ker so se bali, i bodo Rusi mesto obstreljevali, ena ruskih vojnih ladij, ki so pride v bolgarske vede, niso znana. Nevtralnost Turčije. .Ali bo ostala Turčija do konca vojne nevtralna? To je pač pogla-' :no odvisno od razmer na Balkanu. Dejstvo je, da je Rusija odpoklicala iz Kavkaza največji del svoje armade, in iz tega se sklepa, da Rusija ne ra-- na na kake turške napade na njene meje iz takoimenovanih armenskih vilajetov. 2e od spomladi ima Turčija samo najpotrebnejše voja-s vo v celi pokrajini Erzerum, a je zdaj zbrala precej vojaštva pri Si-vasu. Turški vojaški krogi so mne-n;af da bi se Turki ne mogli ubraniti 1 Rusov, če bi ti navalili na Erzerum, zato so zbrali svoje vojaštvo okrog Sivasa. Kakor znano, se ie Rusija po drugi balkanski vojni zelo zavzela za to, da bi dosegla vojaško konvencijo s Turčijo. Tega dela ni vodil poslanik Oiers, ampak prvi svetnik ruskega poslaništva v Carigradu, Džulkovič, ki je sicer šele tri leta tam, a si je znal pridobiti posebno veljavo v merodajnih turških krogih. Stvar je dozorela že tako daleč, da bi se bila morala vojaška konvencija podpisati. Toda veliki vezir Said Halim se je najbrže po vplivu Enver-paše odločno uprl, češ, da Turčija še dolgo ni v takih razmerah, da bi morala skleniti vojno konvencijo. Med Rusijo in Turčijo torej ni nobene zveze in Turčija lahko neha biti nevtralna kadar hoče. Očividno je, da so vodilni turški krogi zelo navskriž, kaj naj ukrene Turčija. Pribiti pa je treba eno: Ministri Ta-laat, Pžemal in Džavid, ki so glavni nositelji misli za zbližanje Turčije z Rusijo, nimajo sicer večine v ministrstvu, pač pa imajo v rokah vse glavno časopisje, ki dela v Carigradu javno mnenje in pod njihov vpliv je prišel tudi turški korespondenčni urad, »Agence Ottomane«. * Vprašanje nove Balkanske zveze. Carigrad, 26. avgusta. (Kor. ur.) Turško časopisie razmotriva vprašanje Balkanske zveze in soglasno konstatira, da je zveza vseh balkanskih držav nemogoča. »Tanin« se bavi zlasti s propagando, ki jo dela bukareški list »Journal de Balkan-, ter pravi, da je udeležba Srbije in Črne gore na zvezi nemogoča. Ker sta namreč ti dve državi v vojni z neko evropsko skunino. bi se morala tudi nova Balkanska zveza obrniti proti trozvezi, kar pa je nemogoče. * • Francozi in Crnogorci. Nemški listi poročajo, da je francoski oddelek vojaštva, ki je bil v Skadru, dobil ukaz, naj gre na Ce-rinje in naj se pridruži črnogorski armadi. * * * Razstrelilen most. Sofiia, 27, avgusta. (Kor. urad.) Kakor poroča »Dnevnik-, je bil raz-streljen most med Negotinom in Za-ječarjern. ki je doslej posredoval glavni dovoz živil za srbsko vojsko iz Rusije. O vzrokih svetovne vojne. V Oesterr. Rundschau* piše znani baron Chlumeckv o vzrokih svetovne vojne. Chlumeckv je mnenj:?, da se je tripelententa pripravljala diplomatično in vojaško, da bi ali L 1916. ali 1917. napadla Avstrijo in Nemčijo in vodila proti njima vojno na uničenje. Rusija naj bi dotlej izpopolnila mrežo svojih železnic, pomnožila svojo armado z ustanovitvijo novih korov in čim najbolj možno pomnožila svoj mornarico. Upalo se je, da bo dotlej obnovljena balkanska zveza in da se bo Srbija tako ojačila, da bo mogla napasti Avstrijo. Baron Chlumeckv prav', da je velika zasluga avstrijske arm de, da fe ta načrt pravočasno razkr <. Od tega trenotka, piše baron Chlumeckv, je imela Avstrija samo eno dolžnost, ohraniti sebe in onemogočiti načrte sovražnikov. Zato so bile tudi zahteve avstrijske note na Srbijo -ako striktne. Odgovor Srbije je, po zotrdilu barona Chlumeckega. pokazal avstrijski diplomaciji, da hoče Rusija izpolniti svoje sovražne načrte proti Avstriji in začeti boj na življenje in na smrt. Razkrilo in potrdilo je to postopanje Rusije v trenotku, ko je Avstrija napovedala Srbiji vojno. * * Vojne kontribucije. Nemško armadno vodstvo je stolnemu mestu Belgije naložilo, da mora plačati vojno kontribucijo v znesku 200 milijonov frankov. Vojna kontribucija se imenuje tista svota, ki jo naloži zmagovalec zasedenim mestom ali občinam. V prejšnjih časih je bila vojna kontribucija nekaka odkupnina; z dotično vsoto so se namreč mesta ali dežele odkupile od sovražnika, da ni ropal in pustošil. Zakaj v prejšnjih časih ni bila vojna boj med državo in državo, ampak boj se je vodil proti državi, proti armadi in proti prebivalstvu. Zmagovita armada je smela ropati kolikor so ji dovolili njeni zapovedniki. Pozneje se je iz tega razvila navada, da se je prebivalstvo odkupilo. Današnje mednarodno pravo seveda ne pozna več plenjenja in tudi kontribucije v starem pomenu besede niso več dovoljene. Po modernem pravu so kontribucije dovoljene samo v naslednjih treh slučajih: 1. Kot nadomestilo za pravico, pobirati davke, ker sme zmagujoča država y vsakem zavojevanem in okupiranem okraju davke nalagati; 2. kot nadomestilo za rekvizicije, da ni treba potrebščin za armado v naturalijah pobirati; 3. kot kazen. V nemško - francoski vojni L 1878. je nemška armada v vseh zasedenih provincah Francije nalagala znatne kontribucije, zlasti da s tem odgovori na pregreške proti vojnemu pravu, ki jih je v mnogih slučajih storilo francosko civilno prebivalstvo. Posebno velike kontribucije so bile naložene v Aizaciji, ker je jako mnogo moških prebivalcev te dežele pobegnilo čez mejo in vstopilo v francosko armado. Dalje ima kontribucija tudi namen, pritisniti na nasprotno vlado, če vojna dolgo traja, da sklene mir. Preskrbovanje vojaštva. Marsikdo razmišlja in vprašuje, kako se pač našim vojakom godi na bojnem polju in kako je kaj preskrbljeno s hrano. Prebivalstvo je lahko v tem oziru brez skrbi. Za hrano je izdatno in izvrstno preskrbljeno in tudi pri prodiranju v sovražne dežele se bo pač težko kdaj primerilo, da bi morali trpeti pomanjkanje, zakaj sistem preskrbovanja živeža je pri nas natančno urejen. V prejšnjih vojnah Je bilo seveda slabše. Takrat je vojaštvo bilo navezano na posebna skladišča, ki so šla z njimi in vsled tega se je tudi vojaštvo le počasi naprej pomikalo in je bilo pri svojih operacijah zelo ovirano. 2e za časa Napoleona F. se je to obrnilo na bolje; ker se je Napoleon vedno vojeval v tujih deželah, so morale te skrbeti za vojaštvo; to se je zgodilo potom rekvizicij. Dandanes se za vojaštvo potrebna živila pridobivajo v prvi vrsti potom rekvizicije med prebivalstvom, a kar manjka, se za vojaki tK)šilja z železnicami in ladjami, aH z vozovi in avtomobili. Hrana se pripravlja vojaštvu največ v kuhinjah, ki se vozijo z njimi, tako da vojakom ni treba šele tedaj kuhati, kadar se kje utabore, marveč lahko dobe potrebno hrano tudi med maršitanjem in celo med bojem. Vsak vojak dobi za zajterk kavo ali juho, opoldne juho, meso (40 dek) in prikuho in zvečer zopet meso in prikuho. Tudi za močnate jedi |e preskrbljeno. Vrh tega dobi vsak vojak na dan 40 dek kruha, nekaj vina ali čaja in tobak. Vsak vojak ima pri sebi eno normalno porcijo hrane in dve rezervni porciji (konzerve), ki se jih sme dotakniti le v največji sili. Meso se vozi za vojaštvom na pro-viiantnih vozovih. Vojaške pekarne, ki se vozijo z vojaki, skrbe za to. da dobi vojak vsak dan svojo porcijo svežega kruha. Te pekarne so zakurjene že med maršem, tako da je. dospevši na cilj. kruh hitro spečen. Za en dan imajo te pekarne potrebno moko vedno seboj. Taka pekama speče 1500 porcij kruha, če dela 12 ur. Vojaška premakljiva kuhinja ima tri velike kotle za 93 litrov in mal kotel za 20 litrov. V dveh velikih kotlih kuhajo meso in juho, v tretjem pa pnkuho. V malem kotlu kuhalo čaj ali vino. Seveda je treba dobivati vsa živila v prvi vrsti iz lastne dežele in zato je pred vsem potrebno, da je vsa armada v nepretrgani zvezi z operacijsko bazo. Ves dovoz poskrbi in urejuje etapno zapoved-n i št ve. Iz tega se vidi, da armada tudi pri najhujšem naporu ne bo trpela pomanjkanja. Poročilo o ranjencih io bolnikih. Skupni centralni izkazni urad je izdal dne 24. avgusta poročilo o ranjencih in bolnikih št. 1. zaznamek obsega 840 mož. ki so bolni ali ranjeni. Ranjenih imenuje zaznamek 25. Iz naših krajev so v zaznamku sledeči: Gau Rudolf, kanonir. trdnjavski artilerijski polk št. 5., 1. rezervna stotnija. Tržič (Primorsko), rojen 1883, bolan, se nahaja sedaj v trdnjavski bolnišnici št. 1 v Risanu. H vala Albert, kanonir, trdnjavski artil. polk št. 5., 2. stotnija Sežana, rojen 1881, bolan, kakor zgoraj. K v e Č i č Ivan, kanonir, trdnjavski artil. polk št. 1., 5. stotnija, Trst 1885, bolan, kakor zgoraj. Lenganer Karel, kanonir, črno-vojniški artil. odd. št. 2/3., Lenko-vitz Štajersko 1875, bolan, sedaj v rezervni bolnišnici v Miskolczu. Pechiar Vetran, kanonir, trdnj. artil. polk It 5, 1. rezervna stotnija. Trst 1882, bolan, trdnj. bolnil-nica št 1. v Risanu. Piškur Fr., nadom, rezervist pehotna divizija št 28» 17. štabna stotnija. Rodobova vas 1891, bolan, tezervna bolnišnica v Mis- Seznam Izgub št 6. z dne 25. avgusta 1914 obsega 2 mrtva in 2 ranjena častnika ter 9 mrtvih in 16 ranjenih mož. Po domovinski pristojnosti ni nobeden iz naših krajev. Dnevne vesti. — Iz seje deželnega odbora. Odpošlje se brzojavna čestitka kranjske dežele nadvojvodi Frideriku kot vrhovnemu armadnemu poveljniku na dosedanjih sijajnih uspehih avstrijskega orožja, združena z iskreno željo in trdno nado na hitro popolno zmago nad vsemi sovražnik!. — Za priboljšek in pogoščenje odhajajočih vojakov je izdala dežela 10.000 K, kar deželni odbor soglasno odobri. — Deželni glavar poroča o dosedanjem uspehu deželne akcije za podpore potrebnim rodbinam vpoklicanih vojakov in naglasa, da bo treba to akcijo nadaljevati v soglasju z deželno vlado, ker bo le na ta način tudi naša dežela deležna prispevkov iz dotičnega centralnega fonda, ki se zbira na Dunaju. — V svrho vz-državanja javne varnosti po deželi organizovale se bodo v vseh občinah posebne javne straže, ki bodo nosile kot znak deželni grb. — Deželna centralna posredovalnica za delo je or-ganizovana ter bo dal deželni odbor na razpolago potrebne prostore in uradno osobje. — Za aprovizaciio občin po deželi se bo potrebno ukrenilo. — O predlogu deželnega odbornika dr. Trilleria, naj se spričo nepričakovanim zaprekam zoper uve-ljavijenje soglasnega deželnozbor-skega sklepa na regulacijo učiteljskih plač in glede na dejstvo, da je za to regulacijo dano pokritje v deželnem proračunu za leto 1914., dovoli takoj vsemu učiteljstvu brez izjeme najvišja, t. i. 25% draginjska doklada, se bo sklepalo v prihodnji seji, ko bo predložen deželnemu odboru finančni efekt takega ev. sklepa. (Ker ]e velika večina uciteljstva itak že deležna 10%—25% draginjske doklade, bi dr. Trillerjev predlog gotovo ne zahteval niti četrtinke kredita, ki je vpostavljen v dež. proračunu za tekoče leto za zboljšanje učiteljskih plač in zategadelj je pač opravičeno upanje, da bo deželni odbor predlogu pritrdil ter v :em vsaj deloma odpo-mogel veliki bedi učiteljskega stanu v teh težkih časih.) — Poizvedovalna pisarna »Rdečega križa« na Dunaju. (Auskunfts-bureau vom Roten Kreuze in Wien, VI k. u. k. Kriegsschule.) Da se omogoči svojcem k vojakom vpoklicanih, bolnih ali ranjenih vojakov doseči zanesljivo pojasnilo o nahajališču in stanju dotičnikov, ustanovila je družba -Rdečega križa« na Dunaju poizvedovalno pisarno. Vprašanja na to pisarno naj bodo le pismena ali telegrafična; iz tehničnih vzrokov se ne bodo dajala ustmena pojasnila. Za vprašanja so najprimernejše . o»d Rdečega križa- založene dopisnice z odgovorom. Na Dunaju je zvezno vodstvo izdalo take dopisnice z nemškim besedilom z znamko za 5 v, podružnica v Ljubljani pa s slovenskim besedilom in brez znamke. Te dopisnice se dobivajo po 5 v po vsem Kranjskem v krajih, kjer so okrajna glavarstva in sodišča in sicer v poštnih uradih. (Slovenske dopisnice brez znamke ie treba opremiti z znamko za 5 v.) Vsa vprašanja naj se razločno napišejo v obeh deželnih jezikih. Priporočati je, da bi dopisovanje s poizvedovalno pisarno prevzela v vsakem kraju oseba, ki ima lepo in razločno pisavo. — Naslov za tele-grafična vprašanja je: >Rotkreuz-Auskunftsbureau Wien«, v slučaju pa, da se zahteva telegrafičnega odgovora, naj se doplača 1 krono. Na-daljna vprašanja naj se naslavljajo na nahajališče, ki ga bo navedla poizvedovalna pisarna. Ker se vsakega, v kak sanitetni zavod sprejetega bolnega ali ranjenega vojaka takoj naznani poizvedovalni pisarni, je umljivo. da more ta le o teh osebah dajati pojasnila; zato se priporoča le tedaj vprašati, ako je sumnja o obolelosti ali ranjenosti dotičnika dovolj utemeljena, ker je sicer primorana poizvedovalna pisarna sploh ne odgovoriti, ali pa dati negativen odgovor. — Vojflopoštni promet. V razglasih glede vojnega poštnega prometa, ki so bili ob začetku mobilizacije nabiti pri vseh političnih in občinskih uradih, je za naslovljenje vojnopoštnih pošiljatev naveden sledeči zgled: Prejmi korporal Janez Potočnik, pehotni polk št. 4. 12. kompanija, vojno poštni urad št. 65 (Feldpostamt Nr. 65). 2e te nadpisa »zgled« in iz okolnosti, da je v naslovu navedeno namišljeno ime, Je razvidno, da ie tudi označbo »vojno-poštni urad St 65« sip&trati le za zgled. Kljub temu Je več pošiljatev naslovilo vojnopoštne pošiljatve na »vojnopoštni urad št. 65«, najbrže v popolnoma napačnem domnevanju. da se ima vse vofaopoštne pošiljatve" poslati na vojnopoštni urad št. 65. Ta je popolnoma napačno. Na vojnopoštne pošiljatve je marveč napisali on« številka vojnopoštnega urada, katero je dotična v vojni se nahajajoča oseba svojcem v domovini naznanila, oziroma poslala. Vsak vojak dobi v to svrho od svojega poveljništva več uzorcev za vojnopoštuo naslove, v katere mora tudi številko onega vojnopoštnega urada napisati, na katerega je navezan. Samo one pošiljatve je mogoče v vojni se nanaja-jočim osebam dostaviti. k? S6 opremljene z, od naslovljenca samega naznanjeno vojnopoštno številko. Samo ob sebi je umevno, da svojci, v vojni se nahajajočih oseb z veliko nepotrpežljivo&tjo pričakujejo poročila svojih dragih. Naravno je, da v času, ko se vojna proti sovražniku pomiče in ko se posamezni oddelki vedno bolj od poštnih nabirališč oddaljujejo, pismena poročila vojnikov vedno več in več časa rabijo, predno pridejo naslovljencu v domovini v roke; to je tem lažje razumljivo, če se pomisli, da pošte vojnih železnic veliko počasneje vozijo kot one mirovnih železnic. Da se ta vsled obstoječih razmerah nastala in popolnoma naravna zakasnenja nekoliko zmanjšajo, si bo vojna pošta kakor tudi državna pošta na vso moč prizadevala, da zvezo v vojni se nahajajočih oseb z domovino kolikor moč pospeši. — Oddelki vojaških novincev se bodo iz ozirov na vežbanje,nastanje-vanje in zlasti Še na gospodarstvo nameščali tudi izven svojih dopol-nitvenih postaj v stalnih garnizijskih krajih tistih vojaških zborov, ki so bili nastanjeni v ozemskem okoristi. Torej bodo zlasti manjši garnizijski kraji, ki so gotovo obžalovili odhod vojaških čet, zopet stalno imeli svoje vojake. — Pričetek ljudskošolskega poduka na Kranjskem. Deželni odbor je nasvetoval deželnemu šolskemu svetu, da naj se prične šolski poduk po mestih in industrijskih krajih redno, na deželi pa si. novembrom, ker bodo kmetje rabili otroke za poljska dela. Iz Celja. (Darovi za Rdeči k r i ž.) Pola g. M. Levstika — Celjska okolica: župan Fazarinc 5 K; ravnatelj Smertnik 10 K; Kramer 5 K: Pinter 6 K; Hočevar 5 K; Franjo Karlovšek 2 K; V. Kukovec 3 K; Stepic 3 K: Peperko 2 K; Ant. Sušnik 20 K; Grah 3 K; Maloprou 4 K;' Jerič 5K; dr. Singer 2 K; Jost-Ci-Jenšek 6 K; Krušič 2 K; Samec 4 K; Planinšek 3 K; 2uža 2 K; Nachber-ger 5 K; Zeleznik 2 K; Brenče 2 K; Mirnik 3 K 20 v; Benčan 12 K; po 1* krono Arzenšek, Kupljen, Karnjov-šek. Zemljak, Štren čan, Divjak, Spajzar. Mirnik Mar., Golob, Oblak, Dren. Kočevar, StraŠek. Klinar, Liza Nachberger. Lipovšek, Kovač, Bren-ce Fr., Hribernik, Zupane, Trupe! Fr. (1 K 20 v), Podjavršek, Jakše, Repic, Berk, Mirnik Jak., Bornšek, Dolenc, Kodela, Šribar, Škamel, Ko-dela Urša, Majcen, Veternik, rodbinai Samec 4 K 60 v, družba pri Jezerni-ku 1 K 14 v, Resnik 1 K 40 v, Zupane, hiša Lednikova 2 K 20 v. Prisrčna hvala I Drobne novice s Štajerskega. Imenovanje. Deželno finančno ravnateljstvo je imenovalo računskega praktikanta Andreja Raucha za asistenta. — Prijet slepar. V Gradcu so prijeli mesarskega pomočnika Ivana Lamprechta, rodom iz Gradca zaradi prav prefrigane sleparije. Lamprecht si je dobil uniformo »Deutschmeistrov« (znanega dunajskega polka), obvezal si vrat in glavo in je lagal v Gradcu, kamor se je pripeljal z vlakom od juga, o strašnih bojih za Lovčen, o zasedenju Ce-tinja, o zgubah naše armade, ki so znašale v bojih za Lovčen 13.000 mož in dr. Gradčani so mu vse verjeli in ga bogato obdarovali. Končno je prišel zraven neki vojak, ki je pal dvomil na pripovedkah tegai »Deutschmeistra«, ker je vedel, da! se nahaja polk drugod. Ranjenca so malo natančnejše pogledali in spoznali v njem — starega graškegai znanca. Sleparja so zaprli. (Pripominjamo, da je ta »Deutschmeister« pripovedoval svoje »doživljaje« tudi po spodnještajerskih postajaji Južne železnice. Op. uredn.) — Umrla (cv Mariboru gospodična Aurelija Ko-kalj, 17 let stara. Njen oče je usluž* benec Južne železnice. Umrl le v 2aljm na Dolenjskem nadučiteU gosp. Josip S v e t i n a! v starosti 53 let. Pogreb se vrši Hitri ob 10 uri dopoldne. Bodi mu lahka zemlja! Bazne strni 9 Kai volovski letalec vse prenese. Zivinozdravnik Hofer je bil poklican k nekemu posestniku v Reitu na Štajerskem, kateremu je • obolel vol. Pri preiskavi je živmozdravnilc Stran 4, .SLOVENSKI NAROD-, dne ». avgust« 19U. 201. štev. 'dognal, da ima vol neka] y želodca. Pri operaciji je zdravnik iz vok>v-skega želodca potegnil 40 centimetrov dolgo in 2 centimetra debelo palico. * Tema |e privo<i. Glavni dobitek sarajevske dobrodelne loterije v znesku 2500 K je zadel madžarski brivec Marossy. Njegovo ime je znano, kajti dne 28. junija pri atentatu storjenega na prestolonaslednika, le Marossy potegnil iz reke Miljačke atentatorja čabrinovića in je tudi ubraniL, da ga razburjeno ljudstvo ni ubilo, nego da je živ prišel v roke pravice. _______ Brzojavna poročila. Nepremagljiva nemška ofenziva. Berolin, 27. avgusta, došlo 28. avgusta ob 10. uri 55 min. (Kor. urad.) Wolffov biro javlja: Iz velikega glavnega taborišča poročajo: Nemška zapadna armada je devet dni po svoji koncentraciji med neprestanimi zmagovitimi boji prodrla ne francosko ozemlje. Od Cambrija do južnih Vogezov je bil sovražnik pov-sodi poražen in se umiče na celi črti. Veličina njegovih izgub na padlih, Vjetih in trofejah se pri ogromni razsežnosti bojišč ne da niti približno pregledati. Armada generalnega polkovnika pL Klucka je pri Maubeuge potisnila nazaj angleško armado in jo je včeraj znova napadla jugozapadno od Maubeuge, skušajoč jo obkoliti. — Armade generalnih polkovnikov pi. Biilowa in barona Hausena ste v večdnevnih bo?ih popolnoma porazili okrog S armadnih francoskih in belgijskih korov med Sambro, Namur-fem in Masom in jih sedaj zasledujeta vzhodno od Maubeuge. — Naraur ie padel po dvadnevnem obstreljevanju. — Z napadom na Maubeuge smo že pričeli. Armada vojvode Albrehta iWiirtemberškega zasleduje poraženega sovražnika preko reke Semols In je že prekoračila Maso. — Armada nemškega prestolonaslednika ie zavzela utrjene sovražnikove pozicije pred Longwyjem, je odbila močan napad od Verduna in koraka sedaj proti Masi. Longwy je padel. — Armado bavarskega prestolonaslednika so pri zasledovanju v Lotaringiji napadle nove sovražne čete s pozicij pred Nancviem in od južne strani. Napad je bil odbit. — Armada generalnega polkovnika pl. Heeringena nadaijuie zasledovanje v Vogezih proti jugu. Za obkoiitev Antwerpna v njegovi okolici postavljene čete, so mnogo Belgijcev vjele in zaplenile več topov. Belgijsko prebivalstvo se udeležuje skoraj povsod bojev. Zato so t>ile zaukazne najstrožje odredbe za vdušitev franktirerskega in četašk. gibanja. Doslej je moralo ostati varstvo etap v rokah armad. Ker pa bodo armade pri nadalinem prodiranju potrebovale te moči v fronti, je za-tikazal nemški cesar mobilizacijo črne vojske. Čma vojska se bo vpora-bila v varstvo etap in za zasedenie Belgije. Ta dežela, ki pride pod nemško upravo, se bo izrabljevala za vojne potrebe vsake vrste, da se domače dežele razbremene. Generalni kvartirski mo«ster pl. Stein. Red Marije Terezije cesarju Viljemu. Dunaj, 28. avgusta. (Kor. urad.) Listi pišejo o podelitvi reda Marije »Terezije nemškemu cesarju Viljemu *er označujejo to podelitev kot vele-pomemben akt, s katerim se na novo potrjuje prisrčno in neomajno prijateljstvo med obema vladarjema in #bema državama. Imenovanja v vojski. Dunaj, 28. avgusta. (Kor. urad.) Cesar je imenoval fml. Ivana Fried-la, poveljnika 26. domobranske pehotne divizije za poveljnika IX. ar-madnega zbora ter ga obenem imenoval za fzm., za poveljnika 26. domobranske pehotne divizije je bi! imenovan K r i t e k in Alfred K r a u s za poveljnika 29. pehotne jdrvizije. Avtomobilska tovarna zgorela. Praga, 27. avgusta. (Kor. urad.) JValtherjeva tovarna za avtomobile y Jinolicah nad Prago je danes popoldne popolnoma zgorela. Trideset avtomobilov je bilo mogoče rešiti, i Poslopje, »troji in ie neiidelaai vozovi so bili uničeni. Skoda suftm več stotisoč kron. LattpoM ImimiM t-Momkovo. 27. avgusta. (Kor. urad.) Princ prestolonaslednik Lnit-pold bavarski Je danes dopoldne v Derchtesgadnu umrl. Zbolel Je bil za vnetjem sapnika. Bolgarska. Sofija. 28. avgusta. (Kor. urad.) »Agence telegraphique bulgare* poroča: Vojni minister se je odpeljal danes zvečer inspicirat novince v novozasedenih pokrajinah, ki so bili vpoklicani k tritedenskemu vežba-nju. Gre za Bolgare, ki so se priselili iz pokrajin, ki so pod tujim gospodstvom. Ta inspekcija je bila že dolgo nameravana. Sofija, 28. avgusta. (Kor. urad.) Kralj je pooblastil ministrskega predsednika, da odgodenega sobranja, ki bi se moralo sestati 29. t. m., ne skliče. V Turčiji prerokujejo vstajo muzlimanov. Carigrad, 27. avgusta. (Kor. urad.) »Tasvir i Eskiar« govori o zatiranju muzlimanov v angleških, ruskih in francoskih posestih ter izjavlja: Sedanja svetovna vojna ne bo ostala omejena na Evropo. Ta vojna je orodje božje pravičnosti za izlam, ki je že dolgo vrsto let vkovan v železen obroč. Končno je vendar prišel trenutek, da bo tudi izlam dvignil svojo glavo. Papeževe besede o vojni. Rim. 27. avgusta. (Kor. urad.) »Agenzia Štefani« poroča: Senator profesor Marchiafava izjavlja, da je vest nekega dunajskega lista glede besed papeža Pija X. v zvezi z vojnimi dogodki, ki jih je baje on sporočil, neresnična, ter dostavlja, da ni dovolil poročevalcu kakega dunajskega lista nikak interviv. Papeževa oporoka. Rim, 27. avgusta. (Kot. urad.) Oporoko papeža je ta popolnoma sam spisal na bel papir, ki ima v prosojnem tisku grb svete stolice. Oporoka je 3 strani dolga, jasno in ka-ligrafično pisana. Najprej priporoča papež Pij X. svojo dušo vsemogočnemu Bogu s prošnjo do Marije. Nato določa nekatere legate v obliki priporočila za svojega naslednika. Oporoka se bo objavila kot dokument v čast pokojnemu papežu, čegar popolno nesebičnost v posvetnih stvareh dokazuje. Bubonska kuga v Pireju. Dunaj, 27. avgusta. (Kor. urad.) Korespondenca »NVilhelm« sporoča, da se je glasom poročila avstro-ogr-ske misije v Atenah v Pireju pojavilo 5—6 slučajev bubonslce kuge. Ofi-cijozno priznavajo samo 3 slučaje, od katerih je imel eden smrten izid. Umrli so v Ljubljani: Dne 21. avgusta: Sestra Judita Mihaela Micotis, usmiljenka, 34 let, Zaloška cesta 11. Dm 25. avgusta: Simon Cajhen, delavec. 65 lat. Opekarska cesta 16. Dne 26. avgusta: Ana Pirnat, hči paaatka v prisilni delavnici, 6 tednov. Cesta na Kodeljevo 3. Dne 28. avgusta: Marija Koza-mernir. žena Čevljarja in hišnika, 68 let. Breg 20. — Marija Dečman, bivša delavka, 24 let. Radeckega cesta 9. V deželni bolnici Dne 22. avgusta: Josip Oblak, kajžarja sin, 13 let. Dne 24. avgusta: Gotard Biglez, cerkovnik, 46 let — Josip šteblaj, poljski dninar, 19 let. Dne 25. avgusta: Andrej Golob, Čevljarski mojster in meščan, 64 let. — Filip Vrtovec, založni nadzornik pivovarne »Union«, 55 let. 9au&tfi Ust tbse§a * stran:. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarje«. Meteoroloftlino poročilo. riti« ■ ' > 1 MU SOfjea Mi-2 Srceajl mM tlak 73« ma ee. oeazo-vtaja Silile i j, | SS Is Vet,ovi! Nebo v mm ££ 3 27. •» 28 2. pop. 9. zv. 7. zj. 732-9 j 2.V5 7327 j 165 736 0 \ 12 4 i sr. jzah. brezvetr. si. jjvzh. jasno jasno soparno Srednja včerajšnja temperatura 177°, norm. 17 6* Padavina v 24 urah nm 0U Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, predobri soprog in oče, gospod Josip Svetina aa«*61tal| sinoči ob 9. uri, po kratkem trpljenju v 53. letu starosti udano v Gospodu zaspal. 3108 Pogreb predragega rajnkega se vrši jutri, dne 29. t m. ob 10. uri dopoldne iz Šolskega poslopja na tUKajšnje pokopališče. Nepozabnega priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. talaloci. V Žaljnl, dne 28. avgusta 1914. Brez posebnih obvestil. Vti rabljenih motornih koles •e kapi taksi- 3K9 Ponudbe pod „atotaraa kslesa" na upravo. »Slov. Naroda«. Zahirala. Za blage dokaze Ukreneta sočutja, ki so nam došli povodom smrti naše nepozabne soproge, matere, hčere, anehe, sestre, svakinje in tete, gospe Josipine Smielomrski roj. Pok kakor tudi za krasne poklonjene vence in za mnogobrojno spremstvo drage pokojnice k večnemu počitku, izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo. V LfriMlMli dne 28. avgusta 1914. 3105 Žalujoči ••teli. SA^TORIUM; EMONA ZA-NOTRANJE IN-KIRURGOM-BOLEZNI •PORODfsDSNICA 1 LtJUBLuIANA KOMENSKEGA ULICA 4 OEF-zDRAVNKPRfiArajDRFR DERGANC Edlaa priatoraka tovarna tvokolas „TRIBUNA" Gorica, Triaska ulica AU 2C, pra| pivovar Gor|np. Velika eksportna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov orke- 5 strijonov itd. itd. ; •N JRA/I\|nE>X, Gorica, Stolna ulica it. 2-4. j Prodaja na obroke. Ceniki franko j P I 150/12/84. 3106 Poslano C. dr. okrajno sotiUčo ¥ Llsbljanl, oddelek I. ket skrbstvena oblast nameta, da se dolgovi g. Feliksa Schasehel v Lfabllaal, katere le-ia naredi brez privoljenja svojega skrbnika g. Julija Elbert, trgovca v LJubljani, no bodo poplc-čevall. 3ic6 L kr. oh. soite i LieMiaHi oi. L dne 26. avgusta 1914. Kani se VOZ za enega konja, samca, (Šteirerwagen), zapravljivčelc, obrabljen, ne predrag. Ponudbe na P. Turk, Streli3ka ulica št 22. ms Istotam se sprejme starejša, samostojna kuharica. Prodajalka specer. in meS stroke, z daljšo prakso, Želi slllftbe takoj ali pozneje. More tudi samostojno voditi filijalko. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 3042 Dovršen žestošolec se sprejme kot 3094 spil * tekli A. Šnsteršič v Krškem. Gospodična I za špecerijsko in železno trgovino, ki je dobra prodajalka in zna navadno j knjigovodstvo voditi v nemškem jeziku, I se takoj sprejme. Začetna plača j 40 K in vsa oskrba v hiši. 3076 Lastnoročno nemško pifine po-j nudbe na Kunstmšhle Weias Bela, ; Belatincz, Ogrsko. Kamne, pšenico, oves, fižol, vinski kamen, i sploh vse dež. pridelke j kupuje 3io3 I Anton Kolenc v Celju. Kdor kaf ima, naj poundL OVES. Oddam 3-5 vagonov izbornega MMm oosa letošnjega pridelka po nizki dnevni ceni. Naslov pove upravništvo >SIov. Naroda«. 3098 Priložiti je znamko za odgovor. Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini A. & B. Skaberne Mestni trg IO. b22 W«Ulca* ftaEtaftx*AS Solidna postrežba! Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523 A. & B. Skabernć Mestni trg 10, Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1353. Izredno nizke cene! Nobena družina brez aparata „Gramola" Prvovrsten saraoigralni godbent stroj znedoseg. reprodukcijo. Zahtevajte takoj cenik. L BH, Wm, M| iQ Št. i Edina tovarniška zaloga pristnih gramofonov in umetniških gramofonskih plošč ===== na Kranjskem. . Lastaa ialavalca ia popravo vaoh vrat gramofonov In dragih gnsasal strojev, čo ao Isti UU pri meni knpl|onl aU ne. laatopaOi avstr. gramofenake drnibe na Dnnaja Ltd. Ceniki zastonj in franko. 3si3 Vojaški trpežni čevlji se dobe v zalogi tovarne j0dtt Mostna 4 efo* Enotne cene K 14'—, 17-—, 20-—. Nepremočljivo (JVaterproof) usnje K 24-*-, 26—. Sjubljana, ® SO.