"I Novo mesto. 28. decembra 1973	Št. 2 Leto I
MmmM
GLASILO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO
(Katastrofalen požar
Natančno pred 14 dnevi je v poznih večernih urah izbruhnil v '.araievskem kulturno-vportnem središču Skenderija katastrofalen požar, ki je terja! troje življenj, več ljudi je bilo ranjenih, škoda pa je večdesetmilijonska.
Katastrofo je povzročila električna peč, ki je ostala čez noč prižgana v trgovini „Simfonija'\ Žareča pečica je najprej zažgala nekaj vne-
tljivih snovi, ki so bile v bližini, nato pa se je požar po električni napeljavi širil na vse strani.
Na pomoč so prihiteli gasilci, vojska, rudarji in civilisti. Vsem skupaj je uspelo požar omejiti šele naslednje jutro.
Rešena je bila velika športna dvorana ter dom mladih, gospodarski deli Skenderije pa so pogoreli. Med številnimi trgovinami, ki jih je
uničil ogenj, je tudi 'Novoteksova. Čudovito urejen prostor, ves v zavesah in tapisonu, je popolnoma zgorel, z njim pa tudi ves dragoceni inventar, naše blago in Novoteksovi konfekcijski izdelki, z njim pa tudi ves dragoceni inventar, naše blago in
Novoteksovi konfekcijski izdelki.
•
Trgovina je bila zavarovana, tako da bo Novoteksu povrnjena škoda, ki ni majhna, saj znaša okoli 2 milijona dinarjev.
Pogled na Novoteksovo trgovino pred požarom
Uspešno delovanje sindikata
Sindikalna organizacija v naši tovarni je bila v letošnjem letu zelo delavna, saj je organizirata kar 13 sej, na katerih je bilo uspešno rešenih veliko pomembnih stvari. Na njih so bili prisotni mimo članov predsedstva sindikata še številni gostje in predstavniki sindikalnih odborov po obratih.
Letos je sindikat organiziral za Novoteksove delavce izlete in strokovne ekskurzije. Iz lastnih skladov je prispeval 10 dinarjev na osebo, preostali denar (60 din) pa je dala tovarna. Sindikat je v septembru in oktobru poskrbel za ozimnico, ki jo je nabavljala Novoteksova menza.
Delavci so se pod vodstvom sindikata udeležili številnih športnih manifestacij: tekstilia-de in delavskih športnih iger. Ob vseh večjih praznikih obiščejo predstavniki sindikata bolne Novoteksove delavce na domovih in jih obdare s skrom-
nimi darili. Letos jih je odšlo okrog 20 na zdravljenje v razna zdravilišča in na morje. Najpotrebnejšim nudijo pomoč tudi v obliki posojil.
Na praznovanje novega leta se je sindikat tudi že pripravil: obdarili bodo bolehne delavce, okrasili tovarno, za naše malčke pa so pripravili svečan prihod dedka Mraza v novomeški Dom kulture. Tako bo jutri ob 15. uri najprej na sporedu igrica ..Kraljestvo palčkov11 z baletom, nato barvni film „Pink panter - festival humorja11, na koncu pa bodo najmlajši otroci Novoteksovih delavcev obdarjeni. Za vse delavce je sindikat pripravil še novoletno darilo — koledar s čestitko.
V zadnjem Času je sindikat imenoval posebno komisijo, ki ho pripravila predlog za organiziranje sindikata po novem sistemu temeljnih organizacij združenega dela.
POVEČANA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA
Po napovedih industrijskih podjetij. ki jih zbira Zavod SRS za statistiko, bo količinski obseg industrijske proizvodnje v novembru za 7,6 odstotka večji od poprečne lanske proizvodnje.
Indeksi posameznih panog bodo po predvidevanjih naslednji: elektro-energija 102, premog 101, nafta 116, črna metalurgija 105, barvasta metalurgija 95, nekovinska lil. kovinska 104, elektroindustrija 110.
kemična 110, industrija gradbenega materiala 115, lesna 106, usnjarsko-obutvena 106, papirna 110, tekstilna 106, gumarska 109, živilska 115, grafična 113, tobačna 119 in raznovrstna 92.
V primerjavi z letošnjo oktobrsko bo novemberska proizvodnja po tej oceni manjša za 8.4 odst., glede na lansko novembrsko pa bo za 6,4 odst. večja.
Vsakdanji prizor z dvorišča tekstilne tovarne Novoteks: tuji kamioni nalagajo naše izdelke, ki jih odpeljejo do oddaljenih kupcev . . .
NOVOLETNA
OBDARITEV
Tako kot lani, bodo tudi letos obdarjeni vsi Novoteksovi delavci, ki so med letom odšli na odsluženje vojaškega roka, in ki so bili v Novoteksu najmanj 6 mesecev. Po Novoteksovemu pravilniku o delitvi OD (68 člen), jim namreč pripada 50 odstotkov poprečnega osebnega dohodka podjetja.
Ker pa niso še vsi javili novega naslova, prosimo njihove prijatelje, znance, sorodnike ali pa njih same. da nam ga čimprej sporoče. Le tako jim bomo lahko poslali pripadajoči denar.
Istočasno jim želimo srečno novo leto 1974!
Leto
kvalitete
Ko se izteka leto 1973, je prav, da povemo, da se s tem mesecem izteka tudi leto kvalitete, katerega pokrovitelj je bil predsednik republike Josip Broz - Tito.
Zvezna skupščina je 28. 12. 1971 na seji zbora narodov izdala resolucijo o kvaliteti proizvodov in storitev in o proglasitvi leta 1972 za leto kvalitete v Jugoslaviji.
Na podlagi te resolucije so se v Jugoslaviji pričele v posameznih gospodarskih panogah priprave za izvajanje nalog, ki jih je nalagala resolucija. Žal pa seje kmalu ugotovilo, da na tako obširno akcijo Jugoslavija ni pripravljena, predvsem ne tiste veje industrije in organizacije, ki doslej kvaliteti in organiziranju posebnih služb za kvaliteto niso posvečale večje skrbi.
Na podlagi 1969 izdelane ankete ki je potekala v 3.037 podjetjih, so ugotovili, da ima le 67 odst. podjetij organizirano posebno službo za kontrolo kakovosti. Tako je medel odziv na začrtano akcijo povzročil, da seje leto kvalitete preneslo v leto 1973.
Pri GZ SRS so zaradi obsežnosti nalog osnovali akcijski odbor, ki je sprejel naslednje naloge: koordinacija vseh akcij v letu kvalitete, mobilizacija vseh odgovornih ljudi v podjetjih, da bi se le-ta vključila v leto kvalitete, zagotovitev potrebnih finančnih sredstev za izvedbo akcij, organiziranje posvetovanj in dr.
Sama akcija leta kvalitete pa naj bi potekala v teh smereh: organizacija služb kontrole kakovosti mora biti usklajena s sodobnimi metodami organizacijskih struktur, proizvodi morajo ustrezati standardom, z normativnimi akti gospodarske organizacije je potrebno definirati politiko kvalitete proizvodov, na področju kakovosti se moramo vključiti v mednarodne akcije in s tem v mednarodno gospodarstvo, zagotoviti potrebno tržno kakovost in posveti ti posebno skrb izobraževanju kadrov.
Skrb za napredek in dvig kakovosti je ena izmed smernic razvoja tudi v našem podjetju. Da je služba kvalitete organizacijsko vključena v strukturo organizacije podjetja, da je skrb za dvig kakovosti eno izmed osnovnih vodil ter da dajemo na trg take proizvode, ki so konkurenčni enakovrednim proizvodom drugih proizvajalcev - s tem se je naše podjetje vključilo v leto kvalitete.
Da je .Novoteks dosegel tako kvaliteto, ni samo zasluga posameznih strokovnih služb, pač pa celotnega kolektiva. Rezultati se kažejo v pla-smenu naših izdelkov doma in na zunanjem tržišču, v tem, da nosijo naši proizvodi kvalitetne znake, kot so diolen in volneni znak, da naši artikli vsako leto dobivajo priznanja, kot so „Ljubljanski zmaj“ in „Zlati Modefest".
V vse hitrejšem razvoju družbe je postala kakovost zelo pomemben faktor, zato ji moramo posvečati največ pozornosti. Predlqg, da se v vsakem letu določen mesec proglasi za mesec kvalitete, je v Jugoslaviji naletel na ugoden odziv. Zavedati se moramo, da se le s kvalitetnim načinom dela lahko naša dežela in njeno gospodarstvo vključi v mednarodno gospodarstvo in s tem v mednarodno delitev dela.
Kako
posluje konfekcija
Sedaj, ko je konec leta tik pred nami, lahko že rečemo, da je bilo to leto za nas uspešno. Te besede lahko potrdi diagram, ki nam prikazuje celotno fakturirano realizacijo (domači trg, izvoz, trgovine) v letu 1973 v primerjavi z letom 1972.
Kaj nam pove diagram? Celotna letošnja realizacija, kakor tudi delež domačega trga v skupni realizaciji, je mnogo večja od lanskoletne. Skupna lastnost je, da je prodaja konfekcije, tako v lanskem kot v letošnjem letu, dosegla dva vrha: prvega spomladi, drugega jeseni. Zlasti v letošnjem letu je to prav izrazito. Iz tega sklepamo, da ljudje kupujejo marca in aprila lažje spomladanske in poletne hlače, potem pa ponovno oktobra in novembra toplejše zimske hlače, da jih decembrski mraz ne bi presenetil,
Med tema dvema vrhovoma pa imamo nekakšno mrtvo
poletno sezono, ko si vsak želi, da ima na sebi čim manj oblačil, največ kakšne kavbojke ali kratke hlače. Seveda se to občutno kaže pri prodaji konfekcije. Vendar so proizvajalci tekstila in konfekcije na to pripravljeni, in v tem mrtvem obdobju pripravljajo nove modele in modne muhe, obenem pa tudi zaloge za pričakovano povečano jesensko prodajo.
Tudi na našem diagramu je ta mrtva sezona jasno vidna. Res pa je, da se je stanje predvsem na domačem trgu zelo izboljšalo, V juliju 1973 je n.pr. prodaja na domačem trgu za 478 odstotkov večja od lanske julijske prodaje. Naša prodajna služba si prizadeva, da bi te vrhove in doline čim bolj izenačila in umirila, kajti popolnoma se jim ni mogoče izogniti, kakor tudi ni mogoče spremeniti kupnih navad milijonov kupcev.
Tretja slikarska kolonija
Tekstilna tovarna Novoteks iz Novega mesta je bila letos že tretjič zapored pokrovitelj dolenjske slikarske kolonije. Prvi dve leti so številni slikarji ustvarjali v bližini Dolenjskih Toplic, letos pa so se preselili v Šmarješke Toplice, kjer so po okoliških vaseh iskali nove dolenjske motive.
Prav tako kot prvih dveh, so se tudi tretje kolonije udeležili nekateri slovenski likovni umetniki, dva Novomeščana ter gostja iz Poljske. Skoraj vsi so se
Modni
kotiček
v__________________/
Za mrzle dni vam predstavljamo privlačen model damskih hlač za vsak dan. Krasi ga elastičen pas na zadnji strani hlač, zaradi katerega se hlače lepo prilegajo telesu.
Prav tako so vam na izbiro moški, fantovski in dekliški modeli istega kroja, le da imajo moške in fantovske hlače žepe.
T.
tokrat posvetili motivom dolenjskega človeka ter dolenjske krajine.
Udeleženci letošnjega tabora so bili: Maria Grychowska, Miran Hočevar, Kamilo Legat, Albin Lugarič, Leopold Hočevar — Hoči, Miha Maleš, Nikolaj Omerza, Branko Suhy, Tomaž Perko, Štefan Simončič ter Ivan Seljak - Čopič.
Njihova dela so razstavljena v Dolenjski galeriji v Novem mestu, razstava pa bo odprta še ves januar.
Po Sueškem prekopu
Nekoliko starejša generacija se verjetno še spominja leta 1954, ko je tovariš Tito 31. novembra s šolsko ladjo Galeb odplul z Reke na vehko potovanje miru v Indijo in Burmo.
Takrat sem bil mornar na Galebu in sem prvič preplul Sueški prekop. Ker sem redno pisal dnevnik, sem malo pobrskal po porumenelih listih, da bi bralce našega časopisa seznanil s Sueškim prekopom.
Četrti dan potovanja je, odkar smo izpluli z Reke. Prepluli smo Jadransko, Jonsko in Sredozemsko morje. Končno smo zagledali kopno. Pred nami je bil Egipt, natančneje Port Said, ki je naše prvo postajališče. Pred vhodom v pristanišče je na desni strani obale veličasten spomenik francoskemu diplomatu Ferdinandu Lesse-psu, ki je živel od leta 1805 do 1894, 1859 pa je začel voditi dela pri kopanju Sueškega prekopa.
Po desetih letih dela, leta 1869, je bila končana velikanska zamisel Ferdinanda Lessep-sa: odprt je bil Sueški prekop. Dolg je 161 kilometrov, širok 76 do 132 metrov, globok 12 metrov, povezuje pa Sredozemsko in Rdeče morje.
Prekop je zelo krajšal pot do
Indije, Avstrahje in vzhodne Azije, z njegovim odprtjem pa se je tudi močno povečal promet po Sredozemlju.
Do leta 1955 je bil prekop pod upravo mednarodnega združenja (zaradi sofinanciranja prekopa), leta 1956 pa ga je Egipt nacionaliziral.
Po prekopu se pluje v konvoju (ladja za ladjo) s hitrostjo 6 milj na uro (okoli 10 kilometrov). Ladje spuščajo v prekop istočasno v Port Saidu in Suezu. Pluje se preko treh jezer, od katerih je najlepše srednje, ob katerem leži Ismajlija, čudovito mesto med samimi palmami. Približno na polovici prekopa je „križišče“: dvojni prekop, kjer se ladje srečujejo.
Na levi strani prekopa je velika peščena puščava, v kateri leži mesto El Schat. Tam je bilo med drugo svetovno vojno taborišče, v katerem je bilo zaprtih veliko Jugoslovanov.
Prekop sem preplul še na povratku iz Indije, tretjič pa na drugem velikem potovanju, ko smo pluli v Etiopijo. Med vožnjo sem spoznal tovariša Slavca Koprivnika, ki je tudi v službi v Novoteksu. Ker ima tudi on svoj dnevnik, se bova dogovorila in se oglasila s krajšimi zanimivimi prispevki.
IVAN IVKOVIČ
ŽELJE, PRIPOMBE, MNENJA...
r
"N
Ker se ob vsakem prestopu v novo leto nekoliko zamislimo in preletimo vse lepe in grde, vesele in žalostne dogodke preteklega leta, smo nekaj podobnega naredili tudi v Novoteksu.
Obiskali smo 17 delavcev na njihovih delavnih mestih, povprašali smo jih to in ono o delu v tovarni, plačah, postavljenih normah, tovarištvu in prijateljstvu, delovnih pogojih ter o osebnih željah za naslednje leto. Odgovorili so nam takole:
TONČKA GAČNIK, 21 let: „Doma sem iz Male Bučne vasi, delam pa v konfekciji, na drugem traku. V Novoteksu sem že 4 leta, trenutno pa delam na
operaciji „našivanje pasov“. Na splošno sem s proizvodnjo zadovoljna, vendar se mi zdi, da je norma nekoliko previsoka. Za prihodnje leto si želim, da bi se nekoliko povečale plače.
DARINKA SLAVIC, 20 let: „V konfekciji sem že 2 leti, delam pa na operaciji „šivanje žepov“. Doma sem iz Ponikev, v službo se vozim z vlakom. S
svojim delom na prvem traku sem zadovoljna, z disciplino in odnosom med vodji in delavci tudi, normo pa presegam. Želim si, da se stanje prihodnje leto ne bi spremenilo."
JOŽICA SAJE, 18 let: „Delam na tretjem traku v konfekciji, na delo pa se vozim iz Karteljevega. V Novoteksu sem zaposlena že 2 leti. S svo-
jimi uspehi sem zadovoljna, med delavkami vlada pravo tovarištvo in prijateljstvo. Do sedaj sem dosegla največ 116 procentov. Od leta 1974 želim, da bi bilo še boljše ter da bi se nekoliko zvečale plače."
JANEZ BRULC, 34 let: „V naši tovarni delam dve leti in pol; doma sem z Brusnic, na delo se poleti vozim z motorjem, sedaj pa z avtobusom. Delam v pralnici oplemenitil-nice. Sam delovni postopek je
frrd
dokaj težak, predvsem zaradi tega, ker delamo v vlažnem ozračju. Plača bi lahko bila še boljša, vendar če bo tako ostalo tudi prihodnje leto, bo kar v redu!"
JOŽA MAVSAR, 46 let: „Iz Šentjošta sem se vozila na delo v oplemenitilnico vsak dan z mopedom, sedaj pa, ko je na cesti velikokrat led, se s kom peljem ali pa grem tudi peš. V tovarni sem že 27 let, delam pa s strižnim strojem. Vse bi bilo
dobro, ko ne bi bilo nočne izmene. Normo presegam (okoli 120 odst,), v prihodnjem letu pa si želim povečanje plač, zdravje in mir na svetu."
DRAGA ŠTAMPFEL, 40 let: „Delam v izšivalnici, v Novoteksu sem že 26 let. Doma sem iz Novega mesta. Zadovoljna sem z vsem, samo norme so nekoliko previsoke. Kljub temu, da
smo vse pridne in marljive, jo 'vsa dekleta ne dosegajo. Plače so kar dobre, najbolj pa smo vesele novih prostorov. V bodoče si želim boljšo kvaliteto blaga, ki ga dobimo v naš oddelek."
ANTON POTOČNIK. 28 let: „Kot vzdrževalec strojev delam v Novoteksovi pletnilnici, v tovarni pa sem že 4 leta. Moje delo je kar zanimivo, nekoliko pa me motijo štiri izmene. Kadar delajo stroji brez zastojev, pomagam tudi našim pletiljam. Želim si, da bi bile plače v razmerju s splošno draginjo, da bi prešli na tri turnuse in da bi
se povečalo število točk našim pletiljam - glede na njihovo kvalifikacijo."
MARIJA NAGEU, 43 let: ,,Doma sem z Male Bučne vasi, v naši tekstilni tovarni pa sem že 11 let. Delam na ptedsukal-
nem stroju v pript,vi. Plače imamo dobre, vendaije nočno delo zelo utrudljivo. V novem letu želim vsem veli!0 zdravja in sreče, najbolj pa E bila vesela, če bi ukinili tretjo izmeno,"
VIKTOR BRUDAR, 28 let: ,,Kot vodja snemal11® kolone delam v pripravi, v Novoteksu pa sem 5 let. Z de Ion1 delavcev sem zadovoljen, saj Presegajo norme za približno jo-20 odstotkov. Ko smo pt^11 s štirih na tri izmene in pol,*6 j® stanje nekoliko popravilo, vendar imamo že od avgusta dalj® ogromno dela. Za drugo 1®’° si želim mir na svetu in zdravje( vse
drugo pa lahko ostal1® tako kot je bilo letos ...“
MIRT KOS, 20 let: „Doma sem iz Novega mesta, po poklicu sem kovinostrugar. Delam v investicijsko-vzdrževalnemu sektorju, v tovarni pa sem dve leti in pol. Vzdušje v naši delavnici je naravnost odlično, dela imamo veliko, plače pa bi bile
lahko nekoliko večje. V bodoče bi želel, da bi se izboljšali delovni pogoji!"
ROZI HOČEVAR, 41 let: „V Novoteksu sem že 26 let, doma pa sem iz Novega mesta. Delo v tkalnici je napori.j, vendar sem z njim zadovoljna. Lahko pa ba bilo še boljše, če
ne bi bilo nočne izmene. Normo ponavadi presegam, vendar je to odvisno od strojev: če so v redu, je tudi drugo dobro. Želim si, da bi vsem delavcem povečali plače, in da bi bilo čim manj redukcij; takrat je namreč v tkalnici slab zrak!"
FRANC LUZAR, 37 let: „Po poklicu sem vzdrževalec strojev, delam pa v tkalnici. Doma sem iz Novega mesta, v Novoteksu sem 19 let. Izmensko delo mi ustreza, plače so se v zadnjem času popravile, lahko pa bi bile
še boljše. Delovni pogoji so odlični, saj imamo toplo in tudi zelo čisto. Želel bi, da bi imeli v bodoče dovolj materiala, da bi lahko delali in da bi ženam ukinili nočno delo."
MARIJA GLINŠEK, 48 let: „Delam v tkalnici kot vdevalka in prisukalka osnov. Stanujem v Novem mestu, v tovarni pa sem
že 22 let. Delovni postopek prisukanja je že zelo izpopolnjen, vdevamo pa še kar ročno. S plačo sem zadovoljna. Želela bi, da bi se delovni postopek še bolj izpopolnil, da bi se izboljšali delovni pogoji, saj je prostor zelo hladi n, pa tudi ropot je prehud."
FANI KRANJC, 41 let: „V Novoteksu sem zaposlena 8 let, delam pa v predilnici, na pasaži predpreje. Norme se mi ne zde previsoke, saj jih skoraj vedno presegam (za približno 10-15 odst). Z osebnimi dohodki sem prav tako zadovoljna, nekoliko pa me moti nočno delo. Želim si, da bi ženam ukinili tretjo izmeno, veliko zdravja zase in
za družino, mir v svetu ter uspehe in dobre odnose v TOZD!"
diavolo
•S t y 1 e
diavolo
•s t y 1 e-
diavolo
•s t y 1 e-
MARTIN BANIC, 27 let: „Z dvajsetimi leti sem se zaposlil v Novoteksu, sedaj delam kot fin-išer predpreje v predilnici. Stanujem v Novem mestu. Z normami nimam težav, vendar so odvisne od kvalitete preje. Tovarna bi lahko nekoliko zboljšala delovne pogoje in
povečala plače, v novem letu pa si želim kvaliteto prejo in ukinitev nočnega dela."
MARTINA GRAMC, 36 let: „Živim v Regerči vasi, delam kot preddelavka v predilnici,_ v Novoteksu sem že 21 let. Že nekaj časa delam samo v dopoldanski izmeni; z normo sem zadovoljna, čeprav je zelo odvisna od kvalitete partij. Delovni pogoji so dobri; to lahko rečem, saj se še spominjam, v
kako slabih pogojih smo delali nekoč. V 1974 si želim veliko zdravja, kvalitetne preje in večje plače."
MARTIN MOHOR. 34 let: „Delam v barvarni, živim v Novem mestu, v Novoteksu pa sem že 8 let. Vzdušje med delavci v barvarni je odlično, saj se ra-
zumemo kot velika družina. Imam pa nekaj pripomb: plače so občutno premajhne, delovni pogoji pa so slabi — zaradi vlage, prepiha in kemikalij. Z izmenskim _ delom sem se že sprijaznil. Želim si zdravja in da bi odpravili vse pomanjkljivosti."
Tekst in foto: M. GOŠNIK
Poslovanje metraže
Bliža se konec leta in že lahko ocenjujemo rezultate našega dela, saj smo si ob začetku leta zastavili plan proizvodnje in prodaje za leto 1973.
Ob pregledu dosedanjih rezultatov prodaje lahko ugotovimo, da bomo dosegli celotni plan, saj je prav od uspeha prodaje odvisna izpolnitev plana vsega podjetja.
Oglejmo si plan za letošnje leto in ga primerjajmo z doseženo realizacijo do konca novembra 1973:
Domače tržišče: letni plan prodaje je 122.790.177 din. stanje zadnjega novembra je bilo 119.646.982 din ali 97-odst. realizacija.
Izvoz na zahodni trg: letni plan je 21.200.704 din, do konca novembra doseženo 21.331.895 din ali že presežen
plan za en odstotek.
Izvoz na vzhodni trg: letni planje .285.652 din, do konca novembra 8.533.946 dinarjev ali 92-odst. realizacija.
Najrealnejšo sliko poslovnega uspeha podjetja Novoteks pa dobimo, če primerjamo doseženo realizacijo s planskim in finančnim stanjem (stanjem dolga). Na prikazanem grafikonu si lahko ogledate skupni dolg kupcev metraže po mesecih za leto 1973. Iz tega prikaza je razvidna zboljšana likvidnost celotnega jugoslovanskega gospodarstva, saj se je stanje od 1. 1. 1973 (42 milijonov ND) do 1. 12. 1973 zelo izboljšalo (na 23 milijonov ND).
Prav gotovo pa bomo težili k temu. da bi se finančni uspeh še izboljšal, tako da bi še lažje gospodarili.
Nad občinskim poprečjem
V tem članku bi vam radi na kratko prikazali, kakšne poprečne osebne dohodke imamo v našem podjetju in koliko so ti večji oziroma manjši v primerjavi z nam sorodnimi podjetji.
Poprečni osebni dohodek je bil v Novoteksu v devetih mesecih letošnjega leta 2.029 din, kar je 8 odstotkov več kot je slovensko poprečje v tekstilni industriji. V septembru in oktobru pa je že dosegel 2.221 oziroma 2.279 din.
Zaradi boljše primerjave med sorodnimi podjetji je Poslovno združenje tekstilne industrije razdelilo tekstilne tovarne v Sloveniji na štiri skupine: volnarska, bombažna, pletilska in konfekcijska.
Poprečni osebni dohodek pri nas je za 12 odst. večji kot poprečni osebni dohodek v volnarski skupini, za 9 odst. večji kot v bombažni, za 5 odst. večji kot v pletilski in za 17 odstotkov večji kot v konfekcijski skupini.
Zanimiva je tudi primerjava našega podjetja z drugimi industrijskimi podjetji v nvomeški občini. Osebni dohodek v Novoteksu je za 6 odst. večji kot je poprečni osebni dohodek industrijskih podjetij v novomeški občini. Iz podatkov, ki jih imamo na razpolago, je razvidno, da ima med sedmimi večjimi industrijskimi podjetji le tovarna zdravil Krka večji poprečni osebni dohodek (ima veliko število delavcev z visoko in višjo izobrazbo), druga večja industrijska podjetja v novomeški občini pa imajo nižji poprečni osebni dohodek.
Tekoči trak za izdelavo strešnikov
J
!
v
e
tm
m
f
E
e
m
DOLŽNIKI V 1973
Pregled dolžnikov v letošnjem letu
Namesto uvoza - domači strešniki
V zadnjem času je proizvodnja strešne opeke v Sloveniji skoraj popolnoma zamrla, tako da smo lahko potrebe krili predvsem z opeko iz Vojvodine. Ker pa sčasoma nismo mogli več pokrivati domačega trga, se je pojavljal vse večji uvoz iz inozemstva. Pretežno smo uvažali strešnike iz sosednje Italije, nemalokrat pa tudi iz daljnje Poljske.
Glede na to, da je za proizvodnjo peščeno-cementnega strešnika osnovna surovina kvaliteten pesek, ki ga v naši bližini ne primanjkuje, se je tekstilna tovarna Novoteks iz Novega mesta odločila za odprtje novega obrata ,.Strešnik" v Dobruški vasi, ki proizvaja strešnike in njim sorodne proizvode.
Novi obrat tekstilne tovarne Novoteks ..Strešnik" iz Dobruške vasi je pričel obratovati v mesecu februarju, točneje - prvačoeka je bila narejena 9. februarja letos. Ves mesec po tem slavnostnem dogodku je bila proizvodnja več ali manj poskusna, tovarna pa je uradno začela svojo proizvodnjo 7. aprila, ko jo je odprl predsednik Izvršnega sveta SRS Andrej Marinc.
Ob koncu novembra je bilo narejenih 3.467.514 kosov strešnikov in odgovarjajoča količina slemenjakov, zračnikov, polovičnih strešnikov in ostalih posebnih kosov. Vrednost proizvodnje je bila okoli 1,1 milijarde Sdin.
V	tovarni peščeno-cementne kritine ..Strešnik" je zaposlenih 85 delavcev: 9 jih je v upravi podjetja, 76 (89,4 odst.) pa v neposredni proizvodnji.
Čeprav tovarna ni obratovala celo leto, bodo delavci naredili za okoli 1,5 milijarde Sdin prometa, že v prihodnjem letu pa bodo naredili okoli 7 milijonov strešnikov ali za približno 3 milijarde Sdin prometa.
Obrat ,.Strešnik" je sestavljen iz proizvodnje strešnikov na linijah, ročne izdelave posebnih kosov kot so slemenjaki, zračniki, zaključni sle-menjaki in strešniki ter iz skupine za pokrivanje streh. V načrtu tovarne je še, da odprejo prihodnje leto skladišče za maloprodajo strešnikov.
V	perspektivi bo končna zmogljivost tovarne ..Strešnik" ob stalnem povpraševanju in ob nekaterih izbo-« Ijšavah ter dopolnitvah okoli 10-12 milijonov strešnikov na leto ali, izraženo v dinarjih - okoli 4,5 milijarde Sdin.
Novoteksove kolekcije hlač
Za uspešno plasiranje hlač na domače tržišče je potrebno, da temeljito pripravimo in izdelamo vsako novo kolekcijo.
Vse kolekcije izdelamo za obdobje jesen-zima ab za po-mlad-poletje, obsegajo pa moške, damske, dekliške in fantovske hlače. Ker je bilo na tržišču veliko povpraševanje, smo vključili v kolekcijo še damska krila.
Vendar mora vsaka tekstilna in konfekcijska tovarna, ki hoče v korak z modo, občasno poskrbeti za kakšno presenečenje; s tem mislimo ekskluzivne modele. Novoteks je to storil s kombinezoni za moške in ženske ter z nekaterimi otroškimi oblačili.
Iz desenature dobimo več artiklov, na internem sestanku pa se odločimo za tiste, ki bi bili najprimernejši za moške in ženske jilače, Ker pa pri izbiri kolekcije ni poglavitno izbrati samo model in artikel-, ki je nekomu všeč. moramo kolekcijo prej testirati. Na osnovi modelov in artiklov, katerih uspešnost na trgu že poznamo (ideje kreatorke. spremljanje novitet v domačih in tujih revi-jah, ogledovanje modnih sejmov itd,), moramo ugotoviti in določiti funkcionalnost in estetski videz modela ter možnosti tehnološke obdelave.
Zaradi boljšega prikaza in ogleda modelov in jih najprej izdelamo za manekene in manekenke, nato pa ob ponovnem pregledu predlaganih modelov in artiklov sprejmemo novo kolekcijo. Obenem z izdelavo modelov izdelamo še popolno dokumentacijo; skice z opisom, barvne karte, tabele velikosti ter šifrant po modelih in artiklih.
Izdelane hlače, ki so opremljene z dokumentacijskim materialom, damo trgovskim potnikom in komerciali, en komad pa ostane v kreativni pripravi konfekcije.
Hlače
vsako postavo!
Poškodbe
Od 20. novembra do 20. decembra se je pri delu v naši tovarni poškodovalo 9 delavcev. V predilnici Antonija Hočevar, v tkalnici Vlado Drenovec, v konfekciji Franc Kukman, v investicijsko-vzdrževalnem sektorju Mirt Kos, Stane Parkelj in Alojz Berus.
Na poti na delo in z dela so se poškodovali Vida Cesar iz konfekcije in Anton Ravbar iz 1VS.
Največ delavcev se je poškodovalo zaradi nepazljivosti, premajhnih delovnih izkušenj in zaradi nepravilnega načina dela. Zaradi teh poškodb je bilo približno 160 dni izostankov z dela, kar je okoli 18 dni na eno nesrečo, kar kaže, da so tokrat poškodbe zelo resne.
pri delu
Naj posebej opozorimo na poškodbo, ki se je pripetila v predilnici. 17. decembra se je pri delu poškodovala Antonija Hočevar, delavka na predilnem stroju. Do nesreče je prišlo, ko je delavka čistila navito prejo na raztezalnem valjčku. Čeprav je imela za to na razpolago poseben medeninast kavelj, ga ni uporabila. Zaradi nepravilnega načina dela si je delavka težje poškodovala prst desne roke.
Služba za varstvo pri delu priporoča, naj delavci bolj pazljivo opravljajo svoje delo. Tako bi se zmanjšalo število poškodb in precejšnji stroški ki nastajajo v zvezi s tem.
MIRKO JAKŠA
Reševanje težav
V novomeški konfekciji so zaposleni pretežno mladi ljudje. Vsi se dokaj hitro uče, po nekaj tednih so že vidni prvi rezultati, vendar lahko skoraj pri vseh ugotovimo, da niso vajeni pravilnega delovnega ritma, ki mora trajati 8 ur. Zato se včasih popolnoma „izgubijo‘;, in takrat jim mora vodstvo tovarne posvetiti precej pozornosti.
Mlade ljudi, katerim je to prva zaposlitev (kar okoli 98 odstotkov jih je v konfekciji), je
treba v zelo kratkem času naučiti industrijske discipline, pravilnega odnosa do dela, sodelavcev, do dragih osnovnih sredstev itd.
Zaradi tega so v Novoteksovi konfekciji že od novembra dalje na dnevnem redu sestanki, na katerih se mojstri in delavci kar najodkriteje pogovarjajo. Najpogostejše teme razgovorov so: proizvodnja in ob njej kvaliteta izdelkov, količina, nadure itd. Vsak odkrito pove svoje mnenje, nato pa poskuša vodstvo konfekcije morebitne spore odpraviti ali pa „predpisati“ neko tretjo, še boljšo rešitev.
Kot smo pričakovali, se že
kažejo rezultati te koristne akcije, ki bi jo lahko uvedli tudi v drugih obratih, če bi bilo to potrebno.
/ >
V____________________________/
Od 22. novembra do 20. decembra so v tekstilno tovarno Novoteks prišli: v skupne službe: Iga Mihelič, Obrad Androjič in Marjeta Petkovič; v pripravo: Stanija Stevic in Marjan Čučnik; v predilnico Dobrivoj Ra-dojčin ter v konfekcijo: Ana Sere, Stojan Blagovič, Jožica Gerkšič, Ivan Marinič, Damjan Markelič, Marija Markelič, Verica Biškupič in Anton Srebrnjek.
V istem obdobju pa so tovarno zapustili: iz skupnih služb Milorad Ivanovič, iz predilnice Milan Gucul, iz konfekcije: Marija Rajšel, Milica Luzar in Merija Kebe ter iz investicijsko vzdrževalnega sektorja Anton Iler.
mi
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Od 13. novembra do 4. decembra so na novomeški trans- • ■ fuzijski postaji darovali kri tile Novoteksovi delavci: Pavle : Kupljenik (do sedaj že 10-krat), Danijel Zadnik (5), Jože [ Cimermančič (4), Marija Grum (3), Martina Fink (7), Janez Dular (7), Jožica Berkopec (2), Marija Klemenčič (3), Marti-: na Mesarič (3), Slavka Staniša (4), Magda Klemenčič (1),
•	Marija Fabjan (1), Amalija Verbič (7), Ivan Bohte (2), Janko Dobovičnik (5), Draga Kaj azovič (20), Marija Pavlič (4),
: Franc Jerele (3), Anica Željko (3), Anica Seničar (6), Milivoj j Zadkovič (3), Francka Pršina (7), Anica Hribar (1), Stanka
•	Štalcar (8), Nežka Metelko (3), Pavel Blatnik (1), Jože Kav-: šček (4), Vida Senica (4), Anton Kaferle (2), Alojz Metelko j (7), Ivo Hidek (8), Štefka Medved (6), Jožefa Mavsar (7),
I Milan Stipič (3), Lado Martinčič (1), Jože Konček (8),
: Alojz Krnc (12), Franc Pavlin (7), Franc Šterk (1), Janez ] Šteblaj (1), Anton Barborič (1), Jožica Kim (7), Alojz Bre-i gant (2), Ivan Jerič (2), Anton Primc (3), Marjan MLakai i (3), Alojz Blažič (11), Martina Bambič (2), Stanko Jerman j (1), Marija Kastelic (11), Jože Kalin (1), Ivan Banič (1), i Anton Mrgole (2), Darinka Hudorovec (2), Anton Junc (9), j Avguština Stipič (5) in Bogdan Zupančič (10).
Uspehi
Novoteksovih
strelcev
V Novoteksu že vrsto let uspešno deluje strelsko društvo. V zadnjem času ga_ z velikimi uspehi vodi Andrej Šepetave, ki je med drugim še član občinskega strelskega odbora.
Trenutno je včlanjenih v društvo 45 strelcev in strelk. Zanimivo je predvsem to, da je deklet, ki se ukvarjajo s streljanjem, skoraj več kot moških. Novoteksovi strelci tekmujejo na vseh večjih občinskih in medobčinskih tekmovanjih, tekstiliadah ter na delavskih športnih igrah.
Strelci se vedno srečujejo z istim problemom: nimajo primernih prostorov, kjer bi lahko trenirali in se pripravljali na razna tekmovanja. Interes je med delavci sorazmerno velik, vendar morajo vsi občasno trenirati z zastarelimi zračnimi puškami
(popraviti se ne dajo, ker ni rezervnih delov). Naslednji večji problem pa je, da društvo nima deviz, s katerimi bi lahko kupilo dve novi puški, s katerimi bi se posamezniki udeleževali pomembnejših tekmovanj. Strelci so prepričani, da se bo trenutno stanje nekoliko izboljšalo, ko bodo imeli treninge dvakrat tedensko: enkrat pri Pionirju, drugič pa v novo-mškem domu JLA.
Kljub vsemu pa uspehi niso izostali. Na DŠI so dosegla de; kleta drugo aesto, moški pa tretje. Na tekstiliadi je bil No-voteks med številnimi ekipami tretji. Na zadnjem občinskem prvenstvu sta bili moška in ženska vrsta drugi, strelci pa so se udeležili tudi tekmovanja, ki je bilo 22. decembra — ob dnevu JLA.
Nov barvarni aparat
V začetku prihodnjega leta bomo pričeli v oplemenitilnici montirati nov barvarni aparat ter sušilno-termofiksirni stroj. Z montažo teh strojev bomo odpravili „ozka grla" v mokri apreturi.
Priprave za montažo barvar-nega aparata so že pri koncu. Stroj je že v tovarni in predvidevamo, da bo pričel normalno obratovati že v prvi polovici januarja.
Kapaciteta stroja je približno 400 kilogramov. Tehnološko je
zelo izpopolnjen, namenjen pa je predvsem barvanju tkanin iz mešanice poliestra in volne, kakor tudi barvanju zelo občutljivih artiklov iz čiste volne.
Ker je kapaciteta aparatov velika, bomo lahko naenkrat pobarvali do 100 m tkanin, odvisno od posameznih artiklov. To bo ugodno zlasti za konfekcijo. Prednost tega aparata pa je tudi v tem, da bodo istočasno lahko barvah v dveh različnih barvah.
j vati* m tf
Čeprav naši strelski družini primanjkuje dobrih pušk, fantje dosegajo dobre rezultate . ..
Prvo mesto
Na tradicionalnem strelskem srečanju, ki ga organizira novomeška garnizija in na katerem so se pomerili vojaki s predstavniki novomeških delovnih organizacij, so sodelovali tudi Novoteksovi delavci.
Tekmovanja se je udeležilo 9 ekip, v vsaki so bili štirje tekmovalci. Največ uspeha so imeli naši strelci, saj je bila pri moških ekipa I prva, drugo Novo-teksovo moštvo pa je bilo tretje; dekleta so bila prav tako najboljša.
P.ezultati — moški: 1. Novo-teks I 618 (Pirc 164, Sančanin 164, Ribič 154, Privšek 136), 3. Novoteks II 503 (Kaferle
132, Brezovar 148, Šepetave 123, Blažič 100).
Ženske — 1. Novoteks 428 (Mikina 108, Pavlovič I 107, Pavlovič II 128, Šepetave 96).
Novoteksove strelke so bile na tekmovanju ob dnevu JLA najboljše
Ob koncu tekmovanja
Končano je letošnje občinsko tekmovanje kegljačev, na katerem so sodelovali tudi igralci Novoteksa.
Izmed 22 srečanj so jih 13 odločili v svojo korist, devetkrat pa so bili poraženi. Tako so ob koncu tekmovanja pristali na odličnem petem mestu, saj jih je Mirna peč prehitela le za štiri podrte keglje. Zmagala je Krka pred Železničarjem ter Iskro.
V zadnjih dveh kolih so Novoteksovi kegljači izgubili z dvema najboljšima ekipama v občinski ligi.
NOVOTEKS - ŽELEZNIČAR 685 : 795
Najboljši posamezniki tega srečanja so bili: S. Dravinec 88, Istenič 87 ter Rolih in M. Zupančič 79.
NOVOTEKS - KRKA
754 : 839
Tokrat so se izkazali: L Dra-
vinec 101, Pirc 88 in Rolih 86. Najboljši posamezniki skozi vse leto so bili (računano glede na število nastopov v tovarniški ekipi): S. Dravinec 90, Rolih 80. Istenič in Klobučar 77, I, Dravinec 75 itd.
tUmstek?
NOVOTEKS je časopis tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 2500 izvodov. Urednik: Miha Gošnik. Uprava:	Novoteks,	Novo
mesto, Foerster jeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP DOLENJSKI LIST, tiska KNJIGOTISK Novo mesto.