jPosaumeziisa š*ev. Din 1*50
Ljuhljaaa, v četrtek, dne 13. marca 1924.
Poštnin n fsorg-ša.linana,.
W
St. 11.
Leto II.
Izhaja vsak četrtek.
Maitltrifill'S •	za cel° leto . .	Din	501—	mesečno ....	Din 5’—
lltil UuillliB.	za pol leta . .	„	25'—	za inozemstvo „ 80'—
Uredništvo in upravništvo:	Ljubljana, Sodna Ulica Št. 5.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo po tarifu. — Poštno-čekovni račun št. 13.236.
Na ostrini noža.
Klerikalizem!
Na ostrini noža stoji naš notranjepolitični položaj. Na zunanje .stoji stvar tako, da je takozvani opozivi jonalni blok formiran in da je vsled te formacije prenehala vladna večina. To je pa samo zunanjost, kajti večina je le teoretična in se mora praktično šele izkazati. A to zavisi od emigranta g. Stjepana Radića, ki je poleg g. Pasica najintere-santnejša jugoslovanska osebnost.
€*e bi šlo samo za to, da mesto te vlade stopi druga vlada, mesto radikalov demokrati, bi bila to malo pomembna stvar iz stališča državnega razvoja. Toda to pot gre res enkrat za vse. Angažirana je država kot taka, gre za to, ali naj država ostane na sedanjih temeljih, ali se pa postavi na nove temelje. Na katere? To je popolnoma nejasno in to daje položaju neko mistično obeležje.
Oglejmo si oba nasprotna tabora. Na eni strani homogeni radikalni blok, ki ima jasno obeležje narodnega in državnega edinstva, ki pa je teoretično v skupščini v manjšini. Veseli se svoje homogenosti, obžaluje pa, da je manjšina. — Na drugi strani opozicijonalni blok. Obeležje popolnoma heterogeno! Demokrati programatieni borci za narodno in državno edinstvo; Korošcev-ci in Spahovci »zakonodajni avtonomisti"; Radičevci odkriti federalisti. Da so to temeljne razlike v razumevanju države in jugoslovanske narodnosti, iz katerih sledijo tudi bistvene razlike v razumevanju državljanskih dolžnosti in pravic in pa načina, po katerem naj vlada vodi svoje posle, je vsakemu jasno. Opozicijonalni blok je torej heterogen do kosti in mozga. Temu nasproti pa ima veselo zavest, da razpolaga v skupščini, zaenkrat vsaj teoretično, z absolutno večino.
Kaj sledi iz teh činjenici Da je aritmetično opozicijonalni blok gospodar položaja v narodni skupščini v toliko, da lahko strmoglavi sedanjo vlado, kadar hoče, ker jo lahko vsak hip preglasuje. Pa le' aritmetično. Ali jo pa tudi lahko strmoglavi politično? To je drugo vprašanje, katero treba posebe razmotrivati.
Opozicijonalne stranke so se sporazumele za preglasovanje sedanje vlade. To je zanje dobro. Niso se pa sporazumele za skupni program, nasprotno: sporazumele so se tako, da vsaka stranka ostane nespremenjeno na .svojem programu in ga neovirano zastopa in uveljavlja. Ena bo torej zagovarjala in po možnosti udejstvovala belo, druga črno, tretja rumeno. Ena bo šla za prapor jem svobodomiselstva, druga za prapor-jem. križa, tretja za praporjem polu-meseca. Ena bo delala za monarhijo, druga za republiko, tretja — za obojno. Te primere bi lahko še nadaljevali brez konca. Jasno je, da taka politična organizacija sicer lahko vrže vlado, da pa pride v zadrego, kakor hitro naj sama vodi vladne posle. More se kvečjem zediniti na prav majhen konkreten de-
lovni program, na par določenih zakonskih načrtov in na to, da izvede nove volitve. To je že veliko, če se toliko posreči skupnosti strank, katere se izključujejo, da rabimo popularen izraz: »kakor hudič in žeg-nana voda« in ki se med seboj odkrito in pošteno sovražijo, med katerimi ni niti najmanjše notranje skupnosti.
Ker pa volitve niso same sebi namen, je treba vprašati, kaj naj bo potem, po volitvah? In mogoče je, da bo voditelje opozicijonalnega bloka to vprašal tisti faktor v državi, kateri ima po svojem poklicu največ čuta za državnost in ga mora imeti. In voditelji opozicije mu morajo odkrito odgovoriti, da so v tem oziru popolnoma nasprotnih mišljenj. Eni so za centralizem, drugi za zakonodajno avtonomijo in tretji za federacijo države, večina torej za revizijo vidovdanske ustave. Jasno je, da je ta politična razcepljenost bistvena slabost opozicije, kakor je številka njena moč.
V teh razmerah se nahaja krona brez dvoma v izredno delikatnem položaju. Če se izlušči jedro situacije in medstrankarskih stremljenj, se namreč pokaže, da gre zaenkrat prav za prav edino za to, kdo da dobi »volilni mandat« v roke, kdo bo vodil nove volitve, radikali ali opozicija. Da morajo biti nove volitve, o tem je vse edino. Ali kdo naj jih vodi, Pasic ali Davidovič, za to gre sedanji politični boj, kateri se bo izvojeval deloma v narodni skupščini, deloma pa v konaku in jasno je, da bo odločilna faza tega boja v kraljevem kabinetu. Kralj bo končno odločil, kdo naj vodi volitve. To pa mora biti zanj skrajno mučno, ker vsakdo ve, da (bo sledil strasten volilni boj in da se tista vlada še ni rodila, o kateri bi bile vse stranke edine, da vodi svoj posel vseskozi nepristranski.
To je pa navsezadnje postranska stvar. Glavna in silno tehtna, krupna stvar je, kaj pride po volitvah. Da v tistem hipu takoj razpade današnji opozicijonalni blok, je jasno. Stranke bodo potem sledile svojim čuvstvom in programom, česar se morejo najmanj znebiti v trenotju, ko pridejo neposredno od volilcev, katerim so ravnokar prisegli večno zvestobo v smislu volilnih programov in volilnih govorov, ki so povečini do skrajnosti demagoški. Država pa mora in hoče živeti in v ta namen potrebuje na vsak način vlade, katera se pa ne more sestavljati iz strank ,od katerih hoče vsaka baš nasprotje onega, kar hoče druga. Stranke se bodo torej na novo opredeljevale. Po volitvah se bodo ali odprle vse poljane za prosto pot popolnega in temeljitega pre-osnutka jugoslovanske države, ali pa se bo našla pot za nadaljevanje zgradbe narodnega in državnega edinstva. Lahko pa tudi nastane kaos. Državna kriza stopa v odločilno fazo. Položaj je na ostrini noža.
(Iz duhovni
»Jutro« je v svoji 44. številki z dne 20. felbr. napisalo uvodnik, kjer napada slovenski »klerikalizem«, organiziran v SDS, češ, da je to anarhizem, da se organizira ljudstvo politično z ozirom na cerkveno pripadnost in da to razdvaja in slabi narodove sile.
Glede »klerikalizma« in vprašanja, v koliko in kako naj posega duhovnik v politiko, se je v Slovencih potrosilo že toliko puhlih fraz, da človek nerad govori o tem vprašanju, a ker je ravno v tem oziru še polno nejasnosti in predsodkov —- zato ne bo škodilo, če o tem iz-pregovorimo — odkrito besedo.
»(Stranke s cerkvenim — programom bi ne smele obstojati, ker to razdvaja narod —«! Zakaj ne -—I Ravno tako bi lahko rekli: iStranke z gospodarskim ali državnopravnim programom bi ne smele obstojati, ker to razdvaja narodne sile. Vsaka politika, vsako strankarstvo razdvaja narod —; torej bi po takem dokazovanju morala nehati vsaka strankarska politika.
Zakaj se tvorijo stranke z gospodarskimi programi f Zato ker oni, ki jih snujejo —, smatrajo, da so nasprotna gospodarska načela narodu škodljiva in da morajo narodu v korist lastna prodreti. Zakaj se snujejo stranke z državno-pravnimi programiI Zato ker jim neprikladna državnopravna oblika daje povod za to. Ali menite, da je avtonomistično gibanje med Slovenci iz trte izvito! Ne! Država, oziroma centralistične stranke in nerednosti v upravi so popularizirale avtonomistično gibanje. Narod vidi v avtonomiji rešitev nezdravih ‘razmer —; ali bo avtonomija to prinesla ali ne — to je seveda drugo vprašanje. Dejstvo je, da je vzrok avtonomističnega gibanja centralizem, oziroma njegove slabe strani.
Zakaj nastajajo stranke z izrazito cerkveno političnim programom? Zakaj potegnejo za seboj mase naroda? Zato ker so dane razmere silile k ustanovitvi take stranke. Ko (bi ne bile potrebne, bi ne bile ostale. Ker so nasprotniki cerkve — oziroma verskih načel na političnem polju ogrožali cerkev in njene pravice, so se verniki čutili primorane, da so se organizirali na istem polju, da tu branijo svoje pravo, da udejstvujejo tudi v javnosti svoja načela.
Zakaj je v Slovencih nastala in se tako razvila takozvana »klerikalna« stranka z izrazito cerkveno-političnim programom? Zato ker je katoliškim načelom sovražno svobodomiselstvo začelo ogrožati cerkev in zastrupljati s protikrščan-skimi načeli naše ljudstvo tudi na polju politike.
Kaj je bilo treba v Slovencih netiti kulturni boj ? Komaj smo dihali pod pezo tujega pritiska, kos za kosom so nam trgali od našega telesa! Človek bi bil pričakoval,
kih krogov.)
da ne bodo sejali seme razdora v naše vrste —; a vendar; več kot boj za narodni obstanek, jim je bil boj za — »naprednjaštvo in svobodomiselstvo«, ki ni nič drugega kot maska kulturnobojnih strank. S tem, ko se je pričelo pri nas zapadno svobodomiselstvo, se je ustvarila nujna podlaga za »klerikalno« stranko —. Ta je morala nastati — kakor hitro je svobodomiselstvo začelo politično nastopati.
In danes? Ali je »klerikalna« stranka, to je stranka z izrazito političnim programom, še potrebna ali ne? Ravno ista stranka, ki se najbolj bori proti »klerikalizmu«, je sama največji argument, najbolj trden dokaz za potrebo klerikalizma. V isti sapi namreč, ko JDS napada »klerikalizem« slovesno oznanjuje svetu, da ostane svobodomiselna. JDiS je, vsaj v Sloveniji, politično organizirano — svobodomiselstvo. In dokler to obstoja, bo »klerikalizem« vedno dovelj — upravičen! Vse fraze o svobodomiselstvu in o naprednem bloku — so več ali manj prikriti kulturo obojni šlagerji. In katoličani bi bili res pravi »božji volički«, ko bi se politično ne organizirali, ko se trobi naskok na pravice katoliške cerkve. Da torej obstoja »klerikalizem«, da ima svojo upravičenost — je pri nas kriva v prvi vrsti JDS in socialna demokracija.
Jutro piše: »Videti pa je že znake, da se sem in tam tudi med duhovščino pojavljajo zmerni elementi, ki ne vidijo nobenega greha v tem, če niso pristaši SLS in ki politiko izključujejo iz cerkve«. Res je tako —! Mnogo jih je, skoro vsa duhovščina, ki želi, da bi se vera in cerkev kolikor mogoče izločila iz umazanega strankarskega boja. Tudi »klerikalizem« ima svoje napake, afere in korupcijo, kakor vsaka politična stranka. In če je kaka stranka tesno združena s cerkveno hierarhijo, če stranka nekako oficijelno zastopa cerkvene zadeve,_ se kaj lahko zgodi, da ljudstvo njene napake, pogreške, korupcijske afere e te. pripisuje — cerkvi. Tako cerkev nosi v očeh ljudstva odgovornost za zadeve, ki jih mora obsojati, tako take stranke, dasi na eni strani lahko mnogo koristijo, na drugi pa tudi mnogo škodijo, ker vzbujajo v zgolj političnih nasprotnikih duševno odtujen j e cerkvi —.
Toda dasi je mnogo duhovnikov, ki hi želeli iztrgati cerkev in vero iz dnevne politike, vendar ne moremo nikamor naprej, dokler so tu politične stranke, ki propagirajo kulturni boj.
Pogosto se nam stavi za vzgled Angleška. Tam so res katoličani v vseh strankah; nimajo svoje politične organizacije — a vendar sijajno napredujejo. Toda — Angleži so zreli politiki, ne pa mlečne,zo-bi fanatiki. Tam so cerkvenopoli-tična vprašanja izločili iz politike,
cerkev je prosta — na njenem po-Iju in pri njenem zvanju je — nobena stranka ne ovira, stranke se diferencirajo samo z ozirom na gospodarska in državno pravna vprašanja, zato je tam katoličan lahko pristaš vsake stranke.
Kadar bo pri nas zajamčena cerkvi popolna svoboda, kadar bodo vse naše stranke izločile iz svojih programov kulturnobojna načela im vrgle iz vodstva kulturno-bojne fanatike, pa bo izginila upravičenost »klerikalnih« strank
in duhovniki bomo lahko pristaši te ali one stranke. Eni bomo centralisti, drugi republikanci, eni de-mokratje, drugi radikali —, kajti centralist je ravnotako lahko dober katoličan, kakor avtonomist, republikanec kakor monarhist —!
Torej — slovenski demokrati — iztrebite iz sebe kulturnobojma nagnenja in kul tumo-boj neže, zajamčite v svojem programu vse pravice cerkvi, ki ji gredo, pa dobite isti dan dovelj somišljenikov med — duhovščino!
Kako SLS preganja korupcijo.
V zadnji številki »Ljudskega tednika« smo opozorili na neresno in nedosledno vlogo, ki so jo poslanci SLS igrali v izadevi obtožbe proti bivšemu ministru za pravosodje dr. Lazi Markoviču.
Ljubljansko »Jutro« je navedlo naše ugotovitve, to pa je »Slovenca« tako razjezilo, da odgovarja v nedeljski številki na naše ugotovitve ne samo z malo tehtnimi argumenti, ampak tudi z psovkami, ki kažejo samo, da smo zadeli v črno.
Kaj smo mi trdili? Dejali smo, da so poslanci SLS podpisali obtožnico proti dr. Markoviču, nista pa tega storila dr. Korošec kot predsednik in prof. Sušnik kot podpredsednik Jugoslovanskega kluba. Zakaj ne? »Slovenec« pravi, da je seja načelnikov opozicijskih klubov sklenila, da obtožbe ne podpiše noben načelnik kluba, razen Laziča. Podpisal jo ni ne Davidovič, ne Spaho in ne dr. Korošec. »Slovenec« pravi, da so klubi za to že morali imeti svoje vzroke. To je ves njegov odgovor glede te zadeve.
Kakšni so bili vzroki, radi katerih načelniki klubov niso podpisali obtožnice, »Slovenec« ne pove. Mi ne vidimo nikjer upravičenosti kakršnihkoli vzrokov, radi katerih bi načelniki opozicijskih klubov ne smeli podpisati obtožnice. Veliko večji vtis bi obtožnica ravno napravila: ,ako bi jo podpisali načelniki klubov, ker bi s tem pokazali, da stoje za obtožnico celotne politične stranke in da tako oficijelno protestirajo proti korupciji, o kateri vpijejo in pišejo vsak dan.
Še večji vtis bi tudi napravilo dejstvo, če bi ti načelniki klubov, ki so bili vsi že ministri, podpisali obtožnico proti svojemu bivšemu ministrskemu tovarišu, ker bi ravno s tem najbolje manifestirali za svojo čisto vest: »Tudi mi smo bili ministri, pa nismo ne gel j ufali in ne kradli! Mi nismo poznali korupcije!«
Kakšni nagibi so vodili Davido-viča in dr. Spaha, da nista podpisala obtožnice, nočemo raziskavati, ker niti prvi in niti drugi ni v parlamentu zastopnik interesov slovenskega ljudstva in slovenske pokrajine. Jasno pa je, da nas mora zani-
mati postopanje dr. Korošca kot načelnika slovenske parlamentarne skupine. »Slovenec« se sklicuje na sklep načelnikov opozicijskih skupin, vprašanje pa je, kdo je silil dr. Korošca, da se je temu sklepu pridružil. Ali bi ne bilo to velepomembno ,če bi podpisal obtožnico proti bivšemu ministru za pravosodje tudi bivši ministrski podpredsednik, minister za prehrano in minister za promet?
Če bi Jugoslovanski klub resno mislil z obtožnico, bi se dr. Korošec ne smel pridružiti sklepu ostalih načelnikov opozicijskih klubov, temveč bi moral sam kot prvi odkrito podpisati obtožbo, kar so po njegovem naročilu storili samo nekateri njegovi soldatje.
Zato je obtožba proti dr. Markoviču izgledala že v naprej 'kot komedija in se je tudi kot taka končala. Če pa še pomislimo, da je SLS dobila v istem času koncesije od radikalne vlade v zadevi Kmetijske družbe za Slovenijo, postane še bolj jasno, zakaj nista dr. Korošec in prof. Sušnik podpisala kot voditelja Jugoslovanskega kluba obtožnice.
Kaj smo še trdili? Mi smo pokazali na nedoslednost v vrstah SLS, ki se izraža v tem, da je časopisje SLS pisalo o krivdi dr. Markoviča kot dokazani, medtem ko je posl. Kremžar predlagal parlamentarno anketo, ki naj šele preišče, ali je dr. Markovič kriv ali ne. »Slovenec« to zavija in pravi, da smo hoteli s tem izjaviti, da posl. Kremžar ni prepričan o krivdi. Mi ne moremo vedeti, ali je posl. Kremžar prepričan ali ne. Za nas obstoji samo dejstvo, da je časopisje SLS trdilo, da je dr. 'Markovič kriv, posl. Kremžar pa je predlagal šele preiskavo po parlamentarnem odboru. To stoji in nobeno zavijanje ne pomaga, časopisje SLS je pisalo, da je dr. Markovič kriv, predno je to preiskava ugotovila, ako bi se vršila. Samo preiskava parlamentarnega odbora pa bi mogla ugotoviti krivdo.
Mimogrede omenjamo, da je po našem mnenju krivo, da se ni izvolil parlamentarni odbor, ki naj preišče zadevo o krivdi dr. Markoviča,
v naprej postavila na stališče, da je dr. Markovič kriv, kar je imelo za posledico, da se je večina postavila na .stališče, da ni kriv. Cela afera je zadobila s tem strankarsko obeležje, s čemer je izgubila značaj boja proti korupciji. Šlo je samo zato, kdo bo drug drugega pred javnostjo bolj onesnažil.
Nadalje smo zapisali, da so od 21 tigrov SLS glasovali samo trije poslanci za obtožnico, ostali pa so se poskrili. »Slovenec« pa zatrjuje, da se je glasovanja udeležilo 16 poslancev. Tisti, ki so bili takrat v narodni skupščini vedo povedati, da so glasovali za obtožnico 3 poslanci SLS, ali pa morebiti še celo — samo dva. Mi nismo krivi, če imajo drugi ljudje boljše oči kakor pa »Slovenec« in njegovi »motni« viri.
»Slovenec« nam predbaciva neresnost in zlohotnost. Poznamo njegove manire: Reci, da ti kdo ne poreče! Mi govorimo in pišemo vedno enako, ne danes tako, jutri pa dru-
Politični
Opozicijonalni blok.
Demokratski kinih je sklenil pre- -tekli teden, da se sprejme parlamentarni sporazum z Jugoslovanskim klubom in muslimani. S tem bi bil torej takozvani opozicijonalni blok osnovan. Enotnega opozici-jonalnega bloka ni, ker se mu niso pridružili izemljoradniki. Blok tvorijo formalno samo trije klubi in sicer demokrati, Jugoslovanski klub in muslimani. Demokrati imajo 50 poslancev, Jugoslovanski klub 24, muslimanski dr. Spaha pa 18, skupaj 92 poslancev. Ostala opozicija šteje 11 zemljoradnikov,
2 socijalista, 2 »neodvisna« dalmatinska poslanca (grupa Drinkovič),
2 Črnogorca in nekatere disidente.
Radičevi mandati.
Zastopnik Radičeve stranke dr. Predavec je izročil v soboto pred-sedništvu narodne skupščine poverilnice 20 poslancev HRSS. Na ponedeljkovi seji narodne skupščine so bile te poverilnice izročene verifikacijskemu odboru, ki je imel že v torek sejo, na kateri je bilo soglasno verificiranih vseh 26 mandatov. Za verifikacijo so glasovali tudi radikalci.
Državni proračun.
Pričakovalo se je, da bo opozicija s pomočjo Radičevih poslancev skušala še v podrobni razpravi državnega proračuna vreči vlado. Kakor pa poročajo listi, so voditelji opozicijskih skupin sklenili, da se proračunska debata skrajša, ter bo vsled tega pri vsakem resortu govoril samo zastopnik vsakega kluba, da bi tako bila proračunska razprava čimprej končana in prišel
na vrsto pretres poročila verifika-ravno dejstvo, da se je opozicija žecijskega odbora.
Pravljica o japonskem kamnoseku.
(Holandsko — E. D.Dekler.)
Bil je mož, ki je klesal kamne iz skale. Njegovo delo je bilo zelo težko, delal je veliko, toda plačilo je bilo majhno, zatorej ni bil zadovoljen.
Zdihoval je pri težkem delu in naposled vzkliknil:	»O, da bi bil
bogat, da bi počival na baleh, ibaleh z zastorom iz rdeče svile!«
Prišel je angel z nebes in rekel: »Bodi kakor si želel.«
In mož je bil bogat. Počival je na balehdraleh in zavesa je bila iz rdeče svile.
Kralj se je peljal mimo njega. Pred in za vozom so bili jezdeci in držali so zlat solnčnik nad kraljevo glavo.
Ko je bogati mož to videl, se je razsrdil, da nihče ne drži zlatega solnčnika nad njegovo glavo in ni bil zadovoljen.
Vzdihoval je in zaklical:	»Že-
lim, da bi bil kralj!«
Prišel je angel z nebes in rekel: »Bodi, kakor si želel.«
Bil je kralj. Pred njegovim vozom je jezdilo mnogo jezdecev in tudi za njim jih je bilo mnogo. Držali so zlati solnčnik nad njegovo glavo.
Sobice je pripekalo, da se je sušila trava in kralju zagorevalo obraz.
Kralj pa je tožil, da ima sobice večjo moč od njega.
Bil je nezadovoljen in je vzdihnil: »Želim, da bi bil solnce!«
Prišel je angel z nebes in rekel: »Bodi, kakor si želel.«
Bil je solnce. Pošiljal je svoje žarke navzdol in navzgor, na levo in desno in povsodi.
Osmodil je travo na zemlji in zagorel obraze knezov.
Priplul je oblak ter se postavil med solnce in zemljo. Žarki so se odbijali.
Zjezil se je, da je oblak silnejši od njega in bil je nezadovoljen.
Hotel je postati oblak.
Prišel je angl el z nebes in rekel: »Bodi, kakor si želel.«
Postal je oblak ter se postavil med solnce in zemljo, ujel žarke in trava je ozelenela.
Dež je lil iz oblaka, nastale so povodnji in pustošile po zemlji. Padal je pa dež tudi na skalo, toda ta se vodi ni umaknila, stala je nepremično.
Zopet se je razsrdil, ker se skala ni hotela umakniti njegovi sili in bil je nezadovoljen.
Vzkliknil je:	»iSkala ima moč
nad menoj. Želel bi, biti skala!«
Prišel je angel z nebes in rekel: »Bodi, kakor si želel.«
Postal je skala. Ni se ganil, če je deževalo, ne če je vroče solnce upiralo svoje žarke vanj.
Prišel pa je mož s sekiro, pilo in težkim kladivom, ki je klesal kamne.
Skala se je oglasila: »Kaj je to, da ima ta človek večjo silo nego jaz. Zakaj kleše kamenje iz mojega naročja?«
Želel si je, biti mož s sekiro, pilo in kladivom.
Prišel je angel z nebes in rekel: »Bodi, kakor si želel.«
Bil je kamnosek. Klesal je kamenje in skale, delal je težko, za malo plačilo in bil je zadovoljen.
gače, kakor je navada voditeljev in listov SLS, ki nam ravno s tem že celih pet let dokazujejo svojo resnost. Naša zlohotnost pa obstoji v tem, da kažemo in bomo kazali našemu ljudstvu napake njegovih političnih voditeljev, na njihovo de-magoštvo in zapeljevanje slovenske javnosti z lažjo. Nam je za koristi ljudstva in ne za koristi voditeljev in ako imenujete to zlohotnost, nam je prav.
Kakor »Slovenec«, tako zaključujemo tudi mi: »Kakor je korupcija nemoralna, tako mora boj proti njej biti moralen. Laž in zavijanje pa so nemoralna sredstva. Moralna pokvarjenost je netivo korupcije. Zato bomo v boju proti korupciji morali gledati, da ne zadenemo le piinistrov, ki državi kradejo denar, ampak tudi tiste, ki namenoma drugim kradejo čast in dobro ime.«
Pristavili bi samo še to, da jo imela SLS že nekaj ministrov, kandidatov pa ima še mnogo.
pregled..
Narodna skupščina.
iSkupščina je medtem nadaljevala podrobno razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva. Na petkovi seji je minister za pravosodje dr. Ninko Perič odgovarjal govornikom opozicije. Izjavil je, da je v ministrstvu za pravosodje dovršenih že več zakonskih predlogov, med njimi zakon o šerijatskih sodiščih, zakon o civilnem sodnem postopku, zakon o kazenskem postopku, zakon o advokatih itd. Razen tega so bile v ministrstvu izdelane razne konvencije mednarodnega značaja. Kar se tiče redukcije ni res, da se je vršila na plemenski podlagi. Ker manjka sodnikov, je nekatera mesta okrajnih sodnikov reduciral, da je mogel sodnike uporabiti v drugih krajih. Kar se tiče kompetence okrajnih sodišč, je izjavil, da se bo potrudil, da se razširijo. — Proračun ministrstva za pravosodje je skupščina odobrila.
Prosveta.
V soboto je začela skupščina razpravljati o proračunu ministrstva za prosveto. Dasi je ta proračun zelo važnega pomena, so poslanci za razpravo pokazali zelo malo zanimanja. Znano je, da je deželni šolski svet za Slovenijo ukinjen, doslej pa še nismo slišali, da bi se kdo izmed slovenskih poslancev zavzel proti tej ukinitvi.
Včeraj v sredo je narodna skupščina sprejela proračun ministrstva za prosveto. Izvršene so na predlog finančnega ministra nekatere izpre-membe, po katerih dobi društvo za humanitarne vede v Ljubljani subvencije 35.000 Din, mariborsko muzejsko društvo 15.000 Din, etnografski muzej v Ljubljani 45.000 Din, muzejsko društvo v Mariboru 15.000 Din, mariborsko narodno gledališče pa 200 tisoč Din.
*
Reparacijski sporazum z Nemčijo. Dne 6. t. m. je bil podpisan sporazum med našo in nemško delegacijo v zadevi reparacijskih dobav. Temeljna ideja sporazuma je, omogočiti izvršitev nekaterih važnih naroob. Sporazum je sestavljen po vzorcu sporazuma, ki ga je Nemčija sklenila z Italijo. V našem sporazumu pa so upoštevane še nekatere za našo državo posebne potrebščine.
Trgovska pogajanja z Japonsko.
Podpisana je trgovinska pogodba med našo državo in Japonsko, ki je bila sklenjena na Dunaju dne 16. novembra 1923 med našim tedanjim poslanikom Tihomirjem Popovičem in japonskim poslanikom Honda Jassviem.
Nova belgijska vlada. Belgijska vladna kriza je rešena. Na podlagi sporazuma med liberalno in katoliško parlamentarno skupino je sestavil Theunis svoj tretji kabinet. Theunis je prevzel ministrsko predsedstvo in finančno ministrstvo. Hymans je prevzel zunanje ministrstvo.
Zasedanje Društva narodov. Dne
10. t. m. se je v Ženevi otvorilo 28. zasedanje sveta Društva narodov pod predsedstvom g. Guamis-a (Uruguay). Predmet posvetovanja na 28. zasedanju bo med drugim poročilo pravnega odseka o pravnih vprašanjih, sproženih o priliki itali-j ansko-grškega spora in zasedbe Krfa, dalje poročilo o finančni sanaciji Avstrije, o finančni sanaciji Mažarske, volitve članov in predsednika vladne komisije za saarsko ozemlje in za sprejem poročila o memelskem ozemlju.
Grška. Grška vlada pod Kafan-darisem je odstopila, nakar je novo vlado sestavil Papanastasis, šef republikanske stranke. Novi kabinet zahteva detronizacijo dinastije Gliicksburg in odgodite v plebiscita o državni obliki na neizvesten čas. Venizelos je v soboto na italijan-
+ Zavezniki. Te dni je »Slovenec-« zapisal, da bi bila centralistična korupcija še večja, ako bi v Pasice vi vladi sedeli še demokrat j e in da napadajo demokrati radikale samo zato, ker sede sami pri koritih, pri katerih bi radi sedeli demokrati. Ker je »Slovenec« zapisal to ravno te dni, ko je sklenil demokratski klub parlamentarni sporazum z Jugoslovanskim klubom in muslimani z namenom vreči sedanjo vlado in zasesti ministrske stolce, moremo ^klepati le, da privošči SLS demokratom korita samo v svoji družbi. »Slovenec« hoče opravičiti taktiko Jugoslovanskega kluba, ki paktira z demokratsko stranko, z napadi na demokrate. Pozablja pa, da tolče sebe po iz obeh, ker prihaja s tem načinom politične modrosti v .nasprotje z nameni Jugoslovanskega kluba.
+ Kaj je z revizijo ustave? Časopisje SLS zatrjuje, da se je ustanovil opozicijski blok zato, da vrže sedanjo vlado in omogoči tako revizijo ustave. Ustanovitev opozicijskega bloka pozdravlja »Slovenec« kot prvi korak k reviziji ustave. Demokratsko časopisje pa naglasa, da v sporazumu, sklenjenem med muslimani, demokrati in dir. Korošcem ni niti govora o reviziji ustave in da ima samo namen, zrušiti sedanji režim in izboljšati upravo. »Jutro« celo piše, da ne misli z blokom pošteno, kdor drugače govori. Zmagoslavje, ki ga kaže ob ustanovitvi opozicijskega bloka časopisje SLS, je torej zelo malo utemeljeno.
+ Kdo je bolj radikalen? »Slovenec« očita slovenskim demokratom, da je njihov vzor slejkoprej participacija na pljačkanju države v družbi z radikali, demokratsko časopisje pa očita seveda voditeljem SLS tajno zveze z radikalci. Zdi se, da je parlamentarni sporazum med demokrati inrdr. Korošcem sklenjen samo zato, da se obojestransko kontrolirajo, da bi kdo ne uskočil h radikalom in pustil svojega saveznika na cedilu.
+ Kaj je program opozicijskega bloka, še ni znano. Pismenega sporazuma opozicijske stranke še niso sklenile in objavile. Kolikor je do-sedaj znano, bo opozicijski blok omogočil, da se bo pospešila proračunska razprava in da spravijo radikali čimprej celotni proračun pod streho. Na ta način pomaga opozicijski blok oj ač e vati pozicijo radikalne vlade. Zakaj jasno je, da bo s sprejetjem državnega proračuna v glavnem radikalna vlada dosegla to, po čemer je stremela. Potem ko bo proračun sprejet, bo časa celo leto dovolj za razne parlamentarne eksperimente.
+ Kaj hoče SLS? »Jutro« piše, da ni dvoma, da zasleduje Jugoslovanski klub pri vseh svojih parlamentarnih akcijah samo to, kako bi SLS prišla v Sloveniji do popolne nadvlade in kako bi se našla rešitev, po kateri bi dobili klerikalci slovensko ljudstvo v neomejeno eksploatacijo in izžemanje, »jutro« tudi piše, da se klerikalci varajo, če menijo, da jim bo parlamentarni blok z demokrati dal svobodo, da
skem parniku »Pierre Lotti« zapustil domovino. Odplul je v Benetke, odkoder pa se v kratkem preseli v francosko kopališče Cannes. Pred odhodom je poslal odstopivšemu ministrskemu predsedniku Kafanda-risu in regentu Konduriotisu poslovilno pismo. Novi kabinet Papana-stasiu je precej vojaški in diktatorski. Podpira ga tudi 25 poslancev revolucij onarj e v. Venizelos je v pismu sporočil regentu, da je hudobija pristašev kralja Konstantina ter trma ekstremnih republikancev, ki niso hoteli poslušati njegovih nasvetov, onemogočila njegovo misijo.
Grška priznala Rusijo. Grška vlada je priznala sovjetsko vlado Rusije kot legalno vlado sovjetskih zveznih republik. Pogodba je bila podpisana v Berlinu. Med obema državama se vzpostavijo normalne diplbmatione in trgovske izveze.
nemoteno zasledujejo svoje reakci-jonarne in partizanske cilje ... To je SLS dober nauk ob pravem času!
+Na resolucijo, ki jo je zadnjič sprejelo vodstvo SLS na predlog dr. Brejca, je glavno glasilo radikalne stranke „Samouprava14 odgovorila s člankom, v katerem očita SLS, da je ona kriva, ako srno izgubili 200.000 Slovencev, Reko, Skadar in Zadar, ker ni hotela pristati na svoječasno NVilsonovo ponudbo. „Samouprava11 pravi nadalje, da sta dr. Brejc in SLS kriva, ako smo izgubili Koroško ter se tako blamirali pred vsem svetom. Končno pa očita dr. Brejcu, da je bil kot predsednik slovenske pokrajinske uprave največji centralist in absolutist, ki je odpravil vse samoupravne pravice, kolikor so jih imeli slovenski kraji še pod Avstrijo. To je hud poper za SLS, ako se pomisli, da izhajajo ti očitki od radikalne strani. Radikali kot vladna stranka namreč dobro poznajo vse državniške poteze voditeljev SLS. ki so sedeli z njimi že skupno v vladi, zato si pa ne puste ničesar očitati, ker lahko pokažejo vedno na prve in glavne krivce. Še bolj zanimivo pa je, da radikalni list očita dr. Brejcu centralizem in absolutizem. Radikali so imeli opraviti z dr. Korošcem in dr. Brejcem in dobro vedo. kakšna branitelja sloven. avtonomnih pravic sta bila v času po prevratu. Pisava „Samouprave kot glasila vlad. stranke, s katero je bila SLS že ponovno v zvezi, nam le potrjuje, da so v resnici bili krivi voditelji SLS, da smo iz"’’bili svojo deželno avtonomijo. Tudi v Belgradu poznajo tiče po perju. „Slovenec11 na očitke „Samo-unrave11 ni odgovoril. Kaj pa naj tudi odgovori?
+ Dr. Korošec ima s tigri poleg demokratov, Turkov, Radičev-cev, zemljoradnikov in drugih opo-zicijonalcev že pet glasov večine nad vladno večino. Sedaj se ne more izgovarjati, da ima premalo moči. Zato je vsekakor pričakovati, da nam bo v kratkem preskrbel znižanje davkov.. Da bi imel le veliko uspeha pri tem!
+Boj SLS proti „Avtonomistu".
Strah SLS pred svojim zaveznikom Radičem, ki je zmožen pri volitvah snesti ji nekaj mandatov, je tako velik, da je začela razpošiljati po de-žčh svojim organizacijam zaupne okrožnice, v katerih svari pred „Avtonomistom11, ki zagovarja federativ-no-republikanske ideje po Radičevem vzorcu. Okrožnica pravi, da tisti nima dobrih namenov, ki bi koga vabil za kako človečansko republiko. Lahko so to ali odposlanci Radiča, ali pa kaki slovenski po'itikanti. ki mislijo, da je ljudstvo tako nezavedno, da bo drlo za tistim, ki bo bolj na široko govoril. Tisti torej, ki govore o republiki, nimajo dobrih namenov. Mi samo pripominjamo, da je na lanskem shodu zaupnikov SLS v Celin ugotovil dr. Korošec z nekakim posebnim zadoščenjem, da se republikanska ideja v vrstah SLS čimdalje boi j širi. Dr. Korošcu je služilo tedaj poleg drugega to tudi kot utemeljitev. zakaj Jugoslovanski klub ni mop-el iti preko Zagreba, t. j. Radiča,
v Belgrad. Danes pa se mu menda godi po znanem nemškem pregovoru: „Die Geister, die ich rief..'.“ Mogoče pa se jih je že znebil? To je morebiti tudi povod okrožnicam.
+ Boj med ..Avtonomistom" in SLS je v toliko zanimiv, ker dokazuje, da ne sme biti po pisavi časopisja SLS nihče avtonomist in republikanec kot samo pristaš SLS. Le kdor je pristaš SLS, je lahko avtonomist, federalist, republikanec, monarhist, kar kdo hoče. Zahteva se le,
* Slovenci pri Mussoliniju. Dne 7.
tm. je sprejel italijanski min. predsednik Mussolini v spremstvu podministra Acerba v palači Chigi poslanca dr. Wil-fana in dr. Besednjaka, ki sta mu v imenu slovanskih drugorodcev Julijske Krajine sporočila radost in zadoščenje slovanskega prebivalstva v spričo zaključka sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Dr. Wilfan je pripomnil, da je prepričan, da bo imel ta spora-zmn blagodejen vpliv tudi na položaj slovanskih državljanov Italije ter izjavil, da ima njih udeležba pri volitvah v Julijski Krajini izključno tehničen značaj. Slovani hočejo le postopati po zakonu, ki dovoljuje manjšinam njihovo lastno zastopstvo, ne da bi imeli pri tem kakšnih opozicijonalnih ciljev proti vladi ali državi. Dr. Wilfan in dr. Besednjak sta govorila nato z Mussolinijem o nekaterih važnih vpra-
— P. n. naročnike prosimo, naj poravnajo naročnino. Kdor potrebuje poštno položnico, naj nam sporoči.
— t Ravnatelj g. Ivan Šubic. V torek dopoldne je v Ljubljani nenadoma umrl ravnatelj Srednje tehnične šole in višji nadzornik trgovskega ter obrtnega šolstva, vladni svetnik Ivan Šubic. Pogreb se vrši danes, v četrtek. Pokojnik se je rodil dne 12. oktobra 1856 v Poljanah pri Škofji Loki kot sin preprostega cerkvenega podobarja in slikarja Janeza Šubica. Znamenita slikarja Jurij in Janez Šubic sta bila njegova bratranca. Pokojnik ima velike zasluge za naše obrtno šolstvo. — Blag mu spomin!
— Podpora vrestfalskim rudarjem.
Ministrstvo za socialno politiko je odobrilo kredit v znesku 250.000 Din za povratek naših rudarjev iz Westfalske, ki se nahajajo v bedi, v katero so zašli zaradi brezposelnosti. Nemška vlada ne daje našim rojakom, ki so večinoma Slovenci, podpor za brezposelne, ker niso njeni državljani. Vsega skupaj strada na NVestfalskem 7000 naših družin. Del teh ljudi bo vlada takoj naselila v domovini, ostali pa se bodo polagoma vračali domov.
— Naš kralj poseli Rim. Po poročilu rimskih listov posetita 8. maja N j. Vel. kralj Aleksander L in kraljica Marija italijanskega kralja v Rimu. Istočasno posetita tudi Vatikan.
— Bivši minister Bnkšeg umrl. V zdravilišču Brestovec pri Zagrebu je umrl te dni voditelj hrvatskih socijalnih demokratov bivši minister Vilim Bnkšeg. V zadnjem času je bil predsednik Saveza grafičnih radnika in generalni direktor okrožnega zavoda za zavarovanje delavcev. Za demokratske socialistične vlade je takratni poslanec Bnkšeg prevzel ministrstvo prehrane. V ustavotvorno skupščino pozneje ni bil izvoljen. Vilim Bnkšeg je bil rojen 28. novembra 1874.
— Celjske vesti. Dva samomora. Dne 8. t m. se je ustrelil v Celju Josip Dolžan, trgovski sotrudnik. Istega dne si je z britvijo prerezal vrat Avgust Lovrenčič iz Tekačeva pri Rogatcu v stranišču gostilne Štefana Čoh v Celju. Našli so ga še pravočasno ter ga odpeljali v bolnico.
— Kaj je pri nas mogoče? »Slovenski Narod« je prinesel pred dnevi tale dopis: Ovadil sem te dni nekega tatu, a sem dobil od sodišča obvestilo, da moram vlogo kolkovati s 5 Din. Vprašamo, ali ni v javnem interesu, da se preganjajo zločinci, ki so nevarni javnemu redu1? Ali bo državna oblast zasledovala samo tiste zločince, proti katerim bode vložene kolkovane ovadbe? Tatovom se obetajo pri nas lepi časi! Zares brihtni so ljudje, ki so si izmisli-
da vedno voli dr. Korošca in njegove trabante.
+ »Slovenec« piše, da hoče »Avtonomist« začeti uganjati demagogijo tudi v gospodarskih rečeh. Mi to samo beležimo kot kronisti.
+ Izvedba kuluka odgodena. Vlada je podpisala odredbo, s katero se pravilnik o kuluku ukinja za eno leto za prečanske kraje. Med tem se predloži nov pravilnik, ki naj hi hil v skladu z določbami zakona o kuluku.
šanjih splošnega značaja, kakor tudi o volitvah. Ministrski predsednik ju je pozorno poslušal ter jima nato dal zadovoljiva zagotovila. Ob koncu razgovora je dr. Wilfan izrazil svojo radost in svoje zadoščenje nad dobljenimi zagotovili, poudarjajoč, da drugorodci, ki jih on predstavlja, želijo biti zadovoljni in zvesti državljani Italije. Mussolini je obema zastopnikoma Slovencev zagotovil popolno zaščito volilne svobode.
* Jugoslovanska-italijanska trgovska zbornica. V Rimu se je ustanovila jugoslovansko-italijanska trgovin, zbornica s centralo v Rimu. Zbornica bo imela svoje podružnice v Milanu, Trstu, na Reki, v Zagrebu, Ljubljani in v Belgradu, kakor tudi še v drugih važnejših jugoslovanskih mestih, ki vzdržujejo živahne trgovinske stike z Italijo.
li, da morajo biti »taksirane« celo vloge, ki opozarjajo oblast na zločince, nevarne 'državnemu redu! To je zakon o zaščiti — zločincev!
— Boji s kačaki. Kakor poročajo, se je vršila v selu Žažn pri Kosovski Mitroviči velika borba med orožni štvom in meščani na eni strani, ter kačaki. Ubitih je bilo 5 kačakov. Tudi v selu Nelihovu v kratovskem okrožju so orožniki ubili tri bolgarske komite.
— Razstava gradbenih načrtov. Kakor znano je Kreditna in stavbne, zadruga »Mojmir« v Mariboru sklenila od 9. do 16. marca prirediti v veliki kazinski dvorani razstavo gradbenih načrtov, s posebnim ozirom na cenene, praktične malostanovanjske hiše, samske domove, dom za reveže, dom za tuberkulozne in domove primerne tudi za obrtnike z delavnicami v hiši. Ker sv žele te razstave udeležiti tudi vnanji interesenti, se je otvoritev preložila od 9. na 16. marec z zaključkom 25. marca. Udeležba je prosta posebnih pristojbin in prost je tudi obisk razstave. Po otvoritvi se vrši istotam prvi občni zbor za druge »Mojmir«.
— Anketa za povzdigo gradben akcije. Med razstavo gradbenih načrtov v Mariboru, se vrši tudi anketa glavnih interesentov za povzdigo gradbene akcije in s tem v zvezi za rešite-' stanovanjskega vprašanja. V to svrho se pripravljajo za razpravo iz dosedanjih izkušenj najbolj praktični nasveti, ki se formulirajo v konkretne predloge za spomenico na naslov centralne vlade, občin in drugih za to vprašanje pristojnih korporacij. Poseben intere; za udeležbo na tej anketi, imajo naše stavbne zadruge ozir. društva, za katere bo ta prilika važen historičen koral: razvoja, ker naj bo to prva prilika, ko se doslej med seboj nepoznane stavbno zadruge seznanijo in sestanejo za skupni nastop pri vladi. Interes pa imajo tudi vsa gradbena podjetja, zastopniki industrije in trgovine in vsi oni, ki želv priti do lastnega doma. Anketa je določena na dne 19. marca ob 10. uri dopol dne poleg razstavne dvorane. V slučaju zadostne udeležbe že na dan otvoritve razstave 16. marca, se vrši prva anketo že istega dne popoldne. Prijave je nasloviti na zadrugo »Mojmir« Maribor.
Kupim
vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. — Ponudbe z »noto«, obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«.
Politične vesti.
Po svetu.
Domače vesti.
Gospodarstvo.	Ra^raoterostl.
g Ljubljanski jesenski velesejem.
V	nekaj mesecih, med 15. in 25. avgustom, bo prestolica Slovenije, naša bela Ljubljana, zopet stala v središču kup-čijskega in družabnega zanimanja. Skoro 40.000 m3 obsegajoče sejmišče, na katerem stoji 7 velikih razstavnih paviljonov in preko 60 manjših privatnih razstavnih zgradb, bo četrtič odprlo svoja vrata, da celemu svetu pokaže proizvode jugoslovanske industrije in jugoslovanske obrti. V posebnih ekspozicijah pa bodo na vpogled tudi produkti obrtne pridnosti cele vrste drugih držav, ki stoje z Jugoslavijo v ozkih trgovskih stikih. Ne samo naša domovina, ampak, kakor dokazujejo poročila velesejmskih častnih zastopnikov v inozemstvu, tudi to z naraščajočim zanimanjem in ■ priznanjem zasleduje uspešno delovanje in razvoj ljubljanskih vzorčnih velesejmov, ob katerih otvoritvi pred tremi leti je marsikdo skeptično zmajeval z glavo. Danes je vsakdo uverjen, da so velesejmi poučni ne samo za odjemalca, ampak tudi za pridobitveno-gospodarske kroge, ker ravno velesejmi dajejo v največji meri izpodbudo za uspešno pridobivanje. Na vzorčnih velesejmih zamore vsakdo, ki je pazljivo zasledoval razvoj ljudskih potreb, ugotoviti, katerih predmetov ne izdelujemo doma, bodisi da takih predmetov ne vidiš na sejmu, bodisi da so take izdelke baš radi tega razstavili samo tujci. Kdor začne proizvajati tak predmet, po katerem ljudstvo živahno povprašuje in ki ga doslej naša industrija in obrt še ni vrgla na trg, bo imel takoj dovolj odjemalcev in lep zaslužek. Velesejmi so kažipot k narodnemu blagostanju.
g Občni zbor Narodne banke, fino 9. t m. se je vršil v Belgradu občni zbor Narodne banke. V poročilu o delovanju v preteklem letu se naglasa, da se država v 1. 1923. ni nanovo zadolžila, temveč da je še odplačala 5,548.648 Din. Državni dolg za odplačilo kronskih bankovcev je zmanjšan za 119 mili j. 781.078 Din. Od raznih državnih ustanov je banka prejela 3.408,215.288 Din, izplačala pa jim je 2.606,527.024 Din.
V	preteklem letu je banka na zahtevo finančnega ministra dala garancije za nekatere državne obveznosti v inozemstvu. Glasom poročil pa banka tega v bodoče ne misli delati, češ, da zmanjšuje taka praksa državni kredit in zaupanje v njo v inozemstvu. Govori se dalje o povoljnem stanju vrednosti naše valute. Najnižji kurz v Curihu je bil 22. in 23. jan. lanskega leta, ko je dinar notiral 3.69, potem se je pa naglo popravil in 31. decembra 1. 1. dosegel 6.40. Na to je po mnenju uprave največ delovala obilna letina, velik izvoz, izboljšanje prometa. Naša trgovska bilanca je v preteklem letu bila aktivna za 794,807.012 Din. Narodna banka je pomagala izvoz zvišati za 165,608.000 Din. Glede kreditov je banka stala na odklonilnem stališču in to stališče utemeljuje s svojo deflacijsko politiko, češ, da bi v slučaju, če bi odobravala napro-šene kredite, bi to imelo za posledico inflacijo. Vendar je kljub tej deflacijski politiki število v prometu nahajajočega se denarja v preteklem letu na-rastlo za 790 milijonov (dinarjev. Kredi-dite je banka dajala proti 6 odstotnim obrestim in je bilo takih kreditov izdanih med drugimi pri centrali v Bel-
gradu 413,320.000 Din, pri filiali v Zagrebu 378,200.000 Din, pri filiali v Ljubljani 135,577.000 Din; v Sarajevu 56 milijonov 725.500 Din, v Velikem Bečke-reku 13,605.000 Din, v Varaždinu 25 milijonov 532.000 Din, v Mariboru 50 milijonov 316.00 Din, v Nišu nekaj čez
44.000.	000 Din, na Cetinju čez 10,000.000 Din, v Skoplju 42.000.000 Din, itd. Izvoljen je bil stari odbor ponovno. Od Slovencev je v odboru g. Dragotin Hribar.
g Ozimina 1 .1923. V prošli jeseni je bilo posejanega v naši državi več žita nego leta 1922. in sicer v Srbiji in Črni gori 19.45% več, v Hrvatski in Slavoniji 12.5%, v Vojvodini 12%, v Medjimurju 12%, v Bosni in Hercegovini 24.5% več. Le v Sloveniji in Dalmaciji se je posejala zopet ista množina kakor leta 1922. Imamo tedaj pravico upati na bogato žetev, ker sta zima in mraz že prestana brez večjih katastrof na naših žitnih poljih. Če nam usoda prizanese tudi v naprej, so žitne avspicije in žetveni izgledi prav dobri ali vsaj tako dobri, da se nihče več ne more nanje izgovarjati pri antisocijalnem in tudi neekonomskem in samo še smešnem napenjanju žitnih cen. Treba bo pač s časom tudi za žito, žitar j e in žitnice vpeljati gospodarsko policijo. Sicer te lepe žetve zopet izginejo v neznana skrivališča, namesto da bi prihajala normalno in redno na naša tržišča.
g Izvoz našega tobaka. Že svoj čas smo poročali, da je kupila Češkoslovaška precejšnjo količino našega tobaka. Za ta naš produkt, ki more konkurirati z najboljšimi vrstami, vlada sedaj veliko zanimanje v vseh evropskih državah. Tudi Amerika se je pričela zanimati za naš tobak in se je informirala o dobavnih pogojih, količini, ceni itd. — Kontigent tobaka letošnje žetve, ki je določen za izvoz, znaša
5.000.	000 kg in je upati, da ga bo mogoče zelo dobro prodati.
g Izvoz v letu 1923. V letu 1923 se je izvozilo 3,025.914 ton blaga v vrednosti 8 mi-Ijard 48,843.930 Din. Največ se je izvozilo po vrednosti gradbenega lesa, in sicer za 1 mi-Ijardo 286,235.766 Din, potem sledijo goveda 845,980.274 Din, meso in mesni izdelki 538 milijonov 256.870 Din, jajca 530,921.490 Din, svinje 448,150.485 Din, žito 391370.093 Din, suhe češplje v vrednosti 344,582.296 Din, tur-ščica v vrednosti 333,713.208 Din, pšenična moka 233,188.792 Din, konji 207,978.516 Din, sirov baker 172,369.748 Din, izkopine in rude 168,052.296 Din, drva za kurjavo 151 milijonov 338.689 Din, cement 143,240.487 Din, hmelj 118,052.659 Din, sir kaškavalj 117 milijonov 514.654 Din, drobnica 100,226993 Din, svinec v ploščah 95,448.324 Din, predivo 93 milijonov 510.342 Din, sveže sadje 82,376.286 dinarjev, kože jagnječje in kozličje 79,886.967 dinarjev, fižol 77,606.049 Din, kože divjačine 59,525.795 Din, ekstrakti za kože 52,061.390 dinarjev, goveje kože 51,433.119 Din, opij 51,366.510 Din itd.
g Projekt o izkoriščanju vodnih sil v
naši državi je bil te dni izdelan v poljedelskem ministrstvu. Sedaj so projekt dobili posamezni ministri v izjavo, potem pa bo predložen narodni skupščini.
g Vrednost denarja dne 12. marca. V Curihu velja 100 Din 7.20 švicarskih frankov, na zagrebški borzi 1 dolar 80 Din.
Popgunajte naročnino!
r Dva fenomena prirode. Neki posestnik v Avstraliji ima kozo, ki je drugače popolnoma enaka vsaki drugi kozi, edina njena posebnost je ta, da so ji rogovi zrastli mesto na glavi na nogah, in sicer na vsaki eden. — Drugi fenomen je repa, o kateri bi človek na prvi pogled mislil, da je lutka. Ima namreč lepo razvite noge, roke, telo, vrat glavo in celo lice ima nek gotov izraz, samo na glavi ima mesto las listje.
r Smrtno kazen bodo odpravili na Angleškem. Uvedla se bo namesto nje dosmrtna ječa. Samo za dvojne umore še ostane smrtna kazen. Vlada je tozadevni zakonski načrt predložila zbornici.
r Nova iznajdba v brezžičnem brzo javljanju. Po dolgotrajnih poizkusih se je posrečilo Marconiju odkriti način, kako se krožni valovi pri brezžičnem brzojavu oziroma telefonu morejo pretvoriti v nekake premočrtne snope in usmeriti v določeno smer. Ta iznajdba bo povzročila popoln preobrat v brezžičnem brzojavljanju, ker se bodo brzojavi odslej oddajali od postaje do postaje, ne da bi jih mogle sprejemati tudi druge, nepoznane postaje.
r Pojasnilo. Tujec pride pred ljubljansko pošto in vpraša Ljubljančana: »Čujte, kje je pa pošta!« — »Pojdite na ono stran ceste, potem se obrnite in če greste potem naravnost boste ravno v pošto prišli,« se je glasil odgovor.
r Trije šaljivi naslovi univerz. Navada kratic se je v sovjetski Rusiji jako razširila. Tako se je na pr. imenovala kijevska univerza »Pedagogički institut Vyšego Obrazovanija«, kar je v kratici »Pivo«. Potem je dobila naziv
Živina. Na ljubljanskem živinskem sejmu 5. t. m. so bile nastopne cene za kg žive teže: voli I. do 15, II. do 13, III. do 12, krave 7—#, teleta 20—21, pitani prašiči do 21.50, prasci plemenski 6—8 tednov stari, so se trgovali po 700—1000 dinarjev par. Par dobrih konj je dosegel ceno do 20.000 Din. Kupčija ni bila živahna. Največ so" kupčevali kmetje sami med sabo. Nekaj kupcev iz avstrijske Koroške je nakupovalo konje. Italijanskim trgovcem so bile cene naše goveje živine za 25 do 30 odstotkov previsoke; ponujali so Italijani za prvovrstno blago največ 11.50 Din za kg žive teže. Prašiči so pri cenah nazadovali približno za 5 do 6 dinarjev pri kilogramu. — Na sejmu v Zagrebu 6. t. m. so plačevali za kg žive vage v Din: Voli domači 1.15, II. 13—14.50, III. 11.50—12.50, bosanski I. 13—13.50, II. 12—12.50. III. 10—11, mlada živina 13—14, krave I. 13 do 14, II. 11.25—12.25, teleta 16—18.50, svinje debele 25—26, mršave, boljše 22.50 do 23.75, slabše 20—22. — Na mariborskem živinskem sejmu 11. t. m. so bile povprečne cene za kg žive teže: debeli
»Višij Institut Narodnago Obrazovanija«, kratica »Vino«, a nazadnje so jo nazivali »Kijevski Institut Narodnago Obrazovanija« s kratico »Kino«.
r Koliko Židov je na svetu. Neki Ameri-rikanec je napravil statistiko židovskega naroda. Po njegovih izkazih je vseh Židov na zemeljski obli 15 in pol milijona. Na Evropo jih pripada 8 milijonov 750 tisoč. Od svetovnih mest ima največ Židov Newyork (1,643.000), na drugem mestu stoji Varšava s 310.000 in na tretjem Dunaj s 300.000 Židi.
r 80.000 otrok brez nadzorstva. Po poročilu „Moskovske Pravde" so v Ukrajini našteli -55.000 otrok brez nadzorstva, pri teh pa niso všteti otroci, ki so raztreseni po raznih vaseh. Radi tega se šteje povprečno na 80.000 teh nesrečnih mladih bitij. Kako veliko je tam gorje otrok, je razvidno iz zdravniške preiskave v nekem zavetišču v Poltavi. 80% otrok je tuberkuloznih.
r Prekletstvo lepote — v Ameriki. Prvo darilo pri bostonski konkurenci je dobila zelo poštena in v resnici krasna dama mis Indiana Johnston. Ni čuda, da je bila krasotica na svoj uspeh ponosna. Posledica tega pa je bila grozna nezavist. Prvo je bilo, da so ji prijateljice pokazale hrbet in ji podtikale razne neresničnosti. Opravljale so jo tako, da se je slednjič tudi nje zaročenec odpovedal. Kmalu nato je prišel pastor na dom ter svaril starše in sorodnike. Seveda vse na podlagi grdih laži. Najprej je dobila krasotica 2500 ženitvenih ponudb, pozneje pa vsled opravljanja okoli 800 nesramnih pisem in 47krat so poskušali mladenko kratkomalo skrivaj odvesti. In vse to radi nesramne zavisti.
voli 12.75—13.75, poldebeli '11.50—12725, plemenski 8.50—11.50, biki za klanje
10.50,	debele klavne krave 10.75—14.25, plemenske 9.25—10.50, za klobase 7—9, molzne in breje 9—10.25, mlada živina 10.50—13.50 Din. Mesne cene za kg: volovsko meso I. 25—27, II. 22—24, meso bikov, krav in telic 19—20, telečje meso L 30, II. 26, svinjsko meso sveže 30—10 dinarjev.
Krma. V Zagrebu so pretekli teden plačevali za seno 80—112.50, otavo 125 do
137.50,	deteljo 112—137, slamo 75—87.50 dinarjev za 100 kg.
Jajca. Jajca so se pretekli teden plačevala po Din 1.25 komad.
Prešiči. Na mariborskem svinjskem sejmu so bile 7. t. m. nastopne cene: prasci, 5—6 tednov stari 275—350 Din komad, 3—4 mesece stari 625—750 Din komad, 5—7 mesecev stari 1000—1125 Din komad, 1 leto stari 1850—2000 Din komad. Kg žive teže se je trgoval po 20 do 22.50 Din, mrtve teže pa po 25—28.50 dinarjev.
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika«. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasuika nasl. v Ljubljani.
Združene opekarne d. d. Ljubljana
Telefon 733.
naznanjajo, da so otvorile
ir sredini mesta na Miklošičevi cesti 13 tovarniško zaiogo vseh vrst opeke
lastnega Izdelka.
Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji ceni.
Tržne cene.
fironilni in posojilni zavod
r. Z. 25 O. 25.
v Ljubljani na DunajsSci cesti štev. 23 sprejema hranilne vloge pod najugodnejšimi pogoji
upoštevajoč od finančnega ministra že naznanjeno davčno prostost hranilnih vlog.
Vloge sna tekoči račun, najugodnejše po dogovoru. Daje posojila proti popolni varnosti, na j kul a sitne j še-
TJpsadrae	ocl O«