List 93. Za učitelje na kmetih. Radostni zabernemo ljube bravce „Novica, zlasti pa gospode učitelje na kmetih na bukvice, ktere so prišle pred kratkem na svitlo in sicer v nemškem jezika z naslovom : jfDie Rechenkunst des Landivirthes. Po-puldre Anleitung j alle im Wirth$chaftsbetriebe vorkommenden, oft complicirte Berechnungsauf-gaben nacli durchgerechneten Beispielen leicht und sicher zu losen. Vermehrt mit der prak-tischen Anmeisung zur Decimal-, Toisir- und Wur%elrechnung, soioie zum Feldmessen und JVivelliren. Aus der Praxis hergeleitet und fiir Anmendung im Leben bearbeitet von Heinrich Erzinger, Landtoirth zu Bollsteg. Prag 1858. Verlag von Kari An dre. 8. Vili. 154 strani, cena 54 krajcarjev." %} Skorej v vsih naših šolah na kmetih se gleda pri uka rajteng še premalo na prihodnji poklic učene o v, kteri bodo kmetovalci, to je, kadar se otroci v šolah raj-tati učijo, dobivajo dostikrat naloge, ktere so dalječ čez njih um in stan in se jim tudi malo ali pa nič ne prilegajo. Kupec rajta, umni fabrikant rajta, koliko ga stane srova roba, kako je mogoče jo z manjimi stroški podelati, da več dobička prinese. Po takem prerajtanji napravi tudi svoje lapoeetje. Kako se pa kmetovavcom godi v tem ozeru? Kako malo jih je, kteri si zamorejo natanko reči, koliko na priliko jih stane (košta) mernik pšenice, reži, krompirja, bokal mleka, funt mesa? i. t. d. Marsikter proda iz svojega hleva funt govejega mesa po 8 kr., ki njega samega po 10 kr. košta. Marsikter proda vagan pšenice po 3 fl., ki njega samega čez 3 fl. košta. Marsikter pošlje nepotrebno veliko delavcov na svoje polje, ktero bi z enim živ;a5etom, dobrim orodjem in z enim hlapcom veliko ceneje in beržeje obdelati mogel. Marsikter kupuje drag gnoj, najcenejega in najtečnejega pa doma in po dvorišču trosi? Kako malo jih je, kteri vejo, koliko gnoja mora priti na oral jemlje, ktera je tako ali tako obdelana, — kteri gledajo uk to, koliko prav za prav gre živini klaje. „Ne morem dostikrat reči in sopet reči. kar sto in sto ust vsaki dan glasno oznanuje, da bi se dalo še veliko več pridelati, da bi ondi, kjer zdaj samo 20 klasov stoji, jih prihodnje 30, 40 in tudi 50 lahko rastlo, da bi na eeoožeti, ki zdaj 15 centov sena daje, ga prihodnje lahko 30 iii 40 centov zrastlo. Zastran tega postavimo angležke in druge kmetovavce v izgled. Pa kar se celote tiče, se vendar taki kmetovavci še preveč poredkoma nahajajo in velika celota še ne dobiva nič posebnega dobička. Al tega ne moremo dosti glasno povzdigniti: kmetovavec, mali in *) To je ob krakem: Bakvice, ktere kmetovavca prav po domače ace rajtenge, ktere ga mnogokrat nalete in so dostikrat tudi prav težke. Razjasnjene so s premnogimi vsakoverstnimi izgledi, in pomnožene z napeljevanjem, rajtenge z navadnimi drobci (Briiche) v decimalne preobračati, polje in planote meriti i. t. d. L t d. veliki, ta, kteri ima samo tri orale za obdelovati, kakor uni, kteri jih ima čez tavžent, bi imel kdaj potrebnost natanko spoznati, da mora z vsimi po-močki, ki so mu dani, s popolno zavednostjo, zjasnim pregledom vsih svojih razmer se svojega kmetijstva okleniti. Pa to bo samo tedaj mogoče, kadar bo začel raj ta ti. Da mu bo pa to mogoče, se mora že v mladosti v šoli učit?. Zavoljo tega so imenovane bukvice za učitelje na kmetih kaj važne. V njih rokah je deloma blagor kmetijskega zaroda in blagostanje domovine. Koristnost in prikladnost omenjenih bukvic razkazati, damo tu kar pervo nalogo v izgled : „Prerajtaj\ koliko je stalo (koštalo) tele, preden je dorastlo, koliko je dobička dalo in koliko je prav za prav vredno, ko je 3 leta staro ?a Uganjka te zastavice. Pervo leto. Tele je bilo vredne, ko je na svet prišlo..... 4 fl. — kr. Potrebovalo je za živež skozi 30 dni po 4 bokale ma- ternega mleka, to stori 120 bokalov po 4 kr. . . 8 „ — 9 Skozi 15 dni po 2 bokala, to je 39 bokalov po 4 kr. 2 „ — 9 in po pol funta ovsa, to stori 7% fantov . . . — „ 10 9 „ 15 dni po 3/4ft»ovsa (šrotanega) , t. j. 11 V« A. f gt _ ^0 in % „ sena . . . . t. j. 11 % „ ( * " * Skozi 120 dni po % B ovsa. to je 60 S ovsa } » » i> »2!/a » sensi> » » 300 f> senii ( Sk' 6fl- 25kr- „ » » »"*'/» » troPinJ 55 d 180 » tr°P' \ 9 185 „ „ ya „ ovsa „ „ 92 „ ovsa J » 9 » J,2*/* 55 SeDji » » 462 » 8eDii f „ „ „ „ 2 „ kromp. „ „ 370 „ krompA sk. 12 „ 40 , „ » » »IV« » tr°PinJ » » 278 »tr°PinJi » » »;>3 9 st*,e „ „ 370 „ štele J za opravo in strežbo . 2 „ — 9 Skozi 365 dni 35 fi. 35 kr. Drugo leto. vsaki dan 3 fante sena. to je 1095 fantov sena , „ „ 3 „ kromp.,,, „1095 „ kromp. f gk ^ fl _ kr „ „ 2 „ tropinj, 9 9 730 9 tropmj / „ „ 2 „ rezance 9 9 730 „ rezance ' 9 „ 9 „ štele 9 „ 1095 „ štele . . 2 „ 20 9 za opravo in strežbo i. t. d. . . 2 „ — „ Skup . 31 fl. 20 kr. Tretje leto. Skozi 215 dni po 4 U sena. t. j. 860 S sena \ » » » » » » kromp., „ „ 1075 „ kromp. C sk.2ifl._kr. » » » » ^ „ tropmj, „ 9 430 „ tropmjf » » » » 3 „ rezance „ 9 635 w rezance J „ 9 9 9 4 „ stelje „ „ 860 „ stelje . . 1 „ 50kr. „ 150 „ „ 50 9 zelenjave,, „ 7500 * „ 9 9 9 2 9 tropinj „ „ 300 [ skup . . 26 „ 40 w » » r> » 3 9 rezance 9 9 450 > 9 9 ^ „ 4 „ stelje . . . «00 ..... 1 „ 17 w za opravo in strežbo . . 3 „ — „ Skozi 365 dni Skup 53fl.47kr. 370 Za vse tri leta skup. pervo leto .... 35 fl. 35 kr. drago leto .... 31 „ 20 „ tretje leto .... 53 „ 47 „ Skup 120 fl. 42 kr. Od teh stroškov je odvzeti vrednost gnoja, ia sicer: 1. leto za 8 v6z 2. „ za 10 „ 3. „ za 12 „ Skup 30 voz, voz po 2 fl. 24 kr. Koliko da gnoj vsih treh let? 30krat 2 fl.....je 60 fl. 30krat 24 kr. je 720 kr., ali 24 polgoldinarjev, to je 12 ,, Skup 72 fl. Če odvzamemo od 120 fl. 42 kr vrednost gnoja, to je . . . 72 ,. — „ * ostane 48 fl. 42 kr., ia to je prava vrednost 3. ieta starega goveda, ali 48 fl. 42 kr. stane gospodarja 3. leta staro govedo. — Takih in enakih rajteng je veliko v omenjenih buk-vieah, ktere živo priporočamo učiteljem po kmetih, da bode Djih računarski nauk potrebam njih učencov primeren in tedaj koristen.