St. 40. V tiorici, v soboto due 19. maja 1906. lietnik VIII. Izhaja vsak torek in soboto ob 11. mi predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako pade na ta dncva praznik izide dan prcj ob ft. zvečer. Staue po po.šti prcjeniaii ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnmi Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in L e- ban na Verdijevern tekališču po 8 vin. , - - —-----__----------------------------_ GORICA (ZjutrÄüje Izdanje.) Ureduistvo in u[>r;iviii>tvo se nahajata v «N a r o d u i tiskarni», ulica Vetturini h. št. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Nefcolifco pripomb h vlodnemii poro- tilu o našem ljudshcm šolstvu. Pred nami leži poro^ilo dež. šol- j skega sveta o Ijadskem šolstva za pokne- j ženo grofovino gorisko-gradiscsn^ko za | leto 1904—1905. Ni nam namen poda- j jati čitateljem — bodisi tudi — le tesno , sliko o bibtvu, napredku in pomanjklji- j Tostih tega šolstva, dasi bi bila taka , slika zanimiva; podati hočemo ta merveč . le nekoliko opazk glede na materijalno siran tega predmeta. Vemo, da bodo izvestni elementi radi tega takoj po konca; a to nas ne plaši nikako, saj je breme,|katero nosi naše ljudstvo v tern ozira, toliko, da zahtevajo ravno oziri na ljudstvo javnih razprav in vsestranskih pojasnil. In kdor ima 8rce za to ubogo ljudstvo, bode gotovo odobraval tako započetje. Skupni zneEek za vse potrebščine ljudskega Solstva je znašal lani 896.631 K, dočim so bile narasle predlanske toza- devne potrebščine le na 828 531 K. Iz- datki za te potrebščine so se pomnožili torej tekom jednega leta za 68.100 K, ne da bi se bilo izdatno zboljäalo tekom tega časa gmotno stanje učiteljstva. Ta znesek je v taki deželici, kakoršna je naäa, vže pomenljiv, in nehote nastane vprašanje, kaj je uzrok temn. V prvi vrsti so pouzročili to razliko viäji izdatki goriäkega mesta, ki so nam nerazniuljiivj. Gorica je izdala v äolskem leta 1903-04 za ljudako šolstvo 90.395 K, a za zadnje šolsko leto 131.652 K, torej lani 41.237 K več nego predlanskim, in sicer pripada ogromni del tega viäjega potroška izdatkom za ačiteljske place, starostne in sankcijske doklade. Leta j 1903-04 je izdalo mesto v to svrho j 53.117 K, lani pa 89.570 K. Od kod ta razlika 36.453 K? Res je, da je zboljšalo mesto svojema učiteljstvu place vže leta j 1903 04, vendar pa znaša ta zboljšek k I večemu 18.000 K. Kam je prišla drnga j polovica? Ta je treba pač pojasnila. ' V oči kolje tadi rabrika „najemščina | in odškodnina za stanarino", ki kaže v lanskem leta 15.950 K, dočim je izdalo mesto v ta namen predlanakim le 11.350 K. Mesto ne plačaje sploh nikake ali le majhno svoto za najemžčino šolskih poslopij, ker so ista mestna last, in iz prav gotovega vira vemo, da je stavilo mestno starešinstvo v proračun na to ime znesek 10.000 K le radi tega, da izkaže večje izdatke za potrebščine ljud- skega šolstva. No, to bi nas samo na sebi malo brigalo, toda Farlanija izka- zaje v to svrho 43 558 K, obe rubriki teh dveh okrajev beležita torej sknpaj v ta namen 59 508 K, dočim izkazajejo to- zadevne rubrike treh slovenskih okrajev le potrošek 24.254 K. Očividno zaraču- najo naši trije slovenski okraji le one potroške za najemščino šolskih poslopij, katere istinito izdajo, dočim si zaračuni mesto najemščino tadi od lastnih poslo- pij, 'furlanija menda delcma tudi. Po- temtakem ne daje poročilo deželnega šolskega sveta jasne alike o šolskih po- trebščinah na jedni in na drugi strani, in to se godi lahko v škodo slovenskim okrajem. Te fikcije je treba iz tozadevnih računov odstraniti. Le na temelju teh je razumljivo, kako morejo izkazati Italijani 400.671 K letnega potroška za Ijadsko šolstvo, da- si imajo le 72 Sol s 182 učitelji, dočim pripada na račun slovenskega dela de- žele, ki ima 182 šol z 247 učitelji, le znesek 495.960 K. Kar se slovenskih okrajev tiče, opaža se, da so poskočile place na Tol- minskem od okroglih 71.000 K v teku ! zadnjega leta na 79.400 K, osebne do- klade in remuneraeije od 6.380 K na 11.950 K; gradbeni izdatki so a> pa znižali od 25.543 K na 12.809 K tako, da je sknpni lanski polrošek le za 1.313 K ] večji od predlanskega. Materijalni stroški so se torej znižali z namenom, da so se , dohodki ačiteljskega osobja zvišali, kar je z ozirom na tedanje razmere opra- vičeno. V goriški okolici so se pomnožili j skupni stroški približno za 8.000 K, ka- , I teri povišek pripada večinoma poglavjn i učiteljskih plač ia osebnih doklad in j remuneracij. Tadi proti temu ne more biti z ozirom na dane razmere ugovora; pač pa bi bilo želeti, da se predrugači postavka v slopcu „za šolske gradbe", ki kaže leto za letom stalni znesek 33.000 K. Da bi bile doklade k izravnim davkom pri nas tolike, kakor v Furlaniji in v Gorici, bi ne rekli o tern niti be- 8edice, in ako bi sploh o tern govorili, peli bi našim okrajnim šolskim svetom le slavo. Toda z ozirom na to, da izda- jata oba italijanska okraja v to svrho le 17.236 K, a naši slovenski letnih 60.000 do 70.000 K (lani 61.209 K), in z ozirom na 70 do 100% naklade na vse izravne davke za ljudsko äolstvo v naših okrajih, je potrebno in umestno, da se ti izdatki omejijo. V sežanskem okraju so poskočili vsi stroäki za ljudsko šolstvo v nave- deni dobi od 115.500 K na 119.300 K, in se nanaša glavni poviäek na ačiteljske place, ki so znašale predlanskim 75.460 K, a lani 78.860 K. Tudi tu se nahaja etalni prispevek 15.000 K za nove šolske zgradbe, katere jo potrebno omejiti. Tadi o rubrikah za personalne doklade in remuneraeije, za kanclijske potrebščine, kurjavo in snaženje šolskih proßtorov, bi imeli kako povedati; toda ker se bodo prve rubrike vsled novega šolskega zakona vsekako predrugačile, se omejimo le na opazko, naj se štedi in varčuje, kolikor mogoče, posebno kar sa tiče materijalnih potrebščin našega ljudakega Šclstva. D o p isi. Iz Tolmlna. — Pri veselici, kojo je priredila takajänja Ijudska sola dne 6. t. m. v šol8kem poslopja, je bilo pre- bitka 200 kron, ki se porabijo za nakup obleke in obuvala ubožnim šolskim otrokom. Vstopnino so preplačali oziro- ma poslali sledeči preblagorodni go- j spodje oziroma gospe in gospice: V Tolmi- j no: E. Prinzig, c. kr. okr. glavar 20 K; L. Gazafara, trgovec 18 K; A. Lasič, c. kr. okr. Sol. nadz. 16 K; O. Gaberščik, župan in drž. posJanec 14 K; dr. R. Grantar, odvetnik 10 K; mnsg. J. Kragelj, dekan 8 K; I. Pašma, c. kr. okr. inž. 8 K; M. Primožič, c. kr. sod. svetnik, 6 K; dr. I. Deutschmann, c. kr. nam. konc, 6 K; R. Kallaus, c. kr. gozdni kom., 5 K; R. Ldolšek, c. kr. pot. učitelj, 5 K; I. Perpar, c. nr. sin. tajn., 4 K; dr. M. M*ier, c. kr. okr. zdravnik 4 K; obitelj Presl 4 K; V. Batič, kaplan 4 K; V. baron Hohen- Liichl, c. kr. okr. kom. 3 K; R. Parac, c. in kr. nadpor. 3 K; R. Kastner, le- karnar 2 K; Srečka Vrtovcc in Amalija Kuhelj, poätni oficijantinji po 2 K; I. Berlot, c. kr. sodni ofic. 1 K in I. Straj- nar, c. kr. ev. of. 1 K. Dalje : Fr. Ma- tejčič, c kr. dež. šol. nadz. v Trsta 10 K; A. baron Winkler, c. kr. pravi tajni svetnik in dež. preds. v p. y Gorici 5 K; A. Carli, župnik v Volčah, 5 K; I. Fon, sedlar pri Sv. Luciji 4 K 40 v; Fr. Švara, kaplan pri Sv. Luciji 3 K; I. Ko- vačič, župnik v Podmelcu 3 K; I. Kova- čič, velep. pri Sv. Luciji 2 K; Amalija Mikaževa, sopr. vel. pri Sv. Luciji 2 K; Draga PavšiČ, ačiteljica v Podmelcu 1 K in P. Kokošar, c. kr. poštar v Podmelcu 1 K. Objednem izrekamo uljudno zahvalo za mnogobrojno udeležbo in radodarno požrtovalnost. Šolsko vodstvo v Tolminu. Iz Podbrda. — Nadopis v „Soöiu z dne 5. t. m. sledeči ogovor: Res sem ome- nil, da je občina prevdarila za poprave v župniaču in vodovod 1500 R, kar sami po- trjujejo — ni pares, da sem rekel,da jes tem denarjem napravila občina tudi vodovod v šoli. Navedel sem pa primero, „ko bi tudi dvakrat toliko odbili od zgornje vsote, kolikor ste dobili za vodovod v Soli, bi zadostovalo Se za poprave v žnpnijskem vrta". Kaj in kako govorim na prižnici se z učiteljem ne pričkam, ker ne hodi v cerkev. — Njegove sopod- pisance pa pomilujem. Val. Kragelj, župnik Podbrdo. Dolina pri Trstu 16. maja. — Naročniki za časopis „Domači zdrav- nik" se javljajo prilično, ali jih še ni toliko, da bi se pokrili stroäki za tisk, poštnino itd. Kedor ga misli naročiti, naj se oglasi čim prej, da vem v koliko primerkih dati tiskati drugo številko. „Domači zdravnik" bo izhajal od 1. ju- nija redovno mesečno v zvezkih 16 strani in vrlja za celo leto samo 2 kroni. Prvo ätevilko pošiljam brezplačno na ogled. Časopis je podučljiv in zabaven. LISTEK. Konfuzelj v Benetkah. (Dalje). Ker se je že mračilo, se ustavi in prenoči v Trevižu, da ne pride ponoči v Benetke. Spal je sladko in to je poma- galo, da je pozabil na vse britkosti in težave, ki jih je prestal na potu. Naslednjega dne se pelje Se do zadnje postaje pred Benetkami, do me- steca Mestre, Takaj shrani kolo pri nekem me- haniko, ki mu ga je tndi osnažil in na- wazal, seveda je moral plačati za to tri lre; nal° se odpelje z vlakom do za- željenega eilja. V Benetke namreč ne more človek pri« drugače kakor s par- njk°™, ali pa * vlakom VI. Konfuzelj v Benetkah, Benetke! Kogane obideveselje do potovanja, adar 8llši t0 ime in ko čuje zgodovino In ° krasoli tega mesta. Tudi Konfuzlja je obšlo neko tajno prijetno čustvo, ko s« Jim je bližhl, zlasti pa ko je dirjal * po onem pregrešno dolgem morskem naosta. Slednjič zažvižga, kolesa zaškrip- Ijejo, naglica ponehuje bolj in bolj; vlak se ustavi. „Venezia", zakliče aprevodnik. ,,La bella", doda Konfuzelj, ki ga i je jezilo, da sprevodnik izkazuje takemu mestu tako malo časti ter stopi na peron. Nič kočij, nič ropota z vozovi, niČ zvonenja električnih tramvajev, kakor je navada po drugih mestih ..., le agentje raznih hotelov in gostiln se gnetejo k potnikom, ponnjaje jim, eni samo spalne sobe, drngi popolno oskrbo in nazahtevo tudi spremljevalca po mestu itd. Toda Konfuzelj, ki je večkret slišal, da tem ljudem ni vedno in veliko zau- puti, zlasti zato ne, ker so neusmiljeno dragi, da človeka izžamejo do mozga» ako jim pride v pest, se naredi moškega. Krepko je stopal, ne meneč se za nobenega, kakor da je rojen Benečan; in da pokaže svojo popolnost še bolj, si zapali tudi cigareto. Ali ravno s tem se je izdal, zakaj cigareta je bila avstrijska in agentje so se vsled tega äe bolj gnetli okrog niarro „Nem tudnm", jim je odgovarjal Konfuzelj, misled, da ga ne bodo umeli, a pomagalo ni nič; agentje so ga takoj obsuli z dolgimi madjarskimi stavki, kar ga je 8pravilo v silno zagato, kajti on je vedel le še za dve ogrski besedi, namreö erdek in teremkte, s tem je bila njegova madjarščina pri kraja. „Ako zapazijo, da umem laäki, gorje meni", si misli. Posku8il je z nemäcino, ki gaje pa spravila iz dežja pod kap. „Preklen8ka drahal, born videl, ali vas vženem ali ne", se raztogoti po vsej pravici... „Maladüüna, ne mörem z vözem tö höööre", jo zavije po rezjanskem naöinu, videč, da se jih drugače ne otrese. To je pomagalo. Agentje se zakrohotajo na ves glas ter mu obrnejo hrbet. „Maladetto, ehe lingua e po questa ?" so vgibali in se čudili (prekleto, kakšen jezik pa je to). Konfuzelj jo mahne na to proti mostu, ki se nahaja prav tik postaje in drži črez Canal grande. Gondolieri (be- neški čolnarji) so bili, seveda, ravno tako ali pa äe bolj vsiljivi kakor oni krčmarski kramarji na postaji, toda Konfuzelj jim ni hotel n;ti. odgovarjati, öeS, „tako se jih iznebim najlaglje". Ker je videl, da se lahko hodi po Benetkah deloma tudi peš, sklene, da se bo kolikor mogoče malo posluževal gondol. Ali, hodil je in hodil iz ulice v ulico, pa ni šlo, vedno je prišel zopet na tisto mesto, kjer je pričel svoje znan- stveno potovanje. Nie mu ni pomagalo, öetudi je imel naört mesta. Slednjič iz- previdi, da se ne zna orij'entirati, zato opusti Bvoj prvotni sklep, se obrne zopet proti postaji in gleda, kje bi dobil kakega pripravnega gondolierja. Ravno v tem času pa pride po glavnem kanalu parnik in se ustav. prav tik pred njim. Konfazelj povpraša enega izmed gospodov, ki se je mislil vkreati, kako in kaj je s temi parniki. Zgovorni gospod mu pojasni, da taki parniki vozijo po glavnem kanaln do Lida neprenehoma ves dan gor in dol, in da se ölovek za malo denara lahko ž njimi navozi do sitega. (Dalje pride.) Prirodno in vodno zdravišče se zida na podnožju vasi. Osnovalnega draštva predsednik je g. Josip Pangerc, nadžapan, ki je zavzet za vsako dobro naroda. Odprlo se bo v treh tednih, ali se more polivati in zdraviti tadi že po- prej. Položaj Doline in okolice je krasen; pogled na morje adrijansko, ki nekdaj bilo je slavjansko, je nepopisljiv. V kratkem bo tukaj draga Opatija na slo- venskih tieh. Že sedaj se javljajo gosti iz raznih dežel, med temi tadi tri rodo- vine iz Berolina. Imamo morski in pla- ninski zrak. Natančnja pojasnila pošilja "naJ9tareji učenec pokojnega župnika Knajpa in ravnatelj I. Okič. Politiöni preglecL Državni zbor. V torek je imela poslanska zbor- nica po odstopu ministra Gautscha svojo prvo sejo, v kateri se ji je predstavil novi ministerski predsednik, knez Ho- henlohe, ki je ob ti priliki razvil tadi svoj program. V svojem govoru ni min. predsednik povedal nič kaj novega, nič kaj tacega, kar ne bi bili poslanci od Djega pričakovali. Rnez Hohenlohe je naglašal, da tvori prvo točko vladnega programa vo- lilna resorma, ki jo vsi narodi Avstrijez napetostjopričakujejo, da enake dolžnosti stoje nasproti enakim pravicam. Avstrijska državna samozavest in avsirijski parla- menlarizem naj s tern zopet z vso močjo oživita. Vlada stori vse, da olahča brzo reaitev volilne reforme, ki. ne izgine več z dnevnega reda, proti kateri je vsak odpcr zaman, ker sta v njej zdraženi v skapne svrhe državna potreba in javna pravna zavest. Ministerski predsednik, ki ceni vsako narodno čutstvo, meni, da se jaka na- rodna samozavest da zdrnžiti z državno samozavestjo in državno zvestobo. Zato noče vlada z volilno reformo ovirati na- rodnih strank, marveč bo pripravljena, da omogoči vsakemu sodelovanje. Volilna reforma ni le zahteva ljadskih slojev. ne le zahteva parlarnentarizma — ista naj atemelji narodno mirovno delo Avstrije, ali veaj bistveno k tema pripomore. Ako se enkrat posreči, da se na polja volilne pravice doseže sporaznmljenje med na- rodnimi strankami, tedaj je nade, da se ta sporazam doseže tadi na vseh dragih poljib, na katera vplivajo narodnostni oziri. Zato stori vlada vse, da zmaga ta reforms. Z ozirom na Ogrsko je ministerski predsedoik rekel, da je vzpostavljenje parlamentaričnih razmer na Ogrskem pozdravljati s simpatijo. — Ministerski predsednik meni, da bi bilo za obe dr- žavni polovici velike važnosti, ako bi prišlo enkrat do trajnega mira med obema vl&dama. Vlada je pHpravna, da stopi tozadevno v dogovor z Ogrsko. A priti mora do sporazama na vsej črti, kajti enostranske spremembe obstoječih razmer na našo škodo so popolnoma izključene. — Vlada ostane v vseh teh vprašanjih v vedni stiki z državnim sve- tom, nkesar ne stori brez njega in pri vseh pogajanjih bo z vso odločnostjo za- stopala koristi Avstrije. Zato je pa treba, da se doma vse moči združijo. Kar se tiče notranjo uprave, bo stala vlada na trdnih tleh zakona ter agodi vsem opravičenim željam z naj- večo dobrohotnostjo; v vedni stiki z av- tonomnimi faktoiji bo skušala, da se se- znani z gospodarskimi in kultnrelnimi potrebami vseh narodnosti in da istim ugodi, kjer je polrebno. Sedaj je treba pa, da se doseže volilna resorma, kajti s tern se razširijo in izjednačijo politične pravice in nastopiti mora na znotraj oiačanega parlamentarizma in močne državne misli. Vlada uporabi vsa sred- stva, da to doseže, kajti ista ne pozna nobenega višega smotra, kakor socijalno- narodnega, v sebi trdno združene Av- strije. Na predlog posl. Herzoga je zbor- nica s 149 proti 108 glasov vsprejela, da se v prihodnji seji prične debata o vladni izjavi. Za otvoritev debate o vladni izjavi so glasovali Poljaki, Čehi, Jagoslovani, kakor tadi astavno veleposestvo. Proti tema pa so glasovali nemška napredna stranka, nemška Ijadska stranka, krščan- ski socijalci, Italjani in člani centrama. Potem je zbornica dokončala razpravo o nojnem predloga vsenemcev glede od- noäajev naäe državne polovice nasproti Madjarom. Govorila sta med drugimi tudi grof Sternberg in vsenemec Stein. Gros Sternberg je izrazil o novem min. predsedniku svoje nezaapanje ter rekel, da ne zasloži knez Hohenlohe že zaradi tega zaupanja od strani katoliških Slovanov, ker so ga judje izvanredno veselo pozdravili. Istotako je menil tadi pos). Stein, da ni posebno dobro zna- menje, ako se židje vesele Hohenlohevega nastopa na vladno krmilo. Posl. Stein je v svojem govora hudo napadal tudi barona Gaatscha. Očital mu je, da je, ko je bil še visok aradnik v ministerstva, kot 8krutinator pri volitvi dr. Kohna olomuškim nadškofom dobil zato uradno poslovanje 1000 dukatov nagrade, dočim je on, namreč baron Gautsch to razvado koj odpravil, ko je postal minister. Dalje je očital Stein baronu Gaatscha, da si je dal po poljedelskem ministru iz dr- žavne konjarne brezplačno priskrbeti par lepih konj, od katerih bi vsak stal tadi manj premožnega častnika, ako bi jih hotel vdobiti, najmanj 600 gld., a baron Gaatsch, da je že po kratkem časa pro- dal omenjena konja na Nemško za 3000 gold. Potem se je bavil govornik z raz- merami na Ogrskem ter izrazil bojazen, da bodo Madjari svoje razmere do naše državne polovice uredili, kakor bodo sami hoteli. Pri ti priliki je Stein jako nespoštljivo govoril o kroni ter rekel jasno in glasno, da ni vsenemcem prav čisto nič mar ne za dinastijo in tadi za obstanek Avstrije ne, ampak nasproino, da Nemci celo želijo, da bi naša država prej ko prej razpadla. Predsednik je go- vornika zaradi teh patriotični cut drugih poslancev žalečih besed poklical k reda. Nato je bila razprava končana in nuj- nost predloga odklonjena. VČeraj se je pričela v poslanski zbornici ra?;prava o programnem govora mini8terskega predsednika princa Ho- henlohe. Gosposka zbornica. V sredo je zborovala gosposka zbornica. Tadi nji se je predstavil novi ministerski predsednik princ Hohenlohe ter razvil svoj program. Govoril je pri- bližno tako, kakor v poslanski zborrici. Z ozirom na nenaklonjenost, kalero so kazali iz začetka člani gosposke zbornice nasproti volilni preosnovi, rekel je min. predsednik približno to-le : Prva naloga vlade je, da izvede volilno resormo. Dobro mi je znano, da je bilo ob napovedbi te potrebne reforme v tej zbornici mnogo naeprotnikov. Pre- pričan sem, da spoznajo tadi členi te zbornice, da je ta reforma neizogibno potrebna. Volilna refjrma nikakor ne stremi za tern, da izpodrine veleposestvo. Veleposestva ni zamenjati s posebno vo- lilno kurijo velepoBestva. Kriva je trditev, da zadene volilna reforma le veleposesto. Ista ne jemlje nobenemu volilne pravice. Ako ni splošna volilna pravica v Nem- čiji in na Francoskem zaprla veleposest- nikom in plemstvu pota do ljud-kega zastopstva, ga tadi v Avstriji ne bo. S splošno volilno pravico se agodi politični in socialni pravičnosti. Kdor je dolžan dajati državi davščine, ta se mora vde- leževati tudi javnih pravic, 8 politično enakopravnostjo se pripravi zbližanje med različnimi socijalnimi sloji, kar za- more le ublažiti socijalni boj. Potem je reäila zbornica več za- konskih načrtov, med katerimi sta bila tudi ona glede zboljšanja pokojnin dr- žavnih uradnikov in pa adov drž. arad- nikov, ki prejemajo pokojnino po starem štilu. Nato je predsednik sejo zaključil. Dunajske mestne volitve. Pri dosedanjih dunajskih mestnih volitvah, ki so se vräMe v raznih volilnih okrajih, so zmagali skoro povs'od z ve- liko večino krščanski socijalci. Ne samo da so obdržali v svojih rokah mandate, ki so jih do sedaj imeli, marveč zmagali so tadi dragod, kjer so bili pri poprej- Snjih volitvah izvoljeni liberalni kandi- datje. Grožnja s splošno st avko. Na shoda mariborskih železničarjev dne 13. t. m. je govoril poslanec Schahmeier o volilni preosnovi. Oitro je grajal poljsko Kolo in Vsenemce. Na- znanil je, da hcče poseči soc. demokra- cija po najostrejäih sredstvih, da doseže volilno preosnovo. Njegova stranka hoče tudi preprečiti, da ne izrabijo Čehi in Poljaki volilne preosnove. Če postane za volilno preosnovo resna nevarnost, ho- čejo socijalni demokratje uprizoriti hi- poma splošno stavko, za katero je baje že vae pripravljeno na Danaju, v Pragi, Gradca in Brnu. Pozival je železničarje, naj se udeleže stavke. Potovanje našega cesarja v Budlmpešto. Dne 20. t. m. se poda naš cesar v Bndimpešto, kjer bo dne 22. t. m. otvoril s prestolnim govorom ogrski državni zbor. Naä cesar ostane v Badimpešti do 24. t. m. Ta dan odide cesar iz Badim- pešte ter se poda naravnost v Bruck, kjer bo 25. in 26. t. m. inspiciral čete. Na posebno povabilo cesarjevo bo in- spiciranju prisostvoval tadi praski na- öelnik generalnega ätaba, pi. Moltke. Bojkot avstrijskim izdelkom na Ogrskem. Bojkot avstrijskim izdelkom na Ogrskem postaja od dne do dne večji. Oni, ki vodijo ta bojkot, se imenujejo tulipanci. Sedanji ministri tega bojkota ne ovirajo, marveč ga celo podpirajo. Kaj pa pri nas? Ali bodo naäi ministri k vsemn molčali ? Zakaj bi se ne pričel tadi v Avstriji bojkot proti ogrskim pri- delkom in v prvi vrsti proti ogrski moki in ogr8kemu vina. Ogrske narodnosti združene. „Magyar Hirlap" poroča, da se je doseglo zdraženje zistopnikov narodnostij v ogrskem državnem zboru. Rumuni, Srbi in Slovaki u^tanove satnostojen po- litičen klub, ki bo vložil samostojno adreso na vladarja in pevzročil debato, da obrne nase sploäno pozornost. Hrvatski sabor. V četrtek je izvolil hrvatski sabor 40 poslancev v ogrski državni zbor. Iz- voljenih je bilo 27 pristašev reške re- solucije, trije divjaki in 10 virilistov. Starcevičanci so glasovali za pristaše reäke resolacijo. C'ani propadle narodne stranke so se vzdržali od volitve. Nato je bil hrvatski aabor s kraljevim reskrip- tom odgodjen. Ruska državna duma. V ruskem državnem zboru je te dni pričela adresna debata. V sredo so govorili poslanci Miklaäevski, Rodičev, Jilkin in Sposzobi. Miklaševski je hudo napadal vlado, ker je umaknila svobodne pravice kmalu potem, ko jih je dovolila. Posl. Rodičev je rekol, da je sprava med deželo in oarjem nemožna, dokler ni iz- vedla zakonskih načrtov, sklenjenih od dome, poverjena ministrom, ki vživajo zaupanje dežele in niso vzeti iz vrst iz- voljencev ljudstva. Posl. Jilkin je rekel, da ni možno izraziti v adresi vse, kar je ljudstvo pretrpelo. Posl. Sposzobi je priznal, da se je treba opirati na za- hteve kmetov, po njegovem mnenju so pa zahteve delavcev pretirane. Strajke j je označil kakor samomor. Kakor poroča list „Novo Vreme", nahaja se v adresi na carja tadi zahteva, da se pomiloste vsi oni, ki so v borbi za dosego svobode prestopili postavne mej"e, ne da bi bili v ti borbi posegli po tujem blagu ali pa celo bili deležni ka- kega urnora. Isti list pravi tuii, da se v pravosodnem ministerstvu s to zadevo že pečajo in da bode pomileščenje pro- glašeno äe predno bode adresa vsprejeta. Včeraj je dama v vseh treh čitanjih vsprejela adreso na carja. Glasovali so zanjo vsi poslanci, razan petih, ki so pa pred glasovanjem zapastili dumo. Domače in razne novice. Imenovanje. — C. kr, viši gozdni komisar g. Konrad Rubbia, ki je bil, kakor smo že poročali, pred kratkim premeščen iz GDrice v Ljubljano, je ime- novan za deželnega gozdnega nadzornika za Kranjsko. Osebua vest. — Avstro- Ogrski poslanik v Garigrada, bar. Evgen pi. Calice pojde v teku tega polaletja v stalni pokoj ter se nastani v vili bar. Locatellja v Št. Petra pri Gorici. t Prelat dr. Janez Kulavic, prost stolne cerkve v Ljubljani, je umrl včeraj popoludne ob 4. ari nenadoma. Pogreb bo jutri. Rumuuski kralj in kraljica, ki sta se že v sredo zjutraj odpeljala iz Gorice proti Bakarešta, sta baje obljubila, da prideta proti jeseni, ko bod© za- čelo zoreti grozdje, zopet v GoricD, kjer ostaneta nekaj dni. Lega goriäkega mesta jima je jako ugajala. Poroka. — V Trsta se je poročil dne 19. maja gospod dr. Josip Mlekaä z gospodično Natalijo Šorli. Sklep šolskega leta obrtno-na- daljevalne sole v „Šolskem Domu". — Vsled sklepa äolskega odbora z dne 3. maja t. 1. sklene se 12. šolsko leto tuk. obrtno-nadaljevalne sole v nedeljo dne 20. maja 1906. ob 9. ari dopoludne v „Šolskem Doma". Zatem se odpre raz- Btava učenških izdelkov, razloženih v ri- sarski dvorani 1. nadstropja, katera raz- stava bode odprta p. n. občinstvo tega in naslednjega dne (v ponedeljok) od 9. are dopoladne pa od 3. do 6. are zvečer. Opozarjamo obrtne mojstre iz mesta in okolice, da si ogledajo razstavo izdelkov rokodel8kih učencev, sosebno one, ki so svoje ačence pošiljali v obrtno äolo, da se prepričajo, kako so ačenci vporabili oni čas, ki so ga pri delu okrajšali. V obče obeta razstava vzbaditi za- nimanje v vsakem domoljubn. Kolikor smo doznali do sedaj, so risarije res prav čedno izdelane. Skandal. — Danaänji „Gazzetino popolare" priobčaje pod zgorejšnjim naslovom neko vest, o kateri pravi, da je te dni policijski svetnik Gontin izvršil na stanovanju nekega, v Gorici bivajo- čega državnega uradnika preiskavo in, da je odnesel s seboj jedno polno vrečo dokumentov in pisem. „Gazzetino" pravi, da se zdi, da so priäli na sled raznim goljufijam in pone- verjenjem. Vrome. — Zadnje dni imamo jako neugodno vreme. Tako je v četrtek celi dan neprenehoma deževalo. Tadi včeraj ni bilo mnogo boljše. Postalo je vsled teg» zopet še precej hladno. Tako vremo pa ni le neprijetno, ampak provzročuje na polja tadi mnogo škode. Posebno sitno je to vreme za tr- torejce in za svilorejce. Prvim ovira žveplanje in škropljenje trt in ako ne bode kmalu ponehalo, vgnjezdita se v vi- nograde peronospora in plesnoba. Pa tudi črešnjam tako vreme jako škodaje. ČreŠnje so začele te dni na sploh dozo- revati. Deževno vreme pa provzročuje na njih gajilobo vsled cesar se ne morejo pošiljati v daljne kraje, in jih morajo kmetje zaradi tega tadi ceneje prodajati. Stntistična komisija, ki zboruje vsako leto v jedni ali dragi kronovini v svrho, da bi zbadila večje zanimanje za to zelo važno delo sestavljanja stati- stičnih podatkov o državni, deželni in občinski upravi, zbrala si je Gorico za letošnje zborovanje. Zborovanje se je priöelo v petek, dne 18. t. m., in se nadaljuje tadi danesj dne 19. t. m. in sicer v dvorani, kjer zboruje inače goriški deželni zbor. Komisijo, kateri predsednje sekcijski načelnik dr. vitez Jaraschek, pozdravil je deželni glavar vitez Pajer v imena deželnega odbora in dnžele. Zborovanja se adeležaje 17 gospodov predgtojnikov in tajnikov deželnih statiatičnih aradov iz različnih avstrijskih kronovin, in dragih gospodov odposlancev. Znano je, da je pripoznal tadi go- riški deželni zbor v zadnjem zasedanju važnost in potrebo tacega arada ter sklenil, da se ludi pri nas mtanovi. Go- tovo bode to zborovanje ravno v našem mesta pospeäevalo izpeljavo tega dežel- nozborskega sklepa. Samoinor. — Te dni se je pri- peljal z večernim vlakom z Rfke v Go- rico 42-letrii kovaö Vid G goj doma iz Gojač a bivajoö na Reki. Podal h^ je v neko gostilno, da bi tam prenočil. H?rata pa je začul vratar, omenjene gostilne straäno vpitje, prihajajoče iz sobe, ki je bila odkazana Gigoju. Vratar se je hitro podal v sobo ter ae je iz vedenja Cigo- jevega kmalu prepričal, da se Cigoju * I glavi meša. Poklicali so jednega redarja, ki je spravil na lep način G;goja v tuk. bJaznico. — Ker se jo Cgoj v blaznici mirno vedel in tndi na stavljena ma vprašanja pametno odgovarjal, izpa91iIi so ga iz blaznice in C;goj podal ae je k Bvoji se8tri, imajoči malo hišico ob Soči, kjer se je nahajala tndi njegova žena z malo bčerko. Cigoj je bil jako otožen. V sredo pa je šel na pošto ter odposlal na Reko nekaj denara. Potem pa ga ni bilo ta dan več domov. Žena je bila seveda v groznem straho, da se je možu kaj pripetilo. Podala se je na policijo ter jo obvestila, da ne morejo Gigoja nikjer najti. Policiji pa se je posrečilo najti C'goja v kavarni Dagana, okolo poldrage ore popolanoči. Spremili so ga domov. Drugi dan namreč v čelrtek pa je imel C'goj z družino zopet odpotovati na Reko, a ob 8. uri zjutraj zagnal si je nesrečnež krogljo iz revolverja v sence iu je ostal pri ti priliki mrtev, zapustivši v strašnem obapn mlado vdovo z malo hčerko. Ncsrefa — Kočijaž Adolf Komel, ki slnži pri Dörflesu, je na cesti proti Fari tako nesrečno padel z voza, da se je po celem telesu hudo poškodoval in so ga morali zategadelj prepeljati v Ink. bolniänico. Otvopitcv izvoznega trga v Go- rici. — V četrtek se je odprl v Gorici izvozni trg, in sic^r na istem prostora, kakor druga leta. Izvoini trg. — V četrtek so pro- dali na tuk. izvoznem trgu 350 q. črešenj po 34 K q; 40 kg. jagod po 3 K kg. 35 q graha po 36 K q in 30 q špargeljnov, katerim je bila srednja cena 56 K za q. Komisijaza pogozdovanje Krasa. — V pondeljek ae je podalo osem članov komisije za pogozdovanje Krasa na čeln jim dvorni svetnik grof AttemB v Komen, da si ogleda gozdne nasade v komenskem okraju. Komisijn je bila v Komnn vsprejeta na slovesen način. Pričakovalo jo je komensko starešinstvo. Komen je bil ta dan praznično opravljen. Vihrale so zastave in streljali iz mož- narjev. Komisija, ki se je ogledala neka- tere nasade, se je prepričala o lepem napredovanju pogozdovanja v tem okraja. Prevažanje osol), ki bolehajo na nalezljivlh bolezuih. — Tukajšnji ma- nicipij naznanja, da je priskrbel poseben voz, a katerim se bodo prevažale osebe, ki obole na kaki nalezljivi bolezni. Ta voz je na razpolago občinstvu, in kdor bi ga potrebova!, oglasi naj se na zdrav- stvenem oddelku tuk. municipija. Objed- nem naznanja, da je odslej strogo pre- povedano iztroščekom prevažanje oseb, ki bolehajo na kaki nalezljivi bolezni, in da se bodo ostro kaznovali izvoščeki, ki se bodo proti ti odredbi pregrešili. Porotnc obravnave v Gorllci. — Dne 21. t. m. se prično na tuk. okrožnem sodišču porotne obravnave. Dd sedaj sta določeni ti-le dva obravnavi, in sicer : dne 21 t. m. proti Ivann Gabrovicn za- radi goljafije; dne 22. t. m. proti Alberta Pečenkota, Ivana Colombo, Renata Si- glicbu, Francetu Perissiniju in Josipa Cernigoja, ki so ulomili v Jonovo me- njalnico, z namenom, da bi navrtali že- lezno blagajno ter odnesli iz nje denar. V Doberdobu bode imelo novoa- 8lanovljeno bralno in pevsko društvo ,.Je- zero" svoj I. občni zbor v nedeljo 20. i. m. ob 9. nri zjutraj s sledečim dnevnim redom : 1. Volitev odbora, 2. volitev pre- gledovatcev računov, 3. določUev meseč- nine, 4. določitov časopisov. 5. predlogi. — K obilni udeležbi vabi odbor. Nazuanilo k vesclici ua -Noblem. — Kakor smo že sl. občinstvu naznanili, da se bode vršila velika veselici na Neblem, a za določen dan nismo še ve- deli, naznanjamo tern potom, da se bode «sta vršila v nedeljo 2 4. junija. Bližnja bratska društva Beprosjo, da jem- 'jejo to v ozir. Veselični odsek. Iz Vrtovlna. — Obešenega so našli J7- t. m. pri vasi Tevči 35-letnega gospo- darja Jožcf Lazarja. Domači prepir radi premoženja, katero mu je oče preveč obremenil, ma je zmešal pamet. Zapastil je udovo z 2 malima otrokoma. Pri Če- Lullh Je 16. t. m. nmrl 91-letni Anton ,.rinelj, svoje dni občinski slaga in poijski čuvaj. Poštenjak jo bil v mladosti ln atarostj. Nikomar ni prizadjal naj- manjše krivice. Čudil se je, kako je mo- feoce, da 8e jjadje med seboj prepirajo. Zadnja 4 leta je mož oslepel; tolažbo je iskal pri B,ga v mo|iui katero jo le v spanju pretrgal. Mclil je največ za mir 10 edinom med sosedi. Drpv. Mu'^eva fažina pod Vrtovinom je in Zajec T slc?venske ^ovine Konjedic nnrn^7'1)is 8lužbe- - P" političnem S'ÄVSPrimorskem * p°deliti uu c. fer. gozdnega pomočnika. Prošnjo je predložiti c. kr. namestniälvu'do 10. junija. Prosilci morajo biti vešči nemškega, hrvatskega ali slovenskega in evenluelno italijanskega jezika. „Ilraniluica \\\ poäojilaica v Cerkncm" vabi svoje člane na občni zbor, kateri bode v četrtek dne 24. maja 1906 ob 3. uri pop. v dvorani „Gospo- darskega doma". Vspored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva, 2. Odobritev letnega račana za leto 1905, 3. Volitev načelstva in nadzorstva, 4. Poročilo o izvršeni reviziji, 5. Slačajnosti. 0 p q m b a. Ako bi ob 3. uri občni zbor ne bil sklepčen, prične se ob V24 ari nov občni zbor na iätem mestu in z istim vsporedom, kateri bode sklepal brez ozira na ätevilo navzočih članov. Načel s t v o. Lloyd. — Sedež Lloydove nprave ostane v Trstu, a občni zbori delničarjev tega društva se ne bodo več obdržavali v Trstu, marveč na Dunajn. Buffalo Bill v Ljubljanf. — Buf- falo Bill je priredil v sredo v Ljubljani dve predstavi. Vsake teh predstav se je udelez'lo kakih 9000 oseb. Iz Ljabljane je odpotoyal Buffilo Bill v Zagreb. Pre- vozni 8troäki cirkasa BufTdlo Bill iz Trsta v Ljubljano so znašali 9306 K, od Ljubljane v Zagreb pa 9000 K. Občnl zbor „Slovenske Matice". — V sredo zvečer (16. t. m.) se je vršil v veliki dvorani „Mest.nega doma" v Ljubljani XLII. redni občni zbor „Slov. Matice". Udeiežilo se ga je 50 članov. Predsedoval je zboru predsednik, dež. šolski nadzornik, Fran Levee ki je v 8vojem govoru izrazil veselje, da se je jelo v Matici živeje gibati ter pozival V8e, da bi äli z združenimi močmi naprej. Tajnik E. Lsh je podal običajno poro- čilo o delovanju „Malice" v zadnjem leta. Iz blagajnikovega poročila posnamemo da ima „Matica" 117.128 K 53 vin. imetja, v tem je hiša cenjena na 55.474 K 80 v. Doneski letnikov so zrasli 11.816 K, dr- žava je dala subvencije 1000 K ; stroški za društvene knjige znaäajo za preteklo leto 15.124 K, upravni stroški 2087 K ; primanjkljaj letnih dohodkov so pokrile obresti glavnic v znesku 2427 K 09 vin. in čisti dohodki hiše v znesku 2117 K 24 v. „Matica" ima tudi v oskrbi Jarčič- Tomšičevo ustanovo v zneska 8658 K 88 vin. in Anton Knezovo astanovo v znesku 73.329 K 67 vin. „Slov. Matica" bo odsloj izdajsla tadi vsako leto po jedno hrvatsko knjigo. Ker je bilo pa v doaedanjih pravilih določeno, da ima „Slov. Matica" namen izdajati le alovenske primerne knjige, so se na tem občnem zboru pravila nekoliko spremenila, tako, bode smela „Matica" izdajati tudi hrvat- ske knjige. Notar Hadovernik je predlagal, naj bi se pravila tudi v tem spremenila, da bi imela „Slov. Mati ca" odslej le 20 odbornikov in naj bi ti stanovali vsi v Ljubljani. Ta predlog pa je padel. K zadnji točki vsporeda „Nasveti", se ja oglaBil ravnatelj dr. Požar. V znesenih beBedah e pro9lavljal jubilarja Josipa Stritarja, češ, da je započel v slo- venski književnosti novo dobo; z njim je zavela po poljanah naše književnosti pomlad. hreden je bil vpliv Stritarjev, večji nego Vodnikov ali tadi velikega Prešerna; vzbadil je v mladih duhovih ogenj navdašonja, Cigar plameni še danes niso pogasnili. Kot pesnik, kritik in estetik je Stritar probujal slovenski narod ; učil je slovensko mladino ljubiti poezije, slo- vensko domovino, slovanstvo. Sedaj se vrača iz tujine na rodna tla. Večerni soj ma že ozarja pot življenja. Kaj naj ma d;'i domovina, ki jo je toli ljubil? Siromašna je, a nekaj ima in mu lahko da — ljubezen. To ljubezen Stritar za- služi kot eden prvih mož slovenske do- movine. Zito mu zakliče: slava! in pred- laga, naj „Siovenska Matica" imenuje Jos. Stritarja častnim članom. Občni zbor je predlogu z odobravanjem pritrdil. Nato je predsednik zaključil občni zbor. — Volitve na občnem zbDru so imelo sle- deči izid. Oldanih je bilo 95 glasovnic s 712 veljavnimi glasovi. Prejeli so pa in so za dobo štirih let izvolj^ni v odbor gg.: dr. Fr. Ilešič in dr. Fr. Zbašnik po 714 glasov : Fr. Orožen in dr. J. Šlebin- ger po 713; R. Perušek 712; Fr. Levcc in dr. J. Tominäek po 711 ; J. Kostanjevec 710, dr. I. Tavcar 675 in dr. Gruden 446. Na dve leti je izvoljen Ant. Koblur s 417 glasovi. 1. splošna avstrijska zadruga strojevodjev na Diinaju. — Namen tej zadrugi-je, strojevodjem dati podpore, ako so brez kake službo, ali so bolni. Daj« podpore tudi udovarn in sirotam po umrlem strojevodju. lzplača mrtvasöi- no, ako umre strojevodja ali njegova soproga. — To društvo zaatopa ga brez- plačno v vseh pravnih zadevah in po- sreduje, da brezposleni strojevodja dobi kako službo. Ta zadruga obstoji že 11 let in je razširjena po celi Avätriji. — Njena glavnica je narastla že na K 1,054.434 92, mrlvaščine je izplačala K 228.145, podpore je dala K 71-24004. Kdor želi natančneje pojasnila dobiti, naj se obrne do načelnika za Goriški okraj g. R. Bilowitzky, na tržaški cesti b. ät. 76. „Jadraiiska banka" in 5% rtisko državno posoji o iz leta 190« — Pri „Jadranski banki" v Trstu se je podpi- salo 2,400.000 kron 5% rmkega držav- nega posojila iz leta 1906, in sicar večinoma v 6 do 12 mesecev vezanih kosih. Hud vihar s točo v Pragi in v praški okolici. — V sredo popoludne okolo 3. ure je razsajala po Pragi in praški okolici hada nevihta, in padalaje tadi debela toča, ki je napravila pniv veliko škodo. Dežja je bilo toliko, da je pritekla voda v podzemska stanovanja, jz katerih so morali prebiyalci zbažati. Gelo v cerkev sv. Henrika je prišlo to- liko vode, da so morali Ijadje, ki so se nahajali takrat v nji, stopiti na cerkvene klopi ter tarn čakati, dokler ni voda odtekla. Ziiatua udeležba ju^oslovauskih narodov pri pos'odnjem vp'sovanju ua 5% rusko državno posojllo pri „Žlvnosteuskl banki — V kakšni meri so se jagoslovanski narodi v Avstriji zanimali za novo 6% rasko državno posojilo, spričuje najboljäe izkaz „Živno- stenske banke" pri kateri se je vpisalo celih 28 milijonov kron, in sicer samo pri dunajski podružnici 16 milijonov K, in sicer samo pri dunajski podružnici 16 milijonov kron, med temi je 34% veza- nih komadov (Sperrslücke), to so taki, katerih se gotov čas ne sme prodati. Ce uvažujemo, da je dnnajska podružnica „Živnostenske banke" edini izmed veli- kib slovenskih denarnih zavodov, ki ima svoj sedež na Danaju in ki je v najži- vahnejäi ?,vezi s celim slovanskim jagom in sicer ne le z denarnimi zavodi temveč tudi z največjimi kapitalisti, tedaj prav lahko izračunamo, koliko od ogromne vpisane svote odpade na slovanski jug. Strela vdari'a v Košutov mov- zelej. — V cetrtek je v Badimpešti vda- rila strela v movzolej, katerega naprav- ljajo Madjari znanema pok. puatarju Alojziju Košutu. Strela je podrla in raz- trežčila tri velikanske kamne,3,od katerih je vsaki tehtal 25 kvintalov. Pri ti priliki je bil jeden delavec ubit in jeden težko ranjen. Škodo cenijo na 80.000 K. Mcsto iiapadeno od levov. — Neko pismo, ki ga je ,.Daily Express" prejel od svojega poročevalca iz Blan- lyre v srednji Afriki, pripovedujejo na- stopno : Tolpa lačnih levov je priäla do blizo „mesta" Horumo — bilo jih je vsaj 15 do 20. Bilo je že temno, ko so levi najprej napadli dva črnc*, ki sta äla po potu zunaj pravega mesta. Enega so levi raztrgali, drugi je vbežal ter letel na vladno poslopje. Tamkaj postav- Ijena straža ni hotela verjeti, kar je črnec pripovedoval ; ali ko sta se še razgovarjala, so S3 levi, ki so vsled krvi raztrganega človeka postili äe basneji, pridrvili po glavni ulici. Prodrli so na tla tri može, pripadajoče straži, preden so isti zamogli prijeli za orožje in črnci, ki je bil vbežal, so levi tudi raztrgali. četrtega črnca, ki je vtekel v notranje prostore poslopja, ata zaaledovala ' dva leva, ga dohitela in raztrgaln. Pred neko kočo se je igral neki otrok, lev ga je ubil s svojo taco in ko je obapan* mati priäla detetu na ponoö, je lev raz- trgal äe njo. Pozoeje so levi amirili äi tri drage črnce. Rtzaa t-3^t so l^vri taz- trgali äe rnnog) konj, in ve<5 givej'? živine ter so potem š-3 dolgo leUli p^ j mostnih ulicih, d^žim si s^ prebiva'ci J utrdili v svojih koČah. Nekolika örnciv [ je zbežalo na svoje čolne tor veslali po reki navdol, prenočili so pa na vodi. „Mesto" Horumo leži. tik takozvane Elephant Marsh Reserve, v kateri je bilo v minolemlela še okola petJesetj slonov. ----- ------ I Skrb vsake gospo- I dfnje je posvečena I družinski blaginjil I Kathrelnerjeva I Kneippova I sladna kava I |e po Kathreinerjevem nafinu «vo- 1 jepa proizvajanja okusna, zdravju I v prospeh in pocenl, ima torej neprecen- I Ijive prednosti za vsako gospodinjstvol I Poudarjajte pri nakupovanju I izrcčno imc Kathreiner In zahte- I vajte le izvirne zavoje z varst- ^^ *% veno znamko župnik Kneipp. Qm VIKT. TOFFOLI velikQ zolopa oljhi- nega olja iz naju- godnejih ftrojev. Gorica, via Teatro štev. 20 Gorica, v.Seminario štev. 10 Olje jediluo 36 kr. lit. „ line.]«* 40 „ „ „ bolje 44 „ „ „ dalmat. 48 ,, „ „ istrsko 56 ,, M „ corfii 50 „ ,, „ bari (50 „ „ ,. luce a 70 „ „ ,, nizza 80 „ „ „ najüüiMe 1 gl. „ Priporoča dalje pristno in zajamčeno olje v vrčih. Postrežbfl noinošfeneia. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicast.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deŽeli svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angcio, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Pctrolcj v zaboju. Sladkor raznc vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prvc in druge vrste, namreč ob '/a kilainqd (Miega funta. Testenine iz tvornice ZnideršiC & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina i/. Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. OBČNI ZBOR „OKRAJNE POSOJILNICE V BOVCU" bode 27. maja 1906, t. j. §L ® ^ ® v nedeljo ob 4. uri popoldne $j$ ' $j$ $L v gostilni pri fiuberju ® ^ Y & ® DINEVNI RED: 1. Potrjenje računa za I. 1905 f%L @ $L 2. lz\?olite\? načelstva in nadzorstva f^ $L K obilni vdeležbi vabi društvenike NAČELSTVO. Zapomni si da mi imaš /^\r i ir I i/^TV/T A "\Ta prinesti samo „ \J -L X W±Y-LtL±\I smodčični papir in zavitke in ne daj se zapeljati po podobno izgledajočih imitacijah slabe kakovosti. Goriška zveza i;ospo(larskih zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini St. 9. i r'skrbuje odom „Centralne posojilnice" \ Gorici in drogih pridruženih zadrug -o Goriškem: Modro galico 98/99% pu K 64 50 q ; žveplo I. vrste 85,95 finopo i{ ig-— q — V zalegi ima : Superfosfat I4|16 % po K. 530 q; Supcifosfat 12/14% ;o K 5'— q; Tcmasova žlindra 14/16% to K 5— q; Rndeca sol po K 7.30 q. Kohinjska sol po K 201— q ; K!*jno vapno 40% po K 231— q. Zadnje iroje je v rcčah po 50 kg. C ria za mcdro galico volja samo za blago, kclikor ga ima še na razpolago; vsleu t< gu naj se požurijo ni, ki misjijo še naročiti. 1. Prpliu slQvenshi optiftar v Gorici ulica Vetturini 3, priporoča č. duhovšcini in sl.občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sieer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške toplomerje, da- ljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila inpoprave in >L"^k pošilja na dom. ^^%< RniSll#il **»P°llli11.ia,1te sc o vsaki j nUJCtlM: priiiki „šolskepa doma". ' „N9R0DNB TISKflRNfl" ::: ü üorici, ulica Vetturinj št. 9::: \u je preskrbljena z povsem n o v i m i j \>^i frkami, okraski in finiiii papirjem, ^'fi\ '?,0$$h.s ter more prevzeti vsa v ti- ^M&l &$?'}??-, skarsko stroko spa- r^H^c ^iTf^i>T^'/>, dajoča dela a'^T^^-T^ TISKA: „Gorico" oo Vabila oooo Brošure ooo Diplome oo Pubotnice o Sprejeinnice , Plakate ooo j itd. itd. ^ oo „Pr. list" oooo Cenike ooo Račune oo Vizitnice o Rač.sklepe . Jedilne liste r, ooo Etikete ^ itd. itd. Zagotavlja točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki od na- vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska po tako nizkih cenah, da se ne boji ...... nikake konkurence ...... flnton luonou Pečenfto Gorica priporo&i svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin jz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva »j)raz(h-oJ€ iz slovcčc ooške »Meščanskc pi- vovame«, in domačemra žganja I. vrsto v steklonicah, kojoga pristnost se jamči. Zaloga ledu katcroga se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naproj. Cene zmerne. Postrežba poš- tena in točna. m m m m m m