štev. 20.
1'oituina plačana v gotovini.
Ljubljana, dne 19. maja 1926.
Leto VUI.
Kmet, delavec In obrtnik nai bodo narodu vodniki
Izhaja »»ako sredo. Naročnina
za celo leto Din 30'— za po! leta , IV-za inc z emst.o za celo leto Din Jfr-lnstrail po larlfu • Pls menim vprašanjem na! se priloži znamko za od govor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Kmetski list
Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke".
Vsakdo uživaj vse sadov« svojega dela In marlilvoitll
Rokopisi se ne vračajo - Plača ln toH se v Ljubljani. — Ured-niitvo In uppava Je v Ljubljani v Kolodvorski ulici Hei. 7. - Telefon inter. št. 50«. - Račun pri poti. čekovnem w vodu St U.Md o.
Novi tooji.
V noči od petka na soboto — od 14. na 15. maja — se je v Beogradu vršila zgodovinska seja narodne skupščine, katere izid bo imel za našo najbližjo bodočnost zaenkrat še nedogleden pomen.
Če bi mi živeli v urejenih razmerah, bi se bila zadeva, ki so jo obravnavali v kritični noči v Beogradu, rešila čisto normalno. Zgodi se namreč tudi v drugih državah, da se kdo polakomni državnega denarja ali da poskuša s podkupovanjem doseči ugodne uspehe za svoj žep. Če se pa taka stvar izve, pride pač pred sodišče ali pred parlament, in kjer imajo sodniki in parlamentarci le še količkaj čuta za čast in pravico, izrečejo na krat k č svojo sodbo in obsodbe in krivca doleti zaslužena kazen. Nato pa deluje parlament nemoteno in neovirano dalje.
Pri nas pa ni tako. Že leta in leta se je govorilo in pisalo, da si dovoljuje srn ministrskega predsednika g. Rade Pašič stvari, kakor jih nebena državna uprava trpeti ne more. Posameznih grehov Ra-deta Pašiča ne bomo naštevali, ker so itak večinoma znani. Kljub vsemu govorjenju in dokazovanju Rade Pašičevih afer pa se ni do najnovejšega časa nihče našel v parlamentu, ki bi se bil upal proti temu gospodu javno nastopiti in z njegovimi aferami temeljito obračunati.
To se zdi na prvi hip neverjetno, pa je vendar resnično. Zato pa je tudi zanimivo pojasnilo, zakaj ni nihče proti Radetu Pašiču nasto-pil.
Kakor smo že omenili, je Rade Pašič sin ministrskega predsednika Nikole Pašiča. Nikola Pašic pa je bil .do najnovejšega časa neomejen gespodar in vodja radikalne stranke, a radikalna stranka, zlasti pa ožja okolica Pašičeva je bila tista moč, brez katere ali celo proti kateri se ni dalo vladati. Da bi se b\\ dvignil kdo iz radikalne stranke proti Radetu Pašiču, je bilo izključeno.. ker bi bila vsakogar za-[ dela neizprosna jeza Radetovega očeta. Še manj pa je mogel opraviti proti Radetu kak opozicijona-«lec, kajti opozicijonalnega predloga proti Radetu ožja Pašičeva oko-, lica ne bi bila nikdar pustila na glasovanje, oziroma bi ga bila dala prav gotovo preglasovati! Tako je šla torej stvar naprej in Rade Pašič je lepo mirno nadaljeval svoje I »državotvorno« delo. Položaj v parlamentu pa je bil tak, da so imeli radikali vedno pripravljeno kakšno stranko v rezervi, da jim je pri-
Štefan Radič,
predsednik Hrvatske Seijačke Stranke in vodja kmetskega pokreta v naši državi.
šla na pomoč, če bi jih slučajno zapustil kakšen zaveznik.
Precej drugače pa se je stvar zasukala, ko je prišel v parlament in v vlado Stjepan Radič. Mi smo že večkrat povedali, da radikali s sklepanjem »sporazuma« niso imeli resnih namenov. Nekateri že, pa ne vsi! Oni so pač računali, da je Radičeva stranka taka kakor je večina drugih, to je, da bo zadovoljna, če bo dobila nekaj pridobitev za svoje volilce, dočim bodo držali oni sami državne vajeti v svojih rokah. Z drugimi besedami, radikali so računali, da bodo radičevce z ministrskimi stolčki kupili, sami pa bodo delali, kar bodo hoteli. Radičevci so končno pristali tudi na tak sporazum, češ, počakajmo, da vidimo, kako bo, dasiravno so jako dobro poznali navade radikalnih voditeljev. Kolikor dalje pa so sedeli skupaj z radikali v vladi in prav od blizu kontrolirali njihovo delovanje, toliko bolj so spoznavali, da tako ne gre dalje in da se morajo ali radikali sami spametovati in sami iz svoje srede iztrebiti nepoštenost ali pa se bodo morali radičevci odločno postaviti po ro-
bu stvarem, kakršne so uganjali radikali v vladi in izven nje, pa magari gre pri tem »sporazum« rakom žvižgat. Kajti, da bi pod zaščito »sporazuma«: Rade Pašič še nadalje po svoji volji gospodaril po državnih blagajnah, to je bilo radi-čevcem nemogoče mirno prenašati.
Lepo priložnost za odločen nastop proti diktaturi obeh Pašičev, očeta in sina, je dal spor med Ra-detom Pašičem in in zetom drugega radikalnega veljaka Ljube Jovanovica. Očitki, ki jih je Ljuba Jovanovic javno izrekel na naslov starega Pašiča, so bili tako hudi, da se je moral boj dobojevati do konca. Nikola Pašič je sicer poskušal z vsemi mogočimi sredstvi radikalne poslance in druge ugledne radikale ukrotiti, da bi mu pomagali proti Jovanoviču in da bi ves smrad »potlačil«, toda napad je bil prehud in polagoma je stari Pašič omagal. Izzval je sicer vladno krizo v nadi, da bo prišlo do volitev in da bo dobil na ta način čas, toda vladna kriza ga je vrgla s predsedniškega mesta. Poskusil je znova preko svojega naslednika Uzuno-viča obnoviti zvezo z radičevci, da
bi si zagotovil njihovo pomoč, toda za prikrivanje korupcije radičevci niso sklenili sporazuma! In tako je prišlo, do česar je moralo priti: Na odločilni seji v noči od petka na soboto je radikalna stranka skupaj z Nikolo Pašičem vred s svojim poskusom, braniti korupcijo, podlegla, ker so radičevci kot en mož skupno l ostalo opozicijo glasovali proti korupciij! V boju s Pašičem je ostal zaenkrat zmagovalec Stjepan Radič! To je zgodovinski pomen one seje, ki je ustvarila v naši notranji politiki pričetek novega položaja.
Rekli smo, da boj proti korupciji in njenim glavnim branilcem še ni dobojevan. Kar se je zgodilo v noči od petka na soboto, je bil le prvi spopad. Temu spopadu jih bo sledilo še mnogo, kajti eni del radikalov, ki gre na slepo vero s Pašičem. ima še vedno jako veliko moč! Na kakšen način in s kakšnimi sredstvi se bo boj proti korupciji v državni upravi nadaljeval, tega danes ne more nihče prerokovati.
S svojim možatim nastopom proti enemu delu radikalov je pa Radič s svojimi tovariši vred sijajno ovrgel trditev naših nasprotnikov, da mu gre samo za ministrske stolčke. Radičevski ministri z ministrom Pucljem vred so glasovali »proti«, čeprav nihče od njih ni mogel vedeti že naprej, ali bo po tem glasovanju še kdo izmed njih mogel ostati minister ali ne! S svojim glasovanjem so dokazali, da jim ni tpliko za ministrsko čast, ampak da jim je glavna stvar red in poštenje v državni upravi, brez katerega ni mogoče zadovoljiti ljudskih želj in potreb. To glasovanje je tudi za radikale in zlasti za Pašiča oster opomin, naj ne poskuša več riniti z glavo skozi zid!
Druga važna posledica zgodovinskega glasovanja je razkol v radikalni stranki. Iz radikalne stranke je izstopil Ljuba Jovanovic z 10 poslanci. Kako se bo notranji boj v radikalnih vrstah končal, ie danes nemogoče prerokovati. Gotovo pa je, da je moč radikalne stranke in ž njo vred tudi moč Nikole Pašiča zelo omajana. Omajana moč radikalne stranke pa zelo zmanjšuje vrednost njenega zavezništva. Zato bo morala radikalna stranka kreniti na nova pota, brez korupcije. ali pa bo propadla.
Trdno pa stoji v tem viharju hrvaška in ž njo združena slovenska kmečka stranka. Ali v vladi — ali trenotno izven vlade, to je konečno postranska stvar, glavno je pač, da smo in ostanemo složni, ker potem tudi uspehi ne bodo izostali.
Prevrat nai Polj-
Nobena ideja in nobena mžmisei ni zmagala brez žrtev, ^m
Poljaki imajo za seboj žalostno Izgodovino. Več stoletij je imel poljski narod, ki šteje danes nad 30 milijonov ljudi, svojo lastno mogočno državo, ki je pa pred dvesto leti začela tako propadati, da so si jo tekom časa njeni sosedje začeli kar na lepem med seboj deliti. Poljska je postala plen Rusije, Nemčije in Avstrije (Galicije).
Čeprav pa so bili razdeljeni na tri države, poljski rodoljubi niso nikdar nehali misliti na Obnovitev svoje državne samostojnosti. Njihove stoletne želje je uresničila mirovna konferenca v Parizu, ki je 1. 1918 zopet obnovila poljsko državo in ji dala obliko republike. Toda meje, ki so jih začrtali novi poljski državi v Parizu, so bile nadvse nesrečne.
Velika nezgoda za novo Poljsko je bila, da je popolnoma odrezana od morja. Druga nezgoda za Poljake je, da mejijo na Nemčijo, tretja pa, da mejijo na sovjetsko Rusijo.
Nemška meja brani Poljakom izvažati žito v Nemčijo. Z Nemci žive Poljaki v hudem sovraštvu zaradi Šlezije, ki so jo Poljaki Nemcem vzeli. Brez izvoza poljskih pridelkov pa Poljska ne more živeti, ker je poljedelska država. Na drugi strani pa zopet poljska industrija ne more nikamor prodajati svojih izdelkov, ker ji zapira pot na vzhod sovjetska Rusija, z nemško industrijo pa Poljaki sploli ne morejo konkurirati. Pred vojno je imela poljska industrija odprto pot po celi Rusiji tja do Japonske in Kitajske, danes pa vsega tega ni.
Poljska je torej navezana edino sama na sebe, če hoče živeti. Ker
je dežela bogata in rodovitna, bi se razmere mogoče polagoma izboljšale, če bi Poljska živela s svojimi sosedi v miru. Miru pa Poljska ne pozna, ker jo imajo zapad neevropske države popolnoma v svoji oblasti. Francija in Anglija smatrata Poljsko za svojo prvo črto v bodočem boju z Rusijo in če se Poljaki nočejo zameriti francoskim in angleškim kapitalistom, se morajo vedno in vedno oboroževati.
Oboroževanje pa stane denar, ki ga Poljska nima. Zaradi ogromnih izdatkov za armado je na Poljskem zavladala strahovita gospodarska kriza in uboštvo raste , od dne do dne. Lačen želodec pa je še vedno bil oče vseh revolucij. Tudi na Poljskem niso bili več daleč od socialne revolucije in nevarnost je bila velika, da dobe premoč boljše-viki in oni krogi, ki so prepričani, da se je masi Poljakov pod Rusijo godilo stokrat bolje kakor sedaj, ' o imajo lastno državo.
Te nevarnosti so se pa zavedali tudi Angleži. Ti hočejo za vsako ceno držati Poljake na vrvici, da bi jim pomagali ob svojem času proti Rusom. Na svcjo stran so dobili na Poljskem jako popularnega maršala Pilsudskega, ki je strupen sovražnik Rusije. S pomočjo nekaterih generalov in njemu udanih vojakov in z angleško denarno podporo je maršal Pilsudski izvršil pretekli teden državni udar in se sam proglasil za gospodarja Poljske. Vlada in parlament sta morala iti, a če se še kdaj vrne kakšen parlament, bo le slepo orodje v rokah diktatorja, ki bo vladal na Poljskem pod zaščito angleškega velekapitala proti Rusiji.
Velikanska zmaga Hrvatska Seijačke Stranke pri občinskih volitvah v Dalmaciji.
Vsa hrvatska Dalmacija za Radiča. Dosedaj znani izidi.
Šibenik: radičevci 20, blok zem-ljoradnikov, delavcev in demokratov 17, Hrvatska pučka stranka 4.
Dubrovnik: radičevci 17, hrvatski republikanci 0, delavci in kmetje 2, demokrati 3, radikali 7, sam. demokrati 1, neodvisni Hrvatje 3.
Kašiel Lukšič: radičevci 13, udruženje demokratov in radikalov 4.
Benkovac: radikali 14, radičevci 13, sam. demokrati 5, zemljo-radniki 1.
lmolski: radičevci dve tretjini vseh mandatov.
Kašiel Sučurac: radičevci 10, ostali 7.
Trilj: radičevci 1532, Hrvatska pučka stranka 156, radikali 78, sam. demokrati 253 glasov.
Muč: radičevci 19, sam. demokrati 4, demokrati 1, Djokoš 1.
Lečevina: radičevci 1101 glas, vsi drugi 304 glasove.
Komiža: kmetsko delavski blok 1, radičevci 9, ostali 4.
Omiš: radičevci 19, radikali 2, liudska stranka 3.
Šali: radičevci 14, radikali 3.
Vis: delavci in kmetje 2, radikali in seljačka stranka 16, meščanski blok 2, Hrvatska seliač-ka stranka 4, demokrati 1.
Jttas&rae politične
»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/8, pošlje vsakemu naročniku »Kmetskega lista« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!
Rogaška Slatina, najbolj renomi-rano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, želodčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cone. Zahtevajte prospekte?
»Pod zlimano marelo.« Tako se glasi naslov uvodnega članka, ki ga je bil napisal za Domovino narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. »Zlimana marela je po mnenju dr. Žerjava zveza med radikali in radičevci, ki je zato dr. Žerjavu silno neprijetna, ker pod to marelo zanj ni nič več prostora. Tako mimogrede bodi povedano, da je enkrat že tudi dr. Žerjav z radikali zlimal neko vladno marelo, ki pa jo je bil Radič temeljito raztrgal, tako da sedi in čaka danes dr. Žerjav pod raztrgano marelo, Pucelj in Radič pa sedita vsaj pod zlimano, da ne dežuje po njima. Dobro zaflikana streha je še vedno boljša kakor raztrgan Pribičevič-Žerjavov hlev.
Pod hrvaško komando. Tudi to je jako priljubljeno agitacijsko geslo proti nam, da vpijeta dr. Korošec in dr. Žerjav v svojih listih, kakor za stavo, češ, da hočemo mi spraviti Slovence pod hrvaško komando. Ker je žalibog v Sloveniji še vedno mnogo ljudi, ki slepo verjamejo vsako budalost, če le stoji tiskana v »Jutru« ali pa v Slovencu«, je treba tem ljudem "vedno in vedno pripovedovati, da je naša »Slovenska kmečka stranka popolnoma samosvoja stranka, kakor pove to že njeno ime. Naša stranka se imenuje Slovenskav, ker obsega samo slovenske in v Sloveniji živeče ljudi in ne sili nikamor na Hrvatsko ali pa celo v Srbijo. Res pa je, da je naša »Slov. kmetska stranka« tesno zvezana s Hrvatsko seijačke stranko« in ko bo prišlo do »Srbske seijačke stranke«, bo zvezana tudi s to! Take zveze pa nam ravno Žerjav in Korošec ne moreta zameriti, kajti Žerjav s Pribičevičem ni samo zvezan, ampak je le en majhen del Pribičevičeve stranke — in Prihi-čevic je na Hrvatskem rojen Srb! — dr. Korošec in njegova SLS pa je zopet le del katoliške organizacije, ki nastopa na Hrvatskem pod imenom »Hrvatska pučka stranka . Zato mi res ne vidimo vzroka, zakaj se slovenski kmetje pri vsej svoji neodvisnosti ne bi smeli družiti in vezati s hrvaškimi s srbskimi kmeti, da z združeno silo lahko prej dosežemo to, kot vsi želimo, namreč zmago naše skupne kmečke misli, ki bo tudi slovenskemu kmetu omogočila človeka vredno in dostojno življenje.
Kaj vedo kmetje, »Jutro« pa ne. Danes živi v Sloveniji na tisoče kmetov, ki dobro vedo, da je Stjepan Radič visoko izobražen človek. Prav mnogo kmetov je, ki vedo, da ie bil Radič eden najboljših učencev glasovitega učenjaka in sedanjega predsednika češke republike Masaryka. Jako mnogo jih je tudi, ki vedo, da je Radič z izvrstnim uspehom dokončal svetovnoznano visoko politično šolo v Parizu, iz katere je že izšla dolga vrsta naj-odličnejših francoskih politikov. — »Jutrovi« ljudje, ki pravijo, da so »inteligentk, pa vsega tega ne vedo, kajti če bi to vedeli, ne bi skoro
dan za dnem ponavljali bedastoče, da je Radič obetal kmetom državo bi "ez davkov! Nočemo nikakor trditi, da je Radič najbolj pameten in učen človek na svetu, ampak za tako trapastega, kakor ga hoče našim ljudem naslikati slavno »Jutro«, ga le ni treba imeti, sicer bi moralo biti pol milijona Hrvatov, ki stoje neomajno za Radičem, tudi brez vsake pameti!
Kaj je dosegel dr. Žerjav m Slovenijo? V svoji »Domovini« razglaša dr. Žerjav, da »Radič, Pucelj in Korošec za Slovenijo niso nič dosegli.« Kar se tiče ministra Puclja, ne bomo slavili njegovih pridobitev, ker jih je že brez vsake samohvale naštel v svojih znanih člankih »Iz Radičeve torbe«. Vprašali pa bi dr. Žerjava: »Kaj pa je on dosegel za Slovenijo s svojo bedasto politiko?« — Ko je bila na vladi SDS, se je preganjalo vse učitelje, ki niso hoteli slepo trobiti v njegov hripavi rog — ali je imel kaj od tega preganjanja slovenski kmet? Dobil je tu in itam kakšno podporo za Sokola — ali je imel kaj od tega slovenski kmet? Denar, ki se steka iz Slovenije v bolniško blagajno, je spravil v Zagreb — ali je imel kaj od tega slovenski kmet? Slovenski jezik proglaša dr. Žerjav v pismu na vnanjega ministra dr. Ninčiča za dialekt (narečje) — ali. ima od takega hlapčevstva "m klecepla-stva kaj slovenski kmet? Pod njegovo vlado so se odigravali jako čudni dogodki v Trbovljah in tekla je kri, ki še .danes ni oprana pred sodiščem — ali imata od takih del kaj koristi slovenski ikmet in delavec? To in nič drugega naj narn razloži dr. Žerjav v svojem časopisju, potem bomo pa govorili naprej!
Bedasta razvada. Velik del' slo- , venskega časopisja se ne more otresti neumne razvade, da skuša vplivati politično na svoje bralce s tem, da poroča namenoma napačno, koliko ljudi je bilo na tem ali na onem shodu. Po -Slovencu« je na Koroščevih shodih vedno na
tisoče r ljudi, po Jutru« pa nobe-*** nega. Po Jutru je zopet na Žer-javovih shodih na tisoče« ljudi, po »Slovencu« pa nobenega! Mi smo takega poročanja odkritosrčno veseli, ker bodo ljudje vsaj toliko prej nehali verjeti enemu in drugemu! Svoje pristaše in somišljenike pa prosimo, naj nam poročajo o shodih itd. vedno strogo objektivno in resnično. Če pride na kakšen sestanek le en sam človek — dobro je, prišel je eden, ki bo v svoji vasi govoril dalje in to je že uspeli. Če jih pride 5 ali 10, — tudi dobro, bilo jih je pač pet ali deset, ki bodo oznanjali naše misli naprej. Uspeh ni samo v visokih številkah. Uspeh je v malem, podrobnem delu! Zlagane ali "pretirane številke pa naravnost škodujejo, kajti ljudje, ki so bili sami na kakšnem shodu, navadno ne molče, ampak govore dalje in naši kmetje imajo to dobro, lastnost, da
jar* Kmet, misli z lastno glavo! ^L P / " _ 5
enemu kmetu, ki je bil kje zraven, stokrat več verjamejo kakor vsem časopisnim poročilom. Zato se hočemo mi v našem lastnem interesu držati stroge objektivnosti in resničnosti, drugi naj se pa lažejo dalje po svoji stari navadi.
Po shodih. Po Žerjavovem ^hodu: »Kaj nam je pa prinesel iz Beograda dr. Žerjav?« — »Toliko kakor dr. Korošec!« — Po Koros-čevem shodu: »Kaj nam je pa prinesel iz Beograda dr. Korošec?«
—	»Toliko kakor dr. Žerjav!
Bodite pripravljeni! Politični
položaj se razvija tako, da nikakor ni izključeno, da pride v bližnji bodočnosti do novih volitev. Za volitve pa moramo biti pripravljeni. Mi vemo, da je na kmetih sedaj mnogo dela, toda ob nedeljah in praznikih se le najde kakšna ura tudi za politično delo, zlasti če gre za naše lastno delo! Ne zamudite torej nobene prilike in kjer le morete, zasukajte pogovor na politiko in delajte za svojo »Slovensko kmetsko stranko! Ustanavljajte, kjerkoli morete, krajevne politične organizacije! Vsa potrebna navodila daje tajništvo »Slovenske kmetske stranke«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Ne pozabite tega naslova! Širite in agiti-rajte povsod za »Kmetski lislt«. Vsak naročnik je nov bojevnik v naših vrstah l Pa še nekaj. Mi ne vemo, kdo bo vodil volitve. Ni izključeno, da jih bodo vodili ljudje, katerim postava ni posebno sveta in zato kakšno nasilje ni izključeno. Pri zadnjih volitvah pa smo videli, kaj pomeni orožnik v slovenski	Zato povejte ljudem že sedaj, dokler je Še čas, da v času volitev orožnik v hiši ni nobena sramota! Kdor ni ničesar zakrivil, temu tudi orožnik nič ne more, preiskuje pa po višjem nalogu lahko kolikor hoče! To ni sramotno, če se pri kom zaradi politike vodi hišna preiskava! Potem razložite ljudem, naj ostanejo lepo mirni in zvesti svojemu političnemu prepričanju, pa če župani, okrajni glavarji in orožniki na višje povelje še tako na ljudi pritiskajo! Oni morajo tako delati, če jim je tako ukazano, ni pa na svetu ne boga ne vraga, ki bi mogel neodvisnim kmetom pred volilnimi skrinjami diktirati in ukazovati, kam naj svoje kroglice spuščajo! Na to opozorite ljudi na vsakem sestanku, da se ne bodo dali v odločilnem trenotku — od nobene strani begati ali preplašiti!
»Hop-hop-stranka«. To je najnovejša iznajdba nekih štajerskih eselesarjev, s katero hočejo pikati in zbadati Slovensko kmetsko stranko. Toda v svetem pismu stoji zapisano, da je treba prej izdreti bruno iz lastnega očesa, predno se spodtikaš nad pezdirjem v tujem očesu. Če kdo zasluži naziv »hop-hop« stranka, ga zasluži naša dič-na SLS. Ko je za časa srbsko-tur-ške vojske »Slovenec« nekoliko ugodno pisal za Srbe, že je skočil dr. Korošec — hop-hop! — in .energično preprečil »veleizdajo«. L, 1918 pa je Korošec zopet skočil
—	hop-hop! — in je postal h nekdaj navdušenega Avstrijca goreč
Jugoslovan (Jugoslovanski.
klub, »Jugoslovanska« tiskarna). Ko pa je videl, da z »jugoslovan-stvom« v Beogradu ni več, je zopet poskočil — hop-hop! — in postal čez noč zaveden Slovenec. Tako je dr. Korošec hop-hopal od monar-hizma na republikanstvo in zopet na monarhijo in od radikalnega so-cijalizma na branilca in zagovornika veleposestev itd. Njegov klub pa je v parlamentu kar v isti sapi hop-hopnil od interpelacije proti izvozu živine na interpelacijo za izvoz živine! Svetovni mojster v hop-hopanju naj torej nikar hop-hopa-nja ne očita drugim!
Še se gode čudeži. »Jutro« in »Slovenec« imata navado, da vsak Radičev korak in vsako njegovo besedo tolmačita kot 'kapitulacijo«. Enkrat »kapitulira« Radič pred Pašičem, enkrat pred radikali, enkrat pred centralizmom, sploh, Radič vedno »kapitulira«. Zato smo trdno pričakovali, da bosta omenjena slovenska lista tucfi glasovanje radičevcev proti Pašiču in proti korupciji označila za »kapitulacijo« Radiča pred Pašičem! A čuda golemoga — topot Radič v »Jutru« in »Slovencu« ni »kapituliral«!
Ni fako, ampak drugače. Dr. Korošec je izjavil v Beogradu, da ministrski predsednik Uzunovič njega zato ni povabil za vstop v vlado, ker da je nasprotnik Slovencev. To pa ne drži. Ministrski predsednik Uzunovič ni nasprotnik Slovencev, pač pa utegne biti res, da on in radikali sploh, kakor tudi vse druge stranke v parlamentu ne morejo eselesarjev. Slovenstvo še ni istovetno s pri-padništvom k SLS in tudi nikoli ne bo.
Zanimivo imenovanje. Volitve za trgovsko zbornico so razpisane. Zanimivo je, da kot zastopnik ljubljanske mestne občine ni imenovan eden izmed dosedanjih gg. gerentov, ampak g. okrajni glavar dr. Senekovič, ki je že enkrat bil komisar na ljubljanskem magistratu.
Potrjena izvolitev. Za predsednika ljubljanske trgovske zbornice je bil izvoljen pri zadnjih volitvah g. Ivan Jelačin ml., veletr-govec v Ljubljani. Ministrstvo je njegovo izvolitev potrdilo.
Zopei »kapitulacija«. Po znanem glasovanju v razpravi o korupciji, kjer so glasovali radičevci proii vladi, je vlada odstopila. Kralj pa vladne ostavke ni sprejel in je naročil Uzunoviču, naj sestavi vlado morebiti s pomočjo kake druge stranke. Uzunovič se je nato začel pogajati z Davido-vičevimi demokraii. Pogajanja pa niso imela uspeha. Tako je bil Uzunovič prisiljen pričeti zopet pogajanja z radičevci. Ta pogajanja so se končala tako, da se je stara koalicija (zveza) med radikali in radičevci ponovila. Na zahtevo radikalov pa je izstopil iz vlade minister Pavle Radič. To popuščanje radičevcev označujejo nam nasprotni, zlasti slovenski listi kot »kapitulacijo«. Pa temu ni tako. Kar so napravili radičevci, ni »kapitulacija«, ampak je umik. Boj, o katerem govorimo na drugem mestu, je namreč po-
doben dvoboju med radikali in radičevci. Pri dvoboju pa se gre za napad in umik. Radič je na zadnjem glasovanju radikale napadel in jim zadal težak udarec. Po udarcu pa dvobojevnik od-skoči nazaj in se umakne, da odbije morebitni napad svojega nasprotnika in' da se sam pripravi za nov naskok. Tak umik pa ni nobena »kapitulacija«, ampak je le priprava za nadaljevanje boja.
Dr. Korošec se jezi. Pri zadnji krizi so se vzbudile samostojnim demokratom in eselesarjem stare želje po vstopu v vlado. Zerja-vovci so računali, da se jih bo usmilil Pašič in da bo obnovil zvezo, znano pod imenom PP
Poziv.
Na podlagi sklepa Glavnega odbora na seji dne 9. maja 1926 sklicujem
redni letni občni zbor
Zveze društev kmetskih fantov in deklet, ki se vrši v nedeljo, dne 30. maja 1926 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Otvoritev.
2.	Verificiranje delegatov.
3.	Poročilo predsednika.
4.	Poročilo tajnikov.
5.	Poročilo blagajnika.
6.	Poročila delegatov.
7.	Volitev novega odbora.
8.	Volitev novega nadzorstva.
9.	Morebitni predlogi. 10. Slučajnosti.
Svoje posebne predloge morajo predložiti društva pismeno. Zvezi najkasneje do 23. t. m. Vsako društvo kmetskih fantov in deklet je dolžno poslati na Zvezin občni zbor svoj delegate, katerim naj izstavi pismena pooblastila.
V	Ljubljani, 12. maja 1926.
Predsednik.
Stranje nad Kamnikom. Sestanek kraj. org. bo v nedeljo dne 30. maja ob 11. uri dopoldne. Poroča tov. Prepeluh.
V	Gozdu nad Kamnikom se vrši shod slovenske kmetske stranke v nedeljo dne 30. maja ob 3. uri pop. Poroča tov. Prepeluh.
V	Kapljivasi bo zborovanje krajevne organizacije v ponedeljek, dne 24. maja ob 3. uri pop. pri tov. Vodetu.
Lesce. Okrajni odbor Slov. kmetske stranke za Radovljiški okraj razpisuje za dan 23. maja, t. j. na binkoštno nedeljo, občni zbor z dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo strankinega zastopnika iz Ljubljane. 3. Volitev odbora. 4. Razni sklepi, predlogi potreb okraja. 5. Slučajnosti. — Občni zbor se vrši v gostilni Legat v Lescah ob 3. uri popoldne. Ker je občni zboT zelo važen, naj se ga vsi udeleže. — Iv, Afjrnan, t, č, predsednik,
. \
vlada. Dr. Korošec se je pa zanašal, da bodo njega povabili, naj vstopi v vlado. Zgodilo pa se ni ne eno in ne drugo in dr. Žerjav in dr. Korošec morata zopet ponižno čakati pred vrati. Zgodilo se je torej tako, kakor smo mi vedno napovedovali, da namreč za vstop v vlado ne prideta v poštev niti dr. Korošec, niti dr. Žerjav. »Jutro« in »Domovina« popolnoma zastonj tolažita svoje pristaše z namigavanjem, da bo Žerjav kmalu zopet minister in da bo potem vse dobro. Potrtost pa, ki je vladala v ljubljanskih krogih SLS, ko so zvedeli, da dr. Korošec zopet ni prišel v vlado, je bila pa naravnost strahovita.
Konjice. Okrajna organizacija za okraj Konjice sklicuje za dne 24. maja 1926 ob 10. uri predpol-dan (na Binkoštni pondeljek) v gostilni »Merkša« v Konjicah shod zaupnikov »Slovenske kmetske stranke«. Vabljene so vse krajevne organizacije in obvezani so priti vsi predsedniki, podpredsedniki, tajniki, blagajniki in po možnosti tudi odborniki. Kdor pomotoma vabila slučajno ni dobil, dobi pred zborovanjem pri predsedniku stranke. Na tem shodu bo padla važna odločitev.
—	Franjo Svikaršič, predsednik. •
V Oreliovlju je bil pretekli četrtek zelo dobro obiskan shod slovenske kmetske stranke. Kljub temu, da je veljala ta lepa vasica do zadnjega kot eselesarska trdnjava, so možje in fantje napolnili zboro-valne prostore in z največjo pazljivostjo sledili poročilu tov. Mrav-ljeta, ki je do potankosti orisal političen in gospodarski položaj ter obrazložil bistvo in pomen politike vobče, zlasti pa politiko slovenske kmetske stranke. Vsi so odločno odobravali delo naše in hrvatske kmečke stranke, ki ravno v tem času bije orjaški boj proti korupciji. ' Spoznanje v celem Orehovlju je tako, da je brezdelje poslancev SLS naravnost zločin nad Slovenci.
—	Isti dan popoldne se je vršil shod tudi na Primskovem. Poleg naših starih pristašev so se udeležili tudi mnogi drugi in napolnili hišo. Zlasti se je opazilo mnogo mladih • fantov, ki so z velikim zanimanjem poslušali govor tov. Mravljeta. Enodušno je bilo prepričanje, da mora v sedanjem času slovenska politika korakati skupno s hrvatsko in da je pot, po kateri hodi slovenska kmetska stranka, edino prava.
Tržišče pri Rog. Slatini! Dne 16. t. m. se je vršil pri tov. Beno Madi-le shod okrajne organizacije. Slov. kmet. str., kateremu je predsedoval tov. Kunej. Prvi. je govoril tov. dr. Mauro Gros, zdravnik, v hrvatskem jeziku o seljački politiki Štefana Radiča, za njim pa tov. R. Bende o političnem položaju in razmerah v Sloveniji. Po shodu je bila prosta zabava v prisrčnem in prijfh telj&kem razpoloženju,
Shodi in razne prireditve.
4	Razširjajmo misel zedinjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta !
Pri Sv. Katarini pri Rog. Slatini
se vrši velik shod Slovenske kmetske stranke v nedeljo, dne 13. junija pri tov. Antonu Kamenšek ob 2. uri pop. Govorita tov. dr. Mauro Gros in Bende. Bližnje kraj. organizacije naj se polnoštevilno udeleže.
Sv. Martin pri Vurbergu. V nedeljo dne 16. t. m. se je vršil pri nas shod Slov. kmet. stranke. Shod je vodil tov. Gojčič. Tov. dr. Rosina je govoril o agrarni reformi in o agrarnih zajednicah, tov. Lipovšek pa o političnem položaju. Udeležba
m zanimanje za izvajanja govornikov je pokazala, da se tudi mi zavedamo, kje je naše mesto in kako pot mora nastopiti vse podeželsko ljudstvo, da pride do svojih pravic.
Obrež. — Prostovoljno gasilno društvo v Obrežu pri Središču priredi v nedeljo, dne 30. maja t. 1. v Vrbančič-Vavpotičevefn gaju veliko veselico s srečolovbm in prosto zabavo. Ker je čisti dobiček namenjen za odplačilo dolga od nabavljene brizgalne, se z ozirom na blagi namen prireditve vabi celo okrožje k najštevilnejši udeležbi.
Dopisi.
štajersko..
Videm pri Krškem. Malokdaj beremo kaj iz našega kraja in oprostite mi, g. urednik, da Vas tudi topot nadlegujem. Moram pa kot zaveden kmet odgovoriti na pisavo »Slov. gospodarja', ki piše dne 6. maja t. l.,»da se v Sloveniji vsako leto zapije 400 milijonov dinarjev na alkoholnih pijačah.« Škoda, da nam »Slov. gospodar« ne pove, kdo ta denar zapije! Ali morebiti kmet in delavec, ki oba tako sijajno zaslužita? Kako je dalje to, da je še toliko vina neprodanega? Mogoče zapijejo gotovi ljudje toliko denarja na šampanjcu in na dragih likerjih, toda teh pijač kmetje in delavci navadno ne vživajo! Dalje prinaša isti list v svoji prilogi slike kmečkih stranišč, vodnjakov in hiš in pravi, da je vse to nezdravo. Tudi mi vemo to, da je boljše stanovati v lepih hišah kakor v bornih kmečkih bajtah, ampak lepih hiš in vil kmetje ne zmoremo. To prizna tudi »Slov. gospodar«, ko pravi, da je denarja malo in da je treba počakati na boljše čase. Dobro tako, gospoda, toda čemu imate pa potem 20 poslancev? Ali naj še mi tako čakamo kakor poslanci SLS? Na Zaloški cesti v Ljubljani so ese-lesarii natanko pokazali, kako skrbijo za boljše čase! Zato pravim, da boljše ne bo prej, dokler ne bodo vladali kmetje in delavci. — Zaveden kmet.
Iz ptujskega okraja. — Davčna praksa. Davčna praksa se menda nikjer ne izvaja na tak način kakor v našem okraju. Ta čudni način izvajanja davčne prakse daje ljudem povod za silno zabavljanje proti sedanji yladi, češ sedanja vlada je kriva vseh nepravilnosti. Tudi agitatorji nam nasprotnih strank huj-skajo ljudi v tem smislu, kajti nepoučeni ljudje ne vedo, da te prak-, se ni toliko kriva vlada kakor pa njeni tukajšnji davčni organi, ki ne znajo davka pravično razdeliti. So med nami davčni obvezanci, ki sploh nimajo nobenih rednih in stalnih dohodkov, pa so neprimerno visoko obdavčeni, dočim plačujejo nekateri ljudje z mnogo večjimi dohodki neznatne davke. So pa tudi nekateri, ki kljub dohodkom niso obdavčeni. To pa povzroča veliko nezadovoljnost in hudo kri med ljudmi. Če bi 'bil vsak svojim dohodkom primerno in pravilno obdavčen, bi se razbremenili oni, ki danes plačujejo preveč in kričanje bi se znatno poleglo. Poznam
wmm
človeka, ki ima 1250 Din dohodkov mesečno, pa plačuje 250 Din mesečno davka, poznam pa tudi ljudi, ki imajo po dvakrat toliko dohodkov, pa plačujejo komaj po 40 do 50 Din mesečno! Lani se je izvozilo iz našega okraja silno mnogo sadja. Kmetje, ki so blago poceni prodali, so bili občutno obdavčeni, toda prekupci, ki so mnogo več z lahkoto zaslužili, so pa ušli! Stara davčna garda je danes že do kraja izkoriščena in bo kmalu omagala. Neki vinski trgovec, ki je prodal nad 150 vagonov vina, je bil obdavčen le za 70 vagonov, mali kmetje pa morajo prijaviti zadnjo kapljico. Gospodar, ki ima najemnike, ali pa kmet, ki ima živino, ne more nič prikriti. Kljub temu pa se kmečke napovedi ne vpoštevajo, ampak se jim meri davek po napovedih znanih davčnih »zaupnikov«. Če napo-veš 1000 Din dohodka, te obdavčijo za 20.000, prizivi pa navadno nič ne pomagajo, če sploh pridejo na svoje mesto. Navaden rezultat pa je še večji davek. Zato prevladuje pri nas splošna želja, naj pridejo k nam hrvaški ali pa srbski davčni uradniki. V tem smo si že vsi edini. In dokler ne bo izenačenja davkov, ne bo bolje. —r.
Z dežele. Nam nasprotno časopisje vedno toži in nas pomiluje, češ kako malo nas je bilo na občnem zboru v Cebu. Gospodom iz »Jutrove« dežele povemo, da bi nas prišlo na tisoče, če bi imeli le polovico toliko denarja, kolikor ga razmečejo gospodje za njihove shode in sestanke in za Domovino«, ki prihaja v vsako hišo zastonj. Naša stranka ni stranka bankirjev in veletrgovcev, da bi delegatom lahko plačevala voznino in še po 100 Din dnevnice. Naši kmetje, delavci in obrtniki ne razpolagajo s toliko denarja, da bi se lahko po svoji volji vozili po železnici, ker to že vsakega precej občutno zadene. Naše revščine pa so največ krivi oni čifuti , ki iz našega moziga sesajo denar, da delajo potem ž njim proti!judsko politiko. Taki bedaki pa na deželi še tudi nismo, da bi vse verjeli, kar piše in laže bankirska Domovina . Ta list naj tudi Žerjava pošteno prekrtači, če hoče pisati resnico. Za enkrat ali dvakrat na dan pa je tudi ^Domovina« na deželi le dobra, saj veste, kaj mislim.	*
Črna. Dne 16. t. m. so se vršile pri nas občinske volitve. Pri tej priliki so Črniani pokazali, da se dajo izvesti občinske volitve tudi brez tistega ogabnega osebnega boja po časopisih. Samo klerikalci so
! napravili pritožbo proti listi gospodarske stranke, katero je podpirala tudi naša slov. kmetska stranka in to zaradi tega, ker je podpisalo •listo nekaj kmetov brez izrečnega 'dovoljenja farovža — ker pa ima j laž kratke noge — je tudi to spodletelo. Rezultat je sledeči: gosp. stranka 80 glasov 4 odbornike (1 SKS), soc. str. 361 glasov 17 odbornikov (napredovali za 1 od zadnjih volitev) in SLS 98 glasov 4 odbornike (nazadovali za pet odbornikov) prej 9. — (Z izidom volitev so vsi zadovoljni razen SLS.) Vo-livnih upravičencev je bilo 827, od tega se je udeležilo volitev 539 volivcev.
Orla vas. Mlado, toda ponosno je društvo kmetskih fantov in deklet Zimzelen v Orli vasi, tam v div-nolepi in prijazni Savinjski dolini. Še ni tako dolgo, odkar se je to društvo porodilo, vendar že jako požrtvovalno deluje. Po svoji starosti še — otrok v zibelki — ima koj cd svojega početka krutega sovražnika: sam klerikalizem si brusi jezik in zobe, da bi ga onemogočil in pohrustal, ako bi se naši vrli fantje in brhka dekleta le dali enostavno pozcbati cd njih. Toda, hvala Bogu, da temu ni tako. Začetek društva je vzniknil in vzklil iz mladih, poštenih src naših pridnih fan-tov-junakov in marljivih vzor-de-klet, zategadelj niti najmanj ne dvomimo, da bi mu mogla bivša es-elesariia do živega. — Zeleni se, »Zimzelen«, ker fantje in dekleta prilivajo mu skrbno; kmalu iz nežne rastlinice — mogočno bo drevo: družabnosti, omike in napredka! Mi vstajamo; zavist je vaša in strah!
Kranjsko.
Z Gorenjskega. Zadnjo nedeljo je kazala cela Gorenjska gospodar-sko-stanovski značaj. Na treh krajih so se vršile važne gospodarske in stanovske prireditve. V Lescah je delavstvo razvilo svoj prapor, v Ljubnem se je vršilo obrtno zborovanje in v Zasipu pri Bledu je bil strogo gospodarski razgovor kmetov. Udeležila sta se ga tudi ravnatelj Zveze slov. zadrug g. Fran Trček in Ivan Ažman iz Hraš. Nad 30 zavednih kmetov iz Podho-ma, Gcrij in Zasipa je pazno sledilo izvajanjem obeh poročevalcev. Udeležil se je tudi g. Jan iz Pod-homa,.ki se je z gospodarsko stvarnim govorom udeležil razprave. Soglasno je bila nato ustanovljena sirarska zadruga. Zgradila si bo takoj svoj dom v Podhomu pri Bledu. Novi zadrugi načeluje naš vrli tov. Gole iz Zasipa. Poleg njega so v odboru sami odlični možje, negle-de na strankarsko pripadnost, med temi tudi g. Jan. Priglasili so se požrtvovalni kmetje, ki so pripravljeni darovati svet za stavbo. Vsa čast našim vrlim Gorenjcem. Takoj za tem se je ustanovila Strojna za-d ruga v Zasipu, ki hoče že nakup-ljene stroje postaviti na zadružni temelj in si tudi nove nabaviti. Potreba je prisilila, da si moramo gospodarsko sami pomagati in osamosvojiti. Ob 2. uri pop. sta se tov. Ažman in Trček odpeljala v Boh. Bistrico, kjer sta ustanovila osrednjo sirarsko zadrugo za radovlji-
ški okraj s sedežem v Boh. Bistrici. Določile so se enotne cene siru za cel okraj. Sklenilo se je nabaviti tudi varstveno znamko, zakonito zavarovano, za bohinjski sir. Osrednja sirarska zadruga se udeleži letošnjega velesejma sama z bohinjskim sirom. Nobena druga zadruga, ki ne bo včlanjena v osrednji sirarski zadrugi, ne bo smela nositi bohinjskega imena. S tem je zagotovljena gorenjskemu sirarstvu lepša bodočnost po zaslugi naših vrlih gorenjskih kmetov in ravnateljstva Zveze slov. zadrug. V nedeljo se je vršila tudi seja mlekarskega društoa za Slovenijo. Tako je bilo preteklo nedeljo več mejnikov vsajenih, ki bodo, ako Bog da, že v najkrajši bodočnosti pokazali korist za naše gospodarske panoge na Gorenjskem.
Tomišelj. (Izpod Krima.) V starodavnih časih so se mučili naši pradedje daleč po svetu, kjer so služili krajcarje za preživljanje. Danes pa se mučimo mi z onimi strankami, ki se borijo za svoje žepe in različne svoje udobnosti. Dragi tovariši in kmetje slovenske kmetske stranke, kaj smo mi naredili prevzvišenemu škofu? Nič. In vendar nas ižanski eselesarji zmerjajo, blatijo, obrekujejo in opravljajo kot zblaznele tercijalke. Mislijo, da bodo po nas hodili, toda ne, tega ni bilo in ne bo! Mnogo smo poskusili doma in po svetu, v vojski in miru in živimo danes pošteno življenje, zato pa tudi ne pustimo, da bi eselesarska gospoda našo politiko vodila. Klepetajo, da so naši poslanci zvfšaln davke. Mi imamo enega poslanca, pa vprašamo: zakaj pa ni 20 eselesarskih poslancev davka znižalo? Kaj pa delajo v Beogradu? Zakaj pa pustijo davke zvišavati? Jasno je, da je krivo, ako so se davki zvišali, 20 klerikalnih poslancev in ne en naš kmetski poslanec. Mi pa dobro vemo, da je naš poslanec Pucelj davke znižal in sicer se po njegovi zaslugi invalidske in komorske do-kJade pri dohodnini ne računajo. Mislimo, da se bodo klerikalci kmalu naveličali kričati, kakor turški paša, ki so ga naši hrabri ižan-ci pošteno premikastili.
Lipnica pri Kamni gorici. Pomislite čudo. K nam je prišel zelo lepo rejen gosp>od. Rekli so, da je to sam g. Dolfe Ribnikar, ki neizrečeno ljubijo kmete, zlasti tistega, ki da kroglico za SDS. Govori se, da bi lahko postal vsak kmet lepo okrogel, ako obljubi še za prihodnjič zvestobo do groba SDS. Da, mi kmetje in delavci dobro vemo, da se redi nekaj gospodov od laži in farbarije na račun kmetskega ljudstva, toda poskrbeli bomo, da se mošnjički, ki so vsled demokratar-ske politične brezpomembnosti v' nevarnosti, popolnoma zadrgnejo, s tem, da bomo dali kroglice Slovenski kmetski stranki. Vaši, g. Ribnikar. pa peške od zelenih limon. Kar se tiče sirarskega doma v Ribnem, pa mi bolje vemo, kdo ga je omogoči^ kot pa Vi.
Iz Zg. Šiške se nam poroča o velikem napredku, in sicer: Občinska pota v blatu, nova šola pa v plevelu. Našemu občinskemu starešin-
Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti!
5
zcl.jnu v odlikovanje za občinske zasluge. — Več občanov.
Lesce. Dne 13. maja se je vršilo licencovanje bikov iz 12 občin okraja. S ponosom lahko zre živinorejski odbor na delo zadnjih let, ki se je podvojilo, lahko rečemo, poče-tvorilo pod vodstvom neumorno delavnega srezkega ekonoma g. Šusti-ča, kakor tudi živinozdr. Zevnika in odbora. Prava redkost je bil bik g. Severina Rozmana iz Otoka, ki je dosegel 29 točk pri starosti 2 leti in en četrt in ki tehta 625 kg. Okraj je lahko ponosen, ker s tem je podana vsaka možnost za zboljšanje živinoreje. Izplačale so se tudi lepe nagrade. Podrobno poročilo prihodnjič.
Iz obrtniških krogov. Zveza obrt-časno proglasijo omenjeni prostor ni h zadrug v Ljubljani je razposlala za občinski Plevelni gaje, vse es-jpred nedavnim časom dopise raz-dcesarje pa priporočamo' Macafi- j nim obrtnim društvom po deželi
stvu svetujemo, da razpiše nagrado l za dobro in zajamčeno kaljivo se-[ me za novo šolsko poslopje, ki bi ga seveda posejali v blato na obein-iskih potih, katero bi v tem obilem blatu zraslo do jeseni v mogočno stavbo; ako pa na to resno ne računajo, jih prosimo, da blagovolijo ukreniti tako, da se blato z občinskih potov odstrani in pride namesto njega gramc-z, kakor se je to vsako leto dogajalo, ko so bili še kmetje v občinskem starešinstvu No, pa sedaj upamo, da bo tudi to šla, počasi, saj imamo strokovnjake v odseku za občinske ceste. Da res napredujemo, se vidi tudi iz tega, da se niti zemljišče, ki je namenjeno za šolsko stavbo, ne da v najem, da bi se obdelalo. Zato priporočamo našim občinskim očetom, da za
da se bližajo volitve v obrtno zbornico. Potrebno je, da se obrtništvo zavzame za to važno obrtno inštitu-cijo, katera edina bi bila danes varovalka obrtnega stanu, a glej kaj se je zopet pripetilo, mesto da bi pozvala obrtna društva in druge obrtne skupine naj se posvetujejo glede kandidatov ter naj po svojih zaupnikih (delegatih) priporočajo, oziroma izvolijo kandidate in namestnike, je ona kar določila brez vednosti drugih nekatere kandidate in namestnike, kateri gotovo pri-jajo le nekaterim ljubljanskim gospodom. Gospodje v Ljubljani vedo da je velikanska večina obrtništva na deželi. Vendar si upajo iz Ljubljane diktirati na deželo. To morajo vedeti, da kar je enkrat predlaganega, skoro gotovo ostane. Tudi s samopomočjo so se zagnali z vso silo med podeželsko obrtništvo. Res pametno! Samo kdo
bi največ vlekel iz naših žuljev. Obrtnik na deželi že itak težko zmaguje svoje vsakdanje potrebščine ter nazadnje še te stroške, nad katerimi bi bili zopet oni ljudje varuhi, katere bi predlagali gotovi ljubljanski gospodje. Gospodje, to je diktat, ki ga odločno odklanjamo. — Podeželski obrtnik.
Grušova. Zaradi dopisa v št. 17 Kmet. lista«, ki je očividno dobro zadel, se zaganja pod naslovom »Iz Pesniške doline« neki »skriti opazovalec« odn. Grušovski čuk v št. 19 »Domovine« v osebe, ki s tem dopisom niso v nikaki zvezi. Vidi pa se tudi iz dopisa, da mu ni glavni namen, da zagovarja »Domovine ampak, da lopne po tistih, katere smatra, da so mu nevarni. Vendar pa sem zadovoljen, da je našel moj dopis tak odziv in celo v verzih, ki izdajajo pesnika, ki mu je struna počila.
Izjava.
Ker ima/o vesii v »Slovencu«, »Jutru«, »Volksstimme« in drugih listih o nekaki moji izključitvi iz, »Slovenske kmetske stranke« prozoren namen, da begajo pri staše stranke in meni pokopujejo I ugled v javnosti in ker fe bedarije Tftoii\o po Sloveniji že skozi dva meseca, vz.javljam:
1.	Omenjene vesti so izmišljene in neresnične.
2.	Jaz sem med prvimi, ki je bil, je in bo vedno pristaš programa Slovenske kmetske stranke, na
! katerega sestavi sem sodeloval.
i 3. Izvajanju strankinega programa in statuta sem se posvetil z vsemi svojimi skromnimi močmi i ter sem za izvedbo takega p'ro-! grama vedno pripravljen sebe celega žrtvovati in če treba, dati iu~ i di življenje.
4.	Konsiatiram javno, da je v sltanki red, sloga in disciplina ter
I topla vzajemnost, ki bode načelne nasprotnike v oči.
5.	Dejstvo, da sem prošlo nede-Ijo (16. t. m.) govoril po naročilu
stranke v Tržišču pri Rog. Slatini, da govorim na binkoštni ponedeljek pri Sv. Martinu, 30. t. m. v Črni pri Prevaijah, 6. junija v Mariboru in 13. junija pri Sv. Katarini pri Rog. Slatini, je pač do-i kaz za ničevnost nasprotnih intrig, ki imajo edino namen, mojo malenkost v stranki in javnosti dbkrediiirati.
6.	Proti vsem ostalim intrigam zoper moje delovanje in osebo pa bom nastopil z vso brezobzirnostjo in osebnim obračunom.
• V Mariboru, 17. maja. 1926.
Roman Bende 1. r.,
eta' okrožnega tajništva in okrožnega odbora Slovenske kmetske stranke.
Važno za vodstva kopališč in letovišč. Zagrebški dnevnik Jutar-nji list«, ki je brez dvoma eden največjih in najbolj razširjenih listov v naši državi (dnevno se ga tiska okoli 30 tisoč izvodov!), je objavil pretekli teden poziv na vodstva vseh kopališč in letovišč v celi državi, pa tudi na občinska obla-stva in na vse ustanove, katerim je kaj ležeče na tujskem prometu, da ie pripravljen objavljati popolnoma brezplačno kratke opise letovišč in lepih pokrajin, zlasti slovenskih. Posebno dobrodošle so fotografije lepih in zanimivih krajev. Za fotografije se stroški tudi povrnejo. Najboljše so svetle fotografije (takozvane »Glanz'-fotografije). Upamo, da se bodo prizadeti krogi v Sloveniji te redke prilike v izdatni meri poslužili. Reklama za naše kraje v domačih slovenskih listih je siČer dobra, pomaga pa ne preveč, ker širni svet žalihog našega jezika ne zna! Omenjeni zagrebški list pa je razširjen po celi naši državi in na Hrvatskem in v Srbiji ga skoro ni kraja, kamor ne bi prihajal. Namen' reklame pa je v prvi vrsti ta, da zainteresiramo za naše kraje ljudi po drugih deželah, ne samo domačinov. Posebna reklama za posamezne hotele itd. seveda ni brezplačna, gotovo pa je lepo od Zagrebčanov, da so pripravljeni objavljati zastonj vsaj splošne opise naših krajev s slikami vred. V Sloveniji je vse polno zanimivih gradov, romantičnih cerkvic, industrijskih podjetij in pokrajin itd., ki jih na jugu naše države nikjer ne poznajo in zato želimo, da bi našel omenjeni poziv kolikor mogoče glasen odmev v Sloveniji. Naslov zagrebškega lista se glasi: »Jutarnji list«, Zagreb, Preradovičev trg. Dopisuje se lahko tudi slovenski. Čudimo se, da tega za slovenski tujski promet vendar zelo važnega poziva ni dosedaj omenil še noben slovenski listi.
V Ameriki so umrli: Oleveland. 0. — Dne 16. aprila je v Mt. Sinai bolnici preminula Mrs. Johana Krašovec. Dosegla je starost 48 let. Pokojna zapušča soproga, enega sina, dve sestri in enega brata. V Ameriki je bivala 28 let. Doma je bila iz vasi Podklanec, župnija Sodražica. Bila je članica SDZ. — Crested Butte, ' Colo. — Nemila smrt je 6. aprila pobrala Mrs. Ano Cetin,( rojeno Galovič. Stara ni bila še 30 let. Poleg soproga zapušča eno hčerko in enega sina. — Hib-bing, Minn. — V rudniku Webb Mine je 17. aprila postal žrtev nesreče rojak John Tur k. Padel je skozi neko luknjo'in je bil na mestu mrtev. Doma je bil blizu Kočevja. Za njim žalujejo soproga in dva sina. — East Helena, Mont. — Plučnici je podlegel 5. aprila Ste-ve Juričič, predsednik društva sv. Cirila in Metoda, KSKJ. — Doni-phan, Mo. — Dne 21. marca je preminula Mrs. Johana Suhadolnik, rojena Osenk. Stara je bila 47 let in doma z Vrhnike. Zapušča soproga, 2 sina in eno hčerko. — Cleveland, 0. — Dne 24. aprila je smrtno ponesrečil roiak Nikolaj Novak. Zgodaj zjutraj je bil na poti v cerkev, pa ga zadel tovorni avtomobil tako nesrečno, da je dobil smrtne poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je naslednji dan umrl. Star je bil 69 let. Za njim žalujeta soproga in hči. Bil je član (PSKJ in BHZ. — Lorain, 0. -i)ne 20. aprila je preminul rojak Joseph Vidic, doma iz Dul pri Gro-suplju. Star je bil 41 let in član JSKJ. Zapušča soprogo in enega sina.
Tedenski koledar.
Dnevi :
23.	maja: nedelja: Binkošti.
24.	maja ponedeljek: Bink. pond.
25.	maja: torek: Urban.
26.	maja: sreda: Filip Neri.
27.	maja: četrtek Filip S.
28.	maja: petek: Viljem.
29.	maja: sobota: Maksimiljan.
Sejmi :•
24.	maja: Nova vas na Blokah.
25.	maja: Št. Gothard, Mak gora, Mengeš, Podvelb, Svibno.
Valuta.
Dobi se:
za 1 dolar	56.70 Din
za 10 lir	208,— Din
za 1 avstr. šiling	8.— Din
za 100 čeških kron	168,— Din
za 100 franc frankov	173,— Din
za 100 švic. frankov	1100,— Din
za 1 zlato marko	13.50 Din
Novi perzijski šah. Novi perzijski šah Reza Khan Pehlevi, ki se je povspel od navadnega kozaka do diktatorja, je bil 25. aprila kronan za perzijskega šaha z vsem or-jentalskim sijajem. Odet v cesarski plašč je sedel na prestol in si sam postavil krono na glavo. Nato
je prebral kratek govor, kateremu so sledili govori raznih ministrov. Glavno mesto je v praznični obleki. Na tisoče ljudi je prišlo v Teheran iz vseh delov države in so prinesli s seboj dragocena darila, razglašen je bil tridnevni praznik. Reza Khan Pehlevi je že leta 1923 zahrepenel po cesarski kroni, ko je bil izbran za ministrskega predsednika. Izrekel se je za republiko. Zato pa je bilo treba državnega preobrata, ki je imel za posledico strmoglavljenje stare dinastije. Takoj nato pa je naznanil svoj namen postati šah. Stari šah Ah-med Kajar se je tačas nahajal v Parizu na letovišču. Ko je dobil sporočilo, da je odstavljen, je izdal naslednji oklic: »Jaz sem in ostanem pravi in ustavni vladar Perzije in čakam na uro, ko se bom yrnil v svojo deželo, da svojemu narodu še dalje sluzim.«
JT^ Kmet, ljubi zemljo in iti brani svoje pravice i IBt
Papirnati drobiž se ne sme več izdajati strankam. Ker je kovanega drobiža zdaj že dovolj in ker bo papirnati drobiž kmalu vzet iz prometa, je dne 1. maja t. 1. izdala Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani naslednjo okrožnico: Pošte morajo do preklica v neomejeni količini sprejemati od strank papirnati drobiž po 25, 50 in 100 par, ne smejo pa teh novča-nic več izdajati strankam, tudi tedaj ne, ako bi jih kdo zahteval. Namesto papirnatega drobiža po 25 par naj izdajajo pošte kovane novce po i0 in 5 par, dokler ne pride v promet kovani drobiž po 25 par.
Častno predsedništvo letošnjega ljubljanskega velesejma od 26. junija do 5. julija. Dne 7. t. m. se je vršil občni zbor Ljubljanskega velesejma, na katerem se je soglasno izvolilo za častnega predsednika gospoda dr. Ivan Krajača, ministra trgovine in industrije. — Nadalje se je izvolilo v častno predsedništvo gg. poljedelskega ministra Ivan Puclja, velikega župana ljubljanske oblasti dr. Vilko Baltiča, velikega župana mariborske oblasti dr. Otmar Pirkmayerja, predsednika gerentskega sveta Ljubljane dr. Dinko Puca in dvornega svetnika dr. Rudolf Marna. Upamo, da bo letošnja velesejmska prireditev, za katero vlada tolikanj, zanimanja, izpadla vsestransko dobro, tako moralno kot materijel-no.
Velika slavnost v Postojnski jami. Na binkoštno nedeljo 23. maja se bo vršila v svetovnoznani Por stojnski jami svečana otvoritev nove podzemske koncertne dvorane, ki ima prostora za nad 8000 oseb. Isti dan se tudi otvori za obiskovalce nova, najlepša jama na svetu, imenovana »Rajska jama« radi bajne lepote njenih blestečih se snež-nobelih kapnikov. Razsvetljena bo prvič z električno razsvetljavo.
Obisk postojnske jame za naše državljane. Italijanski generalni konzulat v Ljubljani nam sporoča: Povodom binkoštnih praznikov se bodo za obisk postojnske jame izdala na italijanskem generalnem konzulatu tekom celega tekočega tedna vsak dan od 9. do 12. dopoldne viza z znižano takso po 10 Din. Vizum bo izdan za tja in nazaj ter bo veljaven 8 dni. Po isti ceni, t. j. 10 Din za osebo, se bodo vidirali tudi skupni potni listi, ako se priglasi za vsako skupino najmanj pet oseb.
Konec angleškega generalnega štrajka. Velika generalna stavka angleškega delavstva se je končala pretekli teden s popolnim porazom delavstva. Angleški delavci so sicer pokazali svojo številno moč, ker je štrajkalo nad 4 milijone delavcev, vlada pa je pokazala svojo vladno moč, ki je neizmerno večja, tako da so delavci morali popustiti. Dosegli pa so angleški delavci uspeh, če so hoteli svoji vladi samo pokazati, koliko jih je, kajti tudi najmočnejša vlada ne bi mogla zmagati, če bi armada 4 milijonov ljudi sklenila proti vladi nastopiti z močnejšimi sredstvi. Generalni štrajk v takem obsegu je tudi za angleško vlado resen, opomin, naj strun ne napenja preveč.
Monarhisti v Nemčiji še vedno ne mirujejo, ampak vztrajno delajo na to, da bi se cesar Viljem zopet vrnil v Nemčijo in zasedel nemški cesarski prestol. Te dni so prišli na sled novim tajnim pripravam za državni prevrat v Nemčiji in policija je našla pri voditeljih priprav pisma, iz katerih je razvidno, da je bil s pripravami za prevrat v zvezi tudi Viljem sam.
Fašizem povsod. Najbolj znani so pri nas italijanski fašisti. To je zveza ljudi, ki pravijo, da hočejo dvigniti italijanski narod nad vse narode na svetu. Glavni cilj jim je po njihovih zatrdilih moč in veličina naroda in splošna zmaga narodnostne misli. Po italijanskem vzoru so ustanovili »fašistovske« organizacije tudi na Ogrskem, seveda pod ogrskim imenom (»probujajoči se Madžari« itd.). V najnovejšem času pa se širi »fašizem« tudi na Češkem, kjer pravi, da hoče nastopati proti Nemcem. V resnici pa je >moč in veličina naroda«, za katero se fašisti baje bojujejo, lažniva krinka, pod katero se skriva mednarodni velekapital, da obdrži ves svet še naprej pod svojo oblastjo in da vodi s pomočjo »fašistov« svoj boj proti »boljševikom«. Seveda je med fašisti vseh narodov mnogo zlasti mladih ljudi, ki res verjamejo na »moč in veličino naroda«, toda ti mladeniči so nepoučeni in zato verjamejo. V resnici so vsi fašizmi navadne velekapita-listične obrambene ali po potrebi tudi napadalne organizacije proti vsem, ki se bore proti velekapitalu in njegovim izrastkom.
Sokolsko društvo v Krškem priredi ob dvajsetletnici dne 20. junija t. 1. javno telovadbo združeno z ljudsko veselico. Sokolska, kakor tudi druga društva v Posavju se naprošajo, da to prireditev ovažujejo.
Davčne eksekucije. Finančna delegacija uradno objavlja, da izide v 44. številki Uradnega lista izkaz o eksekucijah, ki so se radi zaostalih direktnih davkov v Sloveniji izvršile v l. četrtletju 1926. Iz tega izkaza je razvidno, da se je mobilarna eksekucija začela v 10.396 primerih in nadaljevala do rubeža v 8168 primerih (= 78V2 % )• To relativno nenavadno visoko število rubežev je v zvezi s tem, da je nekaj davčnih uradov, med njimi Ljubljana mesto in Maribor, izvršilo rubeže za zaostanke, ki so bili zanje opomini vročeni že v IV. četrtletju 1925, .šele v I. četrtletju 1926. — Do prodaje pa je prišlo v 38 primerih (torej niti J/2 % od celokupnega števila rubežev). Zaostanki, radi katerih je prišlo do rubeža, so znašali okroglo 15 milijonov dinarjev, oni, ki so se mogli izterjati šele s prodajo, pa okroglo 110.000 dinarjev. — V imobilarni ekseku-ciji se je vknjižila zastavna pravica v 73 primerih za okroglo 1 milijon dinarjev. Dražbe nepremičnin so se izvršile v 75 primerih za okroglo 380.000 dinarjev zaostalih davkov. Vse te dražbe so se pa uvedle na predlog privatnih upnikov in je erar samo pristopil k dražbenemu postopanju; na predlog erarja samega se ni izvršila nobena dražba.
Vsi bivši vojaki svetovne vojne, ki stanujete v okrajih Celje, Slo-
venjgradec, Gomjigrad, pridite dne 5. julija 1926 v Šmartno ob Paki, kjer se bode odkril veličasten spomenik 63 vojnim žrtvam. Ta dan bode obenem tudi vojaški tabor, katerega priredi Zveza slov. vojakov iz svetovne vojne. Vsaka občina naj organizira bivše vojake ter že sedaj javite število udeležencev zaradi preskrbe podpisanemu odboru. — Odbor za vpostavitev spomenika v vojni padlim vojakom. — Šmartno ob Paki.
Smrt zadnjega turškega sultana. V San Remo je umrl preteklo nedeljo bivši sultan Mohamed VI. Zadela ga je kap. Po svetovni vojski ga je odstavil sedanji prezident Turčije Kemal paša. Sultan se je rešil na angleško ladjo in od tu pobegnil v Italijo, kjer si je kupil lepo vilo in udobno živel.
Dva samomora na en dan. V nedeljo 16. t. m. se je na ljubljanskem Gradu na nekem drevesu obesil 271etni Ivan Jager iz Maribora. — Našli so ga ob pol 3. popoldne še gorkega, vendar je bil vsak poskus oživiti ga zaman. Dne 12. t. m. je bil Jager v Mariboru aretiran radi suma tatvine, izkazala pa se je kmalu njegova nedolžnost, zato so ga izpustili. To je Jagra tako potrlo, da je že v soboto zvečer pravil ženi, da bi bilo najlepše, če umreta oba. Žena ni polagala nobene važnosti na njegovo govorjenje, misleč, da se šali. V nedeljo pa je Jager res izvršil samomor, gotovo v duševni zmedenosti. — V Gameljnah pa si je končala življenje Ljubljančanka Emilija Haring, stara 55 let. Harin-gova je šla popoldne na sprehod. Bila je že po poti nekako zmešana, ko pa je prišla v spremstvu svoje sestrične v bližino Save, se je z glasnim krikom pognala v savske valove, ki so jo odnesli neznano kam. Vsaka pomoč je bila izkl jučena. Trupla še niso našli.
Električna centrala pri Krškem. Zagrebška občina je izdelala načrte za veliko električno centralo na Savi pri Krškem, ki naj bi mesto Zagreb oskrbovala z električnim tokom. Občina je dobila tudi za to potrebno zakonito odobrenje od ljubljanske pokrajinske vlade. Ker so se nekateri proti temu pritožili, je končno imelo o stvari odločati pristojno ministrstvo. Prošnja je v Beogradu ležala nad šest mesecev. Kakor sedaj javljajo iz Beograda, bo poljedelsko ministrstvo dovolilo zagrebški občini koncesijo za gradbo te električne centrale. Zagrebška občina najame v to svrho v inozemstvu posojilo v znesku 250 milijonov dinarjev.
Vrelci usihajo. Spričo vedno bolj naraščajoče produkcije in konzulu a mineralnih olj postaja vedno bolj pereče vprašanje: kdaj bodo pač usahnili vsi oljnati vrelci na zemlji? 0 tem velevažnem problemu je imel nedavno v Oslu zelo zanimivo predavanje profesor geologije dr. Adolf Hc-el, ki se je bil baš vrnil s študijskega potovanja ob Kaspijskem jezeru, kamor ga je poslal neki na tamošnjih vrelcih inte-resirani norveški konzorcij. Dr. Hoel je mnenja, da utegne že v 20 letih nastopiti nevarnost,^ da bodo zaloge mineralnih olj izčrpane —
če bo' konzum naraščal kakor doslej (okr. 10 odstotkov na leto). Po njegovih podatkih, znašajo vse rezerve mineralnih olj na zemlji, kolikor jih je dczdaj na razpolago, okoli 8 milijard ton. Od tega odpade na Zedinjene države Severne Amerike in na Alasko 900 milijonov, na Rusijo prilično isto, na Perzijo in Mezopotamijo pa nekaj manj. Celotna svetovna produkcija olja je leta 1924. znašala 140 milijonov ton. Od te množine je producirala Severna Amerika 70 odstotkov, Mehika 13, Rusija 4 in pol in Perzija 3 odstotke. Ce bi ostal bodoči konzum na današnji višini, bi bili s svetovnimi zalogami mineralnih olj preskrbljeni še za kakih 60 let. Zedinjene države pa bodo izčrpane že v 15 letih! Vse to velja seveda . le, če se v tem ne najdejo novi, izdatni vrelci, in pa, če se ne posreči doseči bolj ekonomična izraba mineralnih ležišč. Kajti danes se more računati jedva s 25 odstotno izrabo oljnatih vrelcev.
Imenik glavnih in nadomesinih porotnikov za porotno zasedanje v Ljubljani, ki se prične 7. junija: A. Glavni porotniki: Meh-le Jožef, Paradišče-Grosuplje 1; Knez Andrej, Švica-Dobrova št. 22; Pavlic Anton, Podgorje št. 17; Peklaj Ivan, Podsmreka-Do-brova št. 44; Bitenc Jožef, Brod, Št. Vid št. 8; Kastelic Franc, Pre-bačevo-Hrastje št. 10; Logar Janko, Viševk-šenčur št. 1; Vrhovec Albin, Dragomer-Log št. 19; Le-ben Ivan, Horjul šl. 10; Šober Ivan, Škofja Loka št. 32; Lovše Valentin, Sp. Ribce-VV-j. vas -S*. 12; Perko Andrej, Zg. Šiška Štev. 29; Koselj Matevž, Sp. Lipnica-Lanovce št. 50; Geiger Konrad, Kranj ši. 158; Gorjanc Franc, Kranj št. 2; Florijančič Izidor, Dravlje-Zgornja Šiška št. 34; Hvala Janez, Dolganoga-Kresni-ce št. 7; Novak Jožef, Razore -Dobrova št. 6; Frelih Andrej, Brezje-Mošnje št. 71; Hladnik Anton, Dev. Marija v Polju šl. 3; de Gloria Anto., ml., Dol. Logatec št. 37; Bergant Ivan, Staraloka št. 200; Pogačnik Kajetan, Kamnik št. 18; Novak Anton, Štepanja vas-Dobrunje št. 25; Fock Maks, Kranj 169; Mejač Franc, Zalog-D. M. v Polju št. 14; Modic Josip, Vrbljene št. 4; BertornceJj Pavel, Sp. Domžale št. 55; Avsec Jožef, Zg. Kašelj-D. M. v Polju št. 22; Mencelj Mafija, Ig-Siudenec št. 25; Mošič Pavel, Kranjskagora št. 63; Korn Aleš, Kaplja vas štev. 21; Arhar Josip, Vižmarje-Št. Vid št. 20; Resman Jožef, Begunte šl.) 12; Zorman Metod, Ljubljana, Stari trg št. 32; Peterlin Miro, Krani št. 29. — Nadomestni porotniki: Gotzl Karol, Ljubljana, Židovska ulica št. 8; Kerbe Franc, Ljubljana, Dunajska cesta št. 14; Jančigaj Martin, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 8; Kavčič Jakob, Ljubliana, Gradišče št. 5; Jeločnik Viktor, Rožna dolina, cesta V., Vič št. 2; Beber Franc, Ljubljana, Sv. Martina cesta št. 50; Olup Josip, Ljubljana, Pod Trančo št. 1; Bahovec Ciril, Ljubljana, Metelkova ulica št. 3; Pe-ganov Ivan, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 20.
p
Naročajte in razširjajte »KMETIJSKO MATICO«! ^m.
Neurje v Italiji. Iz Italije poročajo o velikanskih vremenskih nezgodah. Porušeno je več mostov in cest. Na tisoče brzojavnih in telefonskih drogov je podrtih, tako, da je skoro ves promet onemogočen. Vode še vedno naraščajo in ljudstvo beži na varno.
Iz Rusije. Volga je narasla za 16 m nad navadno višino. Kakih 30.000 ljudi je moralo zapustiti svoje domove in se preseliti v varnejše kraje. Škoda se ceni na 10 milijonov zlatih rubljev.
Nesreča. Izginil je Ivan Vinko iz Jurovcev pri Št. Vidu nize Ptuja. Najbrže je utonil v Dravi.
Graditev započetih mostov v lanskem letu se bo letos nadaljevala. V to svrho je določen kredit 27 milijonov dinarjev.
Zrakoplovska nesreča. Na no-vosadskem letališču so preizkušali 5 novih avionov. Eden od njih je padel z 700 m višine na zemljo ter se popolnoma razbil. Izpod ruševin so izvlekli letalca poročnika Milana Brajkovica in mehanika Antona Briškega stras-no razmesarjena mrtva. Nesreča se je zgodila, ker se je zlomilo krilo.
Severni tečaj naše zemlje dosežen. Ta mesec je drzni ameriški avijatik Byrd preletel s svojim aparatom s Špicbergov čez neizmerna ledena polja na severni tečaj naše zemlje in se po 15 in polurni vožnji zopet vrnil na Špicberge. Byrd pripoveduje, da ni opazil suhe zemlje in nobenega živega bitja na tečaju. Na tla se ni spustil, vrgel je le iz geroplana na severni tečaj ameriško zastavo. Amerikanci so zelo ponosni, da je Američan prvi, ki je dosegel severni tečaj. Nekaj dni za amerikancem Bvrdom, pa so se napotili na isto pot znani raziskovalec Šved Amundsen z 14 spremljevalci na zračni ladji Norge. Nor-ge je plula iz Špicber gov čez severni tečaj proti rtiču Barrov v Severni Ameriki. Tri dni in noči so vozili preko neizmernih ledenih poljan in končno srečno dospeli na svoj cilj. Podrobnosti iz vožnje niso še znane, a tudi Amundsen sporoča, da ni življenja v večnem ledu na najsevernejši točki naše zemlje.
Goljufije upravitelja kaznilnice. V Lepo glav i je upravitelj kaznilnice dr. Šaban poneveril okrog 2 in pol milijona dinarjev, njegov knjigovodja Markovič pa 100.000 Din. Ko so knjigovodjo aretirali, je izjavil: Ako je smel moj šef krasti in avanzirati, zakaj ne bi kradel tudi jaz, ki imam otroke.« Oba so zaprli in čakata na sodbo.
Poletno porotno zasedanje v Mariboru, ki se bo pričelo že 7. junija, bo obsegalo sledeče slučaje: Marija Notersberg, umor; Franc Kajič, znani kompanjon justificiranega čiča, radi umora Rosenfelda; Er-nest List, tatvina; Maks Kovač, hudodelstvo proti nravnosti in znana carinska afera, v katero je zapletenih 12 obtožencev.
Gasilno društvo v Bohinjski Srednji vasi proslavi na Binkoštno nedeljo, dne 23. maja 1.1., 251etnico svojega obstoja. Bogat dnevni red prične ob 8. uri dop. s sprejemom gostov na kolodvoru. Popoldne bo velika vrtna veselica pod lipo pri
Blažu Hodniku v Srednji vasi. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Zdravnik morilec svojega pacienta. Začetkom aprila je umrl, kot smo poročali v Kolnu ugledni arhitekt Oberreuter v bolnici pod tako sumljivimi okoliščinami, da se je takoj domnevalo, da je moral biti namenoma zastrupljen. Preiskava je ugotovila, da je obiskoval Oberreuterja z bolnice njegov hišni zdravnik dr. Broe-cher, ki mu je dajal brez vednosti bolniških zdravnikov injekcije salvarsana. Dr. Broecher je in-Jjiciral usodepolnega dne svojemu pacijentu desetkratno dozo salversana vsled česar je arhitekt umrl. Takoj po njegovi smrti sta dr. Broecher in arhitektova soproga iz Koelna izginila. Na-daljna poizvedovanja so ugotovila, da je imel zdravnik z arhitektovo soprogo intimno razmerje. Zato ni bilo več dvoma o tem, da je usmrtil dr. Broecher Oberreuterja namenoma. Te dni sta bila dr. Broecher in gospa Oberreuter v Amsterdamu aretirana. Preiskava je ugotovila, da je nagovorila k zločinu zdravnika arhitektova soproga, da bi bila tako zaljubljenca spravila s poti neljubega jima soproga. Gospa Oberreuterjeva trdi, da je nagovorila zdravnika k umoru zato, ker je njen soprog z njo brutalno postopal.
Parizu grozi epidemija lepre. V Parizu se nahaja okrog 200 na lepri obolelih (gobavih) oseb. Samo malo od teh ljudi se zdravi v bolnici v Saint-Louis-u, drugi letajo okrog brez kontrole in nadzorstva sanitarnih oblasti. Bolezen so zanesli v Pariz za časa vojne črnci iz francoskih kolonij. Dasi se je doslej mislilo, da prenašajo to bolezen samo tro-pični insekti in se je izkazalo, da je to zmota, se francoske sanitarne oblasti ne zmenijo, da bi te ljudi internirale ter preprečile možnost infekcije.
Umetno jezero. Iz Kanade prihaja poročilo o namakalnem načrtu velikanske izmere, ki bo obširne pokrajine temeljito, spremenil. Izhodišče za ta načrt je dejstvo, da gladina Michiganskega jezera vsled številnih odvajalnih kanalov stalno pada in da imajo vsled tega odtoki malo vode. Več ladij se je na reki Sv. Lav-renca že ponesrečilo, ker so vsled nizke vode zadele na skalo v strugi itd. Inžener Campbell iz Toronta je več let potoval po krajih med Michiganskim jezerom in Hundsonovim zalivom in jih je študiral. Sedaj pravi, da bi bila rešilna možnost ta, da bi napravili nad Michiganskim jezerom umetno jezero iste velikosti, 62.000 km2, kot izenačevalni rezervoar. V tem jezeru naj se nabere voda onih rek, ki tečejo sedaj proti severu v Hudsonov zaliv. Stroški bi bili ogromni, 200 milijonov dolarjev, a bi vendar ne dosegali stroskov za gradnjo Panamskega kanala. Novo jezero bi prišlo v dobro tudi Niagar-skemu slapu in bi mu lahko odvzeli 600.000 konjskih, sil več kot mu jih morejo sedaj. 30 milijonov
prebivalcev bi dobilo po novem jezeru lahko boljše življenske pogoje.
Avtomobil brez šoferja. Eden od avtomobilov zunanjega ministrstva je povzročil te dni na zagoneten način nesrečo. Šofer se je ustavil pred neko gostilno ter si naročil kosilo. Avto je stal mirno pred vratmi. V trenutku pa, ko je izpil šofer črno kavo, je začul na svojo grozo, da se je avto odpeljal. Šofer je tekel za vozom čim najhitreje so ga nesle noge ter ga dohitel baš v trenutku, ko je povozil trafikanta Petra Jako-viča. Uvedena preiskava doslej še ni mogla ugotoviti na kak način se je mogel avtomobil brez šoferja odpeljati.
Zaslužena kazen ljubosumnega moža. Sluga Pierre Caraval v nekem malem francoskem mestu je velik pijanec in silno ljubosumen mož. Mučil je svojo ženico toliko časa, da je pobegnila k svojim starišem. Vse njegovo prigovarjanje, da bi se vrnila je bilo zaman. Te dni mu je rodila prvo dete. Svojega, moža o tem ni niti obvestila. Ko je to kljub temu izvedel, je hotel otroka videti, toda stariši njegove žene so mu pokazali vrata. To ga je tako razburilo, . da se je okrog polnoči vrnil, razbil okno in hotel v sobo udreti. Ker pa je bilo okno zamreženo je jel metati na posteljo svoje žene kamenje, končno pa je zlezel na streho, hoteč priti v hišo skozi dimnik. Pri tem pa je imel hudo smolo. V pijanosti je padel z vrha 7 metrov globokega dimnika na žerjavico v kaminu, kjer se je onesvestil in kjer so ga našli zjutraj močno pobitega in strahovito opečenega, tako da bo poškodbam najbrže podlegel.
PODLISTEK.
Blnkošti.
Posvetnemu človeku je ta praznik v najlepšem pomladnem cvetu dan čistega veselja, vernemu kristjanu slovesni spomin, ko je sv. Duh prišel nad apostole in je bila ustanovljena sv. Cerkev. Začelo se je veliko delo pokristjanjevanja narodov, ki je napravilo sedanjo kulturo krščanstva. Božja moč je edi-nila ljudi in omilila, deloma zbrisala velika socijalna in gospodarska vprašanja, na katerih so krvaveli ljudje.
Danes so začele stare rane na novo krvaveti. Vidimo, kak razloček je med bogatimi in revnimi, med tistimi, ki hočejo le uživati, in tistimi, ki so primorani za druge delati. Kdor ni sam okusil dela, bolezni in revščine, je ne more razumeti. Iz polnih miz in krasnih sob se ne vidi v zaduhle sobe in bajtar-ske koče. Oni visoki in bogati se kaj malo menijo za revščino in pomanjkanje trpinov. L. 1905 so šle neštete množice delavcev do carja Nikolaja II., da bi si od očka — batjuške — izprosili pomoč s podobami svetnikov v rokah. Sprejeli so jih s kroglami. Kje je danes ponosni car? Če bodo pri nas vstale iste krivice, da delovno ljudstvo ne bo moglo živeti, moramo priti prav
do istih razmer. Ker je Cerkev v zgodovini rešila to vprašanje, je naša dolžnost, da pogledamo pot, po kateri se je to delo izvršilo.
Zamerili so moderni Odrešeni-ku, da se je umaknil v puščavo, ko so ga hoteli oklicati za kralja, da se ni maral vtikati v prepir zaradi dedščine in je pustil v miru suženjstvo in druge socijalne krivice. Še ob smrti je poudarjal, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta.
Kristus je hotel najprej skrbeti za zveličanje duš in večno življenje. Na tem temelju mora tudi sv. Cerkev skrbeti za ljudi, da izvrši kot božje kraljstvo na zemlji namene svojega Ustanovnika. Duhovniki morajo najprej oznanjevati božjo besedo in deliti sv. zakramente. Če pa vidi duhovnik toliko bridkosti in težav na svetu, kakor jih vidimo danes povsod, potem se pa mora lotiti tudi socijalnega vprašanja, da olajša jarm trpečim. Kdor nima tega, kar za življenje potrebuje, mu je težko pošteno živeti po božjih zapovedih. Svetniki in junaki, ki vse nosijo junaško in vendar vdano revščino in vse drugo, so redko sejani. Vse, ki morejo pomagati, sili zapoved ljubezni, da se zavzamejo za trpeče brate in tako v delih pokažejo, da je naša vera prava.
Zanimiv je pogled v prvo dobo krščanstva, kako je Cerkev vpeljala novo življenje in s tem novo kulturo. Takrat so bile gospodarske in socijalne razmere bolj žalostne, kakor so danes. Nad polovico ljudi je bilo v suženjstvu, malo število rimskih magnatov je imelo vso zemljo v rokah, z davki so odirali rimski mogotci pokrajine, da ljudje niso mogli živeti.
Kako so nastopili prvi kristjani? — Niso imeli divjih govorov, ne novih programov strank, ne, ti so verovali in živeli po sv. veri. Dvignili so vse skrite zaklade, katere je Od-rešenik pripravil za svoje otroke v božji milosti in novem nadnaravnem življenju. Premostili so največje nasprctstvo med judi in pogani, med gospodi in sužnji, vsi so bili eno v Kristusu: eno telo, en duh, poklicani k enemu upanju«. »Ne poznam ne Juda ne Grka, vsi ste eno telo v Kristusu^, je rekel sv. Pavel. Kakor zgodba iz drugega sveta se glasi nebeško lepo poročilo: Množica vernikov pa je bila enega duha in enega srca.« Nad 150 let še niso poznali imena kristjan, imenovali so se le »brate« med seboj. To ni bilo le prazno ime, verniki so živeli novo življenje, bratje, ker otroci skupnega Očeta.
Kmalu so se pokazali lepi sadovi teh prvih cvetov. Zginjati je začel oni nepremostljivi prepad med bogatimi in revnimi, ki ga vidimo pri poganih. Pri prvih kristjanih ni bilo skupne lasti, kakor so mnogi napačno domnevali, vsak je ohranil svoje premoženje. Toda prosta krščanska ljubezen je bila tako močna, da je izravnala razliko med reveži in bogatini. Skupno so molili, skupno bili pri obhajilu, zato so si tudi skupno pomagali. Izginil je razloček med gospodarji in sužnji. Tudi sužnji so bratje in sopo-močniki Kristusovi. Navadno so sprecbrnjeni gospodarji dali prostost vsem svojim sužnjem. Prav
Vsak naš pristaš mora biti čian »KMETSKE TISKOVNE ZADRUGE«!
s
tako je nova vera povzdignila ženo in rešila človeško dostojanstvo otroka. To so bili lepi sadovi pravega krščanskega življenja po novi veri. Prve čase so imeli verniki vsaki teden post, da so mogli od pritrganega živeža več revežem dajati.
V tem je tudi za nas dana pot do skupnosti stanov, do skupne sreče. Mnogi menijo, da je namen svete Cerkve v političnem delu, v organizaciji športa,, iger in orlov, v gospodarskem dvigu, iz katerega naj kakor privesek zraste verska kultura. Saj ni res! Naša moč je v veri, v verskem življenju, v tej goreči ljubezni Kristusovi, v čisti, nesebični ljubezni, ki nikdar ne pozabi njegovih besed: »Kar ste kateremu najmanjših bratov storili, ste meni
jstorili«. Danes, ko vsak sam zase , skrbi, potrebujemo te čiste ljubez-[ ni katoliškega kristjana do zadnjega brata.
j Ne sodimo preostro nasprotni-jkov. Te politične oči pri katoličanih, zlasti političnih voditeljih, so l nam odtujile na tisoče dobrih ljudi. I Ne katoliška podlaga, ne katoliška stranka, temveč vse življenje po veri, kjer se zajema moč od Odrešen i ka samega, napravi katoliškega kristjana.
Če pogledamo dares malo globlje,. bomo videli, da res mnogi nimajo kljub vsemu delu, da bi mogli pošteno živeti, ko drugi brez truda, ! pa tudi brez vere in verskega živ-j li.enia strežejo do gnusa vsem stra-j.stem. V višjih stanovih je vera izgi-inila in s tem podlaga za pravo sre-
JT o d M S. I gospoda r.
Predenica.
Velika škodijivka na deteljiščih in travnikih je dobro poznana —" predenica. Ponekod je ta zajedal-ka zelo razširjena ter se širi stalno naprej. Na žalost se je pa ne zatira v onem obsegu, kot bi to sicer bilo potrebno, ter je namen teh vrstic opozoriti na njo, ter podati najnavadnejše načine nje zatiranja.
Preslice je več vrst. Tako razločujemo: deteljno (Cuscuta Trifoil-li), navadno ali debelozrnato. (C. emopea), laneno (C. epilinum), ter divjo predenico (C. Epithynum). Vse te vrste napadajo razne rastline, tako: deteljna ali drobnozrnata napada predvsem detelje, včasih tudi graščico, lupino in dr.; navadna ali debelozrnata napada detelje, koprive, divji hmelj, včasih scradelo; lanena zajeda lan, a divja predenica napada razne trave na travnikih in pašnikih. Vse te vrste razlikujejo se medsebojno; značilno za vse predenice pa je, da nimajo ne listov, ne korenin. Vsled tega dejstva ne morejo asimilirati, t. j. sprejemati iz zraka ogljikov dvokis, ter .starjati iz njega organsko hrano, niti ne morejo sprejemati iz zemlje rudninsko hrano. — Iz teh razlogov ie primcrana predenica živeti na drugi rastlini — gostiteljici, ki jo mora hraniti, čeprav ob tem sama pogine. Predenica živi torej na račun druge rastline kot parasit ali zajedalka.
Predenica razširja se na deteljiščih na dva načina: potom lastnega zasejavanja (po dczorenju semena), ali pa. kot je navadno, z semenom detelje, ki je okuženo po pre-denici. Seme deteljne predemice je okroglo, brez sijaja, barve sivoze-lenkaste, predajajoče v rumeno in je drobnejše od deteljnega semena. Nasprotno je pa seme od navadne ali debelozrnato predenice po velikosti enako deteljnemu, barve svetlo-rudečkasto-rumene, včasih popolnoma rumene, tako, da ga je težko razlikovati od detel!* nega semena. — Seme od predeni-
ce vsklije ob primerni toploti že za 5—8 dni.
Čim predenično seme vsklije iz ■Jemlje, začnejo mlade klice izkati okrog sebe pripravno rastlino, kamor bi se lahko prijele. Takoj, ko najdejo tako rastlino, ovijejo se okrog nje in naprej obenem z njo rastejo. Ako pogledamo točnejše napadeno rastlino, bomo videli, da predenica ni le okrog ovita, ampak, na nekaterih mestih izgleda, kakor, da bi bila z njo zraščena. To prcvzrckujejo male, zobčaste bradavice (haustorije) nahajajoče se na notranji strani špirale, ki jo tvori predenica okrog svoje žrtve in s katerimi prodira predenica v Stanič je rastline, hraneč se z njenimi hranilnimi sokovi. Na ta način ima zasigurano potrebno brano za dalj-nje njeno življenje. Vsled tega rastlina hira in nazadnje uvene.
Ker se največkrat zanese predenico na polje ravno s semenom detelje, bo prvi glavni pogoj, da se ie obvarujemo, sejati samo sigurno čisto deteljno seme, preiskano po kaki drž. kmetijski kontrolni postaji. Če se nam pa, mogoče vzlic pažnji, vendar pojavi, moramo jo takoj brezobzirno in z vsemi sredstvi skušati zatreti, da se nam ne razširi. Okužena mesta na detelji-šču ali na travniku moramo pokositi v širokem krogu. Pokošeno de-telio ali travo zmešamo s slamo ali polijemo s petrolejem, ter vse skupaj zažgemo. Tudi kuhinjska (navadna) sol, ako jo raztrosimo, pomaga. Priporoča se tudi škropiti z 10% raztopino železne galice. — Ako pa je deteljišče po predenici napadeno že v zelo močni meri, storimo najboljše, da deteljišče preorjemo in pridelujemo na tem mestu 3—4 leta okopavhine.
Posavec.
* * * Cepljenje prašičev.
Znano je, da zgube naši kmetje milijonske vrednosti zaradi kužnih bolezni pri živini. Pred vojsko so Ifljžne bolezni ž? precej zatrle.
čo. To je krivica, ki se mora popraviti.^ Bogatini in mogočni nimajo spoštovanja do reveža in kmeta, priprcsto ljudstvo se zaničuje. Kako se to očito kaže, ko vidimo, kako se reveža neusmiljeno odira. Kmet in delavec imata pravico zahtevati, da postaneta spoštovana člana človeške družbe. Toda glavna stvar ostane vedno ljubezen, življenje po veri. »Nisem sam zase.'Živeti moram za druge, pomagati potrebnim, brisati solze revežem, se žrtvovati, da drugim pomagam do sreče.
mummmsmmn wm m.....imi mmm mmx*> Mmmmnmanmnmamm
ZA SMEH.
Ni razumel.
Oh, gospod župnik, z ženo ne morem več izhajati: venomer zmerja vpije in razsaja.«
»Dragi prijatelj, vse tarnanje nič ne pomaga. Ta križ morate nositi.
Kaj, še nositi moram teh 200 funtov.
V raju.
Mož: Vedno se pritožuješ in tarnaš, pa vendar živiš kot v raju.«
Žena: Seveda, kar se tiče tega, da nimam nič obleči.
ŽARNICE
Osram - vsakovrstne najceneje
]. GOREČ Ljubljana
palača Kreditne banke.
da je bila škoda vedno manjša. Po dosieženem miru se je pa odprla južna meja in s tem studenec najhujših kužnih bolezni.
Izmed vseh teh bolezni napravi kmetom največ škode rdečinka, ta strah in groza naših gospodinj. Kjer se pokaže, pobere včasih vse prašiče, drugod se pa bolj gosposko obnaša in pobere le nekaj. Zadosti slučajev zvedo oblasti, še veliko več jih ostane skritih.
Najbolj' zanesljivo sredstvo proti rdečinki je cepljenje s serumom — prav priprosto delo, ko se spusti nekaj gramov cepiva s posebnim strojem v prašičje uho. Množina cepiva se vedno ravna po teži živali. Ker ima sesalka znamenja, koliko se vzame cepiva, je to tako preprosto, da zna vsak, kdo je enkrat videl, kako se cepi.
Pri nas je to cepljenje pridržano živinozdravnikom, ki računijo navadno 12 dinarjev od enega prašiča: Na Nemškem, kjer so tako natančni v živin ©zdravniških zadevah, gotovo najbolj v celi Evropi, je cepljenje popolnoma prosto. Cepivo lahko vsak kupi, kdor hoče.
Zakaj ie pri nas pridržano živinozdravnikom, je težko razumljivo navadnim ljudem. Male ali velike živali kastrirati (to je popraviti) je nevarna operacija v primeri s cepljenjem, M je kakor igrača. Naši kmetje niso slabši, kakor so na Nemškem. Glavna stvar je pa neprimerna škoda, katero kmetje zaradi tepa trpijo. V zadnjih letih je samo Slovenija trpela škode več sto milijonov kron na rdečinki.
Če je dovoljeno drugod vsakemu cepiti svoje živali, zakaj bi ne bilo pri nas? Živinozdravniki nam odgovarjajo, da s kulturami kmetje ne bi znali ravnati, brez teh pa ne drži šest mesecev cepivo. Mi pustimo kulture živinozdravnikom. Kdor hoče z njimi imeti cepljene prašiče, naj pokliče živinozdravnika. Pomniti mu ne more žival, ker cepivo ni strup.
DrugI bodo dejali, da kmetje ne bi vedeli, če ima Žival ?e rdeMnko,
Vročino lahko poskusimo s termometrom. Parkrat se da več. Vemo pa, da pogine vsako leto veliko živali zaradi površnosti pri cepljenju. Toda to bi zginilo, ko bi kmet pred sam cepil, da bi se bolezen ne prijela.
»Saj malo zahteva, le 12 Din!« To je malo za takega, ki jih ima. Če vzamete kmeta, ki ima šest prašičev, je to 72 Din. Denarja zdaj naš kmet nima.
Pridemo na glavno vprašanje: kaj je več: ali skupna korist slovenskega kmeta, ali korist gg. živino-zdravnikov?
Mi mislimo, da ima država dolžnost plačati dostojno svoje uradnike. Živinozdravnike pa prosimo, da se sami potegnejo za to življensko potrebo kmečkega ljudstva. Kadar bo treba, bo kmet potem sam rad klical živinozdravnika. Le sile se ne sme delati na kmetove stroške.
G. poljedelskega ministra prosimo, da se ta odredba precej odpravi in da cepivo vsakemu, kdor ga hoče.
Ustanovitev pašniške in živinorejske zadruge v Ribnici na Pohorju.
Dne 13. f. m. se ie izpolnila davn^ želia kmetovalcev iz občin Ribnica, lanževski vrh in Le-hen na Pohorju.
Ustvarila se ie podlaga za napravo skupnega pašnika na agrarno-reformni zemlji. Kmet. podružnica v Ribnici na Pohorju je priredila zborovanje, na katerem sta poročala v svrho ustanovitve pašniške in živinorejske zadruge ravnatelj Lesničar od Zadružne zveze v Celju in drž. ekonom Wernig iz Slovenjgradca.
Prvi je razložil pogoje, ki so potrebni za obstoj in redno ter uspešno poslovanje zadruge. Na-glasil je, da je potrebno v ta namen predvsem sredstev — denarja, oziroma obratnega kapitala in arondiranih kompleksov, kate*



m*
HRANILNI in POSOJILNI DOM
regbtrovan zadrugi z »emneJeM zrnu "
V LJUBLJANI
Tavčarlevsi (Soitas) ulica 1, pritličje

VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN po Mfngodnejžem obresiovanju. — KREDITI t tekočem računu. - ESKONT MENIC. - INKASO.
** fcnaUa H. M257. — Ikiajnk« JCMETSHOOJf".
POSOJILA NA VKNJIŽBO, proti poroštva, ustni premični* bi vrednostnih papirfer. —
ČEKOVNI PROMET. — NAKAZILA. MSUHK OB: ti «.-««/, *»9tUH» ta rt 1.-4*/*
Pridobivajte naročnikov »KMETSKEMU LISTU«!
rih lega in talne razmere dopuščajo uspešen in reden pašniški obrat. Razložil je tudi, katera zemljišča je v pravnem oziru mogoče pridobiti za pašnike in je priporočal v svrho hitrejše dosege stavljenega cilja sporazumno in vzajemno postopanje agrarno-reformnih interesentov, kmeto valcev in veleposestnikov.
Državni ekonom Wernig je pozdravil zborovanje v imenu srez kega poglavarja ter je priporočal ustanovitev zadruge predvsem iz dveh razlogov. Prvič je pravnim potom in s posredovanjem agrarne oblasti edino zadrugi mogoče, da pridobi zemljo za napravo skupnega pašnika na agrarno-vetormnem zemljišču in drugič je ustanovitev zadruge toplo pozdraviti iz rejskega stališča — v svrho vzgoje boljše plemenske živine, ki je v Dravski dolini posebno zaostala.
Predsednik kmet. podružnice g. Zabovnik je v globoko občutenih besedah in stvarnih izvajanjih popisal vse napore in priprave za ustanovitev pašniške zadruge na Pohorju. Pritrjevali so mu prisotni župani in kmetovalci.
K besedi sta se oglasila tudi veleposestnika gg. Podlesnik in Witzmajm G. Podlesnik je naglasi!, da načelno ni proti ustanovitvi skupnega pašnika, vendar je grajal način in obliko kako se hoče odvzeti manjšim veleposestnikom s pomočjo agrarne oblasti in reforme pravnim potom pridobljeno lastnino in s svojo marljivostjo in trudom pridobljeno in dokupljeno zemljo. Izrazil in utemeljeval je tudi svoje tehtne dvome, da bi bilo sploh mogoče slaba granitna tla vrh Pohorja spre-• men iti v rodoviten pašnik.
Spriče dejstva, da je večina kmetovalcev izrazila željo napraviti skupen pašnik, se je sklenilo ustanoviti pašniško in živinorejsko zadrugo, ki bo najprej v dogovoru s prizadetimi veleposestniki skušala pridobiti potrebna zemljišča. Še-le, ko bi z veleposestniki ne moglo priti do sporazuma, se bodo morale želje in težnje kmetovalcev uveljaviti pravnim potom, potom pristojne agrarne oblasti.	F. W.
Zavarovanje delavcev pri poljedelskih strojih. Okrožni urad za zavarovanje nam poroča: Zakon o zavarovanju delavcev v svojem § 6. iz splošne obveznosti zavarovanja izvzema poljedelske delavce
m posle v poljedelskem delu. Ustvarja pa zavarovalno obveznost za delavce, ki so zaposleni pri takih delih, kjer se uporablja parna ali druga (ogenj, voda, plin, živina itd.) sila. Zavarovanje takih delavcev je neobhodno potrebno. Obstojalo je tudi že pred vojno. Številke govore, da se pri takih delih pripeti razmeroma zelo veliko nezgod, ki so navadno tudi zelo težke marave. Od nezgod so prizadete gospodarsko slabejše osebe, kakor mali kmetje, poklicni delavci (hlapci in dekle). Zato je zlasti nezgodno zavarovanje nujna socialna in gospodarska potreba. Odpor ni utemeljen. Tozadevni predpisi zakona pa imajo to nepopolnost, da za poljedelske podjetje ne urejajo zavarovanja tako, kakor to zahtevajo posebnosti življenja in razmer pri kmetskih posestnikih in pa posebnosti dela pri poljedelskih strojih. Urediti to zavarovanje na isti način, kakor je to urejeno za tovarniške ali obrtniške delavce, ni mogoče. Od tod je tudi izviral odpor lastnikov poljedelskih strojev, ki sicer splošno proti potrebi in važnosti zavarovanja niso prednašali pomislekov. Da se izvajanje tega zavarovanja olajša in prilagodi razmeram, je osrednji urad za zavarovanje delavcev odločil, da se namesto poimenskega zavarovanja vsakega posameznega delavca pri strojih, uvede komula-tivno, pavšalno zavarovanje na ta način, da sta za vsako konjsko silo stroja zavarovani dve osebi t. j., da se plačuje nezgodno-zavaroval-ni prispevek za tolikokrat po dve osebi, kolikor ima dotični stroj konjskih sil, brez ozira na to, koliko oseb je pri stroju dejansko zaposlenih. Ker je torej zavarovanje komulativno, ima pravico do odškodnine (rente) vsaka oseba, ki se je pri stroju poškodovala, to-raj tudi lastnik stroja, sorodniki, sosedje in pa seveda tudi poklicni delavci (hlapci, dekle). Razume se pa, da so pri tem mišljene le osebe, ki so pri stroju ali pri do-tičnem delu dejansko zaposlene, toraj ne otroci, ki pridejo slučajno k stroju ali zunanje osebe, ki delo le ogledujejo ali podobno. Ta ureditev pa velja samo za mlatilnice, ne pa n. pr. za krmoreznice. Poimensko zavarovanje za bolezen in nezgode pa ostane še nadalje v veljavi za poklicne kurjače in strojnike. Da se more zavarovanje pri poljedelskih strojih (mlatilnicah, slamoreznicah, krožnih žagah itd.) v polnem obsegu in še bolj odgovarjajoče prilagoditi našim kmet-
skim razmeram, se je vršila dne 5. t. m. v Ljubljani posebna anketa interesentov, ki je zastopniku Osrednjega urada predložila svoje predloge in zahteve. Upati je, da bodo te zahteve upoštevane. Predvsem je bila stavljena zahteva, da se zmanjša komulativno število oseb.
Kako varujemo orodje pred rjo. Napravi mešanico iz 50% terpen-tina in ravno toliko belega voska. S platneno cunjo, katero namočiš v to tekočino, namaži vse one dele orodja, katere hočeš' obvarovati pred rjo.
Kašelj pri konjih. Mnogo konj kašlja, dasi so drugače zdravi. Kašelj nastane vsled zasliženja zračnih mehurčkov v pljučah. Konj mora spomladi na pašo, na kar se pri dobrem negovanju kašelj kmalu zgubi.
Ako prašiči nočejo žreti, je ponavadi kriv pokvarjen želodec. To pa izvira iz tega, če se jih prepogosto ali preveč krmi. Temu odipo-moreš, ako jim daš osoljeni oves. Deni v posodo oves in sol in sicer na 1 1 ovsa 2 žlici soli. Nato zalij toliko vode, da stoji do vrh ovsa in pokrij vse s tarim žakljem. V 2 urah je oves vsrkal vodo in sol. Potem ga v malih porcijah razdeli po koritih. To je najboljše sredstvo, da dobe prašiči zopet veselje do jedi.
Nadomestilo za pomanjkanje detelje. Ako opažiš spomladi, da ti je začelo primanjkovati detelje, poskrbi na drug način za nadomestilo. Da lahko pokosiš na istem prostoru veliko zelene krme. Po-sej za podlogo grašico s seradelo. Vsak ha pognoji s 4 stoti Tomaževe žlindre in 6 stoti kajnita, aprila pa posej sledečo mešanico: 45 kg grašice, 45 kg poljskega graha, 30 kg boba, 30 kg ovsa, 40 kg ječmena, 8 kg bele gorčice. Ko povlečeš ta posevek, prisej še 50 kg serade-le in povleči. Junija lahko to mešanico pokosiš. Seradela zraste na novo in jo pokosiš koncem julija.
Shranjevanje jajc in mleka. Ni vse eno kje imaš shranjena živila. Zlasti nekatera navzamejo duh drugih, močno dišečih stvari. Tako tudi mleko in jajca. Petrolej, čebula itd. ne smejo biti nikdar v bližini. Posode, v katerih imaš mleko ali jajca, naj bodo vedno čiste.
Kako odpravimo madeže od črnega vina? Položi platno z madežem čimprej v kipečo vodo in pusti nekoliko minut kipeti. Madež bo izginil. Drugo priporočljivo sredstvo je sledeče: Namoči peri-
lo z madežem 24 ur v kislem mle-' ku in ga potem operi v mlačni, pozneje pa v gorki vodi.
Snaženje posode. Le malo gospodinj razume pravilno ravnati s posodo. Razpokani krožniki, skodelice brez ročev, odbiti kozarci in steklenice nam pričajo, da je tudi snaženje posode opravilo, katero je treba razumno opravljati. Tukaj hočem navesti nekaj točk o pomivanju posode. Sode ne smemo rabiti za belo posodo, zlasti ne, če ima okraske ali pozlačene robove. Voda ne sme biti mrzla, temveč mora biti vroča in čim mastnejša je posoda, tembolj vroča mora biti voda. Posoda dobi razpoke, če prehitro menjavamo toploto, torej ne vlivaj čez posodo, ki se nahaja v kropu, mrzle vode. Nakopičenje posode v škafu je nevarno, zlasti če položiš na dno porcelan. Posebno mastno in zakajeno posodo čistimo z žaganjem ali zmečkanimi jajčnimi lupinami ali z mlačnim ki som in peskom. Tudi drobni koščki papirja so priporočljivi. Manj priporočljivo je čiščenje steklenic s svinčenim zrnjem, ker ostane v steklenici vedno nekoliko svinca, ki je zdravju škodljiv.
Pik komarja. Pik komarja postane mnogokrat vzrok raznih bolezni. Ako te vpiči komar, je tr3-ba takoj ranico drgniti z milom. Tudi govedo je treba čuvati pred komarji, to se pa stori tako, da se dlako nadrgne z orehovim listjem. Posebno v močvirnih krajih je treba paziti, ker tam se nahaja največ komarjev.
Na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrše še trije učni tečaji: I. Grozdni sukač in vprež-no orodje v vinarstvu v soboto (22. maja). II. Krma in krmljenje v torek (25. maja). III. Rastlinski škodljivci in bolezni v sredo (26. maja). Poslednji tečaj se 3. maja ni moge! vršiti, ker je bil takrat zavod še zaprt radi škrlatinke in se sedaj nadoknadi. Začetek vsak dan ob 8. uri. Pouk je brezplačen. Zanimane naj se ga udeležujejo v čim večjem številu. — Direktor Andrej Žmave
Sejem v Kostanjevici se vsled Št. Jernejskega sejma vrši v soboto 29. maja 1926.
Kit za sode. Ako sod nima težki! poškodb in je le izsušen ali im:1 majhno razpoklino na dogi, se z uspehom uporablja takozvani kit za sode, ki se napravi iz 25 delo loja, 20 delov voska, 40 delov svinjske masti in 25 delov presej; nega lesnega pepela, kar se dobr zmeša in se poškodovano mesto na sodu zamaže.

10
Pridbivajte naročnikov »KMETSKEMU LISTU«!
Znano	«3?A*;narja.	./laUA,

nanašal*'

Najboljša in zato najcenejše kupite edino le pri
afetenine, majce.voino, žepne robce, kravate,
palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško trikot perilo, kompletna potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje
v Ljubljani
ob vodi, blizu Prešernovega! spomenika?; Na veliko in malo!
iiiiiii
iro^afetoluri n i11; i: oiumi,
Iružene opekarne
d. d.
Ljubljana
Miklošičeva cesta 13
Vidlc-Knea
tovarn« n« Viču la Brda
ri&jo v joljabri n«U - tak«} dob in« — na) bol Ji« praidmi«*« model« itrcbikoT ■ <ae tO dvana laraiaraa kakor hidl boMovc*« (W k«r) ln ildno opako. — Nt Ull« M pošlj« loko) popU h ponudba!
Stekleni strašalk »»dna t tal««!.
^	..............................<ii<hMiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiwitiiimi!li!l!iillih!:mtlj

IVAN JAX IN SIN
Ljubljana, Gojposvttska c. 2
Najboljši Šivalni ln pletilnl stroji.
l/borna konstrukcija in elegantna izvršitev Iz tovarne v Lincu. Ustanovljena I. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Desetletna garancija. PISALNI STROJI „Aaler"
Kolesa iz prvih tovarn
»DliBKOPP«. „STYH1A",
„WAFFENBAn«
„KAYSER"
superfosfat, k.II eva sol, ta nit, thj masova žlindr in prvovrstni Splitski Portland-cement vedno v > alogi po naj-ugodnej ih cenah pri osr. gosp. zadr.
mGKONO M"
LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 7
Največje vrtaairsi*;oi. podjetje v Jugoslaviji
Džamonja in drugovi, dr. z o. zav«, Maribor
Kafročjl izbor rninoTrutnih plfcuj«nltih mk!s& (čepov) v cajpJem«nltejSiii mt*h t* ThA oblikah. Plemenite vinake trte na <n»
PKutnakih podlogah, kakor tudi cepe la pod-
k«« litih. Seme »elenjave, evetja in poap©.
(bralcih raatlln. Cvetje v loncih in r-----
fcStMsno giroovj® in drevje imamo celo Zahtevajte cenike.
n

Naročajte is širite GRUDO!
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroji
so edino
Petelinčevi
znamke
GRITZNER, ADLEK, P H OIVIX
za dom, obrt in industrijo. - Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. — Tudi na obroke. Večletna garancija.
JOSIP PETEtme Ljubljana
Od dobrega najboljše je
švicarski pletilni stroj .DUBIED'
Za v Prago
prinoroča podpisana tvrdka vse telovadne oblačilne potrebščine za člane, članice, na-
raščaj in deco. Solidno in lepo izdelani kroji po najnižji ceni. • Zahtevajte cenikel
BRATA CAPUDER
Ljubljana, Ufolfova ul. 1/11.
V Ljubljani
prodaja premog
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kukor luJi za fndustr. pocl/et/o /n razpeč.v. n« 4ebe|0
inozemski premog in koks
vsake vr .te in vsakega Izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in briitele.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta žtev. 15/II.
••••••••••••••a««««,«,,,,««««

Ne pomaga nič I # Prepričajte se I ,
Kar je res, je pa le res I
Da se kupi najboljše, trpežno blago za moške in ženske obleke le pri domači znani trgovini pri
€€
**
CESNIKU
LJUBLJANA - LINGARJEVA ULICA
Največja izbera svilnatih rut in šerpl
lak imit. Din 19.—,
pristno usnje 29.—, dno usnja 36.—, potovalni kovčeg 45 cm
50 etn 195.—, za vsakih 5 cm Din 15,— več. krasne denarnice, listnice in razno drugo
180.-Dalje
galanterijsko robo razpošilja veletrgovina R. STER MECKI, CELJE 63. Vzorci manufakture se pošljejo za 8 dni v pogled, ilustrirani cenik z čez 1000 slikami čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Trgovci engro cene.
V
Din 7'60
Prvovrstno
MODRO GRLICO
garantirano 98-99%, v vrečah po 100 kg franko Ljubljana nudimo po sledečih cenah: Pri odjemu
do 100 kg Pri odjemu
100—1000 kg . Din 7 50 Pri odjemu
1000—5000 kg . Din 7'45 Pri odjemu
5000—10.000 kg. Din 7"40
Plačljivo V« pri naročilu in Vb pri odjemu blaga. — Za obila naročila se priporoča
.EKONOM"
tfj
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z.