— (j/lžž/o«, ^vJ/AND ^vicčuce »'< NO. 137 AM€RICAN IN SPIRIT jFORCIGN IN LANGUAG€ only SLOV€NIAN Serving Chicago,1 Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 21, 1978 LETO 1XXX — voL LXXX Drag! afatelji! Portugalska brer vlade Za 20. oktober 1978 bo Ameriška Domovina tiskala posebna spominsko izdajo, posvečeno bivšemu zveznemu senatorju Franku J. Lauschetu. Tiskana bo en teden pred slavnostjo 28. oktobra, ko bo novo poslopje z državnimi ' u-radi v središču mesta Clevelanda dobilo ime no F. J. Lau-šetu. Zvečer bo na banketu na Cleveland State University pod pokroviteljstvom Slovenian American Heritage Foundation (SAHF) petkratni ohij-ski guverner vključen v Dvorano slave te ustanove (SAHF). Mi bi radi, da bi bil vsak či-tatelj lista Ameriška Domovina povezan s tem monumentalnim dogodkom počastitve našega legendarnega državni-•ka tako, da bi dal v posebno “zbirateljsko izdajo'1 tega lista glas s pozdravi F. J. Lauschetu. Mi smo prepričani, da bodo to izdajo AD čitali tisoči Amerikancev vsepovsod in jo hranili kot spomin zgodovinskega dne in kot poročilo o življenju F. J. Lauscheta. Osebni pozdravi z imenom in naslovom v mastnem tisku običajne velikosti 10 točk bodo $5. Za $10 bosta ime in naslov natisnjena v črkah, ki jih rabimo za naslove večjih sestavkov in poročil v listu. V pozdravu za $30 je mogoče dodati imenu in naslovu še posebno sporočilo za ta enkratni dogodek. Oglasi naj bi bili v uradu najkasneje v četrtek, 12.. oktobra 1978, če le mogoče pa preje. Pomagajte nam, prosimo, navraviti ta dogodek za dan, ki ga Frank J. Lausche ne bo nikdar pozabil, in za dan, ko ho svet vstal in priznal slovenske ljudi, ki so ponosni, da dajo priznanje enemu od svojih. Vaš vdani JAMES V. DEBEVEC, predsednik American Home Publishing Co. -----o------ Castro se razgovarjal z vodnikoma rodezijske gverile NAIROBI, Ken. — Tekom o-biska Fidela Castra v Etiopiji 'sta tega obiskala in se z njim dalj časa razgovarjala vodnika Patriotične fronte Rodezije Nkomo in Mugabe. Prvi je govoril s Castrom še pretekli teden, Mugabe pa pretekli ponedeljek, predno je Castro svoj o-bisk v Etiopiji zaključil. Sodijo, da sta se Castro in Mugabe, ki je kot Castro prepričan marksist, pogovarjala o Pomoči Kube rodezijski gverili, zlasti oni z oporišči v Mozambiku, ki je pod vodstvom Muga-beja. Nkomo ima svoja oporišča v Zambiji in velja za bolj Zahodu naklonjenega. j Vlada strokovnjakov, ki jo | je sestavil Da Costa po j naročilu predsednika republike, je odstopila, ko parlament ni odobril njenega programa. LIZBONA, Port. — Predsednik republike Ramalho Eanes je potem, ko mu ni uspelo doseči sestave politične vlade z večino v parlamentu, imenoval pretekli mesec Alfreda Nobre Da Costa, gospodarskega st: Novi grobovi Frank Zaletel Anthony M. Škufca Na svojem domu je tiho umrl v torek zjutraj je umrl v pretekli torek 76 let stari An- pa^rview General bolnišnici 66 thony M. Škufca, znan in deja- ]et stari Frank Zaletel, mož Ann, ven kot športnik v Collinwoodu I0j Legan( 0če Lawrenca, Mary in Euclidu, skozi 20 let lasali k Arm Kontra in Carol Jean Škufca Lanes, mož Justine, roj. stock) 3_krat stari oče, brat J'o-Plevnik, oče Richarda in pok. sephaj Loui§a) Ann uichaker in ] Anthonyja, brat pok. Franka, pogojnih Simona ter Pavla, upo-pok. Charlia, Rudyja, Joa (Chi- kojenj prirezovaiec cevi pri Te-cago), Edwarda (Kalif.), Louisa rex Div Generai Motors Corp. in Ann Škufca (Kalif.). Pokoj- poko-jnik je bii član ADZ št. 10. : nik je bil član ADZ št. 6 in KS- KSKJ št 63 Pogreb bo iz For- CARTER NAPOVEDAL TRDO fiz Clevelanda j VOJNO PROTI INFLACIJI in okolice Predsednik ZDA je včeraj na konvenciji Unije jeklarskega delavstva v Atlantic Cityju opustil iskanje krivcev za sedanjo inflacijo, pa napovedal trdo vojno proti njej ob precejšnjih žrtvah za vse. sestavljene iz stroko vnjakov. Vlada naj bi izdelala program in ga predložila parlamentu v odobritev. Politične stranke prejšnje vlade, zlasti socialistična, so bile proti vladi strokovnjakov. Soci- roko^nia |KJ št. 25. Pogreb bo iz Grdino- Hunovega pogrebnega zavoda na ka, za predsednika nove vlade, vega pogrebnega zavoda na Lake 5316 Fieet Avenue jutri, v pe- Shore Blvd. jutri, v petek ob ^ek^ ^ g 3Q dopoldne, v cerkev desetih dopoldne na pokopališče Marijinega Oznanjenja na W. Vernih duš. Na mrtvaški oder m gL ob 9i30, nato na poko-bo položen danes popoldne ob pabgče Sv Eriža. dveh. j • Lori Ann Tržaška alistični vodnik Mario Soares je trdil, da ga je predsednik republike odstavil v nasprotju z določili ustave. Tekom razprave o novi vladi in njenem programu je Soares novo vlado označil za “protidemokratično” in se odločil s svo- Julia Cherne V Euclid General bolnišnici ^ Universiti bolnišnici za je umrla zaradi odpovedi srca dojenčke in otroke je umrla 65 let stara Julia Cherne s 1482 L°ri Ann, hčerka Jamesa in Larchmont Road, roj. Verbič v Mary, roj. Fortuna, Tržaška, Clevelandu, žena Anthonyja, vnukinja Chesterja in Adeline mati Mrs. Donald (Betty) Tržaška ter Virginie in Josepha Scheiman (Kalif.), Ronalda, Fortuna, lastnika Fortunovega Jamesa in Kennetha, 7-krat pogrebnega zavoda. Pogreo je . .. stara mati, sestra Ann Turk, bil včeraj, v sredo, ob 10. dopol- 1 „i!!"0VT LPr LSt Rose Hren, Mary Zajc, Jennie cine iz Fortunovega pogrebnega Lauric, Matta Verbiča in pok. zavoda na Kalvarijo. Johna Verbiča. Pogreb bo iz nemu programu. Isto so storili demokratje sredine, ki so skupaj si socialisti sestavljali prejš- . , , , , njo vlado. Predsednik republike ***** na E. 152 St. v soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., Eanes je obdolžil opozicijo v parlamentu, da išče oblast in pri Kalvarijo. Na mrtvaški tem ne gleda na koristi države. , , _____r _u „„j oder bo položena nocoj ob sedmih. I Mary Žnidaršič Sinoči je umrla 79 let stara Mary Žnidaršič s 23825 Green- Vodnik socialistov Soareš je izjavil po padcu DaCostove vlade, da je pripravljen znova poskusiti sestaviti politično vlado. Ker je socialistična stranka v parlamentu najmočnejša, bo wood Avenue, roj. Tanko v Do-Soares prvi, ki bo dobil naročilo lenji vasi pri Ribnici v Slove-za sestavo politične vlade, če se niji, od koder je prišla v ZDA bo predsednik republike Eanes leta 1921, vdova po leta 1959 odločil za to in odložil nove par-j umrlem možu Franku, mati lamentarne volitve. i Mary A., Donne M. in pok. Franka M., sestra Angele Tanko ■ (Jug.) in pokojnih Johna, Ignaca, Franka, Julie, Anne in Frances. Pokojna je bila čla-Ko- niča ADZ št. 8 in ABZ št. 103. Danska se bori z gospodarskimi težavami Sovjetski prevajalec zaprosil za zatočišče v ZDA WASHINGTON, D.C. Im-ants Lishinsky, 48 let stari sovjetski prevajalec pri. Združenih narodih, je,zaprosil pred časom za politično zatočišče v ZDA za sebe, za svojo ženo in hčerko. Rodom Latvijec je bil v New Yorku v službi pri ZN dve leti. Nekateri trdijo, da bi naj bil major v sovjetski obveščevalni službi, v. kar pa ameriški uradni viri dvomijo. Čete ZN ostanejo v Libanonu še 4 mesece KOPENHAGEN, Dan. alicijska vlada socialnih demo- Družina je imela pred leti go-kratov ,in liberalcev je predloži- stilno v senklerskem naselju, la parlamentu povišanje davka nato pa v Euclidu na Lindberg na povečano vrednost ter za- in E. 200 St. Pogreb bo iz žele-mrznila cene, plače in dobičke, tovega pogrebnega zavoda na E. da bi zavrla inflacijo in ustalila 152 St. v soboto ob 9.15, v cer-narodno gospodarstvo. jkev Marije Vnebovzete ob 10., Delavstvo je' na več krajih za- nato na pokopališče Vernih duš. j nega Libanona po Izraelu in te-čeio štrajk v protest proti no- Na mrtvaški oder bo položena mu sledečemu postopnemu umi-vim ukrepom vlade. nocoj ob sedmih NEW YORK, N.Y. — Varnostni svet Združenih narodov je izglasoval, naj ostanejo čete ZN v Libanonu še nadaljne 4 mesece. Skupno je tam 6,000 vojakov ZN, tja so prišli po zasedbi juž- ku. stva zbranim v Atlantic Cityju. Predsednik ni objavil svojega načrta, zagotovil pa je delegate na konvenciji, da ta “ne bo kaznoval delavstva in nobene druge skupine v naši družbi”. Pou daril je: “Ta bo trd. Jaz bom pozval k zadržanosti in nekaterim žrtvam za vse. Načrt naj bi vključeval vodila za omejitev poviška cen tekom prihodnjih 12 mesecev za ne več kot 5.5%, povišanja plač pa ne za več kot 7.5%. Ta vodila bodo prostovoljna, toda vlada bo uporabila vsa razpoložljiva sredstva, da bo dosegla njihovo upoštevanje tako pri podjetniki! kot pri delavskih unijah. Ko predsednik Carter vstraja pri prostovoljnih ukrepih, je večina javnosti za obvezni nadzor nad cenami in plačami, ko je inflacija postala prva skrb 69% vse javnosti. Predsednik je svoje stališče takole razložil: “Naša sedanja inflacija gotovo ni posledica piekomernih povišanj plač' ali -n_ odgovornih vladnih programov, flacija je postala prva skrb vse Ni£ koristnega ne bo, če iščemo dežele, to potrjujejo vsa povpra- krivce za njo — pa naj bodo v sevanja javnosti, to poudarjajo v|a(ji) podjetjih ali pri delav-v Kongresu, o tem razpravljajo stvu. Toda, ko podjetja in de-gospodarski vodniki in seveda iaVstvo skušajo ujeti preteklo zvezna vlada. Carter je temu inflacijo ter se zavarovati pred posvečal v zadnjih mesecih ved- prihodnjo, se cene in plače dvi-no več pozornosti in skrbi. Ko gajo, na koncu pa le nima nihče so pogajanja v Camp David bila koristi od tega.” uspesno zaključena, je Carter, Zborovalci so predsednika včeraj šel govorit na konvencijo Carterja toplo in. navdušeno Unije j e k 1 a r skega delavstva. spr-ejeli in ga pozdravljali te-Tam je odvezal unije odgovor- kom 35 rninut dolgega govora nosti za nov, hua val inflacije, ziasti) ko je obljubil, da bo pri-ki je preplavil našo deželo v hodnje leto postavil na prvo prvi polovici letošnjega leta, in raesto zakonske predloge, ki so objavil, da bo vojno proti infla- pri srcu organiziranemu delav-ciji pospešil in razširil s trdind stvU) pa ietos niso prišli v Kon novimi ukrepi. I'gresu na vrsto za končna glaso- “Mi moramo obvladati infla- 'vania-ti j o in za dosego tega cilja moramo delati skupaj,” je dejal Carter 4,000 delegatom na konvenciji Unije jeklarskega delav- Jimhiy Carter ATLANTIC CITY, N.J. OLJE DELI TRETJI SVET V B0GATIHE IN REVEŽE Vremenski prerok Postopna pooblačitev z ver-Mnostjo krajevnih neviht in dežja ob najvišji temperaturi 78 P (26 C). Jutri hladnejše in Postopna razvedritev. Včeraj Popoldne ob 4.15 je kazal toplomer v Clevelandu 92 F, kar je ria3višja temperatura v našem mestu za ta dan. Prvič je bila dosežena leta 1895. CARACAS, Venez. — Po-četverjenje cen olja leta 1974 je spravilo v težave vse države, ki nimajo svojega olja in morajo tega kupovati v tujini. Celo mogočne ZDA, ki imajo doma obsežna nahajališča olja, so zašle v težave in njihov dolar je postal slabokrven v prvi vrsti zaradi velikega uvoza olja. Veliko bolj so nove visoke cene olja za-delel gospodarsko nerazvite države. Te so bile že preje v vednih težavah pri pokrivanju svojega uvoza z izvozom, sedaj pa je postalo za vse to skoraj nedosegljiv cilj. Države izvoznice olja, članice OPEČ, se zavedajo nejevolje, ki raste proti njim v državah Tretjega sveta. To nejevoljo skušajo omejiti in miriti, pa v tem le delno u-spevajo. Ko sta se lani na afriško-arabski konferenci v Kairu Tanzanija in Kenija pritožili zaradi visokih cen o-Ija, je zunanji minister Savdske Arabije princ Savd te in druge afriške države pomiril s tem, da je objavil, da bo Savdska Arabija pomagala revnim ičrnim afriškim državam z darilom 1 bilijona dolarjev. Predstavniki držav izvoznic olja vztrajno in .stalno opozarjajo na dejstvo, da te države sedaj dajejo sorazmerno več za pomoč in razvoj gospodarsko nerazvitim državam kot industrijsko razvite države. j Abu Dabi je namenil za pomoč tujini lani 25% svojega celotnega dohodka. • Savdska Arabija je odločila v ta namen blizu 10% skupnega dohodka. ZDA so dale lani kot pomoč tujini le 0.3% svojega celotnega narodnega dohodka. Tisti, ki hvalijo gospodarsko pomoč držav izvoznic olja, ne povedo, da gre ta pomoč pretežno drugim arabskim državam s ciljem, da bi olajšala notranji položaj in pomagala zadrževati rast nezadovolj -stva proti konservativnim vladam. “Savdska Arabija in njene sosede ob Perzijskem zalivu so zelo spretne pri dajanju svoje pomoči,” je ugotovil neki ameriški diplomat in pripomnil: “Sirijci, Egipčani in Palestinci nikdar ne vedo, kdaj bo ček prišel in kakšne posledice utegne imeti njihova politika na prihodnji ček.” Ko dobi Egipt preko 1 bilijon dolarjev finančne pomoči letno iz na olju bogatih arabskih držav, mnogo držav Tretjega sveta v Afriki, Aziji, in Latinski Ameriki ne dobi nobenega deleža od ogromnih dohodkov, ki jih imajo države izvoznice olja. Kljub nejevolji, ki jo čutijo države Tretjega sveta brez oljnih nahajališč do držav s takimi nahajališči, javno na splošno ni slišati veliko pritožb. Revne države se ne marajo zameriti svojim bogatejšim tovarišicam, ker se boje, da bi s tem škodovale izgle-dom za morebitno bodočo po- moč, kadar bi bile prisiljene za to prositi. Mnogo na olju bogatih držav ne kaže kakega posebnega razumevanja za revne države Tretjega sveta brez olja. Neki .opazovalec OPEČ držav je nedavno pripomnil: “Indonezija in Nigerija sta izvoznici olja, pa sta vendar veliko revnejši od Brazilije in Argentine, ki olja nimata!” Nekateri v vodstvu Savdske Arabije dvomijo v smiselnost pomoči drugim arabskim državam, ki so po njihovi sodbi gospodarsko in kulturno razvitejše od Savdske Arabije. Take naj bi bile Sirija, Jordanija in tudi Egipt; vse tri so deležne naj večje finančne pomoči Savdske Arabije. Priporni ti je treba, da ta pomoč ni namenjena toliko gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju teh treh držav, ampak izgradnji in vdrževanju o b o r o ž enih sil proti skupnemu sovražniku — -Izraelu. Asesment— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobiralo asesment v ponedeljek, 25. septembra, od 5.30 do 7. zvečer v društveni sobi farne dvorane pri Svv Vidu. Na obisku— G. Silvester in ga. Frančiška Slirn iz Mendoze v Argentini sta prišla pretekli teden na obisk k svoji hčerki ge. Mariji Miklavčič na 20871 Trebeč Avenue v Euclidu. Tam ju prijatelji in znanci lahko obiščejo ali ju kličejo po tel. 486-4627. Med nami bosta ostala nekaj tednov. Želimo jima prijetno bivanje v ameriški slovenski metropoli! Dobitki na obedu Oltarnega društva— Na obedu Oltarnega društva pri Sv. Vidu preteklo nedeljo so bili razdeljeni dobitki: prvi af-gan je dobila Anna Fortuna, cirugega Mary Kolar, tretja nagrada je bila dodeljena Mary Cimperman, četrta pa Josephini Zak. Romanje v Frank— Romanje v Frank, Ohio, bo v nedeljo, 24. septembra. Avtobusi bodo odpeljali iz Collinwooda ob 7.30 zjutraj, izpred Baragovega doma na St. Clair Avenue pa ob 8. zjutraj. Zadnje vesti AMAN, Jord. — Ameriški državni tajnik Cyrus R. Vance je včeraj imel daljši razgovor s kraljem Huseinom, kateremu je v podrobnostih razložil sporazum v Camp David preteklo nedeljo in skušal pridobiti kralja za njegov sprejem in sodelovanje pri njegovem uresničevanju. Husein ni zav zel končnega stališča, ker se hoče preje o tem posvetovati s Savdsko Arabijo in Sirijo. C. R. Vance je odletel iz Ama-na v glavno mesto Savdske Arabije Riad, kjer se bo danes in jutri razgovarjal s kraljem Kalidom in njegovimi sodelavci, nato pa odletel v Damask v Siriji na razgovor s predsednikom Asadom. DAMASK, Sir. — Včeraj je bil! tu posvet držav “Odklonilne j fronte”, Sirije, Libije, Južne-1 ga Jemena,- Alžirije in Pales— tinske osvobodilne organizacije. Na njem so odklonili v Camp Davidu dosežen sporazum in se menili o tem, kako bodo njegovo izvedbo preprečevali. BOSTON, Mass. — Pri primarnih volitvah v torek je zmaga! pri republikancih sen. E-Brooke, ki je bil v resni nevarnosti poraza zaradi težav, Nadzvočno letalo HM *.4 umaknjeno iz prometa MOSKVA, ZSSR. — Potniško nadzvočno letalo TU-144, ki ga je Sovjetska zveza vključila v redni potniški promet na progi Moskva-Alma Ata v Sovjetski Srednji Aziji, je bilo umaknjeno iz prometa brez kake javne objave in pojasnila. Zahodni letalski strokovnjaki trdijo, da je zadnjič letelo na tej progi 6. junija 1978. Sovjeti so letalo TU-144 gradili istočasno kot Angleži in Francozi svoj Concorde, pa ga vključili v potniški promet 21 mesecev kasneje, ' 1. novembra 1977. Eno TU-144 letal se je ponesrečilo na pariški letalski razstavi leta 1973. Novo TN-144 letalo so pokazali znova v Parizu 1975, pa naj bi na povratku domov moralo zaradi tehničnih težav pristati na Poljskem. v katere je začel pri iskanju in urejenja ločitve svojega zakona. Pii demokratskih primarnih volitvah za guvernerja je zmagal Edward J. King, ki je kandidiral prvič, proti sedanjemu guv. Michaelu Du-kakisu. King se je zavzemal za zmanjšanje davkov ter za red in zakonitost. TEHRAN, Iran. — Šah Reza Pahlevi je obiskal mesto Tali as, kjer je izredno močan potres uničil večino zgradb in skupno pokončal preko 15,000 človeških življenj. Šah je obljubil vso pomoč in napovedal obnovo mesta Tabas. Obsedno stanje v 12 mestih, kjer so se v začetku meseca vršile demonstracije in izgredi, je vzpostavilo povsod mir in red. Šah skuša politične nasprotnike pomiriti z razgovori in povečanjem državljanskih svo-bosem. PRETORIA, J. Af. — Predsednik vlade zadnjih 12 let Jon V or ste r je včeraj odstopil zaradi bolezni, pa pristal na to, da postane predsednik'republike. TSsWWI mm celotno (holistično) ki je nekaj novega 6117 Sl. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: 328.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 137 Thursday, Sept. 21, 1978 Nevarnost za neraško-jugoslovanske odriose V “Frankfurter Allgemeine Zeitung” je znani nemški časnikar Johann Georg Ressmueller objavil pod gornjim naslovom članek, v katerem pravi: Ko je 11. maja jugoslovanska policija na zahtevo nemške zvezne policije aretirala v Zagrebu nemške teroriste, so nemški politiki napovedali, da je to začetek dolgotrajnega postopka. Imeli so prav. Precej časa v Bonnu sploh niso mogli zvedeti, za koliko teroristov gre. Končno je prišlo iz Beograda obvestilo, da^so aretirali štiri, med katerimi sta Brigitte Mohnhaupt in Peter Boo.ck. Pozno je prišlo tudi sporočilo, da so v zaporu zaradi ilegalnega prestopa jugoslovanske meje s ponarejenimi potnimi listi. To kazen pa so nemški teroristi odsedeli 14- julija. Od tedaj so v jugoslovanskem “izročitvenem zaporu”. Tako je začel izročitveni postopek. Nihče pa ne more predvideti, kda bo končan in kako bo končan. Dolgotrajnost sama ne more biti povod za nervoznost v Nemčiji. Izročitveni postopek namreč ni kaka malenkostna zadeva; jugoslovanski državi je treba priznati, da je za ta postopek potrebna daljša doba. Kar v Bonnu vzbuja dvome, je povsem nekaj drugega: okolnosti, ki dopuščajo domnevo, da hoče Beograd štiri nemške teroriste prav za prav le zamenjati za osem emigrantov, ki so od jugoslovanskih oblasti obtoženi terorizma. Take povezanosti sicer doslej nihče ne more dokazati; beograjska vlada pa celo odločno zanika, da bi obstajala kaka povezanost. Misliti pa vendarle da okol-nost, da je Jugoslavija zahtevala izročitev osmih obtoženih emigrantov takoj po tem, ko je Zvezna Republika zahtevala Mohnhauptovo in tovariše. Popreje Beograd podobne zahteve nikdar ni stavil. In še nekaj: Več "nemških vrhovnih deželnih sodišč, pri katerih teče izročilni postopek proti emigrantom, je bilo. mnenja, da je dokazno gradivo okrožnega sodišča v Beogradu pomanjkljivo in so zato ta nemška sodišča zahtevala nove dokaze. Takoj za tem pa je tudi jugoslovansko sodišče zahtevalo od nemških nadalnje dokaze za izročitveni postopek proti štirim nemškim teroristom. Če ima Beograd resnično v mislih vezanost obeh izročitev, so bile verjetno brez vsake koristi aretacije v Zagrebu. do katerih je prišlo zaradi sistematičnega nadzorovanja in zasledovanja Zvezne kriminalne policije. Ni_ namreč mogoče predvideti, kakšen bo končni rezultat izročitvenega postopka proti osmim emigrantom. Ta ni odvisen le od dokaznega gradiva, ampak tudi od kompliciranih omejitev izročilnega prava in pravice do azila, v katerih se celo izvedeni pravniki pri nas težko znajdejo. Tudi če bi Zvezna vlada in naše varnostne ustanove nujno hotele doseči izročitev štirih teroristov, se nobeno nemško sodišče ne'bo pustilo vplivati, če bi posto-palo drugače, naše pravosodje ne zasluži več tega imena. Izročitveni postopki tečejo torej na obeh straneh v neznane smeri. Zato ni izključiti možnosti, da končno nobeden ne bo izročen, če si predstaljamo, kakšne posledice bi to moglo imeti za nemško-jugoslovanske odnose, bi bi-m skoiaj bolje želeti, da obe strani umakneta zahtevo po izločitvi, potem-pa naj vsaka od obeh držav sama posta-XL?86”6’ ^tožene od druge države terorizma, pred so-ciišce kar mednarodno in državno pravo dopušča- Ali ne oi bilo bobe, da neko jugoslovansko sodišče uvede postopek proti Mohnhauptovi in tovarišem in jih v danem primeru obsodi na dolgoletno ječo, kakor da bi ti štirje nemoteno odleteli po nekaj mesecih v Južni Jemen, če bi izročitveni postopek prišel do negativnega zaključka. Na cuTigi strani pa bi, če pride do takega razvoja, naša sodi šča mogla uvesti- normalen kazenski postopek proti tistim Jugoslovanom, ki jih Beograd obtožuje kot teroriste m to brez ozira na pravne norme, ki so v zvezi s pravico do azila. Res je, da bi- bilo sodišče ene države odvis- državad0kaZnega materiaIa’ ki naJ bi §'a predložila druga _ _ Če bi nujnost razvoja silila vso zadevo tako preusme-rm, bi bila to izrazito politična odločitev, katero bi morali napraviti obe državi. Politične osnove za to obstajajo. r emsko-jugoslovansk odnosi so za obe strani predragoceni, da bi se jih smelo vreči v nepremostljiv prepad, -ustimo zaenkrat ob strani gospodarski promet, ki je za obe strani dovolj važen. Prav tako pustimo ob strani tudi fiejscvo, da sta vladi v Bonnu in Beogradu v marsikate-rem vprašanju mednarodne poltike ne samo v dobrih odnosih, ampak se večkrat skladata tudi v svojih hotenjih: pomisliti je le na obojestranski interes, da bi bile evrop-sKe države varne pred vdorom in izsiljevanjem, še bob' važna pa je gosta mreža osebnih zvez na obeh straneh Turizem je še najmanj potreben. Osnova nemško-jugoslovanskih odnosov so neštevil na osebna srečanja med profesorji, študenti, umetniki, j uPorablja ' publicisti, duhovniki, gospodarstveniki, tehniki, ki so se zdravlienje, — j-v desetletjih večkrat poglobila v prijateljstvo. Vse to se in obst°Ja P°leg Podobnikarje-; je razvijalo samo po sebi brez izrecnega vpliva držav. Ti veg^ centra'samo še eh podoben ! dve sta le za vse to ustvarili pogoje, kot npr. odprtje me- v b'a Grosse, Wis. i j ar Če pride zaradi izročitev, to se pravi ne-izročitve, do napetosti med obema vladama, bo veliko vsega navedenega zopet propadlo ali bo vsaj otežkočeno. Ali naj bi dopustili gnati vso stvar tako daleč? Ladislava Iraljii za sedemdesetletnic Nekaj skupnih spominov na tržaška leta (1945-1951) Zdravljenj^ je intezivno, vser stransko in holistično ter pred- ' postavlja bolnika kot telesno in duhovno enoto. ' Celotni postopek zajame tudi bolnika same-Iga in mu pomaga do realistične BESEDA IZ NARODA _I hej j presoje lastnih omejitev ter1 1 j možnosti. Po začetni preiskavi Slovenska pisarna v Baragovem domu sporoča CLEVELAND, O. — Z jesen jo se spet vračajo daljši večeri, ko radi sežemo po branju in v Slovenski pisarni si lahko nabavite vse v zdomstvu tiskane slovenske knjige in revije. Pravkar je prispela pošiljka priljubljene DRUŽINSKE PRATIKE za 1. 1979. Nekaj posebno domačega prinaša vsako leto ta knjižica — drobec nekdanjega življenja. Prinaša ga s svojo ne-izpremenjeno obliko, s svojstvenim koledarjem, kjer so označeni ne le dnevi in imena svetnikov, ampak tudi tiste nekdanje njihove sličice in vremenske prilike, zaznamovane s posebnimi znaki, po katerih so nekoč doma gospodarji že v naprej sklepali o letini prihodnjega leta. Vse kakor nekoč, ko je bila Družinska pratika nepogrešljiva posebno po kmetiških domovih. Na 160 straneh se lepo prepletajo krajše zgodbe s_ pesmimi in življenjepisi, dopolnjeni s slikami in raznimi‘koristnimi nasveti. Tu najdete naše pregovore in reke, pa tudi smešnice in uganke, niti skrivalnica ne manjka, traja intenzivno zdravljenje dva j tedna, toda bolnik je'pod nad-I zorstvom še pol leta. Cilj zdrav-jljenja ni samo, da trenutno od- I AUCtJ.XJ.VJj V_id l/J- CXAIA biivJ vJCL™ ni glasovi, ki jih iz te plošče pri- pravi bolečine, marveč da vzgoji kliče gramofonska igla, so gla- bolnika za način življenja, ki bo sovi naših pomorjenih domo- preprečil vrnitev bolečin tudi v brancev, katerih telesa so že bodoče. sprstenela v množičnih grobo- Slovenec — dr. Ivan Podobni-vih po Sloveniji, nam pa še ved‘- kar je študiral medicioo no pojo in nas opozarjajo, zakaj dovi v Italiji, psihiatrijo smo šli na tuje. lOhiu in New Yorku. Dve sku-! Pa 1'" Vlado Kralj SAN JUAN, staro mesto,. avgust 1978. — V temi starem mestu pišem prijatelju in iščem p Pa- i spominih, da bi našel prvo srepa, V|čanje- Spomin mi je odpovedal ni važno. Med nama je takoj spočetka bilo prijateljstvo, pa ne le sentimentalno, marveč vse kaj več: predanost naši lepi WJ.XJ.U. XXX x N c w XOliiU. uve SKU- Vsaka plošča velja $5, po pošti pini bolnikov, ki sta se podvrgli Pa_ za dva tedna temu specializira- Slovenska pisarna je odprta Lemu zdravljenju, sta bili tako : dnevno od 10. dop. do 2. pop. i navdušeni nad uspehom, da stajbesecb’ vesebo do čistega vese-Njeni prostori so v kleti Bara- prenesetili dr. Podobnikarja s neskaljeno slovenstvo. Na govega doma na 6304 St. Clair priznalno in zahvalno plaketo. Ave., Cleveland, Ohio 44103. g p J. O-k Glas i zahodna sirarn I JI? - .CLEVELAND, O. — Poletje J niškim rojakom iskren po- ših le redkokdaj razvozljali. Cena Družinski pratiki je $2, po pošti $2.50, in jo dobite tudi v bari Baragovega doma kakršenkoli čas. m Na zalogi je tudi še nekaj kolekcij Mohorjevih knjig za leto 1978 po $12, kakor tudi življenjepis ŠKOFA ROMŽANA, III. del, ki naj bi imel častno mesto v vsaki družinski knjižnici, kjer naj bi ne manjkali tudi ZAPISI IZ ZDOMSTVA. V tej knjigi namreč o p is u j e Franc Papeš vživljanje zdomcev:v novi svet. Cena knjigi “škof Rožman, III. se hitro poslavlja od nas in že zdrav! Zopet se Vam oglašamo smo na pragu jeseni. Tekom le- iz domačega kraja. Je prav, da tošnjega poletja je bilo v nara- se utrjujejo medsebojne vi in po narodnih hramih kar vezi. Ne smemo pozabiti drug precej družabnih prireditev, ju- na drugega! Temu služijo tudi bilejev in svatb. medsebojni obiski, ki jih je v Mehi je bila, posebno všeč ve- zadnjem času vedno več. In prav sela svatba Jožeta Žaklja in Po- Je tako! Ker pa vsi ne morejo iti lonce Košir v soboto, 2. septem- na tako dolgo pot, pa naj sledi bra, v Slovenskem narodnem nekaj podatkov iz naše župnije, domu na St. Clairju. Udeležba I Število vernikov v naši fari svatov je bila nad vse velika, še vedno narašča. To pa zato. Ženinovi starši Tone in Cilka ker se iz okoliških hribovskili Žakelj so doma iz Žirov na Go- ivasi ljudje selijo v ravnino. Za-renjskem, kot sem jaz. Zato puščajo kmetije in odhajajo v sem se rada odzvala povabilu, industrijo. Pri nas sta'zdaj dve Mlademu parčku vso srečo in tovarni: “Rašica”, ki zaposluje ki smo jo nekoč otroci tako tež- j mnogo radosti v skupnem žvi- okoli 80 delavk, ter “Iskra”, kjer ko čakali in brez pomoči starej- }ljenju! je zaposlenih okoli 400 delavcev. Obiskala sem tudi “Oktober- Prva izdeluje pletenine, a v dru-fest”. Ce še niste bili tam, ude- |gi se izdelujejo razni instfumen-ležite se ga prihodnje leto. Videli boste, da se ljudje ne držijo doma! V nedeljo, 10. septembra t.L, sta obhajala 50-letnico poroke w poznana Paul in Florence Oblak I Ljubljano, kamor vozi vsak dan iz Medine, Ohio. Paul je sin po- v obe smeri kar 13 avtobusov, kojne Mary Oblak in sorodnik Nekateri se vozijo tja tudi v mojega pokojnega moža. Tudi srednje in višje šole in vsak dan zlatoporočencema iskrene čestit- prihajajo domov, kar včasih ni ke! / bilo mogoče. Imamo pa še ved- Ker sem že 15 let članica Klu- no okoli 30 ljudi na začasnem ba slovenskih upokojencev za delu v raznih evropskih dnža-newbursko okrožje, se rada u- Lah. Zdaj prebiva v našLžup-del” je $29, po pošti $29.x50 in'delezujem klubovih mesečnih niji 1665 ljudi. “Zapisom iz zdomstva” $3 in seJ> še mi je le mogoče. Te seje Iz naše župnije imamo sedaj $3.50 po pčšti. I so enkrat v Newburghu na 80. še 7 živečih duhovnikov ter 14 Pred nekaj dnevi smo prejeli cesth drugič na Maple Heighten. I redovnic. Zadnja nova maša je v prodajo tudi znanstveni knji-, Veliko prijateljev sreča človek bila 1. 1972; kdaj bo prihodnja, gi Franca Jeze in sicer “O ključ- ,na takib sejah, saj pride od 70 ne vemo. Najstarejša faranka je nih vprašanjih rane karantan- do 90 članov. To je lep dokaz, v 89. letu, najmaljši pa ima 41 sko-slovenske zgodovine”, ki sta,- klub uspešno deluje, da ima dni. Lansko leto je bilo rojenih ne $10 in $10.50 po pošti in AL- j požrtvovalne in delovne odbor- in krščenih 33 otrok, a pogrebov TERNATIVA, zbornik za druž- nike- Vsako leto priredi omenje- smo imeli samo 7 in nobeden ni ni klub večerjo s plesom, katere j umrl nepreviden. Na oklicih in se udeleži kakih 600 oseb. Letos poročenih je bilo 13 parov, a bo ta prireditev na soboto, 7. ok- precej se jih je še od drugod pre-tobra, v Slovenskem narodnem selilo. Prvoobhajancev je bilo 38. domu na 80. cesti v Newburghu. Še statistika verskega tiska: Z večerjo bodo postregli od še-j Mohorjeva družba ima .100 čla- najinih srečanjih nisva nikdar pmislila, da sva pravzaprav pred vojno živela ob različnih prepričanjih, ki so dostikrat po nepotrebnem in z nepotrebnim ločila ljudi, posegala v družine, Tabor SDZ na Opčinah leta 1947 * Tabor Slovenske demokratske zveze na Opčinah 1. 1947! Prvi tabor svobodnega slovenstva po drugi svetovni vojni. Z Opčin se razkazuje Trst kot biser na priprti dlani. “Moj Bog, in to smo zgubili!” je rekel Joško Ti-schler, ko sem ga peljal ob koncu štiridesetih let na Kras. Tisti večer je Trst žarel od Barkovelj do Milja in v temnem zalivu so se prižgale in ugašale smaragd' ne luči ribiških čolnov kot kresnice v julijskih nočeh. Zgubijo' ni slovenski Antibes! — Tabor je bil na kraški poljani med starimi kamenitimi ogradami, ki varujejo dragoceno prst, da je veter ne razveje. Na predvečer smo posedeli v gostilni do zgodnjega dne. Razdražene živce sm° mirili s kraškim vinom: Franc6 Gorše, Lado Kralj, Jože Peterlin, Rudi Uršič, Ivan Veseli France Zupan in drugi. Štirje so že v Novi Sloveniji. Tam ni ver zgubljanja vere v naš žalostn-čas: koliko bi jih še obrnilo svoj prijateljstva in »soseščino. O ‘po- jvoz rn kdo bi se še vrnil v vežni Iti za elektroniko. Ker imajo ljudje v bližini zaposlitev, zato ni čudno, da vedno gradijo nove I hiše. Mnogi se vozijo na delo tudi v bena vrašanja po $4 in $4.50 pošti. Tudi slovenska pesem, ujeta na gramofonsko ploščo, se bo v jesenskih in zimskih mesecih o-glasila pogosteje v naših domovih. V slovenski pisarni lahko dobite ploščo LIPA ZELENELA JE, na kateri je posnetih 12 prelepih pesmi. Poje jih koroški pevski zbor Gallus, ki se ga vsi spominjamo iz gostovanja po naših naselbinah v Ameriki in Kanadi v septembru 1974. Gallus trpi zapostavljanja in nasprotovanja tako od nemčurjev, kakor tudi od rdeče usmerjenih slovenskih ljudi in sosednjega jugoslovanskega režima, ki se mu noče vdinjati, dasiravno bi si s tem pridobil celo finančno pomoč. Ali ni torej naša dolžnost podpreti njihov napor za obstanek? S tem, da kupimo in igramo njihove plošče, jih podpremo gmotno in širimo njihovo ime in sloves. Pa tudi plošča SLOVENSKI DOMOBRAN je spet na zalogi. Ta plošča ima za vse, ki smo preživljali v Sloveniji strahote vojne in revolucije in ki odklanjamo komunizem, še prav po-! sobno ceno. Ponosni in navduše- litiki’ nisva govorila. Pa vendar sva se srečala' pred mikrofonom slovenske tržaške radijske postaje vsaj trikrat na teden in to pet dolgih, pravzaprav prekratkih let, na odru pa v Trstu, na Repentaboru, v New Yorku in Bridgeportu. Poleg tega sva preživela skupaj brezštevilne večere. Mislim, da bi Ladi Kralj postal pomemben slovenski igralec, če bi živel v domovini. Njegova sestra Elvira je to. Prepričan sem namreč, da je resničen odrski dosežek možen le na domačih deskah in z orodjem materinščine. V Trstu ni bil le primus inter pares, bil je primus, bil pa je tudi pionir radijske tehnike, režije in zvočne spremljave. Radijski oder je vodil rajni Jože Peterlin, zvočne dramatizacije pa jaz. Ladi je pomagal predvsem tam, kjer je bilo treba najti izrazite prijeme, ki so dopolnjevali čitanje in ustvarili zvočen prostor, v katerem čutiš globino, barve in nenehno utripanje glasov. Bil je mojster zvočnega odra. V Trstu so bili pravzaprav prvi poskusi te vrste. Slovenske radijske igre in dramatizacije izpred vojne so Rim, ko bi srečal Gospoda 113 mikavnih velecestah: “Quo vadiš, Domine?” Tam ni več iskanja za mrtvim bratom, ki se je kot trn zarezalo v Rudijevo src^ Tam ni več čakanja na vrnite'’1 tam je že zdavnaj vrnitev d°' mov. Trije smo po, svetu. Lad* na robu Železnega okraja, koder so slovenski misijonarji v zarji naše dežele prinesli Bese' do. Tam pomaga, da bo slovenska govorjena beseda v tej zme' di radijskih valov ostala v prL večeru vsaj še nekaj časa. ' Svečah je postavil dom Franc6; tam, nastajajo slovenski križe'' poti. Jaz sem prišel v New YcL in ostal v tem mestu. Zdaj se sprašujem, ali je “I love Ne"' York”, resnična ljubezen, ali P3 le modno reklo, pod katere^3 streho hočejo ljudje rešiti k°5 lesa za brodolom. x\li so ognji & pogorišča kazen za greh, ali P3 manjka kazni za greh? Socioi0 gi preveč teologi in teologi Pre več sociologi mi tega še nis° razložili. “Če bi me kdo vpra; ali bi navedel Zahod, tak kaki šen je danes, kot vzor za mL domovino, bi v odgovor to iški6 kond1 n3 no zanikal,” je rekel ob preteklega akademskega leta ------v-ujxx^ J.J1 ^ bile pri iskanju radijske samo- Harwardski univerzi SolženL11 sv oj osti revne, številne smo po-i j\jj važno, ali je imel v ce jot' stih do devetih zvečer. Vstopnice so po 6 dolarjev In se dobe v predprodaji. Lans'ko leto ngs je na tej večerji s petjem zabavala Marie Pivik. Tako bo tudi letos. Petje je njeno največje veselje, saj poučuje dva zbora v nov. Verski list za odrasle “Družina” 154 naročnikov; verski list za dorašcajoče “Ognjišče” ima 189 naročnikov; Nabožni list za šolsko mladino pa bere 50 naročnikov.. Imamo pa še 10 izv. ‘Nove Mladike”, ki obravnava navijali v Trstu, lahko" sodimo o prav. Jedro je .bila resnica. ^ 1 .,em. Med xesnicno radijsko igro se) (ja je ocenil našo deželo P0 xn odi om, med enim in drugim | vzorih ruske elite, da ni pop0 besedilom, oblikovanjem utvar-1noma razumel pomena in praVJc nega ali pa zvočnega prostora ; posameznika v tej družbi. P? je zares velika razlika. Recimo gas je obstal ob zgodcA podobna kot med filmskimi j ni Amerike, to je ob zgodoj1 stvaritvami Antonionija, Berg-, vseljencev, ki povečini niso Pd mana ali pa Irouffauja in medigij iskat duhovnih vrednot ^ povprečnim 'hollywoodskim ni- !svobode) ampak delo in bolL _ življenje. To že samo po sebi P3 uio im, da se v naštetih po-|stavi lestvico vrednot, ne gi6/ -aiki i ne bom motil. Ladi Kralj na stališča, kaj dvomljive vre je sodeloval pri zvočnih igrah |nosti; da je namreč težnja P3 na. tržaškem radiju od leta 194:5 “tostranski” sreči in blagot do xeta 1951 domala petstokrat. Poleg tega je bil napovedovalec nju že sama po sebi materij3 Ji' West Parku. Prav lepo vas va- predvsem družinska vprašanja. ;bim na večerjo Kluba sloven- Za poglobitev verskega živije-skih upokojencev v Newburghu nja smo imeli, kakor vsako leto, v soboto, 7. oktobra. Pridite! tudi letos duhovno obnovo za Ob koncu tega poročila lepo j Veliko noč, ki je izredno lepo pozdravljam vse bralce Ameri- potekala z obilno udeležbo. Lan- ske Domovine, pa tudi moje ožje prijatelje in znance! Anna Jesenko, poročevalka Slovenes - astanovitelj oentra m zirairlfeap krnili# Mešift V Columbiisu, Ohio, je ustanovil slovenski zdravnik dr. Ivan Podobnikar “The Ohio Stress Treatment Center” (1460 W. Lane Ave., Columbus, Ohio 43221). Posebnost tega zavoda je, da i sko leto smo obnovili mežnarijo pri farni cerkvi in strehe pri podružnicah. Letos imamo v načrtu ogrevalne naprave in novi oltar proti ljudstvu v farni cerkvi v Horjulu. Razna popravila so se izvršila tudi s pomočjo naših rojakov v tujini** za kar se slovenske postaje. Nastopil je ha odru Zavezniške vojaške u-prave, v naj lepši dvorani Trsta, na Repentaboru, v New Yorku, Brobklynu, Bridgeportu, Clevelandu, Chicagu, Milwaukeeju. V Združenih državah je med drugim igral v “Čehovem Snubaču”, Molirerovem “Namišljenem bolniku”, Sommersetovem “Svetem plamenu” in v Finžgar j evih dramah, na tržaški postaji pa v vseh večjih delih svetovne dramatike, največkrat v glavnih vlogah. Recitiral je pri blagoslovitvi Brezjanske kapele v Washingtonu. Že. petnajst let vodi slovensko radijsko uro v Milwaukeeju. Ladi Kralj je bil zem. Stara modrost uči Pr3 .v'6 id' mero in skrb za bližnjega. Bj111 življeL jnn izreka jskrena hvala: Bog, rojen pri Sv. Ivanu v Trstu, štu- plaeaj! Za morebitne prispevke Vam bomo tudi v bodoče hvaležni. Ostanite zdravi in vedno dobre volje! Pa zvesti Bogu in narodu svojemu! In še nas kaj obiščite! Farani iz Horjula je, ki posvetijo svoje „. , duhovnosti, so vedno redkb 1 jema pa nikdar ne. Žalostn0 je, da je naša dežela SolžeA3 nove besede domala preslN3 da so hitro postale nezanihijV tako postane nezanimivo b^a j, in treba je vsako leto mehi3 obliko, da ostane privlačno-timizem, ali bolje povedano ^ robe obrnjeni fatalizem, da namreč svoboda že sama p° s/3 vrednost življelL poroštvo ■ ?e in da s propadom družbe, kl ^ prišteva k njej, propade ideal, je seveda zmotno. D° ^ tere mere je narodna drž3v3 lastnim jezikom, tradicij0 skup n -s. -i . , .. o-rvLipuO vero uictviiciv- Airal je ekonom,,o v Zagrebu, v be razkroK je seveda Trst se le vrnil v Vrli-.,. uravnavalka drh 'tj* žene države pa je prišel 1. 1951. Za s e d e m d e sefeletnico sem zbral nekaj skupnih spominov na najina tržaška leta. Nepozabna leta! >3' Trst se je vrnil 1. 1945, v Zriru- sebn“ vprašanje; Ostane ^ nje, da v svobodi zmaga človek, ker je ustvarjen po podobi. — Ob štirih zjutraj prišel v svojo sobico bli?'1 (Dalje na 3. strani'; ! I DR. LUDOVIK PUS: Moji zbori (Nadaljevanje) Preden zaključim storijo o bežigrajskem zboru, moram na vsak način z nekaj besedami popisati najvišji dosegljaj te pevske skupine, vreden, da so o njem ljubljanski časopisi na široko pisali. Bil je to koncert starih božičnih pesmi v frančiškanski cerkvi v Ljubljani,, brez dvoma cerkvena pevska prireditev, kakršnih ni bilo na sporedu javnih nastopov. Prav v tistem času, sredi tridesetih let, ko je bilo raziskavanje in odkrivanje našega starega in pozabljenega zaklada cerkvene muzike na dnevnem redu, so glasbeniki in starinoslovci okrog vodilnega pobornika dr. Fr. Kimovca našli celo vrsto dragocenih starih po^ pevk, čijlh avtorji so bili le deloma znani. Med takimi je poleg drugih Kimovec odkril Andreja Vavkna, nekdanjega učitelja in organista v Kimovčevi rojstni fari Cerklje na Gorenjskem. Ta posrečeni skladatelj je med vrstniki svojega časa (Riharjeva doba) morda najbolj adekvatno zadel zlasti ljudski občutek božičnega časa in našel pravo izrazno obliko zanj v melodiji in harmoniji preproste, pa globoko občutene ljudske popevke. Reče se lahko, da je iz tiste dobe in iz časa pred njo nastala cela zakladnica pristne cerkvene ljudske pesmi. Pesmi so bile pisane sicer za zborovsko uporabo, a ton in občutek je 'za množico. Puritansko pretirano cecilij an-stvo je napačno videlo v njih preveč posvetnosti pa premalo pobožnosti, jih zato odrivalo in pahnilo v pozabljenje. Šele v dobi med obema velikima vojnama so začele prihajati na dan. za kar ima glavno zaslugo dr. Kimovec, pa tudi drugi pospeševalci novega razcveta ljudskega petja v cerkvi. Meni je bilo to odkritje zelo všeč, tako da sem nekaj koroških božičnih melodij sam harm on i-ziral, in začel ta material zbirati, da bi ga uporabil s svojim zborom v domači cerkvi. Čim bolj se mi je nabiral ta preprosti zaklad ljudske umetnosti, tem bolj je zorela v meni želja podati ga sistematično, v izbrani obliki, v cerkvenem koncertu. Končno je dozorela v sklep, ki sem ga predložil svojemu zboru, da bi pripravili tak koncert starih božičnih pesmi v veliki frančiškanski cerkvi v Ljubljani tik pred božičnimi prazniki, ob prihodnjem božiču. Časa za učenje programa, ki sem ga skrbno sestavil v smiselni razporedbi besedja in muzike pri uvajanju v božično skrivnost, je bilo dovolj za skrben študij in temeljito pripravo. In priprava je bila zares teme j lita. Vsako nianso v besedilu, melodiji in harmoniji smo do potankosti izdelali in ves spored tolikokrat prepeli, da smo ga vsi znali od začetka do konca na pamet. Tako mora biti, če naj bo izvajanje na višku: nič not, samo pesem, in dirigent, v čigar gibih je utelešena. Lahko mirno zapišem, da je bil tq najbolj dodelan koncert v vsej dolgi dobi mojega vodstva pevskih zborov. Razume se, da je moral tej izdelani pripravi odgovarjati tudi spremljevalec na orgle tistih skladb, ki spremljavo zahtevajo. Naprosil'sem za to nalogo spet prijatelja Matija Tomca, ki je rad ustregel in si velike frančiškanske orgle prbd koncertom temljito ogledal. Sicer sem pa spremljevanje določil samo tam, kjer je bilo nujno potrebno, drugače se je pa program odvijal v celoti a capella Vsaka še tako odlična spremljava na še tako imenitne orgle ne more drugega kot deloma zabrisati intimne nianse človekovega glasu, ki je živ. In smo se podali na frančiškanski kor pred božičem (letnico sem pozabil, a je razvidna iz časopisnih poročil), kakih 25 pevk m pevcev, mojster Tomc za igralnikom, jaz na dirigentskem podstavku, in smo začeli svoj koncert pred dobro zasedeno veliko cerkvijo. Ni bilo posameznih pevcev,. ampak ena sama duša in eno * samo srce, ki je utripalo natanko 1 po utripih dirigentovega srca, ki se je očitovalo v gibih pevo-vodjevega telesa, kretnjah nje-; govih rok in izražanja na nje-, govern obrazu. Ena, sama duša je opevala v popolnoma enotnem odjeku preproste, pa čiste glasbene lepote polne čudovite skrivnosti o rojstvu Odrešenika sveta v hlevcu, o Mariji in Jožefu in o pastircih, kakor je vse to duhovno doživel in zapisal neznani ljudski pesnik in zapel neznani ljudski pevec. Tako enotne ubranosti nisem nikoli ne preje, ne pozneje mogel izvabiti iz zborov, ki sem jih v svojem življenju vodil. V prostorni hiši božji je vladala tihota kot ono noč na betlehemski poljani, in zdelo se je, kot da tiho moli vsa cerkev z zborom, ki je koncert končaval z zadnjo kitico najbolj preproste božične pesmice: Tiho pristopimo, srčno počastimo božje Dete, Jezusa. Mnogo podrobnosti tega izrednega dogodka v svojem življtnju sem pozabil, a kar sem zapisal je brez ^pretiravanja. Dobro se pa spominjam dveh strokovnih ocen, ki jih je po koncertu prinesel list ‘Slovenec’. Eno je napisal prof. Marko Bajuk, eden najodličnejših zbirateljev in har monizatorjev narodne pesmi, resničen strokovnjak na tem polju, drugo pa uradni Slovenčev glasbeni kritik tiste dobe Vilko Ukmar. Ne vem več za potanko sti teh dveh ocen, vem le, da sta bila oba naravnost vzhičena nad Izvajanjem zbora, nad odličnostjo sporeda ‘ in < nad čudovite toplino in lepoto stare slovenske božične pesmi, kadar jo predna-šajo umetniki. Tudi nekateri drugi listi so o tem pisali, zlasti glasbeni, pa mi je vse ušlo iz opomina. Ni mi pa ušlo, da sten: doživel s tem koncertom velike zadoščenje in bogato poplačilo za trud ob njegovi pripravi. Tc čutim še danes, čeravno je minulo 40 let. Pri izvrševanju organistovskih dolžnosti mi je v Ljubljani in pozneje drugod po svetu vedno najbolj v napotje hodila nedeljska popoldanska- pobožnost, pa naj je bila kadar koli popoldne ali proti večeru in s kakršnekoli vsebino. Treba je bilo sesti za orgle in spremljati petje. Čira bolj so me okupirale in zahtevale svoj čas moje poklicne službene dolžnosti, zlasti odkar sem imel svoj referat na banski upravi, tem bolj sem uvideval, da bom moral organistovstvo omejiti, ali pa izpreči. Ozrl sem se za namestnika pri popoldanskih pobožnostih in ga srečno našel v študentu konservatorij a. Jožetu Hancu. Bil je nadarjen glasbenik, mlad fant, ki se je pozneje, kot sem zvedel, povzpel na mesto zborovskega dirigenta v ljubljanski operi. Kmalu me je tu in tam nadomestoval tudi pri zborovski maši, dokler nisem končno vse organistovske funkcije z odobritvijo g. župnika prepustil njemu. Že preden je domovina padla pod sovražno okupacijo, sem se ppslovil od kora pri novi cerkvi sv. Cirila' in Metoda za Bežigradom v Ljubljani in od zbora, ki je bil od vseh-najbolj uglašen po mojem pevskem srcu. ------o——- Šport ne pomaga proti srčnim napadom Ameriški znanstveniki so ugotovili, da telesna dejavnost in šport ne povečujeta- odpornosti človeka in živali proti srčnim napadom, da katerih pride zaradi slabe cirkulacije kfvi. Strokovnjaki kalifornijske u-niverze so končali poskuse z morskimi prašički, .ki so dve leti dan za dnem “vadili” na napravah s kolesi. Ko so jim nato vbrizgali radioaktivno tekočino, pa se je izkazalo, da pri aktivnih morskih prašičkih kri nič bolje ne. kroži po telesu kot-pri njihovih “sorodnikih”, ki se ne \ ikvarj aj o s: športom. so se časi spremenili. Neprespan sem šel na našo postajo. Tam je Ladi bral prva poročila. Skozi okence sem pokazal popisan list, da bo brez skrbi! Potem sva šla v zgornje nadstropje, na teraso pred mojo sobo. Naglas je prebiral pesem, ko je bil Trst še ves v jutranjih soparah in dremavicah. Popoldne je bral na taboru. Bil je jasen dan, modro nebo, zrak je dišal po vlažni morski travi, nekaj sežnjev proti jugu Trst, nekaj sežnjev proti severu Slovenija. Ladijev tako značilen obraz se mi je zdel prosojen, voščen, tak kot bi bral - vsem tistim, ki so ostali v prsti, tudi bratoma v Grčarice. “Tu smo podali roke si v spravo, vam zgoraj težje ne bo!” Slovenski radio na Piazza Oberdan Slovenski radij o na Piazza Oberdan! Otrok sem z očetom obiskoval Trst, spominjam se sivih, visokih zidov avstrijske vojašnice na Piazza Oberdan. Nedoraslemu so se zdeli pošastni, govorili so, da so ob njih streljali ljudi, ozirajočemu se nazaj pa so le surova vojaška pest na naši zemlji. Take zidove ne postavljajo za obrambo, postavljajo jih iz strahu pred obračunom. “Hun je za vratom ali pa pod nogami,” je rekel Chur-hill. Blizu je kavarna Fabris, kjer sva z rajnim Antonom Novačanom presedela ure in ure ob šahu. Tam je povedal Vladimirju Bartolu, ki mu je prinesel vabilo Otona Župančiča in Ivana Albrechta, naj se vrne: “Ne oodpišem menice pobitih!” Tam jokal, ko je prodal rokopis Petega evangelija. Peti po številu, ali pa peti, to je zapeti, pre-pevani? Nikdar ni povedal, rad je ostal skrivnosten. “Vi tega ne razumete, to je prav tako, kot bi prodal svojo kravico; zdaj bo moj hlev prazen!” Leta pozneje sem raznašal “Meddobje” po našem velemestu. Alojziju Kuharju sem prinesel izvod, v katerem je bil tiskan Antona Novačana Rdeči Panteon in v njem je bil sojen Prežihov, pisec Solzic in brat Alojzijev: “Tega Vo-ranc ni zaslužil, vse življenje sem molil, da bi bil zveličan. Glejte, na smrtno uro se je spovedal.” Tam blizu Piazze stoji palača, v katero so se vselili A-merikanci Osme armade. V tistem atriju so Nemci obešali slovenske partizane med vojno. Na marmornih ograjah so se še poznali sledovi vrvi, viseli sp kot grozdi krog in krog arkad, v tri nadstropja. Kakšen košček slovenske zemlje in nas radio! Vse, ki smo delali zanj, veže kaj več kot prijateljstvo; odtisi istega kladiva in istega nakovala. Z nami je tako kot s sošolci. Rajni Oton Muhr je rekel: “Vse si odpustimo med seboj, strah me je pomisliti, kaj vse si odpustimo med seboj! ” “Slehernik” na Repentaboru Ladislavu Kralju m sedemdes®!!@šni&® (Nadaljevanje s 2. strani) Antona. Sedel sem na posteljo stavljena iz nje. Vse naokrog o- in napisal pesem slovenski svo- grade za ohranitev prsti, na Re-bodi, himno za naš tabor. Tako pentaboru ograda za ohranitev sem obljubil. Nisem pesnik in vrednot. Brez dvoma zavidljivo nisem pisatelj, vse to je nastalo sidro, zavidljivi simbol naše u-iz potrebe v tistih lepih tržaških tripajoče luči v tem prepihu. — letih. “Slog bi gel, na slovnico Tako sidro je slovestvo v No-premalo paziš!” je ponavljal Jo-(vem svetu, v času pomanjkanja že Peterlin, moj sosed v delav- zgodovine in Časa za zgodovino niči tržaškega radija. Leta poz-! (Henry James), in to v krajih, ne j e sem bral pesem v Srbobra- .o katerih je 'rekel Nathaniel nu, komaj sem jo spoznal, tako [ Hawthorne tole: “Ti zidovi ne govorijo z menoj tako, kakor mi pripovedujejo veličastni spomeniki sveta, stolpi in svetišča, trdnjave in dvori, to pa je ž u-gledom, stalnosti ali pa vsaj dolgega trajanja.” Repentabor sega v dno naše zgodovine, ob Sleherniku je postal magnet in žarnica obenem. — Taki so zidovi starega San Juana, med Fort San Christobal in Fort el Moro stisnjeno gnezdo, od koder pišem to pismo Ameriški Domovini. Potem pa se pozno ponoči moj stroj komaj pregneta po ozkih ulicah, Calle Sol, Calle Luna, Calle Christo —- kakšna imena! — dokler ne najde svoje matice v Calle Marina ob belih oceanskih ladjah in brezštevilnih lučih. Kaj če bi odpisal vse življenje, zaprl mestna vrata in prepustil trdnjavo temu tropskemu-zraku in vročemu, dežju? Bi se dvignile galeje v Calle Marina, utripajoče oljenice in u-padla jadra v slapu slane vode, kakor potopljena katedrala v stari pravljici? Komu je ta čarobni svet še sidro, ko se je živn Ijenje preselilo v razkošno ogrlico hotelov in stolpnic od Con-dado do Punta las Marinas z neskončno prenasičenostjo in bednim okusom ameriškega ko-mercijalizma? •—• Je Repentabor še naše sidro? Are not the mountains, waves and skies a part of me and of my, soul and I of them? (Byron) Zmotno je misliti, da so kra-ške taborske komplekse (na primer verigo: Tublje, Voglje, Dutovlje, Repentabor, Tomaj, Po-vin) postavili le za obrambo pred “brezbožnimi” Turki. Tam so se Slovenci prav tako branili pred navidez ne tako “brezbožnimi Benečani in avstrijskimi plačanci. (K. Kafka, S. Rutar, P. Fister v Arhitekturi slovenskih protiturških taborov, Slovenska matica, Ljubljana, 1975.) Naju je življenje izučilo, da se skriva za navidez: lepimi dejanji in pisanji dostikrat premišljena zloba, po drugi strani pa sva našla za navidez slabimi početji dostikrat dober namen. — Repentabor, leta 1949! Sledi bene-čanskih in avstrijskih kopit je komaj zravnalo deževje treh jeseni, kar je bilo mrtvega v borbi v revoluciji, zvečine ni bilo pokopano po slovenskem izročilu in krščanskem obredu, zaradi nespametnega in narodnega ponosa nevrednega slepega zaupanja. “Velikim zaveznikom” smo ostali viseči v praznini z našimi vdovami in sirotami. V teh težkih časih so nas mnogi zapustili, v Monigu se je naš tabor spraznil, ko-smo razglasili usodo domobranske vojske, tisto žalostno noč leta 1945. Po sporu leta 1948 smo postajali nezanimivi za “Zapad” rimskega vse bolj kot grškega kova. Pa vendar — “po zaslugi peščice tihih, vztrajnih, pogumnih in požrtovalnih delavcev iz vseh koncev slovenske domovine se prav na Svobod- S1 eh emit! Hofmannsthalov j f". «?*•»*, , , , VUJU je ndprej in končno obstal poleg stran, tako bova lahko obiskala majhne kravice z drobnimi no- vse jn ZVečer, ko se snideva, bova gami in rdečkasto diaKo. Ušesa imela oba polno denarja, je imela rjava, okrog oči pa je imela črne kroge. “Ta kravica je kakor nalašč za vaju,” je izjavil. Nek bolehen kmetič jo je držal j sva, kakor je predlagal Mat5 ja, na vrvi. Živinozdravnik ga je vsak na svojo stran in, ko sva se' Upokojenski klubi (CLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EAJCLIDU Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk 1. Podpreds. John Kavšek L. Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, MIDI Glenbrook Blvd. Euclid, Ohio 44117 Tei. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Jennie Fatur Nadzorni odbor: Mary Kobal, Pauline Burja, Josephine Trunk Zastop. za fed.: Frank Karun, Krist Stok;el, John Troha, Tony Mrak, William Kennick. Beje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na '10713 Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednica Mary Prosen Podpredsednik Anton Perušek Tajnica Antonette Ruth, 12906’ Havana Rd., Garfield Hts., Ohio 44125 Tele. 662-3092 Blagajničarka — Ann Perko Zapisnikarica Mary Shamrov Nadzorniki Anton Stimetz, Andy Rezin in Mary Gregorčič. Za Federacijo Mary Prosen, Anton Perušek, Ann Perko, Antonette Ruth, Andy Rezin. Seje se vršijo vsako 4 sredo v mesecu od 2. uri popoldne v naslednjih mesecih: januarja, marcac, maja, julija, septembra, in novembra v SND na E. 80 cesti: februarja, aprila, junija, augusta, oktobra, in decembra v SND v Maple Hts. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, podpredsednica Josie Zakrajšek, tajnik Frank Capuder, 6210 Schade Ave., Tel. 881-1164 blagajnik Andrew Kavcnik zapisnikarica Cecilija šubel nadzorni odbor John Skrabec, Stella Vokač, Jennie Vidmar veselični odbor Frances Tavžel, Stella Vokač gospodarski odbor Michael \ id Nove člane in članice spreje Federation Rep. August Maver, Mrs. Jennie Nagel, Mrs. Frances Žagar, Mrs. Mary Šuštaršič, and Frances Smrdel. Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! 70 — 14th St. NAV. Samostojna društva ! Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič; namestnika: Ivanka Pograjce, Vinko Rozman. PLESNA SKUPINA KRES: Predsednik — Frank Zalar ml. . Pod-predsednik — Rudi Hren Blagajnik — Edi Zalar Tajnica — Metka Kmetich, 1806 Sunset Dr., Richmond Hts., O. 44143 Odborniki — Peter Dragar, Erika Kurbos, Stefan Režonja ml. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica blagajničarka Meta Rihtar, 990 63 St. KOLEDAR društvenih prireditev teljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar. Pavli Miller Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici, pri Sv. Vidu. BALING ARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik — Stane Frisian Podpredsednik — Jože Sojer Tajnik — Ivan Kosmač, 486-7726 Blagajničarka— Francka Grajželj Odborniki— Janez Varšek, Lojze Mohar, Nada Kozjek, Ignac Tavčar, načelnik Milan Rihtar vadi- lr^'’ Z ' X;1 rgnac iavcar, zhnr- Mi 1 nn Rihr.r .T.npz Lenka Mlsmas’ Tony Umek, Tony Karlo Gorišek, Slavko Štepec, Grajželj. AMERICAN SLOVENE CLUE OF SO. FLORIDA President — Erna Kotula_ Vice President — Ed Strumbel Secretary — Mamie Willis Treasurer — Victor Chase Finan. Sec’y- — Helen Kocijan Corres. Sec’y. — Molly Bogus, 1546 71 Street, Miami Beach, Fla. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik — Frank Grk Podpredsednik — Tony Umek Tajnik blagajnik — Joe Ferra, 444 E. 152 St., 531-7131. ZAPISNIKAR — Ivan Kosmač Nadzorniki: Stane Grk, Karlo! 33141 Družina, Tony Champa I Board of Trustees: John Ribic, Natakarice — Marija Družina, [Ivan Willis and Ai Dražen Mara Umek j Meetings: 1st Sunday of the Kuharice — Meri Dolšak, Ani (month at 310 N E Is«. St., Pompano Krištof Beach, Fla. Redar — Mike Gražem Seje se vrše po dogovoru. Balina, se vsak dan od 12. opoldan do 12. j pono.či izven v nedeljah v zimskem I času., članarina $4 na leto. Sprejemamo še novo članstvo. ! ŠTAJERSKI KLUB Štajerski klub ima za tekoče leto sledeči odbor: , predsednik Tone Zgoznik, pod-! SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU Predsednik: Dr. Karel Bonutti Podpredsednik: Danilo Kranjc Tajnica: Pavla Rijavec Blagajničar: Jožko Delchin Nadzorniki: Vinc Sfiligoj, Jože Leban, Marija Delchin Redarja: John Simčič, Jože Cah ----- o “ —....., X----j j«. C# VJIlii tlUž.e predsednik Rudi Pintar, tajnica; Pravni svetovalec: Charles i Slavica Turjanski, blagajničarka Ipavec (odvetnik) Kristina Srok, gospodar John Goričan, pomočnik gosp. Lojze Ferlin, drugi odborniki so še Rozi Jaklič, Agnes Vidervol, Kazimir Kozinski, Tonica Simičak, Jože Simičak, Lojzka Feguš; nadzorni odbor: Božidar Ratajc, Jože Fujs, Štefan Maje in Majk Kavaš; razsodišče; A. Šepstavec, Marija Goršek in Pepca Feguš; kuhinja: Lojze Ferlinc, Kristina Srok, Elza Zgoznik, Štefka Dalič in Lojzka Feguš. Vrnila sva se v gostilno, kjer sva prenočevala in trdno pr; vezala kravo v hlevu. Nato pa sva se odpravila na delo. Odšla vprašal, koliko hoče imeti za kravo. “Tri sto frankov.” Majhna živahna kravica si je zvečer sešla ter preštala zaslužek, sem ugotovil, da je Matija zaslužil štiri franke in petdeset centimov, medtem ko sem jaz že pridobila najine simpatije. Ko! dobil le tri franke, pa sva slišala ceno, nama je za-1 Imela sva torej zopet sedem stala sapa. Tri sto frankov! To-, frankov in pol; bila sva kar bo-liko pač nisva mogla plačati. Po-, gata. mignil sem živinozdravniku in j A veselje, da sva zaslužila se-mu hotel s tem reči, da moramo j dem frankov in pol, ni bilo nič iti naprej. Qp pa mi je dal zna-j v primeri z veseljem, da sva jih menje, naj počakam. ! porabila dve sto štirinajst. Začel je barantati s kmetom. | Pregovorila sva eno izmed Ponudil mu je sto petdeset fran- i služkinj v gostilni, da nama je kov, oni pa je popustil za deset pomolzla kravo in napila sva se frankov. Nato je živino zdravnik slastnega mleka. Zdelo se nama ponudil sto sedemdeset, kmet pa Je! da nisva še nikdar pila tako je popustil še nadaljnjih deset okusnega. Matija je izjavil, da frankov. Naprej pa ni šlo več.; je sladko in da diši kakor oranža-Namesto da bi še več ponujal, je da, kakršno je pil v bolnišnici, živinozdravnik začel pozorno, a da je mleko še mnogo boljše, ogledovati kravo. Imela, je pre-' Kes// iz Slovenije Zimska olimpijada 1984 v Sarajevu Na seji mednarodnega olimpijskega komiteja v Atenah so ---- —— ... - izbrali Sarajevo za gostitelja SVtto?1 S'ar0SUh' kadar !t0' ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH zimskih olimpijska iger 1. 1984. Seje se vršijo vsak tretji ietstek '''iOTIKOMUNiSTIČNIII BORCEV ! ^ prireditelje teh iger so se po-ob 2. uri popoldne v spodnji dvo- -nrPvedsetlnlk ,,, otmar Mauser, 338.tegovali Goeteborg, Sapporo in rani v SND na St. Clair Ave. Tor0nt°’ °nt Canada j Sarajevo. V drugem glasovanju' PetriinSpettersondL]oydeNe°vaLpet- , PodPredsedniki so vsi predsedniki P°tem ko je izpadel Goeteborg, Petterson. Michael virim,, krajevnih odborov DSPB; he dobilo Sarajevo 39 glasov, Tajmk -Jak°’b Kvas, 43 Pen- Sapporo pa 36. Toronto, Ont. Canada! „ „ . v Za Sarajevčane je zaupanje Ciril Prezelj, 207 organizacije zimskih olimpij-Ronan Ave., Toronto, Ont. Canada skih iger velika odgovornost in T\/T A AT OAZT I ° Petterson, Zakrajšek. drith St., M6G 1R6 Blagajnik KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik; Boris Kozel Podpredsednik: Rudy Žakelj Tajnica Blagajničarka: Jo Co-menschek, 924 E. 223 St Ohio 44123 Zapisnikarica: Helen Vukčevič' . Nadzorniki: Joseph Mateyka, ! Pregledniki — Anton Oblak, Mir-Ann Kristoff, Cecelia Wolf ko Glavan, Anton Meglič. Družabni Odbor: Ann Kristoff, Zgodovinski referent — prof. Ja-Cecelia Wolf, Steve Shimits, Rudy nez Sever, Cleveland, Ohio Zakely, Louis Jartz M4N 2Y7 __ Tiskovni referent in član ured- Euclid, niškega odbora: ’ i Otmar Mauser Pomaga mu ga. — Marija Mauser Waiter Lampe, MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zoor dečkov in deklic pod vodstvom obveznost, obenem pa tudi znamenje z au p a n j a mednarodne športne javnosti. Slovenska avtomobilska industrija Z dopolnilom o temeljih plana Slovenije do leta 1980 je dobila avtomobilska industrija v SR Sloveniji prioritetno mesto: SEPTEMBER 4. — Štajerski klub priredi 23. — Žetvena večerja s plesom MARTINOVANJE v v Slovenskem delavskem do-j dvorani pri Sv. Vidu. Igraj0 mu na Waterloo Road. | “Veseli Slovenci”. 24. — Društvo SPB Cleveland 5, — Proslava 60-letnice progi3' priredi romanje v Frank,j sitve neodvisnosti 29. oktobr3 Ohio. I 1918 v farni dvorani pri SV- OKTOBER j Vidu. Začetek ob 3. uri pop°l' 1. — Slovensko kulturno dru-| dne. štvo Triglav, Milwaukee, Wis. 11. — Belokranjski ki uh prired* - priredi Vinsko trgatev v par- vsakoletno martinovanje v ve' ku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.) 7. — Klub newburskih upokojencev priredi večerjo s ple- liki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Cl3’r Avenue. Igrajo Veseli Sl°' venci. som / Slovenskem narodnem 12.—Slomškov krožek priredi domu na E. 80 cesti. 7. — Pevski zbor “Fantje na vasi” poda koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek cb 7. zvečer. Po koncertu domača zabava s plesom. Igral bo Alpski sekstet. 14. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v avditoriju pri Sv. Vidu. 1 15. — Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu. vsakoletno Slomškovo kosile v farnem avditoriju pri Sv,> Vidu. 19. — Fara Marije Vnebovzel® obhaja ZAHVALNI DAN °d 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (st313 cerkvi) na Holmes Avenue. 26. — Pevski zbor Dawn Sž^ poda svoj letni koncert v SP^ na Recher Avenue. Začetek ob štirih popoldne. DECEMBER 21. DSPB Tabor — Cleveland 3. — Slovenska šola pri Sv. Vid3 priredi svoj jesenski družabni j priredi v farni dvorani M1' večer v Slovenskem domu na! 1KLAV2EVANJE. Holmes Avenue. Igrajo Veseli 4. _ Pevski zbor Slovan P° Slovenci, 22. — Podružnica SŽZ št. 25 bo obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv.' Vida. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. 28. — Slovenski večer na Cleveland State University v počastitev sen. Frank J. Lau-scheta. 29. — Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu. Začetek ob šestih zvečer. NOVEMBER svoj jesenski koncert v SD^ na Recher Avenue. 10. — Glasbena Matica priredi božični koncert v Slovenske31 narodnem domu na St. Clrir Avenue. FEBRUAR 1979 18. — Slovenska šola pri Sv-Vidu priredi svoje vsakoletn0 kosilo v farni dvorani pri Sv-Vidu. MAREC 11. — Misijonska znamkarsk3 akcija pripravi kosilo v avdi' toriju pri Sv. Vidu. PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive Vera 7: A h- p „„ lvo™ DŠR oloveniji prioritetno m učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 I v,. . . J . , . , , ‘ St. Cleveland, Ohio 44lf/ teiefon isolr-!e Prolzva13lci bodo v 1. 1980 Poročevalca: Cecelia Wolf Delegata S.D.D.: Joseph in Delegatje Federacije Upokojen- Sl-f^e^Poslovodkinj^^a. Marica ’izdelali okoli' 172,000 avtomobi-Kozel, Rudy Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.:, 10V) 14,000 tovornjakov, 5000 av- ] tobusov, 10,000 traktorjev ter o-j krog 150,000 drugih motornih vozil in motorjev. Gre torej za skih Klubov: Boris Zakely, Jo Comenschek, Steve 481-3768. Shunits, Joseph Bajec ________ Glavna Kuharica: Mary Dolšak Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne v S.D.D. na 15335 Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Frank Turek Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St., Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645. Zapisnikarica Mary Lavrich, SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik: Frank Lehen Podpredsednik: Louis Sef Tajnica: Mary Petelin, 943-5294 Blagajnik: Frank Cerar ml. Odborniki: Louis Petelin, John J. Vidmar, Martin Tominc, Thomas Lobe, Matt Novak BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnica --------- —— j Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., nadzornice: Christine Bolden, Mary Richmond Heights, Ohio 44143, tele-Gornik, Louis Legan, zastopniki fon 261-0386, blagajnik Matija Hu-za Federacijo: Joseph Ferra, Joe tar, Milan Dovič, zapisnikar; nad-Jerkic, Mary Marinko, Louis Legan zorni odbor: Janez Dejak, Milan in Sophie Magayna (Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Seje in sprejemanje novih članov Rupnik, kuharica Marija Ivec. slabotne noge, prekratek vrat, predolge roge. Njena pljuča so bila slaba, vime ni bilo lepo , zaradi tega izraza ljubezni, kajti oblikovano. Kmet je odvrnil, da r oblizala nama je s hrapavim jezi- ■D-i , 1 “v •" , vsako drugo sredo v mesecu ob 1. Bila sva tako navdušena, da uri popoldne v Slovenskem domu sva poljubila kravico na njen črni gobec. Gotovo je bila ginena nam da kravo za dve sto petdeset frankov, ker se na živino tako dobro spoznamo in ker želi, da bi žival prišla v dobre roke. Oba z Matijem sva se zbala, ker sva menila, da je krava slaba. “Pojdimo si ogledovat še druge,” sem predlagal. Ob teh besedah se je kmet kom ves obraz. “Poljubila naju je,” je ves prevzet vzkliknil Matija. Kdor hoče razumeti veselje, ki sva ga občutila, ko sva poljubila kravico in ko je ona poljubila naju, mora pomisliti, da niti Matija niti jaz nisva bila razvajena. Nisva bila v okoliš- na Holmes Avenue. nakremžil in popustil še deset cinah, v kakršnih so nekateri frankov. Polagoma je prišel na J otroci, ki jih matere kar naprej dve sto deset frankov, a tu je 1 božajo in poljubljajo. Vendar pa obstal in ni hotel popustiti več. j sva °ha tako zelo hrepenela po Živinozdravnik naju je sunil s komolcem in nama tako dal razumeti, da vse, kar je rekel, ni bilo resno mišljeno, da krava, ne le da ni bila slaba, ampak je bila celo izvrstna. A dve sto deset frankov je bila za naju velikanska vsota. Matija se je medtem tem, da bi bil kdo nežen in ljubezniv z nama. (Dalje prihodnjič) Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah! FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: Josephine Zakrajšek 1st Vice-president: Louis Legan 2nd Vice-president: Anton Perusek Secretary: Boris Kozel, 15316 Lucknow Ave., Cleveland, Ohio 44110 — Telephone 531-6367. Treasurer: Joseph Ferra ' Recording Secretary: Louis Jartz Auditors: Mary Marinko, Joseph Magajna, Anton Mrak. Honorary President: Krist Stokel AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHO Honorary President — Louis Arko President — Vincent Lauter Vice President —August Maver Sec’y.-Treas. — Mrs. Jennie B. Magel, 245-24 St. N.W. Barberton Recording Sec’y. — Mrs. Frances Zagar Auditors — Mrs. Frances Smrdel, Mrs. Angeline Misich and Mrs. Agnes Zurz, MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio Duhovni vodja rev. Charles A. Wol-bang C.M predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Ing. Joseph Zelle, tajnik Matt Tekavec, zapisnikarica Mari Celestina, 4935 Glea-ten Rd., Cleveland, Ohio 44143, tel. 381-5293, blagajničarka Vida Švajger, 19501 Chardon Rd., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzorniki: Frank Kuhel, Lojze Petelin in Štefan Marolt; odborniki: Rudi izredno velik porast proizvodnje, ki se mu bo morala prilagoditi tako slovenska kot jugoslovanska industrija. Vsi štirje proizvajalci načrtujejo tudi obsežno mednarodno sodelovanje. Ta industrija bo leta 1980 potrebovala okrog 420,000 ton surovega železa, slovenska železarska industrija pa tega bremena ne bo zmogla sama. Vzrok odklonitve Naj bo povedano: poznam človeka, dober samoupravljalec in socialist je, ki so mu v delovni organizaciji, v kateri se je hotel zaposliti, dejali, da jim je sicer nerodno povedati, a morajo: zanje ni ravno najbolj primeren, ker se je deklariral za vernika, katolika . . . (Dolenjski list, Novo mesto, 1. junija 1978.) NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY-THE KITCHEN To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy t( Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432 Za vsakovrstna tiskarska dela ne priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice Najlepža izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE