okrogla miza o problemih Samoupravljanja
Razmejene pristojnosti - pot do odgovornosti
Razumljivo in logično je, da v nobeni družbi ne poznajo delovnih organizacij, ki bi tako rekoč vzorno uredile vse zadeve in probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Povsod, tudi pri nas, pa poznajo podjetja, ki so za razliko od drugih ali sorodnih delovnih organizacij zelo dobro ali celo odlično uredila posamezna vprašanja in zadeve.
Na to neizpodbitno resnico marsikje radi pozabljajo, ko, denimo, trdijo, da samoupravljanje ob sedanjih pogojih gospodarjenja pomeni bolj coklo kot pa spodbudo za Uspešno razreševanje gospodarskih in drugih problemov.
RAZŠIRJENA SEJA REPUBLIŠKEGA SVETA ZSJ ZA SLOVENJO:
Ob plenumu RS ZSJ, posvečenemu problematiki samoupravljanja, smo za okroglo Uiizo v našem uredništvu povabili nekaj tovarišev iz delovnih organizacij, ki so prispevali vsak svoj del izkušenj o samoupravljanju in samoupravnih odnosih. Naši gostje so bili: VINKO ŽELJKO, predsednik delavskega sveta KLI Logatec; SLAVKO HVALICA, vodja splošnega sektorja v tovarni obutve PEKO Tržič; MARTIN REBOLJ, predsednik Upravnega odbora Lesno industrijskega kombinata Vrhnika, in MARIJAN CEFERIN, Predsednik delavskega sveta kombinata SAVA iz Kranja.
§*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■

NA ROB DVEMA DOGODKOMA
Za naše družbeno politično življenje je minevajoči teden nedvomno zelo pomemben. V začetku tedna smo sledili razpravi na osmi seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, danes pa se je sestal na razširjeno sejo republiški, svet ZSJ za Slovenijo. Čeprav bi lahko zasledili med obema tema dogodkoma veliko stičnih točk, Pa velja tokrat bržčas poudariti zlasti nujno enotno idejno in akcijsko izhodišče, ki bi ga mogli na kratko takole povzeti: temeljni interes našega delavskega razreda je razviti polno samoupravo.
Osmi plenum CK ZKS je tako opredelil naše naloge:
... Zveza komunistov z reorganizacijo postaja vse bolj notranja idejna in politična sila skupnosti proizvajalcev, to je, faktor samoupravljanja in socialistične demokratične zavesti. Dalje, Zveza komunistov zapušča pozicije etatizma v tem smislu, da v celotni delitveni sferi in eko-. nomski politiki odločajo vse bolj neposredno proizvajalci sami. Taka usmeritev Zveze komunistov pa ni v protislovju s politično revolucionarno vlogo jugoslovanske delavske avantgarde. Ne gre za dve obliki družbene odgovornosti, kajti samoupravljavci in vsi samoupravni organizmi prevzemajo na sebe tudi politično odgovornost, da vse svoje sklepe in svoje delovanje usklajujejo s širšimi družbenimi interesi. Prav zato pa je znotraj samoupravnega sistema potrebna aktivna družbeno politična vloga Zveze komunistov, ki neprestano odpira proizvajalcem širše družbene perspektive in socialistične družbene smotre...
In prav v tem smislu smo tudi v sindikatih opredelili svoje naloge v razvijajočih se samoupravnih odnosih, prav v tem smislu smo opredelili tudi odnos do lastne organizacije.
To pa seveda pomeni, da bo moralo postati tudi delo v sindikatih veliko bolj idejno, bolj vplivno in predvsem bolj konkretno. Gre za to, da sindikat postane resnični usklajevalec teženj proizvajalcev v razvijajoči se samoupravni družbi. Ali kot je to ocenila razprava na razširjeni seji RS ZSS.
... Ne smemo pozabiti, da je izhodišče samoupravljanja delovni človek in njegov materialni in moralni inte-Tes. Reforma pa ni samo moderna organizacija, tehnologija itd., temveč etapa v razvijanju samoupravnih odno-sov ter pogoj za doseganje ciljev reforme, ki jih ni mogoče uresničiti izven samoupravnega sistema. To pomeni, da samo razviti samoupravni odnosi omogočajo tudi tiste rezultate, ki naj bi jih dala gospodarska reforma...
Tako stališča ČK ZKS kot stališča. RS ZSS pa so hkrati tudi odločna zavrnitev tistih, ki bi hoteli tudi pri nas in med nami spričo zaostrenih mednarodnih odnosov zavreti razvoj samoupravnih odnosov in uveljaviti politiko močne roke, in tistih, ki bi spričo težav in protislovij v procesu stabilizacije gospodarstva hoteli odstopiti od reforme.
Odstopnice ni, ker je tudi biti ne more, ker bi vsako odstopanje pomenilo razvrednotenje družbenega sistema, hi smo se ga odločili zgraditi. To pa seveda terja od nas, da kot subjektiven dejavnik poslej bolj proniknemo v razvijajoče se ekonomske in družbene odnose, da bolj celo-vito analiziramo nastajajoča protislovja in da bolj pogumno nakazujemo rešitve. Z drugimi besedami poveda-n°> to pomeni biti v središču procesov in ne samo na *opazovalnici«.
BOJAN SAMARIN
I
n
a
■
■
B
B
B
a
s
m
m
a
(8
68
69
B
a
a
»OH. TI KOLEGIJI.,,«
Dejstvo, da le redki statuti delovnih organizacij natančno opredeljujejo pristojnosti strokovnega kolegija, v praksi povzroča številne konflikte. Kako naj bi jih preprečili ali vsaj omilili? Govori Vinko Željko: »Pred časom se je v našem kombinatu primerilo, da smo razpravljali o uvajanju tehničnih norm. Med delavci' pa tudi med člani samoupravnih organov je prevladovalo mišljenje, naj bi se o tem samoupravno pogovorili, da, skratka, strokovni kolegij pri tem nima nobene besede ali celo komande, kakor je tudi bilo slišati. Vendar so tovariši iz strokovnega kolegija (Nadaljevanje na 3. strani)
Uveljavljanje samoupravljanja
LJUBLJANA, 22. junija — Danes se je sestal na razširjeno sejo Republiški svet ZSJ za Sk venijo, da bi proučil nekatere aktualne probleme samoupravljanja, kakor se razkrivajo ob koncu drugega leta delovanja gospodarske reforme. Uvodno besedo na seji je imel predsednik komisije za družbeno samoupravljanje MITJA ŠVAB, nato pa se je na osnovi bogatega gradiva, ki so ga pripravili za sejo nekateri strokovni sodelavci republiškega sveta, razvila obširna in plodna razprava. Čeprav bi lahko iz razprave povzeli številne probleme, pa bi jo vendarle mogli strniti v pet tematsko zaokroženih poglavij o naslednjih osrednjih vprašanjih: reforma in samoupravljanje, afirmacija samoupravljanja v delitvi dohodka, vsebina in oblike samoupravljanja, samoupravljanje in znanje ter notranja zakonodaja.
Razprava na tej seji republiškega sveta je jasno izpričala oceno sindikatov, da se je bistveno spremenila vsebina razprav v delovnih kolektivih, da se je stopnjevala zavzetost proizvajalcev za proizvodna vprašanja, za boljše organizacijske in normativne rešitve. To pa so znaki, ki dokazujejo, da se samoupravljanje kot sistem odnosov uveljavlja in utrjuje. S tem pa so sindikati tudi demantirali trditev nekaterih, da problemi in protislovja samoupravnega razvoja, nerazvitost samoupravnih odnosov in zavesti, ki jih boi j ali manj očitno zasledimo v delovnih organizacijah, pomenijo probleme samoupravnega sistema kot njegove bistvene prvine, torej kot njegovo notranje nasprotje. Zato tudi sindikati tako odločno zavračajo mnenje, da gre za nasprotje med samoupravljanjem kot sistemom družbeno ekonomskih odnosov in reformo oziroma za moderno in racionalno proizvodno organizacijo ter boljšim gospodarjenjem.
Ker nam tokrat zaradi že zaključene redakcije današnje številke ne bo mogoče obširneje poročati s te seje republiškega sindikalnega sveta, bomo to storili v prihodnji številki Uelavske enotnosti. Hkrati pa bralce opozarjamo, da bomo prihodnji teden v naši prilogi Pogovori objavili tako uvodno besedo Mitje Švaba kot tudi izvlečke iz razprave na današnji seji.
PREDKONGRESNI INTERVJU S PODPREDSEDNIKOM CENTRALNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA MARJANOM ROŽIČEM:
V samostojnosti je moč
mercalor
Drugi kongres sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, ta strokovni sindikat šteje več kot milijon članov in je torej številčno najmočnejši strokovni sindikat, bo 27. in 28. tega meseca v Beogradu. Ker so kongresno gradivo dobile že vse podružnice in vsi delegati, sem zaprosil za razgovor podpredsednika CO tega sindikata Marjana Rožiča le o nekaterih vprašanjih, o katerih bo moral tudi kongres izreči svoje stališče.
S tovarišem Rožičem sva se sporazumela, da ni potrebno govoriti o načelnih izhodiščih prizadevanj sindikatov, ki jih bo podprl tudi drugi kongres, temveč da je zdaj bolj kot kdaj prej aktualno vprašanje, kako uresničevati ta načela in kako priti čimprej do ciljev, ki jih je reforma dokaj natančno opredelila.
»O tem, kako spodbuditi člane v delovanju organizacije, govorimo že dolgo,« je dejal tovariš Rožič, »vprašanje, ki pa nas pri tem najbolj zaposluje, je: ali lahko splošna stališča na ravni federacije in republik nadomestijo stališča, ki bi jih morale imeti sindikalne podružnice. Prepričan sem, da ne morejo! Do svojih stališč lahko pridejo podružnice, po tej poti pa tudi forumi sindikata, na osnovi razprave o vseh različnostih v delovnih organizacijah, torej na temelju dobre poučenosti o tem, kakšni so konkretni in resnični problemi delovnih organizacij. Samo sprejemati stališča je toliko, kot da ne bi nič delali, saj je vendar potreb-
no ta stališča spraviti v življenje! Spremembe v statutu našega sindikata, ki jih predlagamo v razpravo in potrditev kongresu, pa dajejo osnovo za delovanje vsega sindikata prav skozi sindikalne podružnice oziroma iz delovnih organizacij navzgor. Opiramo se na uspešnost takega delovanja v vse večjem številu delovnih organizacij in smo prepričani, da bomo lahko v kratkem času afirmirali sindikalno podružnico kot resnično osnovo vsega delovanja našega sindikata.«
Poziv, naj bo delo sindikalnih podružnic konkretno, lahko seveda izzveni kot fraza, če ne govorimo tudi v tem razgovoru kar se da konkretno. Torej: a
kakšnimi stališči se bo treba po vašem mnenju spopasti na kongresu in potem pri uresničevanju njegovih sklepov?
»Na kongresu moramo priti do jasnih in konkretnih stališč ter nalog o nadaljnjem uresničevanju reforme, pri tem pa poudariti prav razvoj samoupravljanja in sistema dohodka, da bi hitreje dvigali standard in izboljševali pogoje dela in življenja naših ljudi. Predkongresne razprave razkrivajo, da se člani in njihova vodstva zanimajo predvsem za vprašanja, ki zadevajo reformo z njenega družbenega gledišča, ker se pač prav tu srečujemo z največjimi nesporazumi v pogledih posameznikov in skupin v delovnih organizacijah in drugje. Kar najbolj jasno bomo morali zato opredeliti odnose na relaciji samoupravljanje—tehnični in tehnološki napredek, ker vemo iz izkušenj, da sicer ne bomo storili hotenih premikov v nadaljnjem razvoju samoupravljanja. Na vseh področjih moramo iskati in najti samoupravne rešitve, ker prav tako vemo iz izkušenj, da nam nesamouprav-no reševanje problemov samo zamegljuje cilje. Razumljivo je torej, da se bo kongres zavzel za razvoj delovnih enot in seveda delitve po delu in za vse tirie praktične poti, kj omogo-
(Nadaljevanje na 2. strani)

si iAiiffi#
I

VEDNO
IN
POVSOD

REZERVIRANI STOLPEC
Ivan Cerkovnik,
sekretar alpske modne industrije Almira, Radovljica
• Kako v vašem podjetju izplačujete regres za dopust in kam hodijo vaši delavci na dopust?
Kaše podjetje nima svojega počitniškega doma, zato naši delavci prežive svoj dopust v drugih počitniških domovih. Vsako leto nam Ljubljana-transport, Počitniška skupnost Ljubljana-Sišk/z, LIP Bled, občinska skupščina Radovljica in turistično društvo iz Salija v Dalmaciji pošljejo ponudbe za letovanje v njihovih počitniških domovih, tako da lahko naši delavci izbirajo, kam bodo šli na dopust. Pri nas dobi vsak zaposleni 20.000 starih dinarjev regresa, poleg tega pa še za svoje družinske člane: za nezaposleno ženo 11.000 S-dinarjev, za otroka do treh let 3000 in za otroka od treh let naprej 8000 S-dinarjev. Ves ta znesek pa dobi le delavec, če prinese potrdilo počitniškega doma, da je res bil na dopustu. Če pa hoče denar za dopust, ne namerava pa prebiti svojega dopusta v počitniških domovih, mu priznamo tako imenovani bruto znesek. Ta je naslednji: vsak zaposleni dobi 16.000 S-dinarjev, za nezaposleno ženo 9210 S-dinarjev, za otroka do treh let 2310 S-dinarjev in za otroka od treh let’naprej 6700 S-dinarjev. Lani je od 450 zaposlenih v našem podjetju preživelo dopust izven domačega kraja le kakih 15 do 20 odstotkov vseh zaposlenih, kako pa bo letos, bomo še videli.
Jože Albreht,
predsednik sindikalne podružnice obrata Martinjak — Brest, Martinjak • Ali je res, da je število interesentov za letni oddih v vaši delovni organizaciji iz leta v leto večje in kaj so storili samoupravni organi, da bi si lahko sleherni izmed zaposlenih privoščil vsaj teden dni dopusta na leto?
Podatki razkrivajo, da je pred dvema letoma letovalo le dobrih 6 «/e vseh zaposlenih v kombinatu Brest, leto dni pozneje pa že 11 %. Porast sicer ni velik, razveseljuje pa dejstvo, da je število delavcev, ki hočejo preživeti svoj letni dopust v planinah ali kje ob vodi, iz leta v leto večje. Samoupravni organi menijo, da bo odstotek: delavcev, ki bodo izrabili svoj dopust za resničen oddih, v letošnjem letu še večji, saj je povpraševanje po prostih počitniških kapicatetah več kot zadovoljivo.
Mislim, da smo si to zagotovili s premišljeno politiko regresiranja letnih oddihov. Pravilnik o regresiranju namreč omogoča slehernemu zaposlenemu, da preživi vsaj teden dni ob morju ali kje na Gorenjskem. Višina regresa za letni oddih je pri posamezniku odvisna od višine njegovega osebnega dohodka. Čim večji ima dohodek, tem manjši regres mu gre in nasprotno. Tako tisti, ki zaslužijo v povprečju več kot 160 tisočakov na mesec, prejmejo regres v višini 900 S-dinarjev dnevno, delavci pa, ki zaslužijo na primer le po 40 tisočakov mesečno, dobijo po pravilniku 2300 S-dinarjev regresa drievno. Pravilnik je torej v pravem smislu stimulativen.
Ing. Borut Pavšič,
predsednik sindikalne podružnice kemične tovarne »Melamin«, Kočevje
• Kako ste poskrbeli za letni oddih vaših delavcev?
Vsak član kolektiva prejme po 25.000 S-dinarjev regresa za dopust. Enako visok znesek priznavamo tudi za nezaposlenega zakonca. Razen tega dobijo naši delavci še nadomestilo za K-15 v višini 9000 S-dinarjev, prav toliko pa dobijo tudi njihovi nezaposleni zakonci ter otroci do 15 let starosti. Če so otroci starejši in se še šolajo, tudi dobijo 9000 S-dinarjev nadomestila za K-15, medtem ko otrokom od 4 do 10 let starosti priznavamo po 5940 S-dinarjev nadomestila.
K temu pa dobi vsak član kolektiva dnevno po 1000 S-dinarjev nadomestila za nočnino in po 500 S-dinarjev za vsakega otroka. Pogoj pa je, da mora kasneje predložiti račun počitniškega doma ali hotela, kjer je letoval. To nadomestilo priznavamo največ za 10 dni.
Podjetje je organiziralo tudi lastno službo za oddih, ki se je povezala s počitniškimi skupnostmi, turističnimi agencijami in drugimi organizacijami. Tako naš delavec lahko uredi vse formalnosti za dopust kar v podjetju. Če pa končno seštejemo še materialne ugodnosti, ki jih nudi delovna organizacija, pa se izkaže, da posamezniku tako rekoč ni treba poseči v žep, ali pa mu celo nekaj ostane, če gre na dopust izven kraja prebivališča.
RAZŠIRJENA SEJA ObSS BREŽICE:
nama
Lil
■ ■■
•in
*■
8
NAJVECJA VELEBLAGOVNICA v SLOVENIJI VAS VABI, DA JO OBIŠČETE
Obiščite tudi naši poslovalnici, ki sta tudi v središču Ljubljane:
blagovnico s stanovanjsko opremo pri Tromostovju (tVolfova 1) in
blagovnico konfekcije »Elita«, Čopova ulica t
I
!
!
!
Kakovost dela upravnih služb in samoupravljanje
Brez pravočasnih in točnih podatkov, ki so jih dolžne zagotoviti upravne službe podjetij, ne more biti niti dobrega gospodarjenja niti resničnega
samoupravljanja
Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV
V brežiških delovnih organizacijah je pri nekaterih vodstvih, še posebno pa med neposrednimi proizvajalci, precej nerazumevanja o vlogi njihovih upravnih služb, ki seže včasih tako daleč, da sploh dvomijo v potrebnost njihovega obstoja. Zato potem tudi menijo, da mehanizacija upravnih služb ni potrebna, še posebej pa ne mehanizacija računovodstev — skratka, da je dovolj, če je v upravi kakšen pisalni stroj in ročni računski stroj. Kar pa zadeva strokovno usposobljenost zaposlenih v upravnih službah, menijo, da je večletna praksa dovolj za zadovoljivo opravljanje dela v teh službah.
Društvo knjigovodij v Brežicah pa ni tega mnenja, pa tudi brežiški sindikati ne mislijo tako, zato so skupaj, na razširjeni seji ObSS Brežice minhli torek obravnavali vprašanje kadrov v upravnih službah, njihovih delovnih razmer in delovnih pripomočkov. Sindikati so s svoje strani pri tem bili zainteresirani predvsem za odgovor na vprašanje, kako kakovost dela upravnih služb vpliva na gospodarjenje, še posebej pa na samoupravljanje.
Odgovor, ki so ga na to vprašanje dobili, je bil nedvoumen: od kvalitete dela upravnih služb je v veliki meri odvisen tako gospodarski uspeh delovnih kolektivov, kakor tudi razvitost njihovega samoupravljanja.
PROIZVODNJA NAPREDUJE, NJENO EVIDENTIRANJE PA ZAOSTAJA
Na pobudo sindikata je društvo knjigovodij izvedlo v 30 delovnih organizacijah brežiške občine anketo o izobrazbi kadrov v upravah, o njihovih delovnih razmerah in o njihovih delovnih pripomočkih, to je o strojih, ki jih imajo na voljo za svoje delo. Na podlagi rezultatov te ankete je potem društvo knjigovodij pripravilo elaborat, ki je bil podlaga za razpravo na že omenjeni razširjeni seji ObSS Brežice.
Povsod v svetu tehnologija proizvodnje napreduje mnogo hitreje kot pa njeno evidentiranje. Enostavno povedano, proizvodnja se modernizira, splošne službe v podjetjih pa v tehničnem pogledu zaostajajo in zato niso sposobne dajati hitrih in zanesljivih podatkov o njenih rezultatih.	'
In kako je s tehnično opremljenostjo upravnih služb brežiških delovnih kolektivov?
Iz zbranih podatkov o tem vprašanju samo naslednje: do-
lajo upravne službe mnogih brežiških delovnih organizacij; in verjetno tudi ni potrebe, da bi nizali podatke o nezadovoljivi kadrovski zasedenosti upravnih služb. Naj s tem v zvezi omenimo samo to. da se z reelekcijo stanje ni izpremenilo, da tudi drugače ne prihaja do potrebnih sprememb — in da razpisi delovnih mest pogosto nimajo prave veljave, saj po osebnih zvezah sprejemajo na delo ljudi, ki imajo nižje kvalifikacije kot pa tisti, ki so bili odklonjeni.
O teh problemih razpravlja-
S NOVA GORICA:
Pred nedavnim je občin®® sindikalni svet v Novi G°nc v sklical razgovor z novo izVf £ 1 j enimi predsedniki sindikat' n:h podružnic. Na tem razg£ voru je sodeloval tudi P0®] predsednik RS ZSS Andi« Verbič. Udeleženci so soglaS® obsodili izraelsko agresijo ® arabske države in v cel®.
podprli izjavo predsedstva
RS
ZSS. O aktualnih nalog^ sindikata je govoril predse®' ni k ObSS Nova Gorica Alelf' sander Čerče. Dotaknil se J predvsem štipendiranja, zaPf slovan j a strokovnjakov in °®' puščanja delavcev v delovni® j organizacijah. Udeleženci ra®' govora so poudarili, da so W ke oblike kontaktiranja z črnskim sindikalnim sve*0!l j zanje izredno koristne ter ® želijo, da bi jih bilo čimve® Predlagali so tudi vrstni ®f® | razgovorov po področjih Prednost so dali programi®®'
.______________ _____________ jo v brežiški občini že dolgo in .	___
bra polovica brežiških delovnih	že vrsto let si	organizirano pri-	£	nju dela v sindikalnih podrtij
organizacij ima samo enega, ali	zadevajo, da bi stvari spreme-	^	nicah. samoupravljanju ifl
pa dva pisalna stroja, po pravilu	nili na bolje.	Na nujnost teh	Ž	uresničevanju stališč sindik®'
že precej izrabljena, še slabše	sprememb jih	je lani opozorilo	1	tov preko samoupravnih o®
tudi neurejeno . stanje v upravi *
je z računskimi stroji, ki jih je še manj kot pisalnih in od katerih ie polovica na ročni pogon. Tretjina anketiranih delovnih organizacij sploh nima računskega stroja za množenje in deljenje, brez takšnih strojev pa takorekoč ni mogoče izdelati zanesljive analize poslovanja. Skratka — v mnogih brežiških delovnih organizacijah izračunavajo najrazličnejše podatke o rezultatih svojega poslovanja takorekoč »peš«, zato ni čudno, da ti podatki marsikdaj niso točni, še manj pa pravočasni.
O drugih strojih v upravnih službah skoraj ne moremo govoriti, saj so le zelo redka izjema, ne pa pravilo. Tako imajo v vsej brežiški občini razmnoževalne stroje le štiri delovne organizacije — in to v današnjem času, v dobi pravilnikov, statutov, poročil, planov itd., ki morajo biti dostopni ne samo organom upravljanja, temveč pogosto tudi vsem članom kolektiva. In zato se dogaja, da člani samoupravnih organov ne dobijo niti na sejah teh organov, še manj pa pred temi sejami v roke material, na podlagi katerega bo tekla razprava. In zato 'se dogaja, da imajo v marsikateri brežiški delovni organizaciji samo po tri-štiri izvode njihovih statutov, pa potem sč-veda ni čudno, če samoupravljavci sploh ne poznajo »ustave« svoje delovne organizacije.
GRE ZA REFORMO IN ZA SAMOUPRAVLJANJE
Verjetno ni posebne potrebe, da bi na tem mestu podrobneje govorili o nezadovoljivih delovnih razmerah, v katerih de-
Čateških toplic, prav v teh dneh | ^"^^tovSa^odpSf"«!* pa resne težave, ki .uh imajo ^ delavcev.	" °
zaradi slabega dela uprave v podjetju Kovina — Bizeljsko. Zboljšanje kadrovskih razmer, delovnih razmer in tehnične opremljenosti upravnih služb brežiški sindikati po pravici ocenjujejo kot enega izmed zelo važnih pogojev tako za usneš-no izvajanje gospodarske reforme, kakor tudi za zares uspešno samoupravljanje. Zato so na razširjeni seji ObSS Brežice sklenili, da bodo ta problem postavili pred občinski zbor de-
T. B."
# MURSKA SOBOTA:
Na svoji zadnji seji je m®®' občinski odbor sindikata J®-lavcev kmetijstva, živilske f tobačne industrije Murska ^ bota razpravljal o zaposlov®' nju delavcev v kmetijskih ®e' lovnih organizacijah. Možno5® za stalno zaposlitev so v km®1 tijstvu vse manjše, kar je t®' di razumljivo, saj se kmeti j ska dela iz dneva v dan bol’
zbor de- g saa oeia iz aneva v aan lovnih skupnosti, na katerega | mehanizirajo. Večja kot dosl« bodo povabili tudi vse predsed- | na je potreba po začasnih J® nike delavskih svetov in da ^ sezonskih delavcih. Delov®' bodo s temi vprašanji in pome- ^ organizacije pa se bolj posl®' nom njihove rešitve seznanili ^ žujejo zaposlitev za tri dni k°_ tudi predsednike vseh sindikal- ^ pa sezonskih. Občasna zapos®' ni h podružnic, da bi potem tudi ^ tev je za delovno organizacij0 le-te s svoje strani naredile vse, 2 sicer Ugodnejša, slabša pa -,e
da se upravne službe brežiških delovnih organizacij v vseh pogledih postavijo v čim večji možni meri na trdne noge.
To velja seveda tudi za ka-
dre v teh službah: prizadevali ^ d si iz sezonskega ali pa
za delavce, ki jim je zasluži od te zaposlitve glavni vir d®j hodka. Prikrajšani pa so tu®‘ za vse tiste pravice, ki izvir®' jo iz delovnega razmerja, b®*
si bodo za izboljšanje kadrovske strukture in v sodelovanju z delavsko univerzo za dopolnil- 2
no izobrazbo tistih kadrov, ki sicer nimajo ustrezne izobrazbe, pa vseeno solidno in prizadevno delajo. Sindikat se zaveda, da do vseh teh sprememb ne more priti že jutri, meni pa. da mora to delo biti pospešeno, če hočejo v delovnih organizacijah odgovoriti zaostrenim pogojem gospodarjenja in dati samo-
rednega delovnega razmeri5' Razen tega so na seji razpr®v' Hali tudi o problemih zap0-slitve nekaterih viničarjev. W področju občin Radgona *® Ljutomer kljub vsem prizad®' vanjem zanje niso uspeli nar1 rešitve. To so ponavadi starti' ši ljudje brez premoženja v brez potrebnih pogojev upokojitev. V obeh občinah S® doslej uspeli zadovoljivo zap®-
gospodarjenja m aati samo- f	,... , ,A . , ...	. -/.gr-
upravljavcem resnično možnost, f	1	° nekdanjlh vAn«
da pametno gospodarijo s tem, kar ustvarijo.
MILAN POGAČNIK
V samostojnosti je moč
(Nadaljevanje s 1. strani)
čaj o večjo uveljavitev proizvajalca in združenega dela.
V kongresnih gradivih se zavzemamo, da bj v delovnih organizacijah še bolj odločno obračunali s silami, ki se podzavestno ali zavestno upirajo napredku, ki zahtevajo celo več centralizma itd. Čeprav je vsega tega vedno manj, pa ni nič. manj pomembno do teh pojavov še bolj opredeliti odnos kot do vsega, kar ne spodbuja samoupravljanja«
To torej pomeni, da ni dovolj, če sindikat samo brani samoupravljavce pred vsemi, ki jih ovirajo v samoupravljanju in če je treba — tudi pred vplivi neformalnih skupin, ki imajo prav takšne posledice, kot je rečeno tudi v tezah. Hkrati to pomeni tudi to, da se sindikat ne more omejiti samo na podporo reformi, temveč da je treba s kongresom ustvariti tudi daljnosežnejše poglede na samoupravljanje, ali ne?
»Samo zagovarjati reformo je premalo; tak odnos pa bi lahko pomenil tudi popuščanje pred tistimi, ki si želijo čim manj aktiven odnos sindikata za reformo in napredek nasploh. Glavno je, da spodbujamo samostojnost samoupravljavcev in pogum, da rečejo, kar mislijo, in se borijo za tisto, kar sprejmejo kot nesporno koristno za napredek delovne organizacije in s tem vse družbe. Ne bi bilo dovolj, če bi kot sindikat samo branili samoupravljavce pred komerkoli, ker je to le polovica dela, ki ga
želimo opraviti. Zanima nas tista samoupravna organiziranost, ki omogoča samoupravljavcem, da se na temelju poznavanja problemov sami branijo vplivov, ki škodujejo samoupravljanju. Vplivi neformalnih skupin so torej samo ena izmed možnih oblik vplivanja, ki pa niso nujno negativni, zato bo moral kongres v svojih zaključnih dokumentih o tem spregovoriti mnogo bolj precizno in opredeljeno, kot pa je to primer s tezami.«
Na eni izmed sej predsedstva centralnega odbora sem slišal mnenje, da so nekatere zbornice in druge organizacije, Pa tudi sindikalne podružnice še vedno le podaljšana roka upravnih organizmov. Za kakšen pojav gre v tem primeru?
»Zadnje čase imamo v samoupravljanju opravka z dvema unetno nastalima stališčema,« je pojasnil tovariš Rožič. »Nekateri menijo, da je pravo samoupravljanje le tisto, kj je neposredno, drugi pa so prepričani, da je učinkovito le posredno samoupravljanje, ker je na posredno iaže priti do hitrih odločitev. Slednji imajo neposredno samoupravljanje za nekakšno mitingaštvo, torej za neuresničljivo formalnost. Naše stališče pa je, da gre za proces samoupravljanja od delovnih enot preko najrazličnejših asociacij, kot so združena podjetja, poslovna združenja, zbornice itd., do najvišjih samoupravnih organov. Vpliv delovnega človeka na odločanje v vseh organih samoupravljanja mora biti kar najbolj zagotovljen. Ce
bomo to dosegli, potem ne bomo imelj tako imenovanih podaljšanih rok uprav ne v podjetjih ne drugod. Glavno je torej, da čim bolj dosledno uveljavljamo samoupravljanje. Za sindikat pa je izredno pomembno dvoje: da se v nobenem primeru ne podreja samo v posrednika stališč drugih organov in da po drugi strani ne nasprotuje vsemu in za vsako ceno. Oboje namreč izraža samo nesamostojnost, ne pa tudi moč sindikata. Samostojnost delovanja sindikalnih organizacij je v samoupravljanju najbolj pomembno orožje delovnih ljudi v njihovem boju za napredek«
viktor Sirec
Zvedeli smo».
... da bodo letos porabili za gradnjo proge Beograd— Bar 8,2 milijarde S-dinarjev. Tako računajo, da bomo do leta 1970 dokončali gradnjo te proge od Beograda do Titovega Užica, do leta 1972 pa jo dogradili do konca;
da je po podatkih zvez-
A. H.
e ZAGORJE:
Predsedstvo občinskega si® dikalnega sveta v Zagorju J te dni obravnavalo p robi e®? zaposlenih mater-samohran® ' Po nekaterih podatkih, ki s na voljo, so ugotovili, da Y l.ko mater-samohranilk p®6'1 rna nizke osebne dohodke 1 da živi v dokaj neugod®® materialnih razmerah.
Predsedstvo je sklenilo zb® ti preko sindikalnih organ iz? cij zagorskih podjetij pod®®, nejše podatke o materah-®?, mr,branilkah. Brž ko bf f. imeli na voljo ustrezne po® e\ Ke, bo namreč sindikalni dodelil najpotrebnejšim ®®a^ ram enkratno pomoč. F0®1., bodo izplačali iz sklada za ^ zaposlene. Podporo zapode®U materam bodo izplačali še P1^, letošnjim dnevom borca, 4. -1 lijem.
Sindikalna vodstva iz P0*^ meznih podjetij so te dniv tu slala prve podatke, ki kazti_ ša je največ zaposlenih r®1®1 samohranilk v nekate® manjših zagorskih delov _ organizacijah. Praviloma to skoraj v vseh manjših Prt jel j ih nizke osebne dohod, ponekod ne presegajo 350 roma 400 N-din mesečno. ,,
Pobuda občinskega sindi nega sveta je vse hvale v® ^ na, vendar pa bi kazalo 0 ^ njenim zaposlenim žens* nur.tti širšo družbeno P°°?,,eč in pomoč. Ne bi bilo °dVj ugotoviti, ali imajo iti1 otroci možnost obiskovati o
nega zavoda za statistiko ob- ž ške varstvene ustanove, z- „ iskalo našo državo do začetka ? tovo imajo matere-sarnoi' . aprila kakih	1,700.000 tujih $ nilke tudi same ustrezne P r
turistov ali 30 odstotkov več $ loge, bodisi za varstvo ,n)‘ 0-kot v istem obdobju lani. Ju- $ vib otrok ali za urejanje _ i0
1
goslavijo je obiskalo največ turistov iz Italije — 500.000, najbolj pa se je v primerjavi z lanskim letom povečal obisk go,stov iz Avstrije — za 75 odstotkov;
rebitnih drugih vprašani problemov. Seveda pa °s ne glede na vse to os®° vprašanje, kako omogočiti “ poslenim materam-sarno
nilkam večje osebne dobo
T četrtek je bil v Ljubljani 'm/ Plenum republiškega sve-V ta ZSJ, posvečen proble-matiki samoupravljanja. Cas nam žal" ne dopušča, da bi 0 njem poročali že tokrat, pač Pa smo pripravili še enega iz-med naših pogovorov za okroglo ndzo, na katerem so tovariši iz delovnih organizacij spregovori o delu svojih izkušenj v samoupravljanju. Od leve proti desni: Marijan Ceferin, predsednik delavskega sveta kombinata SAVA Kranj; Martin Rebolj. Predsednik upravnega odbora Lesno industrijskega podjetja Vrhnika, in Slavko Hvalica, vodja splošnega sektorja tovarne obutve PEKO, Tržič.
RAZMEJENE PRISTOJNOSTI - POT DO ODGOVORNOSTI
Samoupravni organi odgovarjajo za politiko glede poslovnih in drugih odločitev, strokovnjaki pa za izbiro in realizacijo strokovno in ekonomsko najboljših rešitev posameznih zadev © Premišljena kadrovska politika mora vsakemu članu kolektiva omogočiti napredovanje in izpopolnjevanje @ V dobro informiranem kolektivu ni govoric za vogali, ki lahko zelo hitro skalijo notranje odnose © Ljudem
veliko pomeni, če za storjene napake odgovarjajo vsi krivci.
(Nadaljevanje s 1. strani) Pobili takšna mišljenja na način, ki je gotovo edino pravilen. Rekli so namreč, da kot strokovnjaki odgovarjajo tudi za večjo intenzivnost dela, k čemur Veliko lahko pripomore prav Ovajanje tehničnih namesto izkustvenih norm. Kako pa bomo nagradili delo po novih normah, pa je stvar samoupravnih organov, kaj je kolegij v tem konkretnem primeru predlagal :ie pot. ki je bila najboljša glede ha razvoi delovne organizacije 'kot celote.
S tem sem hotel povedati, da je v našem primeru v bistvu slo za nesporazum in tudi za /Posledico dejstva, da teh zadev A statutu še -nimamo točno opredeljenih. Ker pa v praksi teži-tjho k temu. da bi naši samoupravni organi odločali na os-;hovi temeljito pripravljenega gradiva, ker naši organi tudi zavračajo slabo ali pomanjkljivo pripravljene predloge, nam osta-
le še to, da tudi zapišemo "■sto, po čemer se ravnamo v Praksi. Ne zato, da bi potem kar takoj nekoga preganjali, če bo predlagal ukrep, ki ne bo hspešen, čeprav bo včasih tudi to potrebno. Gre bolj za to, da so podrobno opredeljene pristojnosti in dolžnosti slehernega rarned nas in tako tudi članov strokovnega kolegija. Izkušnje ha nas uče, da se vsaka služba, katere predlog odbijamo, v prihodnje bolj potrudi, da ne bi 'bRa še enkrat osramočena.
»PRAVILNIK O ORGANIZACIJI PODJETJA PRAVI...«
Z letošnjim letom so v To-''arni PEKO Tržič uveljavili pravilnik o organizaciji po-djet-3a' ki — razen vsega drugega
točno predpisuje pogoje za msedbo delovnih mest, postopek *a zasedbo izpraznjenih in norih delovnih mest. Slavko Hva-lCa pripoveduje:
. »Izhajali smo iz prepričanja, 'a nam -bo novi pravilnik po-“hpgal pri tem, da bi vsaj v prihodnje lahko vodili zares doli Jo premišljeno kadrovsko po-l‘iko. Sedanja zasedba kadrov bdi v našem podjetju namreč ! zadovoljiva. Dokler pa se j.rsmo pogovorili o tem, kakšne sploh potrebujemo, tudi »dravska politika ni mogla biti Rentna.
Novi pravilnik o organizaciji podjetja pa natančno predpisuje pogoje za zasedbo delovnih mest. Kdor teh pogojev ne izpolnjuje, dobro ve, da bo vse dotlej, dokler pogojev ne izpolni, dobi val. osebni dohodek po zmanjšani osnovi- Razen tega takega delavca lahko vsak trenutek zamenja drug. bolj izobražen in bolj sposoben delavec. To pomlajevanje in selekcijo izvajamo ob vsakoletnem ocenjevanju delavcev na posameznih delovnih mestih; za vodstvene delavce pa še posebej vsaka tri leta, ko smo po statutu uzakonili interno reelekcijo za 29 takih delavcev.
To, kar sem povedal, velja glede kadrov, ki so že zaposleni v tovarni. Nič čudnega torej, da so se mnogi lotili študija, da bi obdržali svoja delovna mesta. Tako izredno študira na srednjih šolah 21 naših delavcev, na višjih šolah -pa trije. Vsem tem in morebitnim novim interesentom povrnemo stroške šolanja, odobrili smo jih polovični delovni čas im študijski, dopust od 10 do 28 dni na leto.
Za tiste, ki bi se hoteli zaposliti, pa velja, da jih sploh ne sprejmemo v delovno razmerje. če ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev; v vsakem primeru — na primer delavci v proizvodnji — pa morajo imeti, najmanj dokončano osemletko.
Še tp: kaj se zgodi z delavcem, ki ne zadovolji ob letni oceni, imamo pa zanj nadomestilo v drugem, bolj izobraženem in sposobnem delavcu? Takega delavca premestimo na delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in sposobnostim. Če pa se tak član kolektiva odloči za šolanje, ali če kako drugače pridobi znanje, s katerim bi se lahko potegoval za višje delovno mesto, ima prednost pri vseh internih in javnih razpisih za nova, izpraznjena ali neustrezno zasedena delovna mesta. Tako ima vsakdo možnost napredovanja, kar je po našem mnenju ena bistvenih sestavin dobro premišljene kadrovske politike.«
»ZA SODELOVANJE LJUDI, KI JIM KOLEKTIV ZAUPA!«
Ljudje smo pač ljudje in pogosto se pripeti, da več velja beseda ljudi, ki jih imajo delavci radi, kot pa kakršnokoli
prepričevanje. Če ti ljudje nekaj pohvalijo ali grajajo, bo enakega mnenja tudi njihov ožji kolektiv. Ti neformalni vodje so navadno najbolj razgledani in priljubljeni člani kolektiva, čeprav niso vedno tudi člani samoupravnih organov. S stališča urejenih samoupravnih odnosov, še posebej pa pravilnega informiranja, bi torei bilo zelo koristno, če bi te delavce na kak način pritegnili k delu samoupravnih organov.. Martin Rebolj pravi:
»V našem statutu je zapisano, da se vsak član kolektiva lahko udeleži vsake seje samoupravnih organov, čeprav ni član teh organov. Dejansko je tako, da tem sejam poleg članov prisostvujejo odgovorni vodje enot in mnogi delavci. Upam si trditi, da iz njihovih ust slišimo neverjetno veliko upravičenih pripomb in nasploh dobronamerne kritike na račun dela služb in posameznikov. Ker tudi "ti1 ljudje prisostvujejo sejam, svojim sodelavcem po oddelkih v neformalnih pomenkih lahko marsikaj pojasnijo, tako da je tudi s te strani kolektiv dobro informiran, saj se sicer redno sestaja na mesečne proizvodnih sestankih in ki ima na oglasni deski vedno izobešene vse zapisnike s sej samoupravnih organov.
Tako preprečimo praktično vse govorice za vogali. Za dobre odnose si česa boljšega ne moremo želeti!«
ODGOVORNOST ZA VSE
XIV. seja delavskega sveta kranjske SAVE v lanskem aprilu je pomenila odločilno prelomnico pri uveljavljanju odgovornosti za delo strokovnih
služb in v njih zaposlenih strokovnjakov. Takratni ostri in celo žolčni razpravi o odgovornosti so potem sledili tudi konkretni ukrepi.
Marijan Ceferin se spominja:
»Realizacija sklepov je zdaj pri nas obvezna točka dnevnega reda vseh zasedanj naših samoupravnih organov. Pri tem k formulaciji sklepov pritegnemo tudi odgovorne strokovnjake, da se kasneje ne bi izgovarjali, da smo jim postavili nerealne roke ali kakšne druge neuresničljive pogoje. Prav to je namreč v preteklosti marsikdaj pomenilo vzrok, da mnogi naši sklepi niso bili uresničeni. Odgovarjal pa seveda ni nihče ...
Če se zdaj zgodi, da kak sklep vseeno ni uresničen, če nastopijo višji stroški, kot pa smo jih odobrili na predlog ustrezne službe, ali če se karkoli drugega izkaže drugače, kot pa je bilo predlagano in sklenjeno, zdaj pokličemo odgovorne ljudi, da zadevo pojasnijo in prevzamejo tudi dejansko odgovornost za nastale razmere, saj smo končno sklepali na osnovi njihovih strokovno utemeljenih predlogov.
Ker je tako, se med delavci krepi zaupanje v samoupravne organe. Našim ljudem veliko pomeni že to, da so bile izrečene disciplinske kazni nekaterim strokovnjakom in da obravnavamo vse kršitve delovne dolžnosti ne glede na to, ali je krivec vodilni in strokovni delavec ali pa neposredni proizvajalec. Tako se zaradi enakega metra za vse. ker pač ni več v naši sredi privilegiranih, vsi tudi bolj odgovorno lotevamo vsak svojega dela.«
MILAN GOVEKAR
nill!!!!l!!!l!!!!!llll!lll!!!llllll!llll!llllll!lllllllll!!!llll!in!ll!l!!l!ll!!ll!!llllllll!!lllllll!llll!l!llllllllllll!!ll!!llll!!lllllllll!!!IIIIU]!lllll!!lllll!lllll!!lllll!!l!llll!lllllll!!!!lllllll!ll!l!lllll|l|||!l!£
OBVESTILO
Republiški koordinacijski odbor za pomoč žrtvam im-	J
jj	perialistične agresije sporoča občinskim koordinacijskim	jj
g	odborom in delovnim organizacijam, naj blagovna naka-	1
jj	žila pošljejo v Ljubljano, zbiralni center Mirje 19, od ko-	§
jj der jih bo le-ta poslal prizadetim žrtvam.
1 Vsa denarna nakazila za pomoč vietnamskemu ljud- jj jj	stvu in žrtvam izraelske agresije, prosimo, nakazujte na	1
jj	naš tekoči račun številka 505-146-4-75, KO za pomoč žrt-	g
g vam imperialistične agresije.
1 REPUBLIŠKI KOORDINACIJSKI ODBOR
ZA POMOČ ŽRTVAM IMPERIALISTIČNE AGRESIJE |
Il!lllll!lllllllll!IIIII!ll!lll!!!!!!l!!llli!lll!llllllllllllllll!!lllll!ll!lllllll!ll!!!lll!l!l!l!!!ll!lllllll!!!llllll|l|l!l!|||||!!l!{||[||!!ll!lll|||||ll!!llllllll!lllllllllll!lllll!!llll!!!lllll!ll!!|l!llll|ll||||!|||||||i
tXxxxxx'.xxxxxxv,\xxxxxxxxxx<\xxxxxx\v<xxxxvxxx
Pravna posvetovalnica DE
v\x\\\\\\\\V\\\\\\\\\\Xl
* VPRAŠANJE:
0 V zveznem uradnem listu št. 14/65 je bil objavljen zakon ^azglasitvi zakona o prenehanju veljavnosti uredbe o vajencih, dar I)a n* bil izdan republiški zakon o vajencih, prosimo, v »am pojasnite, ali je delovna organizacija dolžna razporediti ihrwnca’ ki letos z uspehom zaključi vajensko dobo, na delovno del ° kval*ficirancga delavca. Gre za vajenca, s katerim je ovna organizacija sklenila učno pogodbo v letu 1964. A. A„
Roper.
da • °bisanem primeru se je sodna praksa postavila na stališče, Pri le- plovna organizacija dolžna sprejeti vajenca, ki je bil Po njfi ,v uku na delo po končanem uspešnem šolanju oziroma pfo^nki.iučeni vajenski dobi, če je v tej delovni organizaciji Vai L° delovno mesto, na katero bi lahko bil razporejen tak va;®nec- Kadar pa delovna organizacija take možnosti nima, driUh3 ni dolžna sprejeti v svojo delovno skupnost, ker je cija • ° „va.iencih prenehala veljati in tako delovna organiza-raZrnni ,Ved dolžna v smislu te uredbe po prenehanju vajenskega e»ia vajenca zaposliti v svoji delovni organizaciji za naj-n-1 sest meseecev.	a pni ..ta tv čut tc
A. POLJANŠEK
* VpRAŠANJE:
sfcig anima nas’ kako odloča organ upravljanja, kadar sprejema je (de, za katere se ne zahteva po statutu posebna večina. Ali Pretil na Primer zakonit sklep organa upravljanja, če je za 6r0tj 0g glasovalo več prisotnih članov organov upravljanja kot Predlogu, T. M., — MOST NA SOCL ------------------------
člen 47. temeljnega zakona o podjetjih določa v svojem I. in II. odst., na kakšen način organi upravljanja v delovnih organizacijah odločajo o posameznih vprašanjih. Organ upravljanja tako lahko odloča namreč le takrat, kadar je sklepčen, to pa pomeni, kadar je navzočih na seji več kot polovica članov organa upravljanja. Pri tem ni mišljeno statutarno število članov organov upravljanja, temveč trenutno število članov posameznega organa. Tako na primer lahko preneha mandat članu organa upravljanja zaradi razrešitve ali odpoklica, ali pa je nekemu članu organa upravljanja prenehalo delo.
Kadar je tako na seji organa upravljanja dosežena sklepčnost tega organa, ta organ razen, če ne zahteva tako statut ali zakon, odloča o posameznih vprašanjih z večino glasov navzočih članov, pri čemer je mišljeno, da mora za odločitev o posameznem vprašanju glasovati več kot polovica navzočih članov sklepčnega organa upravljanja.	A. POLJANŠEK
POSVET LJUBLJANSKIH KOMUNISTOV O ZAPOSLOVANJU MLADINE
DVA KONCA
ISTEGA PROBLEMA
Pred štirinajstimi dnevi smo v našem listu opozorili na težke probleme pri zaposlovanju ljubljanske mladine. Že poročilo s skupščine ljubljanskega Komunalnega zavoda za zaposlovanje je postreglo s podatkom, da je od 1200 brezposelnih Ljubljančanov kar 800 mladih do 18. leta. Članek »Mladina in priučevanje« pa je opozoril, da bi morali v ljubljanskih proizvodnih delovnih organizacijah poiskati 1000 delovnih mest za mladino, ki taka delovna mesta išče že od lani, ali za mladino, ki je letos zaključila osnovnošolsko obveznost v nižjih razredih, oziroma je končala osemletko, a nima namena ali materialnih pogojev za nadaljevanje študija na drugi stopnji. Doslej pa so ljubljanske proizvodne delovne organizacije sporočile, da sprejmejo na delo samo 33 fantov in 12 deklet!
O teh najbolj zgovornih številkah in številnih drugih problemih, ki govore o težkem položaju določenega števila ljubljanske mladine, so pred dnevi razpravljali tudi na posvetu, ki ga je organiziral Mestni komite ZKJ Ljubljana. Mestni sindikalni svet je namreč že pred časom sklenil, da bo v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje sklical v vseh petih ljubljanskih občinah posvete z vsemi tistimi, ki bi bili dolžni najti odgovor na vprašanje: KAJ STORITI?
Posvet ljubljanskih komunistov želi opozoriti komuniste, da je skrb za mladino vedno bila ena osnovnih komponent politike ZKJ in da so zato dolžni komunisti v samoupravnih organih in skupščinah, v vseh strokovnih službah in upravi, v šolah, delovnih organizacijah, sindikatih in drugih družbenopolitičnih organizacijah, vključiti se v akcijo mestnega sindikalnega sveta, kar pomeni, da vsak komunist nosi svoj del osebne odgovornosti za končni uspeh te akcije.
VELJA SE RESNO ZAMISLITI IN UKREPATI!
Konec letošnjega šolskega leta se je torej število nezaposlene mladine še povečalo. Brezposelnost pa je že dovolj hud udarec za odraslega. Za mladega človeka, ki se psihično in družbeno šele oblikuje, pa pomeni ostati brez dela psihološki, moralni in družbeno-politični razkroj osebnosti in vsaj stagnacijo, če že ne nazadovanje v osebnem razvoju. Ko mlad, nezaposlen človek ugotavlja, da ga družba pravzaprav ne potrebuje, tudi začenja dvomiti v tako družbo. V brezdelju so tudi podane večje možnosti za različna stranpota mladih.
Najtežja, zelo konkretna težava nezaposlene mladine je ta — in to je osupljivo, saj gre za 800 mladih državljanov! — da je zdravstveno nezavarovana. Prvo, kar bi morali zato takoj storiti, je to, da najdemo zakonske možnosti in da na kak način zdravstveno zavarujemo to mladino, morda s pavšalnim prispevkom podobno kot vajence, pa čeprav je stanje v skladu komunalne skupnosti socialnega zavarovanja še tako težavno.
Že mestni sindikalni svet je obsodil tiste delovne organizacije, ki hočejo svoje gospodarske težave reševati le z zapiranjem vrat mladim generacijam. Pred reformo je bilo v Ljubljani 3.700 učnih mest, zdaj smo pristali rta 700. Napovedi proizvodnih delovnih organizacij za prosta delovna mesta so pogosto le hišne številke, ki jih dajejo največkrat neodgovorni in strokovno nedorasli posamezniki, nemalokrat pa so to celo vodilni delavci. Le 10 odstotkov delovnih organizacij gospodarstva v Ljubljani ima kadrovsko-socialne službe, ki se ukvarjajo s človekom in z dolgoročnejšo kadrovsko politiko. In če k temu dodamo še to, da novih delovnih mest tudi ni zaradi tega, ker ljudje iščejo dodatno honorarno zaposlitev (zanjo so družbene dajatve le 12,5%) in da. je podaljšana pokojninska doba, potem smo našteli tri 'glavne razloge, ki "danes mladim onemogočajo zaposlovanje.
Glavni napori bi zatorej morali veljati temu, tla se ustrezno zasedejo vsa vodilna delovna mesta, kajti od tega je v mnogočem odvisna sposobnost delovnih organizacij, da bodo kljub težavnejšim pogojem gospodarjenja našle možnosti za svoj nadaljnji razvoj, ekspanzijo, za odpiranje novih produktivnih delovnih mest. Že v sistemizaciji delovnih mest bi morale delovne organizacije določiti tista, ki so za mlade najbolj primerna. Od skupnega števila 2.075 potreb po starejših delavcih bi delovne organizacije zagotovo lahko namenile ustreznejše število mlajšim, starim do 18. leta.
V delovnih organizacijah bi tudi morali izvesti širše akcije za sklepanje učnih oziroma štipendijskih pogodb za učence v gospodarstvu. Mnogo bi tudi lahko storili za nezaposleno mladino, če bi z bolj stimulativno davčno politiko občin odprli več možnosti za izučitev mladine, zlasti v deficitarnih poklicih. Nekatere občine so to že storile in želeti je, da bi jim tudi ljubljanske sledile.
Čeprav konča osemletko v štirih ljubljanskih občinah 80 do 93 % otrok, slabše je le v občini Vič-Rudnik. pa je že v teku akcija, da bi zadržali v šoli še 9 in 10. Leto tiste, ki osemletke niso končali. Ljubljanska izobraževalna skupnost bo morala odmeriti sredstva za eventualne nove oddelke, ki bi zaradi tega nastali, pa tudi za dopolnilni pouk slabših dijakov, celodnevno varstvo v šolah, za nadaljevanje študija najbolj talentirane mladine itd. Proučiti bi kazalo tudi sedanji način poklicnega usmerjanja, za katerega nekateri trde, da prezgodnja poklicna usmeritev poraja odpor do »nepotrebnih« predmetov. Trditev, da so testi pokazali enako inteligenčno stopnjo mladine v 7. in 8. razredu, namreč še ne pomeni, da je tudi znanje enako.
Če bo letos kljub družbenim naporom (obisk sestanka v občini Center, žal, kaže na šibko družbeno odgovornost!) ostalo še vedno, precej mladine brez zaposlitve, so predlagali, naj bi zanjo organizirali delovno akcijo pri javnih delih. Velja tudi razmisliti o predlogu, naj bi to delo bilo plačano, S tem bi lahko zniževali izplačevanje potrebnih oskrbnin. Pred reformo smo za podpore nezaposlenim zbirali 0,5% od osebnih dohodkov, zdaj. kljub povečani brepposelnosti. le 0,2 %. Rešitev pa ni v povečevanju prispevka, temveč v zaposlovanju.
POTENCIAL
Na posvetu ljubljanskih komunistov so opozorili tudi na drugi konec istega problema — zaposlovanja mladih. V času, ko je toliko mladih ljudi v stiski, ie sicer potrebna takojšnja in konkretna družbena akcija. Drugo pa je, kakšna je dolgoročnejša družbena orientacija v pogledu zaposlovanja mladih v proizvodnji.
Če je bilo množično zaposlovanje neindustrijskih, nedoraslih in nekvalificiranih ljudi značilno za našo popreteklo dobo. to ni le naš pojav, temveč značilnost evropskega gospodarstva v polpretekli dobi. Morda v največjo skrajnost je prenasičenost s tako delovno silo pripeljala Poljsko, ki ima danes milijon nezaposlene mladine. To pa še ne pomeni, da lahko dovolimo zapiranje vrat. mladim generacijam. Značilno za mnoge naše delovne. organizacije pa je. da so se »postarale«. Vse visoko industrijsko razvite dežele v svetu vedo, da morajo skrbeti za pomlajevanje industrijskega prebivalstva. Znano je, da vsako rutinsko in akordno delo terja mladostno prožnost in da se ljudje po. 40. letu starosti težko priučijo novim delovnim mestom, ki jih narekuje razvoj tehnike in znanosti. Zato je tudi za nas v perspektivi velikega pomena, da bo na nova produktu3 delovna. mesta prihajalo dovolj mladine s solidno splošno izobrazbo, ki se bo v teku svoje delovne dobe lahko dvakrat ali celo trikrat priučevala novim posebnim znaniem. Brez vklju-cevanja novih mladih generacij je torej ogrožen naš gospodarski potencial in konkurenčna sposobnost na tržišču.
LtoSen ’e tore’ drugi konec istega problema — zaposlovanja miaam generacij, česar pa mnogi danes še ne vidijo ali nočejo Kak° .na1 bi si sicer razlagali, da so ljubljanske gospodarske organizacije planirale do leta 1970 komaj 1% porast zapoelenih!	SONJA GAŠPERŠIČ
TA PROSTOR SMO ODSTOPILI SGP PIONIR, NOVO MESTO • TA PROSTOR SMO ODSTOPILI SGP PIONIR, NOVO MESTO |||
NA rob OBČNEMU ZBORU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA SEŽANA
»PIOOTR« PRAZMjil Kratkovidnost
SVOJ 20. ROJSTVI DAN
Rojstni dan Splošnega gradbenega podjetja Pionir sega dobrih 20 let nazaj. Marca 1947 je vlada LR Slovenije ustanovila iz nekdanjega gradbenega podjetja Novograc!
se rada mdšeuje
sodobno delovno organizacijo za izvajanje gradbenih del in izdelovanje ustreznih projektov.
I	In danes..., po 20 letih? Zagotovo lahko trdimo to, da je novomeški Pionir ce*
g -----------------------------------------------------------------------------------------fj
§ njeno in obenem iskano gradbeno podjetje. Kakovost dei potrjujejo med drugimi
1 Tovarna rotacijskega papirja v Krškem, stanovanjski objekti v Brežicah, Novem me-
1	stu. Krškem, Ljubljani, Žeiezoiivarna v Črnomlju, Tovarna pletenin v Metliki, del
1	avto ceste v Ivančni gorici, kmetijski objekti na Kočevskem, dijaški dom v Črnpmljti
1	— za katerega pravijo strokovnjaki, da je eden najlepših v Sloveniji itd., itd. ' j
1	Kdo bi našteval vsa dela tega priznanega gradbenega podjetja? In zakaj? Zado-
1 stuje, da si ogledamo en sam objekt, ki so ga zgladile pridne roke Pionirjevih delav-
j§	-	!	^
1 cev in takoj nam bo jasno, da imamo opravka z zares solidnim gradbenim podjetjem, 1 ki si nenehno prizadeva za kvaliteto in sodobnost.	,
Minuli občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Sežani je razgrnil številne uspehe pa tudi probleme gospodarskega in družbenega življenja sežanske občine. Delegati so v razpravi na občnem zboru načeli tako tehtne probleme, pa naj že bo o kreditni politiki, o trgovini, obrti, gostinstvu in turizmu ter pa železničarjev, ki predstavljajo v sežanski občini četrtino vseh zaposlenih, da bi vsak od njih zaslužil posebno pozornost. Zavoljo skopo odmerjenega prostora pa to pot zabeležimo le nekaj osnovnih misli, ki so se kot rdeča nit vlekle tako skozi poročilo predsednika Jožeta Korošca, kot tudi skozi razpravo posameznih delegatov na občnem zboru sežanskih sindikatov.
n jakov, zlasti mladih, ki iz dneva v dan trkajo na vrata ,podje' ti j, so delegati na občnem zboru upravičeno obsodili. Hkrati Pa so priporočili samoupravnim organom v delovnih organizacijah, da čimprej- spremenijo svoj odnos zlasti' do šolanja mladih strokovnjakov - za svoje lastne .potrebe. Kajti brez. dobrih organizatorjev proizvodnje ne b° uspehov' ob še tako' sodobnih strojih.
. M. 2.
PUSTIMO BESEDO	nir v stanovanjskih naseljih, v
ŠTEVILKAM	Novem mestu, Ljubljani, Kr-
Hitra pot navzgor se je pri- škem in Brežicah že 110 stano-čela v Pionirju v bistvu Šele vanj, 78 članov kolektiva pa leta 1950, ko je prvi delavski je dobilo posojila za ,gradnjo
svet podjetja prevzel upravljanje v svoje roke. Takrat je znašala vrednost osnovnih sredstev v Pionirju 23,600.000 starih dinarjev, potlej pa je še hitreje z naraščanjem števila zaposlenih iz leta v leto rastla vrednost osnovnih, kot tudi obratnih sredstev podjetja. Hitro se je spreminjala struktura zaposlenih v korist sposobnega kvalificiranega in visokokvalificiranega kadra, ki je bil pogoj za rast in napredek podjetja. Z velikimi napori je uspelo Pionirju usposobiti v letih razvoja dober strokovni kader, ki je#danes porok za nadaljnje delovne uspehe in razvoj v smeri izkoriščanja najnovejših tehnoloških postopkov.
Podjetje danes zaposluje 1565 delavcev. Na gradbiščih dela 1200. ljudi-. Centralni- obrati, v katere štejejo: mehansko kovinski obrat, mizarstvo, -..žaga, -cementni ne, avtopark, obrat za polaganje podov in pleskarsko-slikarski obrat štejejo 220 delavcev, v direkciji
ali nakup vanj.
potrebnih stano,-
SPOSOBNI
NA DELOVNEM MESTU IN V ŠPORTNI ARENI
Pionirjevi gradbinci danes ne slovijo samo kot pridni in sposobni delavci, temveč tudi kot izvrstni športniki. Na ve-.
• - Upravni^ prostori y ^šUbm ~ sree.Rjcpiirja
t ?	d c
Velike skrbi so v Pionirju likih igrah gradbincev Slove-posvetili tudi vprašanju so- ni j e so vedno med prvimi, o in strojno inventarnem parku dobne prehrane zaposlenih, čemer pričajo polne vitrine pa dela 145 ljudi.	Danes ima podjetje že 2 svoja . pokalov in priznanj na upravi
Centralni obrati Pionirja obrata družbene prehrane: v Bršljinu:
-nudijo danes s pomočjo svoje- enega v Novem mestu in dru- Podjetje ima že' dolga leta
svoje lepo enostezno kegljišče, za odbojko, mize za , s? —	»^» s namizni tenis itd., itd. Sičer
'Tfei- j IAw| pa športniki tega kolektiva ni-'so v zadregi zaradi potrebnih '4	_ športnih objektov, saj jih : v
^FT ............
Novem mestu ne manjka.
Zanimivo je, da so v zadnjem času resno posegli športniki Pionirja tudi v borbo na zimskih igrah gradbincev Slovenije in zimskih igrah delovnih kolektivov Dolenjske, kjer se že vse bolj uveljavljajo ter segajo po zavidljivih lovorikah.
Danes slavi Pionir svoj 20. rojstni dan. Dvajset let življenja ne pomeni kdove kako dolgo dobo, vendar pa bogato po opravljenem delu. Vsebino dela je narekoval vsestran-Pionirjevi gradbinci imajo za seboj že 2456 objektov visokih ski napredek našega splošne-in nizkih gradenj	ga gospodarstva in človekove-*
ga standarda v preteklosti, še
ga projektivnega biroja svoje gega v Ljubljani. S tem imajo Ne Vbil^prav, "čeM^tŠh
za ruz-
»Obdobje po gospodarski reformi je še vedno prekratko, da bi lahko v celoti ocenili: vse uspehe, vendar pa je očitno, da so v sežanski občini delovni kolektivi smelo krenili na pot ekonomske stabilizacije, Precejšen premik je bil v sežanski občini storjen zlasti pri razpolaganju z ustvarjenim družbenim proizvodom. Gospodarske organizacije sežanske občine so imele leta 1964 na voljo le 592 milijonov S-din skladov, medtem ko razpolagajo letos že z nekaj več kot z milijardo in 800 milijoni S-din skladov« To je bila ena osnovnih ugotovitev na občnem zboru sežanskih sindikatov.
Delovne organizacije v sežanski občini pa so z ustvarjenimi sredstvi doslej v glavnem zelo smotrno gospodarile. Podatki namreč pričajo, da se je odnos med osebnimi dohodki in skladi v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno izboljšal v korist skladov, sai je razmerje med osebnimi dohodki in skladi leta 1964 znašalo le 89,7:10,3, lani pa se je popravilo že n^ 78,5:21,5 v korist skladov. Delegati na občnem zboru zato tudi niso pozabili omeniti nekatere najbolj skrbne gospodarje, kot so Mi tol, Kraški zidar, trgovsko podjetje Preskrba,- Kmetijska zadruga in nekatere druge, ki jih ugodni poslovni rezultati niso uspavali, temveč so prigospo-darjenai-.-..sredstva -namenili- za obratna sredstva, za modernizacijo in razširitev proizvodnje .* •'c n Delegati ’ pa* so? šer f pristavili in te besede so veljale tudi kot eno izmed sprejetih stališč sežanskih sindikatov, da je treba boljše rezultate gospodarjenja iskati predvsem v še boljši organizaciji dela, specializaciji in modernizaciji ter serijski proizvodnji, kot je bilo primer v omenjenih podjetjih. V proizvodnjo pa je treba uvajati tudi sodobno, dobro preštudirano tehnologijo, ki pa jo bodo v delovnih organizacijah dosegli le s sposobnimi strokovnjaki in ne samo s sodobnimi stroji in dobro tehnično opremljenostjo proizvodnje.
NA SPISKU LE DVA ŠTIPENDISTA
Po analizi, ki sta jo izdelala Komunalni zavod za zaposlova-
nje v Kopru in Zavod za ekono-. miko v Kranju pa imajo delovne organizacije na področju. sežanske občine le 6% delavcev s srednjo, višjo in; visoko izd-'' brazbo, medtem ko m v resnici takoj potrebovali vsaj 14 V« tega -kadra. Spričo tega je toliko. boli porazna tudi ugotovitev, da so do danes vse -delovne" organizacije v sežanski . občini raz- • pisale za naslednje šolsko leto le dve štipendiji za šolanje na srednjih, višjih in: visokih šolah. Hkrati pa nekateri podatki tudi pričajo, da več kot 100 občanov sežanske občine z višjo in visoko strokovne! izobrazbo dela v podjetjih izven sežanske občine.
Mačehovski odnos večine delovnih organizacij v sežanski -občini do zaposlovanja strokov-
sinus TUJINO
... Slišali smo
: da ima po'podatkih lanske ankete Zveznega zavoda za statistiko - v Sloveniji 3,3 odstotka knieikiji gospodinjstev.osebnij dvtpm.obil, 7,2 od-
stotka televizor, 26 odstotkov motorno kolo,-'77 odstotkov ■ kolo, 53- odstotkov šivalni stroj in 83 odstotkov ■ radijski sprejemnik; ...	... . ..
... da je jtigof.ovanska
kmetijska Sanka odmerila v prvi polovici letošnjega leta milijon dolarjev . za nakup drobne kmetijske mehanizacije, od tega ŽCFOSOO dolarjev za nakup majhnth- strojev in orodja -na -medrcanodnem kmetijskem- sejmu v Novem Sadu.
Obisk italijanskih sindikalnih delavcev
V dneh od 19. do 24. junija se mudi v Sloveniji kot gost republiškega sveta ZSS delegacija regionalnega ko-
publiškega sveta že takoj po prihodu italijanske delegacije v Ljubljano pripravili razgo-voi o gospodarskem razvoju
mi^eja Konfederacije svobod- naše republike:’ Naslednjega 'tih italijanskih delavcev dne si je' Italijanska'sindikal-(CGIL) -ža pokrajino Emilia' na delegacija' dgledtia-Tekstil-Komagna,,.Delegacijo vodi ge- irtius tfer se’ ‘v 'daljšem raz-neralni sekretar regionalnega govoru pozanimala ' o vlogi komiteja CGIL Emtiia Ro- sindikata iti o aktivnosti sin-magna Marcello Sighinolfi, v dikalne podružnice. V sredo delegaciji pa so še generalni je imela delegacija razgovore sekretar pokrajinskega vod- na občinskem sindikalnem
stva CGIL iz Ravene Con-stante Manzoni, sekretar pokrajinskega vodstva CGIL Ferrare Riode Finnesi in sekretar pokrajinskega .vodstva
svetu v Velenju, ki so bili posvečeni vlogi sindikata in drugih družbeno -'političnih organizacij v komuni. V četrtek je bila delegacija, na; obisku
CGIL Regio Emilia Armando v mariborski fevafti avtomo-Davoli.	bilov, kjer'se‘je zanimala zla-
Razgovori med predstavniki sti za delovanje organov sa-konfederacije svobodnih itali- .noupravijanja in za razvoj jonskih delavcev iz pokrajine samoupravnih odnosov v tem Emilia Romagna ter sloven- kolekti v petek pa bo s ki mi sindikalnimi delavci so t. . .	’	,, ,r ■	;	..
posvečeni predvsem seznanja- cbmkala kolektiv Agrokombi-tiu z aktualnimi gospodarski- nata V Šentilju, V .soboto bod mi problemi ter delom sindi- zaključni razgovori, italijanske katov in samoupravnih orga- delegacije na republiškem sin-nov pri nas. Tako so člani re- dikalnem svetu.
GORIŠKI SINDIKATI O KADROVSKIH SLUŽBAH V DELOVNIH ORGANIZACIJAH
Besed je dovolj !
usluge tudi. drugim narečni- Pionirjevi gradbinci na delov- £dili da ima zasluge kom. V 20 letih svoiesa obsto-	„,„„4...	__________.... = „ traui’ aa ima zaslug<
kom. V 20 letih svojega obsto ja je podjetje zgradilo 2456 objektov visokih in nizkih gradenj, kar priča o visoki delovni storilnosti in solidnem temelju za nadaljnji napredek podjetja.
SKRB ZA DELAVCA
VEDNO V OSPREDJU
Pionir šteje med tiste delovne organizacije v Sloveniji, ki so v letih svojega razvoja nenehno mislile tudi na to, kako bi svojim delavcem omogočile kar najboljše pogoje za življenje in potreben standard. Skrb samoupravnih organov se je v 20 letih bogato obrestovala ...
Podjetje je že pred leti dokončno uredilo stanovanjsko vprašanje samskih delavcev ter njihove prehrane. Danes ima Pionir 850 ležišč v sodobnih delavskih domovih, s katerimi so zadovoljni tudi najbolj zahtevni delavci. Postopno rešujejo samoupravni organi vprašanje družinskih stanovanj. Tako ima danes Pio-
nem mestu možnost cenene in voj dolenjskega dela Slovenije kvalitetne prehrane in fako ie Pionir. Krivični pa bi bili, skrb manj. Trije obroki dnev- ge bi mu odrekali dobršen dc-no veljajo posameznika komaj lež, ki mu daje danes čast in 800 starih dinarjev!	priznanje.
Z vsakoletnimi »prepričevanji« delovnih organizacij goriški sindikati in druge politične organizacije v občini sicer dosežejo, da podjetja odobrijo vsaj nekaj štipendij učencem osemletk in srednjih šol, nikakor pa jpodjetij ni mogoče pripraviti do tega, da bi izdelala vsaj srednjeročne programe kadrovske zasedbe, ki bi omogočali načrtno štipendiranje novih kadrov. Po oceni občinskega sindikalnega sveta v Novi Gorici je temu še najbolj kriva slaba organizacija in neustrezna zasedba kadrovskih služb po delovnih organizacijah, ki takšnih programov enostavno niso sposobne pripraviti.
Po napornem delu je toplo in okusno kosilo zlata vredno
llll|[|||j||llllli!illllllll|[||iiillllllllllllllllllllllllllll[|||lllllilllililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliffl
To praznino je v zadnjem času s svojo analizo kadrovskih struktur in potreb vsaj delno zapolnil goriški zavod za zaposlovanje delavcev. Učinkovitejša organizacija in delo kadrovskih služb po kolektivih zaradi tega nista nič manj nujna, ampak še toliko bolj potrebna, saj analiza zavoda za zaposlovanje delavcev daje vsaj najvažnejše osnove za načrtno kadrovsko politiko v delovnih organizacijah.
Zaradi vsega tega so goriški sindikati pozdravili pobudo Višje šole za organizacijo dela iz Kranja, ki bi bila pripravljena v Gorici odpreti samostojen oddelek, če bi seveda bilo dovolj interesentov.
Dosedanje izkušnje razkriva-
jo, da je na tej šoli študiralo le malo študentov z Goriške, ker je to povezano z velikimi stroški in kar dveletno odsotnostjo slehernega posameznika z njegovega delovnega mesta, česar pa si delovne organizacije spričo pomanjkanja kadrov enostavno ne morejo privoščiti. Če pa bi imeli samostojen oddelek, bi bili stroški za polovico nižji, študentje pa bi ostali v delovnem razmerju s svojo delovno organizacijo in v njej tudi delali s skrajšanim delovnim časom. Z drugimi besedami povedano, v podjetjih bi jih laže.pogrešali, ker jim zaradi delne odsotnosti teh vodilnih delav-cev-študentov. ne bi bilo. treba zaposlovati novih, ki pa jih
.zdaj. največkrat^ .tudj'. če bi D' hoteli zaposliti,'.nemorejo d
Eliti. '	■'	.
Samo na območju goriške °°' čine verjetno ne bi bilo tolik interesentov, da bi bili ekonom ško 'znosni stroški za delovati samostojnega oddelka tovrs«1 ustanove. Višja šola za orga° , zacijo dela v Kranju je narti
ena redkih naših izobraževali
ustanov, ki jo v celoti financ1^ gospodarstvo s tem, da J6-plačuje polne stroške šolanja £ svoje delavce-študente. Žara . tega so goriški. sindikati PreV?.0. pobudo za organizacijo stojnega oddelka te šole v N
Gorici, ki pa bi vključeval s
dente iz ajdovske, goriške in minske občine.
Če bodo zdaj to pobudo P prle tudi delovne organizac J ' zamisli najbrž ne bo Pr , ® e uresničiti. S tem pa bi ^e.vei organizacije začele dobivati
strokovnjakov proizvodno ti» nizacijske, poslovno organiza ■ ske in kadrovsko organizacij smeri, kajti te profile kad - kran jska -šola tudi izobražuje-^ pa bi seveda pomenilo — T na. vsega drugega — tudi kora* prej k načrtnejši kadrovski P tiki.
kranjski sindikati nudijo zaposlenim
v ZASEBNEM SEKTORJU KONKRETNO POMOČ
Na vrsti so osebni dohodki
Ker v družbenem sektorju še Vedno primanjkuje delovnih mest, možnosti za odpiranje zasebnih storitvenih in obrtnih delavnic ter gostišč pa se sproščajo, se zadnje čase ljudje vse bolj zaposlujejo v zasebnem sektorju'. V zvezi z zaposlovanjem V zasebnem sektorju pa se pojavljajo tudi problemi, ki zahtevajo organizirano pomoč sindikatov. Težave so predvsem v tem, da se delodajalci ne držijo odpovednih rokov, da prikrajšu-jajo delavce pri dnevnem počitku, letnih dopustih itd. Veliko je primerov, da zasebni delodajalci prijavljajo pri socialnem zavarovanju manjše vsote, kot jih v resnici izplačujejo delavcem in tako so ti delavci v primeru bolezni ali pa kasneje pri pokojnini prikrajšani.
Zaradi vsega tega je občinski odbor storitvenih dejavnosti pri ObSS Kranj pred časom ustanovil sindikalno podružnico delavcev, ki so zaposleni v zasebnem sektorju. Podružnica je združila Člane prej samostojnih sindikalnih podružnic, ki so bile organizirane za posamezne dejavnosti, kot na primer brivce, mizarske pomočnike, gospodinjske pomočnice in druge. Te podružnice prej nikakor niso mogle zaživeti. Novoustanovljena podružnica pa je dobila blagajnika — upokojenca, ki mu ObSS daje minimalno mesečno nagrado. .Ta redno obiskuje vse člane in pobira članarino. Razen tega zbira tudi predloge članov in jim svetuje, kam naj se obrnejo po pomoč, če jo potrebujejo. Člani, ki se enkrat na mesec sestajajo, obravnavajo probleme iz delovnih razmerij, organizirajo izlete in ostalo rekreacijsko dejavnost. Ko so na skupnem sestanku obravnavali zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, so sprejeli tudi predlog minimalnih pogojev za redni dopust in izredni dopust, predlog za stroške Povračila za prihod na delo, za stroške za delovno obleko itd. Predloge sindikalne podružnice so nato posredovali vsem zasebnim delodajalcem.
Pred kratkim je omenjena sindikalna podružnica zahtevala od oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini, da ugotovi Povprečje osebnih dohodkov za ustrezne kvalifikacije v družbenem sektorju. Ko bodo dobili te Podatke, bodo primerjali dohod< ke v zasebnem sektorju, kajti novi zakon določa, da osebni dohodek delavca v zasebnem sektorju ne sme biti manjši, kot je Povprečni dohodek delavca za enako delo v družbenem sektorju. Na sindikatih menijo, da bo s tem. ko bodo uredili osebne dohodke, odpadla večina problemov, ki sedaj zaradi netočnih Prijav pri socialnem zavarovanju skoraj vsak dan nastajajo. Delovne pogodbe sklepajo delavci z zasebnimi delodajalci sa-*ni. potrebne nasvete pa jim daje tudi pravna posvetovalnica Pri Občinskem sindikalnem svetu.
N. P.
■	■ :
Morje, peščena plaža, hladen, miren gozdič, otroško igrišče, bolniške sobe, zdravniška in pedagoška nega in vzgoja — vse to so osnovne značilnosti Debelega rtiča. In vendar, ko slišimo za ime tega otroškega zdravilišča, smo z mislimi pri vseh bolnih otrocih, ki bi jim radi pomagali k ozdravljenju.
Pred sedmimi, osmimi leti so prav s temi željami zasadili študentje ljubljanske univerze prve lopate in pomagali postaviti zdravilišče za bolne otroke, ki jim je potrebno zdravljenje na morju. Na stotine pridnih rok je zgradilo Debeli rtič — resnični dokaz družbene skrbi za otroke. Zato ne bi smeli za nobeno ceno dovoliti, da bi nekega dne Debeli rtič spet obnemel, da bi utihnili glasovi za njegovimi zidovi, tako kot je tiha in vendar zgovorna soba s praznimi posteljami na naši fotografiji.
NELIKVIDNI SKLADI ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE IN NELIKVIDNOST ZDRAVSTVENIH USTANOV
Zagotoviti učinkovite in strokovno pretehtane ukrepe
V prvih štirih mesecih letos imajo skladi zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji milijardo 659 milijonov 313 tisoč starih dinarjev primanjkljaja. V primerjavi z lani je v letošnjih štirih mesecih realizacija dohodkov skladov zdravstvenega zavarovanja za 11,7 °!o nižja. Na znižanje dohodkov je po podatkih republiškega zavoda za socialno zavarovanje vplivalo predvsem znižanje stopnje osnovnega prispevka od lanskih l°/o na letošnjih 5 °/o. Zaradi nižje stopnje osnovnega prispevka pa se je znižala tudi stopnja dodatnega prispevka, ki je po odstotkih vezan na osnovni prispevek. Zavoljo letošnjih primanjkljajev in zaradi delno nepokritih lanskih primanjkljajev, manjkajo komunalnim skupnostim obratna sredstva ter zato ne morejo izpolnjevati obveznosti do zdravstvenih zavodov, čeprav jih vežejo pogodbe. Tako so komunalne skupnosti na dan 30. aprila dolgovale zdravstvenim zavodom 2 milijardi 30 milijonov starih dinarjev za delavsko zavarovanje. Čeprav so te neporavnane obveznosti vštete v primanjkljaju skladov letošnjih štirih mesecev, je prognoza za konec leta izredno slaba.
Težave, v katerih se je znašla letos večina zdravstvenih ustanov zaradi zmanjšanja sredstev po pogodbah (letošnje globalne vsote za dejavnost so v večini zdravstvenih zavodov občutno manjše kot lani) niso majhne. Kajti ukrepi, predvideni v akcijskem programu za reorganizacijo zdravstvene službe, ki naj bi zagotovili racionalnejše trošenje sredstev, so šele v prvih povojih. In tudi tam, kjer so že začeli ukrepati, ne moremo pričakovati finančnega učinka čez noč. K tem težavam, ki jih vse preradi podcenjujemo s pavšalnimi očitki, da zdravstvena služba preveč troši, so se pridružile nove — nelikvidni skladi v zdravstvenem zavarovanju.
Za primer samo nekaj podatkov iz naše osrednje zdravstvene ustanove Kliničnih bolnišnic Ljubljana. Zadnjega maja letos so znašale njihove neplačane terjatve 586 milijonov 199 tisoč starih dinarjev. Dolžniki so v glavflem komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, ki se sami kopljejo v primanjkljajih in skoraj ni več upanja, da bodo prišle na zeleno vejo. Na Klinične bolnišnice pa pritiskajo upniki. Neplačani računi za hrano, zdravila in sanitetni mate-
Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga
modna hiša
Ljubljana - Maribor
PRODAJNI SERVIS
MtinmilMIIMIIIIIimilllimHHIMNUMMUH
rial se kopičijo. Do 30. maja letos so bile Klinične bolnišnice dolžne dobaviteljem že 721 milijonov 284 tisoč starih dinarjev. Na žiro računu pa so imele 30. maja letos 15 milijonov 880 tisoč starih dinarjev.
Kritična finančna situacija v Kliničnih bolnišnicah ni trenutna. Neporavnane obveznosti rastejo iz meseca v mesec. Tako tiste z naslova kupcev, kot tiste z naslova dobaviteljev. Od zadnjega februarja letos Klinične bolnišnice niso poravnale dobaviteljem nobenih računov razen mandatnih tožb. Podjetja jim grozijo z ustavitvijo hrane, zdravil in drugega materiala. Kritično finančno stanje resno ogroža preskrbo bolnikov z zdravili in hrano, na drugi strani pa je več ko£ 2200-član-ski kolektiv od meseca do meseca v negotovosti zaradi osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo z velikimi zamudami.
Skoraj nemogoče, je pričakovati, da bi bil pritok sredstev Kliničnim bolnišnicam ažuren, ^aj vemo, v kakšnih težavah so skladi zdravstvenega varstva. Tem manj sedaj, ko ima njihov glavni »financer« — sklad zdravstvenega zavarovanja ljubljanske komunalne skupnosti že od prejšnjega tedna blokiran žiro račun in nad 590 milijonov starih dinarjev primanjkljaja. Pa tudi, če bi koristniki sproti poravnavali vse obveznosti Kliničnim bolnišnicam, bi te po sedanjih bilančnih pokazateljih zaključile poslovno leto z izgubo 965 milijonov 928 tisoč starih dinarjev. Tolikšen primanjkljaj predvidevajo, če se materialni stroški ne bodo do konca leta nič več zvišali. To pa skoraj ni mogoče pričakovati, saj so samo cene zdravil v letošnjih prvih mesecih občutno poskočile. Takšna vsestranska nelikvidnost pa Klinične bolnišnice prizadeva tem bolj, ker so brez vsakršnih rezerv. Po splošnem sporazumu, ki so ga sklenili za letos z ljubljansko komunalno skupnostjo so namreč dobile Klinične bolnišnice za svoje dejavnosti (vključno za nove kapacitete infekcijske klinike in traumatologije) za 410 milijonov 31 tisoč starih dinarjev manj, kot so dobile po lanski pogodbi. In že lani so opravili za ljubljansko komunalno skupnost za 200 milijonov starih di-
narjev več storitev, kot pa so dobili sredstev po pogodbi.
Klinične bolnišnice pa so samo en primer za težave, v katere je letos uklenjena zdravstvena služba, ponekod bolj. ponekod manj. Denarja ne more biti več, kot ga ustvarjamo. To tudi zdravstveni delavci vedo. In tudi to vedo, da se da marsikaj urediti bolj smotrno in denar bolj racionalno trošiti. Krivično bi bilo trditi, da v tej
smeri ni prizadevanj. Vendar pa smo za učinek največkrat najbrž preveč nestrpni. Dolgoletnih napak, ko smo razširjali in drobili zdravstveno službo, če je bila nujno potrebna ali ne, za katere manjši del krivde nosijo zdravstveni delavci, ni mogoče odpraviti čez noč. Vrata pa morajo biti tudi v tem prehodnem času, ko urejamo stvari in popravljamo stare napake, bolnikom odprta in zagotovljeno jim mora biti kvalitetno zdravljenje. Tega pa ni mogoče zagotoviti, če so zdravstvene ustanove brez denarja, če bo na primer bolnišnica ostala danes ali jutri brez zdravil ali hrane zato, ker ji podjetja ne bodo mogla več dajati »na kredit«.
Situacija je skoraj brezupna, so povedali na izvršnem odboru ljubljanske komunalne skupnosti. Vse so že poskusili, da bi dobili kratkoročno posojilo v banki za nekaj mesecev, s katerim bi premostili sedanje težave. Kredita ni ne za sklad ne za zdravstvene ustanove.
Samouprava zavarovancev in zdravstveni delavci so letos pri sporazumih našli skupen jezik. Uspeh, ki so ga rodila obojestranska prizadevanja, postaja sedaj v tej finančni situaciji brez pomena, kajti dogovorov nismo v stanju spoštovati, pravijo v ljubljanski komunalni skupnosti. Razmere tudi v drugih skupnostih niso dosti boljše.
Kakšen bo razplet te verige težav do konca leta? O tem, kakšen naj bo razplet, bodo morali razpravljati tudi naši najvišji predstavniški in strokovni 'organi. Kajti samo strokovno pretehtane odločitve, usklajene s potrebami in možnostmi, ki bodo dobile svojo realizacijo v trdnih družbenih planih in dogovorih, so lahko porok, da prizadevanja za racionalno potrošnjo sredstev ne bodo poslabšala kvalitete zdravstvenega varstva. Dobro zdravstveno varstvo pa si želijo tako zavarovanci kot tudi tisti, ki jim ga morajo nuditi. .
N. LUZAR
IZREDNI SESTANEK ČLANOV KOLEKTIVA REŠEVALNE POSTAJE MARIBOR
Pod plaščem samouprave
Na pobudo občinskega sindikalnega sveta Maribor, odbora delavcev družbenih dejavnosti, je bil pred kratkim izredni sestanek vseh članov delovne organizacije Reševalne postaje Maribor. Na dnevnem redu je bila samo ena točka: ureditev notranjih problemov v kolektivu.
V tej delovni organizaciji je prišlo zadnja leta do zelo ostrih notranjih trenj, tako da sta se izoblikovala dva tabora s popolnoma nasprotnimi si mnenji. To pa je letos privedlo delovno organizacijo tako daleč, da so ostali brez prvotnega direktorja, računovodstva in da Reševalna postaja Maribor do danes še ni sestavila izvršnega odbora sindikalne podružnice.
REŠEVALNA POSTAJA NI
TRANSPORTNO PODJETJE
Reči moramo, da tako ostre razprave, kot j6 bila na navedeni izredni seji kolektiva mariborskih »reševalcev«, že dol”'' nismo zasledili. Spopad med obema taboroma je bil odkril iri drug drugemu so dokazovali napake. Nekateri člani kolektiva so posebej grajali skrajno samovoljo direktorja Franca Marolta, nesposobnost upravnega odbora in večkratne kršitve zakona o delovnih razmerjih. Nemalokrat se je namreč pripetilo, da je direktor oziroma vodstvo Podjetja prestavilo delavca brez utemeljitve in odločbe na nižje delovno mesto, kar je vsekakor v nasprotju z določili zakona o
delovnih razmerjih. Pri tem so bili najbolj prizadeti bolničarji in šoferji, kajti z uvedbo participacije je promet oz. povpraševanje po reševalnih vozilih padlo za najmanj 30 odstotkov. Prav zavoljo tega je nastalo vprašanje, kako pravilno razdeljevati osebne dohodke, kajti nekaj je jasno: reševalna postaja. ne more in ne sme biti transportno podjetje, ki teži za čimvečjim številom prevoženih kilometrov. Zaradi neizkoriščene delovne sile so bili trije šoferji odveč, pa tudi bolničarji so bili potisnjeni v ozadje in opravljali so vsa druga dela, samo svojega ne. Prav tu pa se poraja tudi vprašanje strokovnega prevoza in bolniške nege med prevozom.
KDAJ ZDRUŽITEV Z
ZDRAVSTENIM DOMOM?
Na izrednem sestanku delovnega kolektiva reševalne postaje Maribor so ponovno precej govorili o združitvi z zdravste-nim domom. Zadnji rok, ki ga nalaga novi zakon o organizaciji zdravstvene službe je za združitev 31. december letos. Poudariti pa moramo, da so bile strokovne analize zdravstvenega
centra, ki utemeljuje združitev in argumentirano dokazujejo nujnost te integracije ne samo zaradi finančnih razlogov, temveč predvsem tudi zaradi strokovne nuje, narejene že pred sprejetjem omenjenega zakona. Bilo pa je tako, da strokovnih argumentov kolektiv reševalne postaje ni upošteval in da je združitev 'z zdravstvenim domom »samoupravno« zavračal.
Ob tem, ko so izkoriščali samoupravne pravice v nepravi smeri s tem, da se niso ozirali na strokovne argumente, ki so zahtevali združitev z zdravstvenim domom, o dejanskem samoupravljanju — ki mora postati pravica in dolžnost kolektiva — znotraj reševalne postaje ni bilo ne duha ne sluha. Ne samo samovolja nekaterih, tudi notranja trenja v kolektivu so vzrok, da še danes, kljub skrbno zbranim argumentom, medobčinskega zdravstvenega centra in kljub novemu zakonu, ki jasno določa, da reševalne postaje ne morejo biti samostojni zdravstveni zavodi, ni pripravljenosti v kolektivu, da bi se združil z zdravstvenim domom. Z največjo težavo so namreč na sestanku kolektiva z javnim glasovanjem izvolili 6-člansko komisijo, ki bo pregledala že doslej zbrano gradivo in storila vse potrebno, da bo do združitve čim prej prišlo.
ju

iieiin
!l!li!llil!!lillll!illll!lll|HIII!l!|!!!llllllllfiilll!l!IEIieilllimH!IIIIE!!!!lillllllllllllllllllilhllllllllll|!ll!l!ll!!l!!li;lliilBII|l|llllimiiil!!ll!lBIII|lim
Poštarji na poteh partizanskih kurirjev
Na Lovkah pri Novi Gorici, kjer je bilo med revolucijo središče zvez IX. korpusa, je bil te dni velik in nevsakda* nji praznik.
Velik praznik zato, ker so se po mnogih letih spet srečali PTT delavci-vezisti in kurirji med NOB. Nevsakdanji praznik pa Zaradi tega, ker je Združeno podjetje za PTT promet Ljubljana prvi kolektiv pri nas, ki je prevzel pokroviteljstvo nad Vsemi 2000 nek* danjimi kurirji in vezisti, ki so na partizanskem ozemlju poleg vsega drugega opravljali predvsem ostiovno dolžnost Svoje matične službe.
O vsem tem in še marsičem drugem smo se pogovarjali s tovarišem Jožetom Dobnikom, načelnikom oddelka za PTT eksploatacijo pri Združenem podjetju za PTT promet
V Ljubljani iil predsednikom poštarskega planinskega društva. PTT delavci — planinci so namreč s štirinajstdnevnim pohodom po starih kurirskih poteh pravzaprav začeli praznovanje na Lokvah, ki je sicer pomenilo tudi eno od prvih prireditev v počastitev dvajsetletnice priključitve Primorske k Sloveniji.
»Planinska štafeta naših PTT delavcev je v teh dneh obšla malone vse najvažnejše kurirske poti, oziroma najbolj znane partizanske kraje in prizorišča velikih spopadov med NOB. Dovolj bo, če povemo. da je štafeta začela svojo pot pred spomenikom talcev v Mariboru in v osmi h dneh prek O sanka rice, Graške gore, Paškega Kozjaka, Bohčrja, Gorjancev, Kočevskega Roga, Turjaka in Urha prišla do
Ljubljane. Od tod je pot vodila na Podutik, Poljane nad Škofjo Loko, Blegoš in Ratitovec, potem pa čez Petrovo brdo na Porezen, do bolnišnice Pranje ter skozi Cerkno naprej do Vojskega in Predmeje do Cilja na Lokvah, Štafetno palico So izmenoma nosili PTT delavci tistih PTT podjetij, na katerih ozenilju je potekala trasa poti. Še dodatno pa So PTT delavci iz Pomurja, Zasavja in s Koprskega organizirali lokalne štafete, ki so se v Mariboru, v Ljubljani, tizi-l nirm ha Predmeji priključile glavni štafeti«
»Raj bi kot eden od glavnih organizatorjev pohoda še lahko povedali"tako o pohodu kot slavju na Lokvah!«
»Predvsem' to, da smo v celoti dosegli naš namen. Pri tem ne gre snmo za osebno
zadovoljstvo 300 udeležencev pohoda in za dobro razpoloženje večtisočglave ntnožiče, ki se je zbrala ha Lokvah. Gre za veliko več, za oživljanje slavnih tradicij naše NOB, med katero so tudi kurirji m vezisti odigrali dosti večjo vi .“o. kot pa si sploh lahko žarni*-, ljamo,
Starih kurirskih poti pa končno tudi ne smerno prepustiti pozabi. Prav zaradi tega se bomo tudi kot planinci potrudili, da bi naša sedanja trasa v celoti, oziroma delno spremenjena ali dopolnjena, postaja ena izmed slovenskih planinskih transverzal. Po njej se ne bi sprehodili le nekdanji Inlrirji in vezisti, ampak tudi Vse generacije planincev in turistov, še zlasti pa mladina. Tako bi ta pot Združila koristno s prijetnim; zlasti mlade-
mu rodu pa bi lahko izpričala Veliko Več, kot pa lahko izvedo iz pripovedovanja ali iz knjig. Srečanja z neposrednimi udeleženci revolucije v posameznih krajih, obisk partizanskih spomenikov, tiskam in bolnišnic, pot slavne XIV. divizije, v celoti zajeta na naši trasi; vse to je tisto, na čemer se prekaljujejo slavne tradicije naše revolucije. Slavnostno zasedanje delavskega sveta našega združenega PTT podjetja je s sprejemom pokroviteljstva had nekdanjimi kufirji til vezisti tudi pomenilo eno od tistih dejanj, ki pomenijo priznanje in pohvalo tistemu delu naših partizanskih ehot, ki je med vojnd posredoval sporočila vseh vrst med kraji na osvobojenem in okupiranem slovenskem ozemlju. Skratka: gre za priznanje naši naHiža tiski pošti, katere naslednik je današnji 5000-člansiki kolektiv PTT delgvcev Slovenije.«	m<
ž n Ztiiba družbenega knjig* f ,N vodstva je nedavno vevty ž	papirničarji oitto
| ralo, češ da so v prvem čmrt-| let ju izdelali manj papirja k* \ kor lani v tem času.
< Ta kritika je prišla potem na veliki zvon, kajti občinska skupščina Moste je vse "P*}' pombe Službe družbenega knjigovodstva o zaključnih računih delovnih organizacij obravnavala na seji zbora d* lovnih skupnosti.
Prizadeti papirničarji ** vzkipeli. Prepričani so namreč, da ne zaslužijo graje oziroma moralne klofute fin povrh t* javne), ampak prej pohvalo.
Resda so v letošnjim pr*
vem četrtletju izdelali jadrn
.............. 'i iii'irrirrtiinii^1ftW<lijin»MjKninrnirnnfiiii''in in flp^iiMiiMiniiiiiiiiriip	ii'1iliiiilliiiii^BM)iiiiliiiiiiiii imaitoiaiiMipii^^
Postal sem vlomilec. Vlamljam javno, podnevi in ponoči. Brez maske na očeh in brez strahu, da bi me kdo preganjal zaradi tega. Vlamljam namreč V svoj lastni osebni avto.
Moje vlamljanje je torej neke vrste šport, prisilno razgibavanje, ki krepi mišice in obenem žre živce.
. Začel sem ga gojiti tistega dne, ko sem izgubil drugi in hkrati zadnji .ključ od svojega avtomobila, in ga gojim že štirinajst dni.
Ta čas sem v vlomilski spretnosti silno napredoval,
VLOMILEC
ker avtomobila ne uporabljam samo za izlete. O stanju mojega živčevja pa ne sprašujte. Se v sanjah vlamljam in tekam za ključi, se prepiram v avtomobilskih servisih in v’ trgovinah z avtomobilskimi rezervnimi deli.
»Prinesite surov ključ, pa bo zadeva Urejena ...«
»Rekel sem že, da jih ni. Avtomobilski servis ste, čemu moram sam letati za surovimi ključi?«
»Servis popravlja poškodbe, vašega, ključa lie moremo popraviti, če sle ga izgubili. Pojdite v trgovino.«
, »Nimajo ključev.«
»Ce jih trgovina nima, čemu se nad nami razburjate?«
»Se vi ne bi? Avto je v redu, zaradi takšnele malenkosti. kakor je ključ, vdiram... In potem, poglejte, kako ga vžigam. On-tian mi je na križišču .crknil’, Ves promet je zastal. Miličnik me je prijavil, čeprav sem mu dopovedoval, da ključa ne dobim in mu kazal podplutbe na desnici od takrat, ko sem stransko okno nasilno odprl... Jasno, njemu ni mar, kako je z mojim ključem. Red zahteva na cesti...«
Vidite, takole gre vse noči. Sušim se zaradi tega, pa kaj komu mar.
»Ce ne bo hujšega, še umreti ne bo treba,« se nekateri norčujejo iz mene.
Znanci, ki so mehkejšega srca. me tolažijo:
»Nisi edini izgubil ključev. Potrpi, slej ko prej jih že dobiš. Toda ne išči po trgovinah, ključ je prepoceni, da bi se ga izplačalo uvažati, obredi raje ključavničarje.«
Nasveta se držim. Prosti čas, namenjen za rekreacijo, izkoriščam za lov na ključe. Obiskujem ključavničarje in ustavljam brate mojega avtomobila, da bi si z njihovimi ključi pomagal. Ključavničarji pa se s takšnimi malenkostmi, kot so avtomobilski ključi, dandanes ne ukvarjajo več, tako kot se trgovci ne. Lastniki vozli me zmerjajo, čemu jih nadlegujem. Najbrž se bojijo, da sem tisto, kar nisem — to je pravi vlomilec.
Preostane mi še upanje, da mi kdo ukrade avto in da zaradi izgubljenega ključa dobim novo Vozilo in dva nova ključa.
Želel pa bi še, da bi avtomobilske ključe izgubili vsi uvozniki avtomobilskih rezervnih delov in vsi avtomobilski servisarji. Mislim, da potem he bi več manjkalo ne izdelanih ne surovih avtomobilskih ključev.
Hvala za pozornost in — pazite na svoje avtomobilske ključe!	Ma-
KAKO SO.SE V PgpJFT.ru KOVINOPLASTIKA IZ LOŽA PRIPRAVILLNA DOPUSTE
Prijeten oddih že za 200 S-din na dan
V podjetju Kovinoplastika iz Loža pri Bistrem trgu so priprave za letovanje članov kolektiva v polnem teku. Tako kot že nekaj let, bodo zaposleni iz Kovinoplastike lahko preživeli svoj dopust v počitniškem domu v Selcah pri Crikvenici, kjer bodo letovali v izmenah po 7 dni.
Kot nam je povedal Slavko Berglez, šef kadrovske službe v Kovinoplastiki, pa bodo omogočili dopust tudi tistim članom kdiektiva. ki želijo letovati v drugih krajih na Jadranu ali v
planinah, in ne v Selcah, kjer im a podjetje počitniški dom. Zalo bodo vsi tisti delavci, ki bodo letovali v drugih krajih, prejeli po 1500 S-dinarjev regresa dnevno za obdobje 7 dni.
Zelo razveseljiva pa je tudi novica, da hočejo v Kovinoplastiki omogočiti dopust .slehernemu članu kolektiva, zlasti v počitniškem domu v Selcah pri Crikvenici. V ta namen je delavski svet podjetja prav pred nedavnim sklenil, da bodo delavci, ki želijo letovati v Selcah,
NAD 150 EKIP
22. jUlljti svečah zaključek sindikalnih športnih iger
v Trbovljah
prispeva)i za oskrbni dan le od 200 do 000 stalih diiUirjev za dobo 7 dni, seveda odvisno od višine osebnih dohodkov posameznikov. Razliko do ekonomske cene oskrbnega dne pa bo po skle-’pn delavskega sveta krilo podjetje. Tudi na borce, in na upokojence, bivše člane kolektivu Kovinoplastike niso pozabili. Slehernemu želijo omogočiti dopust le zn 700 S dinarjev na dan.
In če k temu še dodamo, da bo Vsak zaposleni v Kovinoplastiki prejel kot nadomestilo za karto K-m po 15.000 S-dinarjev, upravičeni ožji svbjci, če fiisjj zaposleni (mož, žena) po. '10.000 S-dinarjev in otroci od 4. dd 10.
leta Stepsti po 6000 S-dinarjev, ( potem lahko Upravičeno zapiše- t mo, da imajo člani kolektiva Kovinoplastike letos zares ugod- g Sle pogoje za letovanje. Praktič- 'j no bodo mnogi člani kolektiva i letovali" zastonj, ali pa z mini- \ malnimi izdatki od svojih red- | nlh mesečnih osebnih dohodkov, 1 Primer loške Kovinoplastike ’/f je nedvomno vreden posnema- f nja, zldsti ob mnogih podatkih, f ki jih imamo ha voljo, da šte- p vilne dčlovne bi-gariLačije, tudi f finančno močnejše, kot je Kovi- | noplastika, niso »odrinile« za le- ž . tovanjb svojih delavcev niti di- f narja..
M. Ž. 8
Člani trboveljskih delovnih kolektivov so se pomerili V okviru sindikalnih športnih iger v malem nogometu, odbojki, šahu, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju in rokometu. Ža tekmovanje se je prijavilo nad 150 ekip, vseh nastopajočih pa je blizu 1000. Zanimivost letošnjih sindikalnih športnih iger v Trbovljah je, da je bilo — razen v streljanju in kegljanju — izvedeno tekmovanje po liga sistemu, Se pravi, da je bilo na sporedu precej več srečanj, kot bi jih bilo sicer po sistemu na izpadanje. Tak, nov sistem tekmovanja je privabil na igrišča tudi številne ljubitelje odbojke, nogometa in rokometa, ki so navdušeno spodbujali tovariše.
Te dni gredo sindikalne športne igre v Trbovljah v zaključno fazo. Tekmovanja, v odbojki, šahu, rokometu, namiznem tenisu in streljanju so že končana. V rokometu se je pomerilo 6 ekip, v streljanju 9, v odbojki 7, v namiznem tenisu in šahu pa po 13 ekip. Najboljši odbojkarji so bili iz Cementarne, v namiznem, tenisu je bilo prvo moštvo Investicijskih birojev, najboljši šahisti in strelci pa so bili s trboveljskih obratov Rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik. Kegljači se bodo pomerili te dni, prijavljenih pa je za nastop 13 ekip; nogometaši pa so tik pred koncem tekmovanja (manjkata samo še dve koli), vodita pa moštvi Iskrine Tovarne polprevodnikov in Rudnika rjavega premoga Trbovlje—Hrastnik.
-vš-
lllllli;i!lll!!!!:ilItiilHllllllllllll[|[llllltl1lllllli!tllll!8!!!!l:ill:illin!KlHHIH!llliniltlHII!lll
POPRAVEK
V članku, objavljenem v DE št. 23 z dne 17. junija 1967, »Afera Sgerrn pred sodiščem« bi se moral v 18. odstavku 3. stavek pravilno glasiti: Sedem izmed devetih navzočih ga je zavrnilo, ker je profesor inženir Franjo Rajner rekel, da gre za formalno potrditev sklepa, ki ga je sprejel aktiv zveze komunistov. Ing. Titovšek je v članku pomotoma citiran in se mu s tem popravkom oproščamo.
Sindikalno športno srečanje v Kočevju
Prizor s tekmovanja »Melamin«, »Teanilka«, »Ferolit« — M. Briški
SVETI
BIRO-
KRACIES
papirja kakot leni, zato je pa veliko boljši. Natiseste pm* niranih 30 % so ga 40 »/>, tujci pa so glede kand' vos ti zahtevnejši kakor domači kupci. P ritno rani sd Mii T” in so še — ustreči njihotdm »kapricam«. Ali stežka zlahka, jih nihče he vprdia.
Toda Služba družbenega knjigovodstva je naša služba, ki razpolaga tudi s podatki 6 papirni'
carjev. Kaj lahko bi torij ugotovila, da so vevški popit' hi stroji Stari, balje je tijSlUZ-bi zharto, da je vevška papirnica povečala izvoz ih da tef)h ne počne zaradi svojega bob-byja, ampak zaradi nuje. Uvoženi stroj mora odplačati š la-jo vaiuto...
Med drugim inozemci 2*' htevajo požlahtnjen papir, pek vršihske premaze. V Vevčah žlahtnjenja še niso vajeni «* marsikdaj se jim trud ne P* Sreči... Kar ni dobrega, sploh ne pošiljajo na trg, da si ni pdkbth-Dfl ugleda.
Tu. one so torej ti reči. N* reč pehanje zo velikimi kolt' činami papirja, ampak pihanje za dobro kakovostjo pa' pirja. Ko Si jim to posreči, bo povečanji proizvodnje igračka. Seveda, če bo triišče th-htevalo.
če Služba družbenega knjigovodstva vsega tega ne vi, P vevški papirničarji od pušča ja krivično moralno klofuto; dano iz nevednosti. Za to širokpStČ' iiost pa želijo majhno prati' uslugo: podatke, koliko vit izda Jugoslavija za količinsko etiak uvoz papirja, kakor dbbi za izvoženega. Vevški papirni' čar ji namreč svoj papir centi* izražajo kakor jugošlovanski Uvozniki plačujejo tujega. Mogoče bi tudi ta primerjava čudila snov za kritične prippmbš. Vendar bolj upravičene kakčč na račun vevških papirničaf' jev.
M. K,
V streljanju, namiznem tenisu, šahu. kegljanju, nogometu So se pomerili »Tesnilka« Medvode, »Ferolit« Borovnica in »Melamin« Kočevje. Vsa tekmovanja so bila v kočevskem športnem parku. V štirih panogah sfl osvojili prvo mesto tekmovalci Melatilina. M. Briški
NAGRADNO ŽOEDANIE
PRI KREDITNI BANKI IN HRANILNICI LJUBLJANA za vlagatelje vseh vrst vezanih vlog. tudi stanovanjskih ln kme-
tijskih, ki bodo imeli 31. avgusta 1967 vloženih naj na odpovedni rok nad eno leto.
NAGRADE:
1	avtomobil Zastava 1300
2	avtomobila ZstStbva 750 2 motorni žagi Alpina
5 pralnih strojev Ca s tor it peči na oije Gibo 5 prenosnih televizorjev pohištvo po izbiri v vrednosti 2.500 N-din 20 transistorjev 10 električnih mešalnikov 10 garnitur kuhinjske posode 10 sušilnikov za lase

2.MM N-din
ČIHIIItlM UMA lili
milim miniMM
NAMESTO VOŠČILA ZA 40. OBLETNICO a O VARNE NOGAVIC »POLZELA«
jl PV’e turistične lastovke	so	'že	v	Piranu.	Nekaj	jih	je	po	|||
TiOW ^ naseljujejo pa se	že	tudi	po	počitniških	domovih.	j§§§
praznih postelj, ki čakajo na tujce, je še na pretek	jf^
včfjetno se bodo napolnile, kajti v restavraciji Delfin dobiš	|3|
rftan krožnik kalamarov za 700 din in na Punti odšteješ	^3
steklenico laškega piva 20 dinarjev manj kot v Laškem.	||g
•p fai široko srčne jši pa je počitniški dom Tovarne nogavic	=3
°lzeld. Tam je vse zastonj. Prenočišče in hrana. Pa še kakš-	=gj
'ičn ^ ne<ieljo opoldne je Šalejev Vili pomlatil skoraj pol pi-	=3
®ttnca. Tako se je zatopil v to težaško delo, da ga niti foto-	|||
s ufske kamere, uperjene v njegov zamaščeni obrazek, niso	===
motile.	'	§3
'»Počnite, kar hočete,« je stoično rekel, »ne odneham, do- HH Ktet bo še kaj na kosteh.«	|	mg'
'V vili je najmanjši gost tega doma. Takšnih zastonjkarjev 33 •e Pa še štirideset notri. Veselica bo trajala teden dni.
Navada je, da jubilanta obdariš, polzelski nogavičarji pa ||| 0 Za 40. obletnico svoje tovarnk obdarili šolske otroke.
Braslovška šola je prosila za: majhen prispevek, absolven-	sg
! osemletke so želeli na tridnevni izlet k morju. Ko so po-	===■
tali svojo delegacijo v polzelsko tovarno nogavic, je direk-	=
B°rto preblisnilo, da bi lahko odšli v njihov počitniški dom mranu. Ker ima tovarna patronat nad osemletko v Pol-naj bi še jim pridružili, seveda, še polzelski šolarji.

Častna izmena
tu tako je sedaj počitniški dom polzelskih nogavičarjev *>ryič, odkar obstaja, poln sredi junija...
Sosedje so se bali te prve, častne izmene. Otroci imajo '^Pšne glasilke, ker jih pdtrebno in nepotrebno govorjenje še izrabilo. Zdaj se čudijo: »Nemogoče! Enainštirideset otrok,
ijveč deset.
Rdeči studenčki se stapljajo v reko
Drobni rdeči studenčki se stapljajo v rekoz ki odteka in rešuje življenja # Krvi se ne da plačati z denarjem, kot se tudi življenja ne da z denarjem kupiti
Neradi se spominjamo, da je danes vse več hudih prometnih nesreč, ko je edino zdravilo, ki še more pomagati ponesrečencu, prav kri. Zavedamo se, da je Rdeči križ, ki je nase prevzel skrb za kri, zanjo vedno v zagati. Prav tako se zavedamo, da je življenje naših soljudi mnogokrat odvisno od naše pri-
le, da je dal kri prvič pri vojakih, potem pa še dvajsetkrat. Bolj zgovoren je bil TONE GERKMAN iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je daroval kri. že kar 47-krat. Pripovedoval mi je: »Se se spominjam leta 1945 in vrste rekonvalescentov, ki so čakali na pomoč, ko so od Rdečega križa iskali v Cerkljah
ljudi, ki bi darovali kri. Takrat se nas je odzvalo sedem, sedaj ko je na Cerkljanskem 3000 odraslih, pa nas daje kri okoli 500! Pravijo, da je danes mladina pasivna, pa to ni res. Potrebno je le najti z njo stik in potem ti odpre srce. Ko pripravljam krvodajalske akcije na Cerkljanskem, mi naša

mi
takšen, mir. Mislili smo, da jih |e največ deset.«
'. »Se avtobusni sprevodniki se savinjskih otrok ne bojijo,«
J? mlade piranske goste in sebe pohvalila braslovška uikte-ki jih spremlja.
KLEPET BREZ ČRNE KAVE
Medtem ko je učitelj Kronovšek izkoriščal vso svojo spret-n°st, da bi se neplavalci obdržali na površju morja, in zra-1,671 pazil na plavalce, ki niso in niso hoteli iz vode, čeprav s° Potem zunaj šklepetali z zobmi, se zavijali v frotirke, sem j uPaj z njegovo ženo, prav tako učiteljico v Polzeli, klepe-na vrtu z drugimi otroki.
»Kako se boste pa oddolžili za tole letovanje?«
»Kupovali bomo najboljše nogavice, ne več škart« se je za ^$6 odrezal Culkov Andrej, odličnjak od prvega do osmega .^zteda iz Braslovč, ki pojde zdaj v gimnazijo. v »Mčtka bo pa polzelske otroke dobro učila,« je dodala •■Tonovškova, »a ne, Metka?«
, Kokova Metka, ravno tako vseskozi odličnjakinja, je pri-mmala.
O, tovarni so voščili za štiridesetletnico. Preden so odpadali in še enkrat iz Pirana, da bo bolj držalo. Na dan glav-• proslave so pa kar upravnico počitniškega doma obdarili, ipvarna je bila predaleč, upravnica doma sodi k tovarni..
. * lizike in tri čokolade po 20 din so ji kupili, pa še šopek lri steklenico vina. S svojim denarjem, čeprav ga je ostalo ^otern manj"za sladoled in kokto.
- Irena Šketa, ljubek plavolasi drobiž s črnimi očmi, ki ima
6	Pet razredov osemletke v> žepu, je prostodušno odkrivala “finske tajne:
»Očka je slabe volje, kadar prineseta z mamico plačo. yfamica več zasluži. Prvega je dobila 128.000 dinarjev, manj *°t 90.000 pa nikdar.«
»Jaz, ki 25 let učim« je posegla Klenovškova v razgovor, "Mslužim pa okoli 103.000 dinarjev. Privoščim delavkam, ko
7	le nam kdo kaj dodal«
Irenina mamica plete nogavice. Lepo in lahko delo, je pridal njen mož, ko si je med proslavo ogledal tovarno.
»Imate svojo hišo?«
Otroci so se zahihitali:
»Kdo je pa brez hiše?«
Otroci so pač otroci. Razen tega stanuje izmed teh mojih *Mncev samo Zorica Pukmaistrova v tovarniškem bloku in ,e njen očka, mehanik, ima že svet, kamor si bo postavil ,{o. v tovarni dobi kredit...	gg
, »Tako ,fajn’ je v tovarni,« je rekla Zorica, »rada bi delala ttT71. Večkrat sem že očku prinesla malico, ko je ,ibrov’.« ^
Sketova Sonja (Klenovškova je rekla: odlična in jezična) cayi, da ni samo lepo, ampak tudi veselo v tovarni. Mamica c>neraj kaj smešnega pove, ko pride domov ... j Mislim, da so bile te hvalnice najlepša oddoliitev jubi-i^torn za enotedenske brezplačne počitnice. In najboljša re- == ,«nna za tovarno, čeprav ne najbolj cenena. Dnevno prispeva , °^ktiv p0 2200 dinarjev za vsakega otroka. In za vse štiri |gg Atelje, ki jih nadzorujejo.	||j
id- ^-mpak, to še ni vse! Polzelski nogavičarji dobe po 18.00'	g=|
. farjev regresa za K-15 in še po 5000 dinarjev za vsakega	|g|
i ’r°ka, če mož in žena delata t> tovarni, če dela samo eden,	nn
Po 2500 dinarjev. Razen tega jih stane dnevni penzion v	=
tTanskem počitniškem domu samo 1000 dinarjev dnevno.	===
E°lci pa plačajo 2200 3 n5 •.. Tako regres zadošča
aic kozarček, cigarete in sladoled.	_
D »ustna izmena tega ne ve, pač pa ve, da je v tovarni no-	==
'SD*c najboljše... in da imajo doma, nov televizor, radio,	jš|
| ®diInik ...	! 'J
j P° Punti so se razlegli zvoki piranske godbe na pihala.	s|
'mstična vaba za sobotne in nedeljske popoldneve. Savinj-	s=
3 mali turisti-pa so s tekom zdravih otrok zagriznili v obil-	==
6 sendviče s salamo in sirom.	MARIOLA KOBAL gg
dinarjev. Se razume, otroci polovico došča ne le za penzion, ampak še za
'r> -	#’
r	llf I
1
-
m&mm \ m
;L
1 g
mmm
.. i
mm

O DELU PRAVNE POSVETOVALNICE PRI SEŽANSKIH SINDIKATIH
Edina opora v stiski

Or. Mihajl Lošonc, predstavnik RK Madžarske, je odlikoval tri slovenske krvodajalce. Odličja so sprejeli: Jože Topole iz Celja, Anton Gerkman iz Cerkelj in dr. Edo Tepina iz Ljubljane. Slovesnosti so je udeležil še generalni sekretar RK Italije g. Carlo Ricca. Na sliki: dr. Lošonc izroča madžarsko
odličje dr. Edu Tepini iz Ljubljane
pravljenosti, pomagati drug dragemu. Svoje hvaležnosti krvodajalcem pa ne moremo meriti s skromnimi priznanji, niti s svečanimi akademijami. Junakom krvi je družba dolžna globoko spoštovanje, najmanj, kar pa moremo storiti vsi, je, da tudi sami darujemo kri.
Rdeči križ, ki pri nas že vsa leta požrtvovalno organizira krvodajalske akcije, je v petek popoldne, ko je predstavnik madžarskega Rdečega križa dr.
Mihajl Lošonc podelil odličja trem slovenskim krvodajalcem, priredil v prostorih Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije ^Ljubljani skromno -slovesnost.
Prav zato, ker so krvodajalci vedno anonimni, sem bil srečanja s temi tremi možmi še posebej vesel. Ne zato, ker so vsi že več kot dvajsetkrat odprli svojo žilo, temveč, ker hočejo pomagati 'sočloveku, ko ta najbolj potrebuje pomoč. Odličja so dobili trije, toplo priznanje pa vsi, ki so že darovali kri.
JOŽE TOPOLE iz Celja ni bil preveč zgovoren. Povedal je
dekleta in fantje govore: Tone, če boš dal kri tudi ti, pojdemo kar s teboj! Mladina ne mara praznih besed, vlečejo jo pa zgledi. Te pa jim moramo dajati mi, ki smo starejši in bolj izkušeni!«
Ko mi je pripovedoval, kaj vse so že storili in koliko nalog še čaka na Cerkljanskem aktiviste Rdečega križa, je _ govoril ves, s svojimi toplimi očmi, neštetimi gubicami na čelu in okoli ust, pa tudi z rokami ni miroval. Govoril je vneto, tako kot doma v Cerkljah prepričuje ljudi, kako lepa je misel, da je človek naše največje bogastvo in da ne smemo nikoli dovoliti, da bi postala beseda »človek« samo prazna deklaracija.
DR. EDO TEPINA iz Ljubljane mi je počasi in odločno razlagal, kaj vse bi še morala napraviti naša družba, da se krvodajalcem primerno oddolži. Ne rekorderjem, temveč vsem, ki s svojo krvjo rešujejo življenje. Ce že imamo junake dela, zakaj bi ne imeli tudi junakov krvi!
Ko se je mala dvorana že izpraznila, je med cigaretnim dimom, ki se je vil skozi odprto okno proti zelenemu drevju na vrtu in nato na cesto, plavala misel, izrečena med slovesnostjo: Morda boš jutri potreboval kri prav ti. In kaj, če je ne bo dovolj? MATJAŽ VIZJAK
Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Sežani je njegov predsednik Jože Korošec med drugim spregovoril tudi o zaščiti delavcev pri uveljavljanju njihovih samoupravnih pravic. V ta namen imajo pri sežanskem občinskem sindikalnem svetu organizirano tudi pravno posvetovalnico.
Pravna posvetovalnica " "pri sežanskem občinskem sindikalnem svetu je bila namreč ,doslej za večino delavcev, ki so v posameznih delovnih organizacijah zašli v težave, edina opora v njihovi stiski.
»Posvetovalnica pa je bila za sindikalni svet pomembna tudi zaradi tega,« je nadaljeval predsednik, »ker smo preko nje sproti ugotavljali razne nezakonitosti in številne druge nega-
»Pravna posvetovalnica pri .pašem sindikalnem svetu, Iti nudi članom sindikata brezplačno pravno pomoč, ni doslej samo upravičila svojega obstoja, marveč je v minulem obdobju reševala tudi vse tisto, kar so na področju zaščite delavcev pri uveljavljanju njihovih pravic zanemarile sindikalne podružnice« je po končanem občnem zboru v razgovoru povedal Jože Korošec.
PRAVNA POMOČ ČLANOM SINDIKALNIH PODRUŽNIC V TRBOVLJAH
Zamujeni pritožbeni roki
Člani trboveljskih sindikalnih organizacij se vse češče obračajo na pravno posvetovalnico Občinskega sindikalnega sveta po pomoč. Lani je na primer služba pravne pomoči pri Občinskem sindikalnem svetu Trbovlje obravnavala skupaj 116 pritožb, od katerih so jih uspešno rešili 94, nekaj pa so jih odstopili v obravnavo rednim sodiščem. Največ pritožb je bilo lani s področja delovnih razmerij, ih sicer kar 59, sicer pa so se člani sindikalnih organizacij pritoževali v preteklem letu še zaradi nagrajevanja, stanovanjskih vprašanj in razporejanja na delovna mesta.
reševanju problemov v zvezi z delovnimi razmerji, nagrajevanjem, stanovanjskimi vprašanji itd. Kolikor pa pri tem ne bi uspeli, pa se naj bi člani sindikalnih podružnic obračali na službo pravne pomoči pri Občinskem sindikalnem svetu Trbovlje.	-vš-
tivne pojave v delovnih organizacijah s področja medsebojnih odnosov ter tako pravočasno pomagali urejati razne razprtije znotraj delovnih organizacij.«
Tako se je v minulih dveh letih zateklo po pomoč v sežansko pravno posvetovalnico blizu 400 delavcev. Iz primerov, ki so jih obravnavali, pa je še zmeraj očitno, da se kljub dokaj razvitemu samoupravljanju v sežanskih delovnih kolektivih še vedno pojavljajo samovolja in skaljeni medsebojni odnosi, zlasti s strani nekaterih vodilnih uslužbencev, kot je to bil primer v sežanski podružnici In-terevrope Koper.
»Največ samovolje in slabih medsebojnih odnosov je nasploh v obratih podjetij, ki nimajo sedeža v naši občini. Zaradi tega pojavi, kakršni so se zgodili tudi v Pršutami Lokev, kjer je vodja obrata napodil delavca z dela in mu prepovedal, da bi se naslednjega dne vrnil na delo, ali ko je isti vodja obrata klical delavce na zagovor, ko so ga zaradi njegove nesposobnosti kritizirali na delavskem svetu, terjajo stalno prisotnost ne samo pravne posvetovalnice, marveč tudi vključevanje sindikalnih vodstev tako v podružnici kot v občinskih sindikatih, da se z vso močjo borijo proti ljudem, ki še ne poznajo zdravih tovariških odnosov.«	M. 2.
/vTtA/vvvvvvvVNAZVVA/vsAzvszvvN/vvNAVNrvvNrvvNr^vN/NrvvvvNrvvvNrvNrvvvsz
X Letos se je število zadev, ki Jih je obravnavala služba pravne pomoči, močno povečalo-,, zlasti kar zadeva spore okrog delovnih razmerij, saj je bilo v
DELAVSKA
SJSOTNOST
Glasilo Republiškega sveta ZSJ za Slovenijo Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List Je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniSld odbor. Glavni In odgovorni urednik
MILAN POGAČNIK Naslov uredništva tn uprave: Ljubljana. Dalmatinova ul. 4. poltnl predaj 313 VI, telefon uredništva 316-672,	316-695.
112-402 tn 310-033, uprave 310-033 Račun prt Narodni banki v Ljubljani. Sl nb 501-1-991. devizni račun prt Kreditni bank) tn hranilnici Llubljana, St. 101-620-7-32000-10-3204-496. - Posamezna Številka stane 50 N-pat
-	50 S-din. — Naročnina Je četrtletna 6.50 N-dln — 650 S-d1n
-	polletna 13 N-dln — 1300 S-dln n letna 26 N-d1n — 2600 s-dln
-	Rokopisov ne vračamo. -Poštnina plačana v gotovini
-	Tisk ln kllSell CZ P »Ljudska
pravica«. Ljubljana.
prvih petih mesecih kar 25 tisoč pritožb glede tega. Ker je precej primerov, da delavci zaradi neobveščenosti zamudijo pritožbene roke, je Občinski sindikalni svet opozoril izvršne odbore sindikalnih podružnic na nekatera vprašanja glede pravne pomoči članom. Predvsem je bilo priporočeno vodstvom sindikalnih podružnic, naj obvestijo člane, da deluje pri občin-„ S kem sindikalnem svetu pravna posvetovalnica. Občinski sindi-i: kalni svet Trbovlje pa je pred meseci podpisal tudi sporazum z republiško pravno posvetovalnico, s katerim je določeno, da nosita do končne sodbe stroške zastopanja članov sindikalnih podružnic z območja občine Trbovlje pred sodišči Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo in pa trboveljski občinski sindikalni svet.
Razen tega je občinski sindikalni svet Trbovlje opozoril izvršne odbore sindikalnih podružnic, naj intenzivneje spremljajo probleme, na katere zadevajo člani, in pomagajo pri njihovem reševanju. Sindikalne podružnice naj bi bile tako prve,
■ ki bi pomagale zaposlenim pri
TOVARNA, SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
NA POTOVANJU, IZLETU, DOPUSTU,
POD ŠOTOROM, V AVTOMOBILU,
POVSOD NAJ VAS SPREMLJA ZELO PRAKTIČNA POTOVALNA APOTEKA IZDELEK
TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
BOLJE POTOVALNA APOTEKA BREZ POŠKODBE, KAKOR POŠKODBA BREZ POTOVALNE APOTEKE
Kako gospodarimo
IZ RAZGOVORA
SLOVENSKIH GOSPODARSTVENIKOV Z GUVERNERJEM NARODNE BANKE DR. NIKOLO MILJANICEM
Gospodarske organizacije, druge institucije in posamezniki so guvernerju Narodne banke dr. Miljaniču poleg 25 pismenih vprašanj, dostavljenih pred razgovorom, tudi ustno zastavili številna vprašanja v zvezi z denar-no-kreditnim sistemom in njegovimi posledicami v gospodarstvu. Kot kaže, Narodna banka ne namerava občutneje spremeniti sedanje usmeritve niti omiliti kreditnih restrikcij, pač pa je guverner opozoril na druge možnosti za povečanje likvidnosti v gospodarstvu.
POKOPANE
ILUZIJE
INFLACIJO MORAMO ZAJEZITI
V obtoku je celo 3 ali 4 odstotke več denarja, kakor lani v tem času. Z restrikcijo kratkoročnih kreditov je omejena samo likvidnost poslovnih bank in ekspanzija kreditiranja, ki delov-" nih organizacij ni silila k boljšemu poslovanju, k intenzivnemu prizadevanju po izravnavi naše produktivnosti s svetovno, čeprav vemo, da se brez tega ne bomo mogli vključiti v mednarodno delitev dela kot enakovredni partnerji, in k uvajanju boljših organizacijskih oblik dela in poslovanja, začenši s kooperacijo in integracijo.
Torej: iluzije, da bo Narodna banka počasneje zapirala svoj restrikcijski ventil za kratkoročne kredite, je guverner dr. Milja-nič pokopal.
MAJHEN POPUST VENDARLE
Pač pa bo Narodna banka kreditirala priprave in zaloge blaga, namenjenega za izvoz, če le-ta zahteva posebno obravnavo. Ravno tako je že rešeno, da se rok za vnos deviz podaljša od 90 na 120 dni in da podjetjem, ki jim je Narodna banka podaljšala odplačila, ne bo treba v doslej predpisanem roku vrniti izvoznega kredita.
POSLOVNE BANKE PREVEC TOGE
Še vedno pa ostaja nerazrešeno vprašanje, kako naj delovne organizacije nadomestijo odvzete kratkoročne kredite, ki so jih uporabljale za redno poslovanje.
Generalnemu guvernerju je znano, da postaja medsebojna zadolženost v gospodarstvu nevzdržna in da skupaj z velikimi neprodanimi zalogami hromi poslovanje in razvoj. Po njegovem mnenju bi sprostitev cen v nekaterih panogah gospodarstva poživila konkurenčnost in v boljših podjetjih tudi sredstva ob hitrejši prodaji izdelkov. Zlasti se tega ukrepa ni bati zaradi Liberaliziranega uvoza, če ta seveda jigra intervencijsko v)<po.
Odločilnega pomena pa bo za sanacijo težav vloga poslovnih bank. Ob sedanjih limitiranih kreditih — limit ni idealna rešitev, je pa nujen ukrep zoper kreditno ekspanzijo — bi morale poslovne banke voditi selektivno politiko, se pravi, posojati denar poslovno boljšim podjetjem. Ce bi to dosledno upoštevale, pa bi nekatera sicer solidna, toda trenutno za banke nezanimiva podjetja, zašla v hudo krizo. Toda delovne organizacije se čudijo, da se zahteva selektivnost samo v poslovnih bankah, medtem ko je Narodna banka drugim bankam linearno restrin-girala kreditna sredstva.
Poslovne banke morajo po mnenju dr. Miljaniča izločiti elemente togosti iz sistema kratkoročnega kreditiranja. Gre predvsem za dvoje:
■	Najprej: obresti od oročenih sredstev naj bi dobivalo gospodarstvo. Ta s-prememba bi gospodarske organizacije stimulirala k večjemu oročanju, ker bi obresti postale nov vir dohodka.
■	Drugič: kazalo bi ukiniti limitiranje obresti, da bi postale aktivni in pasivni dejavnik na denarnem trgu, oziroma preprosteje: igrale naj bi odločilno vlogo pri pridobivanju in posojanju prihrankov.
NUJNE SPREMEMBE V FISKALNI POLITIKI
Dr. Miljanič je med drugim omenil, da bo treba temeljito analizirati našo dohodkovno politiko, predvsem pa fiskalni in-strumentarij. ki ni prilagojen reformni gospodarski politiki kot npr. obresti na poslovni sklad in da na splošno temeljni pogoji gospodarjenja še niso povsem urejeni. Prav zato rigoroznost denarno kreditnega sistema gospodarstvo tako močno prizadeva.
SKLADI SKUPNE PORABE ZA OBRATNA SREDSTVA
Sedanje težavno finančno stanje bi si nekatere delovne organizacije rade olajšale s tem, da bi vsa razpoložljiva sredstva, razporejena v skladih, združile.
Narodna banka je pripravljena podpreti željo gospodarstva toliko, da bi smelo zakonito uporabiti sredstva iz sklada skupne porabe za obratna sredstva, po mnenju dr. Miljaniča pa ne bi bilo umestno v te namene uporabljati tudi rezervnega sklada, s katerim si delovni kolektivi pomagajo, kadar prodaja ni realizirana, ker bi se znalo primeriti, da bi ostali brez osebnih dohodkov. S tem ni rečeno, da jih priložnostno ne bi bilo mogoče aktivirati v drug namen, vendar kot sredstva rezervnega sklada, kamor bi jih morali kolektivi tudi vrniti.
POSLOVNE BANKE IZSILJUJEJO PODJETJA
Na številna vprašanja o izvozno-uvozni politiki, ki hromi naše gospodarstvo ne samo zaradi manjše produktivnosti in organizacijske zastarelosti, ampak tudi zaradi neodgovornih trgovinskih odnosov, carinske politike tujih držav itd., dr. Miljanič ni mogel odgovoriti drugače, kot je odgovoril na podobnem posvetu v Ljubljani že zvezni sekretar za zunanjo trgovino — le na splošno in z obljubo, da bo država intervenirala, če vprašanj ne bo mogoče samostojno urediti.
Dr. Miljanič pa je obsodil politiko poslovnih bank, ki pri dajanju deviznih garancij izsiljujejo gospodarstvo. Če na primer gospodarska organizacija vzame inozemski kredit, mora zanj deponirati v banki dinarska sredstva, toda ko devize vrne, jih banka ne odpošlje v tujino, ampak proda. Podobno izsiljujejo poslovne banke pri odmerjanju obresti na kredite. Namesto 10 % predpisanih si jemljejo tudi 40 %. češ da sicer posel ne bi bil zanimiv.
Poslovne banke so sestavni del gospodarstva in njihova poslovna politika zadeva komitentov, ne bančne uprave, s tem pa se vsi že dolgo strinjamo, le da ni vselej tako.
MARIOLA KOBAL
!
j
MALA TRIBUNA
PROIZVAJALCEV O PROBLEMIH VKLJUČEVANJA NA MEDNARODNI TRG
NA RAČUN
DOLGOROČNIH INVESTICIJ
Razpravlja Vinko Habjan, vodja odseka za zunanje tržišče Agrokombinata
Emona iz Ljubljane
V minulem letu je Agrokombinat Emona iz Ljubljane prodal na tujem trgu le za nekaj manj kot 5 milijonov dolarjev svojih proizvodov. Šlo je predvsem za izvoz govejega in svinjskega mesa, živega goveda, mesnih ltonserv in za prodajo nekaterih tehnološko gradbenih projektov. Kljub vsemu letni plan izvoza s tem ni bil dosežen, predvsem zaradi nepričakovano spremenjenih razmer na domačem in inozemskem tržišču.
O tem in o letošnjem izvozu nam to pot govori VINKO HABJAN, vodja oddelka za zunanje tržišče pri Agrokombinatu Emona, ki meni takole:
»Povprečje doseženih cen na zunanjem tržišču v minulem letu priča, da smo sklepali pri svinjskem mesu kolikor toliko ugodne pogodbe, medtem ko je realizacija povprečnih letnih cen pri govejem mesu močno nazadovala. Svinjsko meso je bilo vse leto zelo iskan artikel, kar pa na račun stalnega naraščanja cen živih prašičev na domačem tržišču nismo' mogli v celoti izkoristiti. V zadnjem četrtletju minulega leta smo z uvozom svinjskih polovic iz SZ nekoliko uskladili ponudbo s povpraševanjem, vendar pa ob-koncu leta le nismo mogli nadomestiti zamujenega, ker Mesna industrija Zalog ni mogla povečati kapacitet v razsekoval-nici in tako izkoristiti konjunkture pri izvozu svinjskega mesa. Izvoz govejega mesa pa je bil uspešen le v prvi polovici minulega leta, medtem ko je pozneje zaradi carinskih omejitev v evropski gospodarski skupnosti oziroma zaradi povišanja prelevmanov, to je dodatnih obdavčitev po sporazumu evropske gospodarske skupnosti prodaja govejega mesa v Italijo zelo nazadovala, saj je tu nekaj časa veljal celo superprelovman. V tem obdobju so prodajne cene padle pod normalno dosežene, cene, kar je seveda neizbežnd moralo vplivati na realizacijo našega letnega plana. Izvozni oddelek si je sicer zelo prizadeval, da bi dosegel pri izvozu kar najbolj ugodne cene, vendar nam je to preprečevala preveč povprečna kvaliteta mesa...«
»Na račun prelevmanov v Italiji, ki se, kot pravite, spreminjajo iz tedna v teden, je izvoz razmeroma negotov. Kako to, da kljub vsemu izvažate največ prav v to državo?«
»Povsod, kjer je tržišče liberalizirano, zelo težko prodremo z večjimi količinami. Naše cene so namreč nad povprečjem sve-
tovnih cen, zato je povečevanje izvoza na moč težavno. Skratka, zaradi visokih cen zelo težko nastopamo na inozemskem trgu in nas rešuje le še kvaliteta. A kljub visokim cenam in prelevmanom izvažamo v Italijo še vedno 80 % vsega našega izvoza. Predvsem zato, ker imamo tu kljub visokim cenam stalne kupce, ki nas brez pravega vzroka ne bodo kar preko noči pustili na cedilu. Velike težave pa nam res povročajo na tem tržišču prav prelevmani, ki se iz tedna v teden preminjajo. Tako nam ne preostane drugega, kot da kupujemo meso že takrat. ko še ne vemo, pri čem smo, in da ga potlej pogosto prodamo tudi z izgubo, ker pač ne najdemo boljšega izhoda ...«
»Vaš letošnji plan izvoza je višji od lanskega skoraj za 1,6 milijona dolarjev. Ali ga bpste tudi realizirali?«
»Težko bi bilo v tem času odgovoriti na to vprašanje, ker lahko pričakujemo do konca leta še marsikatero spremembo, ki bo bistveno vplivala na naš izvoz. Že danes smo na primer zaskrbljeni, da ne bomo mogli realizirati predvidenega izvoza svinjskega mesa. Močno nas je namreč prizadela afriška kuga, zaradi katere so Italijani prenehali izvažat* tovrstne fmesne izdelke, vrh vsega pa se danes Italijani še bojijo uživati svinjsko meso. Vse to je tako zbilo cene. da smo se kot izvozniki tega artikla zares nepričakovano znašli v dokaj hudih težavah. Pozna se tudi vpliv slabega vremena in politična napetost. kar vse neugodno vpliva na turistično sezono in seveda posredno tudi na naš izvoz...«
»Številni so torej činitelji, ki vplivajo na izvoz mesa, največjo oviro pa še vedno, kot lahko sklepam iz vaših odgovorov, predstavlja visoka cena. Ali pa proizvodnih stroškov ne bi mogli znižati?«
»Proizvodne cene so pri nas dejansko še vedno zelo visoke, zato je tudi ne moremo izvažati toliko, kolikor bi želeli. Po eni plati se zelo trudimo, da bi delali naši proizvajalci po kar najbolj sodobnih metodah in da bi bili seveda čim cenejši, saj je znano, da je mednarodni trg vedno bolj zahteven. Po drugi strani pa plačujemo proizvajalcem polno proizvodno ceno, ki pa je še vedno višja od svetovnih cen. To seveda v določenem smislu pomeni, da prodajamo z izgubo. Pri nas smo se za to izgubo zavestno odločili, saj si le tako lahko zagotovimo prvovrstno meso. Torej za zdaj kupujemo d raže, kot pa prodajamo. Vendar menimo, da so to dolgoročne investicije, ki se bodo prej ali slei solidno obrestovale ... Živine je namreč pri nas dovolj, še vedno pa je pereče vprašanje njene kvalitete.«
»S čim krijete izgubo?«
»Pospešeno si prizadevamo, da bi povečali storilnost, uvajamo modernizacijo, borimo se za nove tehnološke postopke. In ukvarjamo se tudi z občasnimi posli. Posebno donosno pa je danes za nas izdelovanje teh-nološko-gradbenih projektov. Na vzhodu se namreč močno zanimajo za naš način proizvodnje in našo tehnologijo. Z NDR bomo do konca prihodnjega leta zaključili tovrstne posle v vrednosti 9 milijard S-din ...«
»So problemi pri prodaji vaših konzerv na tujem trgu podobni tistim, ki nastajajo pri izvozu mesa?«
»Zelo. saj je ovira v bistvu ena sama:	visoke proizvodne
cene! Toda ker skoraj redno razpolagamo z mesom, ki ga drugače ne moremo uporabiti, kot da ga predelamo v konzerve, se pač poslužujemo tudi te variante.. To je seveda izhod v sili. Zakaj so mesne konzerve tako drage? Prvič zato, ker je cena embalaže nesorazmerno visoka, in drugič, ker delamo še vedno s starimi stroji. Embalaža je sicer odlična in ustreza vsem zahtevam, je pa za naše razmere vse predraga. Tako stane pri cenejših artiklih več konzerva kot pa njena vsebina. Seveda drži tudi to. da nimamo potrebnih sredstev za reklamo. Vendar si danes na vso moč prizadevamo. da bi znižali proizvodne stroške in postali konkurenčni.«
A. ULAGA
Pustite, da vam
CINKARNA C E L J E
VOBA
obarva
stanovanje
Z vašo spretnostjo bo to dvakrat preprosto
vodotopna — barva za zid
01) VSEP0VSO»
• NOVA GORICA:
Podjetje Oblačila »Ideal" Novi Gorici je bilo lani v P cejšnjih težavah zaradi P* velikih zalog, ki so se na« pičile, premajhnih obrata sredstev in tudi zavoljo urejenih notranjih odnos
Vendar pa je prišla pomoč ^
o pravem času, in s^ceL.fl občinske skupščine v ^ Gorici, ki je iz rezervne* sklada pomagala kolektivu » spodarsko na noge, in druz ^ no političnih organizacij, k'.r pomagale kolektivu razres notranja protislovja. Tako -se sčasoma razmere v podi® ‘ Oblačila »Ideal« popravile. S, spodarski rezultati izboljs ^ nekdanje težave pa so zdaj
J
še grenek spomin.	i,
Po mnenju direktorja Pmi jetja Alberta Gregoriča P0^,! ni glavno prelomnico v raJ veju podjetja sprejem sanjskega načrta. Z njim so doS' nekat?
li-
že uspeli razrešiti probleme, med drugim so , st veno zmanjšali zaloge ter, koncentracijo proizvodnje za žali stroške notranjega traI”<| porta. Mimo tega, da so Oblačilih začeli temeljito^ P1 učevati razmere na tržišču se usmerjati v svojem Pr®‘ vodnem programu na mod novosti, pa so začeli s Pr<U vodnjo otroške konfekcije. ti ukrepi pa so jim zagotovi da so svoja skladišča tako t koč izpraznili in da gredo nl( hovi proizvodi naravnost
V. G-
trgovino.
TRBOVLJE:
Občinska skupščina v ^ bo vij ah je izdelala analizo t spodarjenja za prve štiri 111 sece letošnjega leta. Po P°®( meznih panogah gospodari*1, in negospodarske dejavnosti.. trboveljski občini so rezu!*8 gospodarjenja naslednji: in®
strija je svoj letni načrt
V
polnila v prvih štirih mesedjj
z 32,9%, gradbeništvo z
odstotka, kmetijstvo z 28,1 j' obrt s 43,7 %, komunalna d s javnost s 35,7 %, trgovin^ 31,6 % in gostinstvo s 33,6 Analiza tudi razkriva, da b.
načrt izvoza za prve mesece letošnjega leta pražen za 5 % in da so trbov®" ske delovne organizacije iz'f, z:le za milijon 270.000 do*8, jev svojih izdelkov ter se J tako izvoz v primerjavi z istl obdobjem lanskega leta P°v čal kar za 51 odstotkov. „ Zanimivi so podatki o K, spodarjenju v nekaterih VL, jih trboveljskih delovnih 0. ganizacijah. Rudnik rja',e8
premoga Trbovlje-Hrastnik
nakopal v prvih štirih mes®ctf letos 12% več premoga kot.
število zaposlenih
zmanjšal
aP^
s len ih pa so se povečali 1® ,u
2 %. Strojna tovarna Trbo'v
istem času lani, ob tem s®
mjs*
za 11 %, osebni dohodki z8%
je svoj štirimesečni plan
segla za 20%, povečal P8^
je tudi izvoz, in sicer za - j,, v primerjavi z istim oba<U jem lani. Zmanjšali so ^Nezaposlenih za 9%, v priti1
javi z istim obdobjem lani so se zmanjšali tudi osebni hodki za 17 %. Mehanika , bovlje je svoj štirimesečni^
črt proizvodnje presegla z8 L odstotkov, osebni dohodki , *o se povečali za 43% v ^g-
merjavi s prvimi štirimi ci lanskega leta. Cement81^ je presegla svoj fizični n i
štirimesečne proizvodnje z8
ei'
odstotke. Pod planskimi PrfJi\ v.devanji pa so v Tov8 , polprevodnikov in v Ele15*f livarski industriji ELIT, ".i ie v obeh kolektivih
za 40 % manjša proizvp k kot v istem času lani. 'tip
za to je pomanjkanje » _te-
u<
rnfd
nega reprodukcijskega
nala in obratnih sredstev.^
Ati veste-
. .da je Jugoslaviji f s
spodarsko povezana «- r,-120 državami in je
morana slediti sve
i u-it-u- otcun-* -	r
ekonomskim tokovofftjt
usklajevati svoja
gibanja z njimi ter ^
jati najrazličnejše ^tinft mednarodnega soaew in povezovanja;	onrisl>
da je Sklad
7 je-
Kidriča od 1962. do lg6 %-

rvtu-rtvu ivu-
!a podelil 45 milij°n0,
-ih dinarjev nagraa
tajboljša znanstvena zame in racionalizacij ’ ^
'inanciranje znan.	«
■aziskovalnega dela k 5!) ikupno izdal v tem nilijard in 58 tn \tarih dinarjev.
Izobraževanje in kultura
..Bi
Mili
«iei|iii!iiiiiiiiiiišiiiiiiii!iiiiiiiii|ii|iii!liiiiiiiiiii
milil
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi!
iiiiiiiiiiiiliiniiiii
Desetletno delo Dopisne delavske univerze v Ljubljani postavlja pred nas željo po ocenitvi tega pomembnega jubileja, željo po ugotavljanju sledov, ki jih je obstoj takšnega izobraževanja pustil pri ljudeh in v naši družbi.
Drugod po svetu je dopisna oblika izobraževanja že dolgo znana, pri nas pa se je tovrstna izobraževalna institucija razvila predvsem zaradi potreb tistih, ki jim mladost v medvojnem času ni mogla dat' možnosti za šolanje. Toda vse hitrejši razvoj ivljer njegovih Pojavnih oblik in potrebe delovnih mest so -urjale določeno znanje.
Ko so pobudniki dopisnega izobraževanja pri nas iskali interesente za takšno obliko širjenja določenega znanja, so naleteli na naj večje razumevanje pri Zvezi združenj borcev NOB, ki je od leta 1953 — na pobudo CK ZKS — začela ustanavljati posamezne oddelke za odrasle na ekonomskih Šolah po vsej Sloveniji. Tako je dopisno izobraževanje zajelo najprej borce, leta 1959 pa se je že bistveno spremenila struktura dopisnikov in Dopisna šola dobiva s tem širši družbeni značaj. Dopisna oblika izobraževanja je tako odprla vrata tudi tistim, ki se zaradi oddaljenejših krajev in redne zapo-
slitve niso mogli odločiti za nadaljnje izobraževanje, ker so jim to preprečevali materialno šibki pogoji ali pa možnosti rednega šolanja iz drugih razlogov niso izkoristili.
V	desetih letih obstoja Dopisne delavske univerze v Ljubljani je diplomiralo oziroma dobilo spričevala o ustrezni šolski izobrazbi naslednje število ljudi: na ekonomski dopisni šoli (ustanovljena je bila leta 1957) je do danes diplomiralo 550 dopisnikov, na dopisni osnovni šoli (ustanovljena 1960. leta) 510 dopisnikov, na dopisni administrativni šoli (ustanovljena 1961. leta) 207 dopisnikov in na dopisni srednji tehnični šoli, ki je bila ustanovljena leta 1961, je do danes diplomiralo 51 dopisnikov.
V	zadnjih letih pa so bili na Dopisni delavski univerzi v Ljubljani uvedeni še številni dopisni strokovni tečaji kot npr. tečaji tehniškega risanja, gospodarskega računstva, knjigovodstva, tečaji za skladiščnike in preddelavce, za kontrolorje v kovinski stroki ter v zadnjem času tečaji za izpopolnjevanje slovenskega izražanja, znanja iz matematike in varnosti pri delu.
Omenili smo že, da je ljudem, ki se dopisno izobražujejo, največkrat zaradi objektivnih razlogov onemogočeno, da se redno šolo<n in da jim dopisna oblika izobraževanja pomeni najprin- - *o obliko širjenja "ho vesa znanja. Za celovitejšo in pestrejšo podobo dopisnega izobraževanja naj nam spregovore kar sami dopisniki.
Deset let dopisne delavske univerze v Ljubljani
1381 diplomantov dopisnikov
»VSO POHVALO SVOJI delovni organizaciji«
TO NE KOCJANČIČ, termi-Jer v plansko terminskem odmiku ljubljanske »Avtomonta-5e”, bo letos končal zadnji letnik 5Jrojne smeri tehniške srednje *ole.
»Ko sem pred šestimi leti prišel od vojakov, sem se odločil za nadaljnje šolanje. Povsem slučajno sem odkril razpis o dopisnem izobraževanju in se takoj vpisal. Leta 1962 sem začel študirati in to v zelo težkih pogojih — v samski sobi, ki je bila tako majhna, da še miza ni šla vanjo. Tako sem moral programe za predmet tehniškega risanja risati kar na kovčku, ki sem ga prinesel iz vojske. Za razsvetljavo mi je služila brleča petrolejka, ker v sobo ni bilo mogoče napeljati elektrike. Se danes me zaradi tega bole oči. Ker sem bil redno zaposlen, mi je dopisna oblika šolanja prišla kot naročena. Medtem ko študiram, sem se že poročil, posrečilo pa se mi je tudi spraviti pod streho svojo hišo. Pri tem mi precej »pomaga« moj leto in pol stari sin, zaradi katerega lahko študiram šele ponoči, ko gresta žena in sin spat. Izhajam iz prve generacije dopisnikov na tehniški šoli, ki ji predvsem v začetku ni manjkalo težav — vseh knjig še ni bilo, tako da
smo bili prisiljeni dopolnjevati svoje znanje iz številnih drugih knjig. Za razložitev težjih poglavij učne snovi prireja šola seminarje. Ob tem, ko govorim o svojem študiju, moram izreči vso pohvalo svoji delovni organizaciji, saj mi povrne vse stroš-
7**i predavatelj se je moral Pravi ti za svoje predavanje, čeprav je v sosednji občini :ruS predavatelj pripravljal isto redavanje, ie morda z malce 'Pfemenjenim naslovom. Ko bo-,° delavske univerze v Zasavju 'estavile enotne programe, pa ..°do lahko skupaj pridobile , -ho skupino predavateljev, ki p najbolj kvalificirani za posa-nežne predmete in ki bodo svo-
ja predavanja lahkm imeli v vseh treh občinah. Navidezni stroški za potovanje predavateljev v drage občine so mnogo manjši, kot pa so bili stroški trikratnega pridobivanja predavateljev. Skrben izbor manjšega števila predavateljev, kot je bilo potrebnih doslej, bo vsekakor omogočal, da bodo predavanja kvalitetnejša, pa naj gre za predavanja na seminarju, tečajih ali večernih šolah. Solidne j še znanje vseh tistih, ki se izobražujejo. pa je gotovo v interesu vseh delovnih organizacij, kjer kjer so ti zaposleni.


Tovarna čipk, vezenin in rokavic
BLED
\
'zdeluje;
•	strojno klekljane čipke in strojne vezenine
•	vse vrste ženske konfekcije
•	damske rokavice iz sintetičnih materialov, kombinirane s čipkami
je svoje izdelke vam bomo nudili po konkurenčnih cenah °d julija dalje
V MODERNO UREJENI TRGOVINI NA BLEDU,
Ljubljanska cesta 8
ke šolanja. Ravno tako sem zadovoljen s samo organizacijo šolanja.«
»NE VEM VEC, KAJ JE PROSTI CAS«
V dosedanjem desetletnem delu Dopisne delavske univerze v Ljubljani je opaziti velik interes dopisnikov za ekonomsko smer izobrazbe. O tem, kako poteka študij na dopisni ekonomski šoli, govori ALENKA HAM, knjigovodkinja ljubljanskega »Birotehnika«.
»Za študij na dopisni ekonomski šoli sem se odločila leta 1964 in upam, da bom kmalu končala. Ker sem že prej končala administrativno šolo, sem bila v prvem in drugem letniku ekonomske šole oproščena nekaterih izpitov. Odkar študiram, ne vem več. kaj pomeni beseda prosti čas. Saj veste, služba, družina, domača opravila, vse to mi ne dopušča nikakršnih
Zasavske delavske univerze želijo zagotoviti Sar najbolj solidna predavanja ___.
PREDNOST SODELOVANJA
Prvi pomembnejši korak k sodelovanju delavskih univerz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja bo skupno sestavljanje programov izobraževanja. Tako so se dogovorili njihovi predstavniki, saj kaže pridobljene izkušnje izkoristiti na čim širšem prostoru. Prednosti poenotenih programov na vseh področjih izobraževanja so mnoge, koristi od tega pa naj bi imeli seveda predvsem tisti, ki se izobražujejo.
Enotni programi utegnejo P°ceniti stroške izobraževanja, poslej je vsaka delavska univer-v Zasavju sama zase poiskala ^trezno število predavateljev.
Ob poizkusih tesnejšega sodelovanja vseh treh zasavskih delavskih univerz pa gotovo kaže opozoriti na zelo različne pogoje, v katerih posamezne delavske univerze delujejo. Čeprav ne more biti edino merilo pomembnosti in učinkovitosti posamezne delavske univerze to, koliko posamezne dražbeno-po-listične skupnosti prispevajo za njihovo delo, pa so podatki o tem vendarle zanimivi in vredni pomislekov. V Trbovljah je občinska skupnost lani prispevala delavski univerzi približno 13 % vseh sredstev, s katerimi je razpolagala ta ustanova, v Hrastniku 45%, v Zagorju pa komaj 3«/« ali 6.000 N-din. Sodeč po teh podatkih zagorska delavska univerza res ni deležna kaj prida učinkovite podpore družbene skupnosti in dokler bo tako. bo težko dohajala korak ostalih dveh delavskih univerz v Zasavju. Ne glede na to pa je treba povedati, da stroški izobraževanja v Zagorju niso dosti večji kot na ostalih dveh delavskih univerzah. Zaradi tako skromnih materialnih pogojev za delo pa delavska univerza v Zagorju živi tako rekoč iz rok v usta in nima nobenih možnosti, da bi za svoje izobraževalno delo ustvarila povoljnejše pogoje. tako na primer z nakupom potrebnih učil, knjig in skript.
Skrb za izobrazbo zaposlenih pa le ne more biti zgolj domena, pravica in dolžnost delavske univerze. Spoznanje o vrednosti znanja pa zelo počasi prodira v delovne organizacije zagorske občine, pa čeprav je vedno več tistih, ki svoje znanje žele širiti in poglabljati. Med njimi pa je precej takih, ki sami stroškov svojega izobraževanja ne zmorejo.
Sodelovanje zasavskih delavskih univerz bo gotovo lahko zagotovilo večjo kvaliteto vsega izobraževalnega dela, toda za tako sodelovanje bi bilo potrebno tudi vsaj približno izenačiti delovne pogoje posameznih delavskih univerz. Družbeno politična skurvnost v Zagorju je tu v zamudil	M. V.
iluzij o prostem času. Ob tem bi hotela poudariti to, da zahr teva dopisno izobraževanje mnogo več truda kot redno šolanje. Zato mi tudi niso všeč govorice ljudi, ki smatrajo, da je dopisno šolanje nekaj lahkega, manjvrednega.«	v
NADVSE DRAGOCENE
IZKUŠNJE DOPISNIKOV
V okviru Dopisne delavske univerze deluje tudi dopisna poklicna šola kovinarske stroke. O tem šolanju, ki ga organizira redna Poklicna šola kovinarske stroke v Ljubljani, nam je povedal predavatelj na tej šoli JANKO GRIČAR naslednje:
»V začetku moram omeniti, da tudi sam študiram po dopisni metodi in sicer na tehniški srednji šoli elektro stroke. Morda mi ni treba pripovedovati, v kako nezavidljivem položaju smo tako imenovani »dopisni študenti«. Naj povem le to, da odkar študiram, praktično ne vem za noben kino, še celo svojih prijateljev »ne poznam« več. Zelo sem zadovoljen z delom dopisne šole, o kateri lahko izrečem najbolj laskave ocene, tako glede organizacije samega šolanja kot tudi glede odnosa šole do dopisnikov. Jaz osebno veliko bolj cenim, tiste, ki so se dopisno izšolali kot pa one, ki so imeli vse možnosti rednega Študija.	_	'
Da se nekako oddolžimo Dopisni delavski univerzi za njen trud na področju dopisnega izobraževanja, smo na naši šol* ustanovili dopisno poklicno šolo kovinarske stroke. Ravno prejšnji teden je delalo zaključne izpite prvih 26 dopisnikov, ki so pokazali dobro znanje. Naši dopisniki so raztreseni po vsej Sloveniji. od Celja. Krškega, Jesenic, Kranjske gore pa tja do Kopra. Tako smo z ustanovitvijo dopisne poklicne šole kovinarske stroke dali možnost vsem tistim, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo razširiti svojega znanja v rednih oblikah šolanja.«	V. GUČEK
.* . v ,. ....,v V'--" • •*■' •; '■‘l .
KAKO SPOŠTUJEMO
. .. %: ••
4
i#
DOGOVOR

I
PO SLEDOVIH PRIPOROČILA IZVRŠNEGA SVETA SR SLOVENIJE O FINANCIRANJU DRUGOSTOPENJSKEGA SOLSTVA
V ZASAVJU
»V LASTNO SKLEDO...«
; Iz Zasavja obiskuje razne šole II. stopnje nekaj več kot ' 1800 dijakov in vajencev. Pri sofinanciranju teh šol pa de-| lovne organizacije v revirjih čfedalje bolj skoparijo. Šte-; vilni dosedanji pozivi občinskih skupščin oziroma občinskih forumov družbeno političnih organizacij, da naj samoupravni organi vendarle poskušajo poravnati svoje obveznosti do drugostopenjskega šolstva, so ostali več ati manj glas vpi-; jočega v puščavi. V zadnjih nekaj mesecih so se na to temo i zvrstili tako številni sestanki, da jih že skorajda ni moč t prešteti.
Denarja za šole pa ni. V Zagorju bi morali letos zbrati v te namene nekaj nad 50 milijonov starih dinarjev. Doslej pa so podjetja vplačala komaj nekaj nad 7 milijonov S-din.
; V Hrastniku so zbrali resda nekoliko več denarja, vendar so s tem komaj pokrili zaostanek iz minulega leta. V Trbovljah so prav ta čas naslovili odprto pismo na vodstva in samoupravne organe delovnih organizacij, v katerem so zelo natančno predočili posledice, ki jih utegne zapustiti nespoštovanje samoupravnih dogovorov.
Žal moramo ugotoviti, da se je doslej malokatera sindikalna organizacija v zasavskih delovnih organizacijah lotila načrtno tega problema. Najbolj prizadevni sindikalni delavci, ki zelo dobro poznajo težave sofinanciranja drugostopenjskih šol, so sicer poskušati vplivati v posameznih podjetjih na svoja vodstva. Žal niso povsod uspeli. Prav imajo tisti sindikalni delavci, ki opozarjajo, da s pomanjkanjem odgovornosti do družbene podpore tem šolam, pravzaprav pljujemo v lastno skledo. Ni namreč dvoma o tem, da ne bo mogoče v nedogled odlašati z odpiranjem novih produktivnih delovnih mest v delovnih organizacijah, in da le-te ne bodo mogle v nedogled zapirati vrat novim delavcem. Vprašanje je le, kakšnim delavcem bodo odpirali vrata. Verjetno kvalificiranim, prav tistim, ki si z obiskovanjem raznih šol osvajajo potrebno znanje. Potemtakem sL delovne organizacije ne morejo privoščiti, da ne bi sofinancirale šol II. stopnje. In končno, čigavi pa so ti otroci, teh 1800 otrok iz Zasavja. Njihovi starši so zaposleni v revirjih. Nič čudnega torej, če se med to šolsko mladino pojavljajo vprašanja, ali niso tudi njihovi roditelji tisti, ki v samoupravnih organih radi molče, kadar nanese beseda na sofinanciranje šol II. stopnje?
MILAN VIDIC j
ODPRTO PISMO SAMOUPRAVNIM ORGANOM TRBOVELJSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ
Občinska konferenca Socialistične zveze in občinski sindikalni svet Trbovlje sta te dni naslovila na vse samoupravne organe delovnih organizacij v občini pismo, v katerem opozarjata na nekatere težave pri financiranju drugostopenjskega šolstva.
Občina Trbovlje lani ni izpolnila vseh obveznosti do medobčinskega sklada za financiranje srednjega šolstva. Letošnja obveznost znaša 82 milijonov starih dinarjev, delovne organizacije pa so do začetka junija združile v ta namen nekaj manj kot 9 milijonov starih din, torej samo dobro desetino potrebnih sredstev.
V	Trbovljah so se dogovorili, da bodo izpolnjevati obveznosti do drugostopenjskega šolstva na ta način, da bodo vse delovne organizacije letno prispevale 1 % od bruto osebnih
dohodkov. Kljub temu dogovoru pa v Trbovljah v letih 64, 65 in 66 niso izpolnili svoje obveznosti oziroma niso zbrali
planiranega prispevka. Delovne organizacije pač niso spoštovale tega samoupravnega dogovora niti priporočil Izvršnega sveta SR Slovenije oz. občinske skupščine. Lani so se dogovarjali o sofinanciranju direktorji, predsedniki delavskih . svetov in predstavniki družbeno političnih organizacij iz delovnih organizacij in v okvira občinske organizacije Socialistične zveze prejeli načelo, da je sofinanciranje drugostopenjskega šolstva prva skupna skrb in obveza vsega trboveljskega gospodarstva.
Ker mnogi — kot vse kaže — ne spoštujejo tega dogovora, sta se občinska konferenca Socialistične zveze in občinski sindikalni svet Trbovlje odločila, da v posebnem pismu priporočita delovnim organizacijam, da v skladu z dogovorom delavski, sveti razpravljajo o sofinanciranju strokovnega šolstva in podpišejo ustrezno pogodbo. Ce vse trboveljske delovne organizacije ne bodo spoštovale dogovora, tako je zapisano v pismu, se bo tudi drugostopenjsko šolstvo v Trbovljah znašlo v položaju, ko bo treba govoriti in odločati, katere od obstoječih šol ukiniti, da bi zmogli financirati drage. To pa seveda ni v skladu s težnjami gospodarske reforme, saj kar naprej poudarjamo, da bo v prihodnje dobršen del odgovornosti za kar najbolj dosledno uveljavitev gospodarsko družbene reforme prav na strokovno Usposobljenih kadrih.
V	pismu občinska konferenca SZDL Trbovlje in ObSS Trbovlje pozivata vse delavske svete in vse delovne ljudi, da se končno le zavedajo resnosti in težav pri financiranju drugostopenjskega šolstva. Končno se v teh šolah izobražujejo tudi kadri za trboveljsko gospodarstvo, v njih se izobražujejo in vzgajajo otroci trboveljskih delovnih ljudi.
MARJAN LIPOVŠEK
OGLEJTE Sl
v knjigarni vašega mesta IV. knjigo Staneta Kavčiča »Samoupravljanje«.
SPREMEMBE V RIMSKO KATOLIŠKI CERKVI je poglavje te knjige, v katerem boste našli odgovore na številna aktualna vprašanja naše družbe. KUPITE
zanimivo knjigo, če se zanimate za družbena vprašanja.
POPUST
dobite pri nakupu lil. in IV. zvezka »Samoupravljanja«, če knjigi naročite pri upravi ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4.
••

<■	f

—
P	«
...  ■ iiiMi—IIMIIIHHfftflfflfP"111 n	g
LLUJlS ; R
E«-r ,

IB
Nove šivalnice v obratu oblačil
DELOVNI DAM ME© MURSKOSOBOŠKIMI KONFEKCION ARJI
»Glejte, vprašujte, poizvedujte, kolikor vas je volja,« vas ljubeznivo pozdravijo na upravi in odpro vrata do svojih proizvajalcev. In če verjamete ali ne, v Muri se prav zaradi odprtih vrat med upravo, samoupravnimi organi in neposrednimi proizvajalci lahko pomenite z vsakim konfekcionarjem o vsem, kar spremlja delovni dan njegove brigade in celotnega podjetja. To je rezultat privzgojene zavesti, da je gospodarjenje in upravljanje v njihovi delovni organizaciji skupina naloga kolektiva. Čeprav imajo posamezniki pri izpolnjevanju teh nalog večjo odgovornost, nimajo zato nič večjih samoupravnih pristojnosti.
»Pri nas ni lahko biti član delavskega sveto,« ugotavlja Veronika Trobentar, kvalificirana delavka v obratu oblačil in članica delavskega sveta. »Delavci se ne zadovoljijo samo z informacijo, kaj je delavski svet sklenil, ampak hočejo vedeti, zakaj je tako sklenil in v kakšni meri je upošteval njihovo predhodno razpravo na sestanku brigade.«
Mura, obrat oblačil
Minulo soboto v drugi brigadi obrata oblačil niso delali. To je bil nenavaden dogodek, kajti v Muri še vedno velja 48 umi delovni teden. Ves kolektiv pa je vedel, da si je druga brigada zaslužila prosto soboto s prekomernim delom v prejšnjih dneh, tedaj ko je reševala svoj proizvodni program in dobro ime delovne organizacije. Za, tri dni jih je prehitel čas, in če ne bi vsi poprijeli, ne bi izpolnili izvoznega roka. Za takšno naglico in »slabo planiranje« pa si niso bili prav nič sami krivi. Od domačega proizvajalca so dobili slabo blago in tri dni se je obrnilo, preden so dobili ustrezno kvaliteto blaga in lahko nadaljevali delo.
»Na sestanku smo se soglasno določili, da bomo prihajali na delo dve uri pred vsakodnevnim začetkom, dokler ne izgotovimo naročila,« pripoveduje o odločitvi brigade kvalificirana delavka Helena Berta-lanič. »V šestih dneh smo proizvodni načrt izpolnili in potem, ko je kontrola sporočila, da je prevzemnik zadovoljen tudi s kvaliteto, smo si oddahnili in kronali svoj uspeh s prosto soboto.«
»Roki so za nas najvišji zakon,« zatrjujejo Bertaničeva in njeni sodelavci. »Za nič na svetu ne smemo kupca razočarati, v nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da nam odpove naročilo. V teh časih, ko se obešalniki kar šibijo pod težo konfekcijskega blaga, si kajpada ne moremo privoščiti udobja — če ne bo danes — bo pa jutri.«
sa. Hkrati pa so prihajali tudi strokovnjaki — praktiki in naučili spretna prekmurska dekleta hitrih, ekonomičnih gibov za posamezne operacije dela. Beseda »ni mogoče«, je izginila iz besednjaka soboških konfek-cionarjev. »Na ta način opravim še več, kot je zmogla inštruktorica«, so se pridušale delavke v Muri. In tako je tudi bilo, proizvodni uspehi so hitro porasli.
bitki za tujega kupca zaslužilo največ, pa jih že dolga leta duši carina.
Izračun na svetovnem trgu je preprost, ko prisluhnem direktorju Viljemu Haiku:
Za prodajnim pultom je gneča
Danes sodi Mura med »elito« jugoslovanskih konfekcio-narjev, čeprav se s tem v Muri nihče glasno ne hvali. Preveč vedo, kaj vse še morajo narediti, da bi lahko dvignili glave.
»V jugoslovanskem merilu se lahko kosamo v produktivnosti in poslovanju, v primerjavi z razvitimi deželami pa še zmeraj zaostajamo«, je nezadovoljen direktor Viljem Hakl. »Sklenili smo, da se ne bomo več primerjali z domačim povprečjem produktivnosti, ampak s tistimi, ki vodijo na svetovnem trgu.«
Na svetovni trg rine Mura vztrajno in uspešno. Skoraj tri četrtine proizvodnje perila in
»Za obleko, ki velja na primer 10 ameriških dolarjev, nabijejo članice evropske gospodarske skupnosti 10 odstotkov carine, pri nas pa 25 odstotkov. Prodajamo torej za 15-odstot-no razliko, če želimo biti konkurenčni. V tem položaju pa imamo na voljo samo dve izbiri: ali nadomestiti razliko na račun osebnih dohodkov, ali pa konkurirati z večjo produktivnostjo. Toda ne pozabimo, da bi morali doseči za 15 odstotkov višjo produktivnost od ostalih konkurentov na svetovnem trgu. Vprašanje je, kako dolgo bomo takšne tržne razmere vzdržali.«
daji, pravijo, so še vedno preskromna kupna moč domačega potrošnika in premajhne prodajne površine za prodajo konfekcije. Trgovine se zaradi omejenega prostora ne morejo založiti z večjo izbiro blaga, kon-fekcionarji pa zato tonejo v zalogah, pa tudi zaradi tega, ker jih je za jugoslovanskim prodajnim pultom veliko preveč.
Za standard več denarja kot kdajkoli doslej
Zaradi takšnih tržnih odnosov prevzema Mura raje delo od nemških, švicarskih, avstrijskih in delno tudi belgijskih, holandskih in švedskih veletrgovin in kgnfekcijskih tovarn. S takšnim načinom sodelovanja so se v Muri naučili delati tudi za najzahtevnejšega kupca na zahodnem trgu. S tem pa ni prav nič rečeno, da se njihova konfekcija prilega našim — domačim modnim muham. Trg je zasičen z domačo konfekcij o,
V Muri so vsa minula leta delali in gospodarili za jutrišnji dan. Tako je bilo leto pred reformnimi ukrepi, tako so se pripravili lani, ko jim je cvetel posel kot menda še nikdar poprej, na letošnje izredno težko gospodarsko leto. In kljub temu, da so morali zatrobiti v isti rog kot ostali in sprostiti cene nekaterim izdelkom, se »razprodali« ne bodo. V rezervi je zaenkrat še vedno toliko sredstev, poleg tega pa cveti nosel dalje, da so namenili za osebni in družbeni standard letos več denarja, kot kdajkoli poprej.
Predsednik IO sindikalne podružnice Štefan Pintarič in vodja kadrovsko socialne službe
gradnjo 50 stanovanj za prihodnje potrebe mladega kolektiva. Prihodnje leto je na vrsti gradnja otroško-varstvene ustanove.
Osebni dohodki v Muri vztrajno rastejo. Spodbudno nagrajevanje je neločljivo povezano s produktivnostjo, kvaliteto in delovno disciplino.
Sidonija Šiplič, kvalificirana delavka v obratu oblačil, zasluži mesečno okrog 90 tisoč starih dinarjev. »Del osebnega dohodka si zapisujem vsak dan sproti ob koncu delovnega dne,« razlaga sistem nagrajevanja. »Na osnovi cenika si izračunam dnevni zaslužek po normi. Ce ne izostajam z dela, dobim na koncu meseca za stalnost še 1800 starih dinarjev, za preseganje norme do 6.800 starih dinarjev in povprečno 30 odstotkov vkalkuli-ranega gibljivega dela od uspeha celotne brigade. Sklenili smo, da ne more pri nas nihče manj zaslužiti kot 50 tisoč starih dinarjev. Kdor tega zaslužka ne doseže, mu brigada primakne manjkajoči znesek.«
»So takšni primeri pogosti?«
»Minuli mesec je eden od sodelavcev dosegel nižji dohodek. Ugotovili smo, da je bil sam kriv in zaenkrat smo se v njegov prid odrekli delu osebnega dohodka. Vendar smo mu povedali, da drugič ne bomo popustili. Kdor si ne prizadeva
Kar zmorejo drugi—zmoremo tudi mi
V	Muri so se temu »udobju« že davno odrekli. Pred osmimi, devetimi leti so si zavestno zategnili pas za eno luknjo, da bi zgradili moderno konfekcijsko tovarno. Ce tega ne bi storili, se šalijo danes, bi lahko pasove odvrgli, ker bi lukenj zmanjkalo, staro Muro bi odplaknilo.
V	nove proizvodne dvorane so pripeljali nove stroje. Banke jim niso prav nič' prizanašale v njihovi vnemi, saj so dobivali kredite na eno, dve, največ triletne odplačilne roke.
»Z nastajanjem nove tovarne smo vedeli, da vsega, kar bo prišlo iz naših šivalnih strojev, ne bo mogel odkupiti domači trg«, razlaga gospodarski in poslovni razvoj Mure njen direktor Viljem Hakl. »Že tedaj se nas je gnetlo na domačem tržišču več desetin konf ekcionar j ev. Rešitev za nas je bil izvoz. Za tako nrodajo pa niso bili dovolj samo modemi stroji, ampak visoka produktivnost dela, predvsem pa velike .spremembe v naših glavah’, da bi se lahko prilagodili novemu načinu proizvodnje, kupčije in poslovanja.«
Mlad kolektiv, ki še danes ne šteje več kot povprečno 25 življenjskih let, se je spoprijel z zahodnonemškimi normativi. Mladi delavci in delavke so hoteli z voljo prelisičiti sami sebe. Za stroje so prihajali pred rednim delovnim časom, po končanem delu pa so jih morali mojstri poditi izza njih, dokler ni nekega dne delavski svet sprejel sklepa, da bo vsakdo kaznovan, ki ne bo dosledno spoštoval dolžine delovnega ča_
»Mala
revolucija«
»Boljše je priviti prej v, druge vijake, kot pristati na r» je osebne dhodke in se s ^ zapisati vsem negativnim poS* dicam, ki bi v takem prime1 sledile na vseh področjih d« in medsebojnih odnosov,« P" stavljajo v Muri za moto sam upravnih prizadevanj. Ukrep' ki, jih podvzema kolektiv Mure j teh dneh, da bi si ohranili V še večji kos kruha, pom<^ pravcato »malo revoludijo« življenju in delu tega kolelm
tretjino proizvodnje moške in ženske konfekcije bodo v letošnjem polletju izvozili na zahodno tržišče. Izvažajo v obeh smereh — prodajajo delo, v čemer so morda začetniki med domačimi konfekcionarji, in končne izdelke. Pri prodaji končnih izdelkov, kjer bi se pri pošteni
kupci pa še vedno niso zadovoljni z izbiro konfekcijskega blaga. Soboški konfekcionarji težko prenašajo take očitke. »Ce znamo delati za zahodni trgj tam, kjer se radi oblačijo tudi naši ljudje, kako ne bi znali delati tudi za domačega,« so nejevoljni. Glavne težave v pro-
Marija Vildova pripovedujeta podatke, ki jih zlepa ne slišimo. Letos bodo zgradili v Muri 100 stanovanj in skoraj v celoti rešili stanovanjsko vprašanje. Razen tega je dobilo večje število delavcev posojila za individualno gradnjo. Do 70. leta imajo v načrtu vsako leto iz-
va.
Od 1750 delavcev dela v ^ ko imenovani režiji 65 admi®' strativnih delavcev. Primerja' je ugodna, vendar ugotavljal j da je režija še vedno preveli breme za proizvodnjo. Zato o meravajo celotno finančno slovanje mehanizirati. O tern -v teh dneh veliko pogovarjal v obratih in na sejah sam0 upravnih organov. Zaradi m*' hanizacije ne sme nihče izgub1' ti dela. Na zadnji seji delavski' ga sveta so proizvodni delaV ponovno zahtevali, da se vs°'| administrativnim delavcem, bodo morali zapustiti pisarn najde delo v proizvodnji. P1^ del reorganizacije finančne?, poslovanja je namenjen pra tem vprašanjem.
»Poleg manjše režije * obetamo tudi bolj učink^ vito poslovanje,« govori prednostih mehanizacije finan ' nega poslovanja predsedn1 upravnega odbora Jože Rožma_ »Danes se je treba v poslovne življenju -hitro odločiti. Za h1 ro poslovanje so potrebni dne' ni podatki, ki jih še tako prim računovodstvo ne more prisk1 beti.«
Po grobih izračunih bodo uvedbo mehanografije letno pn' hranili približno 40 milijon10 starih dinarjev. Aparat v V* kosih kupujejo od ameri** firme »Priden«, ki jim kreditu _ nakup za tri leta. Hkrati pa do ameriški strokovnjaki uve® novo poslovanje in prevzemal vso odgovornost za uspešno d ,j lo z novim strojem. To je hki® eden bistvenih elementov sk .
med Muro
njene pogodbe Američani.
Drug ukrep, ki ga priprav' Ijajo v Muri, pa je popolna ° centralizacija samoupravljal in poslovanja.
»Že dosedanji sistem sarb upravljanja smo tako zasnov® li da smo se morali vanj vkU
čiti vsi delavci,« pripoveduj Ivan Matjaševič, tehnolog
za skupni uspeh skupine, ne more ostati v njegovi sredi.«
Pravkar uvajajo v Muri nov kriterij za nagrajevanje — kvaliteta opravljenega dela. Priznavajo le 2 odstotka napak. Višji . odstotek lahko zelo negativno vpliva na osebni in skupinski dohodek brigade.
I
I
l
t
? se
brigadi suknjičev. »Najbrž
IgCllLl 3UIV11J1LC V ■ "-LI C>,|	-
centraliziranem samoupr® . uiju ne bi dokopali do tak
v
1 jan ju ne bi dokopali ao nih delovnih in medseboj01 odnosov, kot jih imamo.
Z novo reorganizacijo ost® ja v skupnih službah s-0. glavni direktor, kadrovsko cialna služba in mehanograf center, ki bo opravljal uslU® za oba obrata. Obrata Per^cL,-oblačila prevzema s tem P.p
polno tehnično, komercialno finančno samostojnost.«
Ta samostojnost pa ima ^j gato vsebino: večja strokovu0^ dela, ožja specializacija in v® ja osebna in skupna odgov nost. Mlada kolektiva obeh 0 ratov jo sprejemata s p°^wo zaupanjem v uspeh, ki je ta značilen za ves dosedanji r voj Mure.
IVANKA VRHOVCA#