¦cz o Vse poti ••• PACIPK \ S&&1 'tfcmc 231-200 : 231-201 CASO VALVASORJEVA KNJIŽNICA CESTA KRŠKIH 2RTEV 26 8270 KRŠKO ICO AFP d o o Dobova Tel.: 0608/67/051, fax: 61-588 Radanovič Brežice Levstikova 3 8250 Brežice Tel.: 0608/61-065 (prodaja vozil) Tel.: 0608/61-273 Jogurtna revolucija in novinarji Danilo M. Koritnik, predsednik OO SDS Krško: "V Krškem se gredo nekateri iz ZLSD in LDS "jogurtno revolucijo", nasedejo pa jim celo "neodvisni" novinarji. Ti se v zadnjem času nemalokrat obnašajo kot Miloševičevi propagandisti, ki vedno pišejo tako, kot je voždu všeč. Žalostno, da odrasle in odgovorne osebe ne zmorejo toliko pokončnosti, da ne bi sami sebi, pod tujo roko, upogibali hrbtenic. Po toliko desetletjih res ne bi bilo več potrebno. Če ne zaradi sebe, vsaj zaradi otrok. Pa vendar!" (Delo, 13. marec 1997) Poštnina plačana pri pošti Krško Tema tedna: Vračanje odvzetih posesti gre počasi in upravičenci se jezijo: "Vzeli so nam v enem dnevu, sedaj nam pa že pet let ne vrnejo (servis vozi ) H-^sri TERME EŽ L Topliška c 35, 8250 Brežice 99 STRAN 5 Kriminalisti uspešni pri boju zoper preprodajo mamil Zasežena največja količina tabletk ecstasy 20-letni R.S. iz okolice je bil glavni dobavitelj ecstasy a za brežiško občino Beležka z okoli 30 odjemalci, med katerimi so tudi mladoletne osebe. STRAN 8 Watsu - popolno predajanje v zavetju tople vode V čateških Termah imajo šest novih strokovnjakov STRAN 4 Svet staršev v OŠ Jurij Dalmatin: Razširjeno avtobusno postajališče, stebrički in grbine, da o dozidavi dveh učilnic na terasi ob šolski knjižnici in o novi osemletki Krško - 2 niti ne govorimo Lions klub pripravlja ples v korist gluhih i a naglušnih: Za prostore društva vsak Lion deset nagrad za srečelov, da o sponzorjih niti ne govorimo in teh je bilo kar STRAN 3 RDd.d. TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA, TEL.: 061/125-10-14,125-70-56 RAZVOJNA DRUŽBA d d ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovinotehna, Sava, Mercator. Krka, Pivovarna Laško, Lak, Julon, Mirna Portorož, Radenska. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d o o KRŠKO, TEL.: 06O8/21-522 NOVO MESTO: ADO d o o PREŠERNOV TRG S, TEL.: 068/321-225 nnnn ^P 0608/22-747 Izgradnja doma upokojencev v zaključni fazi Čeprav se izgradnja Doma starejših občanov v Krškem vleče za nekaj let, pa sedanja slika na objektu vliva kar nekaj optimizma. Zaključek investicijskega dela, ki je bil načrtovan za 15. februar, je bil zaradi neugodnih vremenskih razmer prestavljen na 31. marec. Na gradbišču smo izvedeli, da so dela trenutno že v zaključni fazi in naj bi trajala še 14 dni. Po besedah Janeza Laha iz ptujskega podjetja Lah d.o.o., ki vrši nadzor, naj bi bil investicijski del izgradnje res končan konec marca, saj so v teku že zunanja dela, hortikulktura je pripravljena itd. To pa še ne pomeni, da bo v prvih aprilskih dneh dolgo pričakovani dom starejših občanov tudi predan svojemu namenu, saj ga bo potrebno tudi opremiti, kar pa je po Lahovih besedah stvar države. (GAIex) LanGuest d.o.o. ISSN 1318-7791 B3P Sl:nt "™ ter H daja računalnikov "^vj poNlavitevii. ||. odPeanj »3 Ngdslav*Tewši-i:a ja na Internetu B3T Naj racumtfjaiko* Tel7tax: 0 608/87^568 Mobitel: 0609/625-087 PRIDRUŽITE SE NAŠEMU VESELJU IN NAS RAZVESELITE S SVOJIM OBISKOM V PETEK, 21.03.1991,OE> 17. URI, V DOMU XIV. DIVIZIJE NA SENOVEM. 9771318779018 DRUGA STRAN NAŠ GLAS. 10 - 20. MAREC 1997 Programsko-volilna in predkongresna konferenca OO ZLSD Krško Maksimiljan Babic na čelu krške Združene liste Povrnitev zaupanja v ZLSD Maksimiljan Babic, novi predsednik OO ZLSD Krško: "Na mestu predsednika sem nasledil Silva Gorenca, ki je za stranko v preteklosti izredno veliko naredil. Zaradi kadrovskih prezasedenosti dosedanjega predsednika smo se odločili za izvolitev novega vodstva, čeprav se vsi zavedamo, da je bil Silvo Gore bo zelo težko zamenjati." In kakni so sedaj cilji obm povrnitev zaupanja v Združ« omajano in se vidi tudi po v materialna in kadrovska okrej kadrovsko. Mislim na pridobivc pa bomo umserjeni k tistim, simpatizirajo z našo stranko, populacijo in delavce. Med c uspeh na naslednjih volitvah, svet, pa tudi na občinskih volil Bine zelo dober predsednik in ga očne organizacije? "Predvsem mo listo, ki je trenutno dokaj olilnih rezultatih. Drug cilj je )itev stranke, predvsem gre za mje novega članstva, predvsem ki podpirajo program ZLSD in Startamo predvsem na mlajšo Iji velja omeniti tudi čimboljši tako predsedniških, za državni vah prihodnje leto." Krško, 12. marca - "Preteklo leto predstavlja obdobje izredno dinamičnih političnih aktivnosti tako v državi, kot tudi v naši občini. ZLSD je bila v teh dogajanjih zelo aktivna. Na državni ravni je bil pomemben izstop ZLSD iz vladne koalicije in njen odhod v opozicijo. Konec leta 1995 smo na slovenjegraškem kongresu sprejeli strankin program, ki je s svojo socialdemokratsko usmeritvijo identificiral stranko kot moderno, evropsko levo stranko, ki želi ustvarjati pravno, socialno pravično in gospodarsko uspešno državo ter biti zastopnik delavcev, upokojencev, mladine, borcev, malih podjetnikov, skratka ljudi, ki živijo od rezultatov svojega dela. V domači občini smo se ukvarjali s problematiko delovanja občine in aktivnostjo naše svetniške skupine, z aktualno gospodarsko problematiko, z delovanjem KS, problematiko brezposlenosti in z volitvami v državni zbor in svete KS," je v poročilu o delu Območne organizacije ZLSD za leto 1996 med drugim poudaril predsednik Silvo Gorenc. Predsedstvo krške območne organizacije je imelo v lanskem letu 32 sej, na katerih so obravnavali delovanje svetniške skupine v občinskem svetu, gospodarsko problematiko, zlasti probleme podjetij pred in v stečajih, probleme nezaposlenih delavcev. Na osnovi stališč stranke je svetniška skupina ZLSD dajala predloge in pobude za reševanje teh podjetij, zlasti se je ukvarajala s problemom predvidene prodaje Vidma in skušala najti ustreznejši način Šport z nešportne plati (pojasnilo) V Našem glasu št. 9. dne 13. marec je bil pod zgornjim naslovom objavljen članek o težavah leskovškega vrtca, kjer se med tekmami krških športnih ekip v sosednji športni dvorani zbirajo mladi. Za seboj pa puščajo kup nesnage, včasih pa tudi kaj razbijejo. Prejšnji ponedeljek se je v zvezi s tem dogodkom pri meni oglasil g. Ivan Kastelic urednik Našega glasa, s katerim sva se o zadevi tudi pogovarjala. Iz tega pogovora je nastal članek pod zgornjim naslovom. Bralce Našega glasa, predvsem pa navijače krških športnih ekip: Power Bovsov in Hmelj Boysov iz Savinjske doline v svojem pogovoru z g. Kastelicem nisem omenjala, iz preprostega razloga, ker teh navijaških skupin ne poznam. Kako so zašli v članek, pa bo pojasnil pisec članka g. Kastelic. (Anica Arh) Tudi pomočnice vzgojiteljic se izobražujejo Komur je vsaj malce znan življenjski utrip vrtcev in šol ve, da se v teh zavodih zaposleni nenehno izobražujejo. Zavod za šolstvo že nekaj let izdaja poseben katalog, iz katerega lahko vzgojitelji(ce). učitelji(ce) in svetovalni(e) delavci(ke) izbirajo med pestro ponudbo izobraževalnih programov različnih izvajalcev. Poleg tega že tretje leto delujejo t.i. študijske skupine, ki so zamenjale nekdanjo obliko občinskih in regijskih aktivov vgojitelj(ic)ev in učitelj(ic)ev. V dosedanji praksi so varuhinje v vrtcih ostajale nekako izven organizirane možnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje, oziroma je bila ponudba programov za to strukturo zaposlenih zelo skromna. Zaposleni v vrtcih in šolah smo se tega primanjkljaja ves čas zavedali. Tudi same varuhinje, ki jih od nove zakonodaje dalje imenujejo pomočnice vzogijiteljic, so opozarjale na to potrebo po izobraževanju. Potreba je toliko bolj utemeljena, ker je več ali manj znano, da ta delovna mesta zasedajo delavke z zelo različno izobrazbo. Redne ustrezne šole za ta profil ni, zato Izjava za javnost Navijačev Nuclear power boys ni bilo za vrtcem V imenu navijaške skupine Nuclear power boys zavračam očitke, objavljane v Našem glasu št. 9, da je naša navijaška skupina naredila svinjarijo za leskovškirn vrteom. Navijači Nuclear power boys smo se v soboto, 8. marca, udeležili rokometne tekme v Trebnjem, In nikakor nismo bili na košarkaški tekmi med KK Krško in KK Kovinotehno Savinjsko Polzelo. Ob tem pa tudi poudarjam, da se naši navijači nikoli ne zbirajo za vrtcem, ampak pred vhodom v dvorano aii na parkirišču. Mislim, da so očitki na naš račun neopravičeni. Boštjan Pire Krško to delo opravljajo gimnazijske maturantke, ekonomske in administrativne tehnice, delavke, ki so pred leti končale program za varuhinje in druge, ki imajo poleg dolgoletnih izkušenj le triletne poklicne šole. Toliko bolj smo zadovoljni, da so se v ponedeljek, 10. marca 1997, v prostorih leskovškega vrtca zbrale pomočnice vzgojiteljic iz vseh vrtcev občine Krško. Udeleženk je bilo 22. Spremljale so izobraževalni program, ki ga je vodila Ana Lečevski, pedagoška svetovalka za pedagoško vzgojo Zavoda RS za šolstvo. Prisluhnile so temam o otrokovih pravicah in potrebah, o načelih in vsebinski prenovi predšolske vzgoje v vrtcih ter o raziskavi o izvajanju počitka predšolskih otrok. Udeleženke so bile očitno zelo zadovolje s prvim izobraževalnim popoldnevom, enake občutke je izrazila tudi pedagoška svetovalka. Osnovna Šola Leskovec pri Krškem bo gostoljubje z veseljem ponudila tudi za naslednje srečanje, ker vemo, da na ta način pomagamo zapolnjevati dosedanjo praznino. (Ivan Mirt, ravnatelj) lastninjenja, da bi tovarna ostala v slovenskem lastništvu, vključno z lastništvom zaposlenih. Konkretne aktivnosti so izvajali tudi v zvezi s problematiko Metalne Senovo in v zvezi z zapiranjem rudnika, obravavali pa so tudi problematiko izgradnje doma starejših občanov, srednješolskega centra, zdravstva in komunalnega urejanja. Kot vse stranke pa so veliko aktivnosti posvetili tudi pripravam na volitve in volitvam samim. Kot je povedal Silvo Gorenc so se na državnozborske volitve pripravljali kot opozicijska stranka, ki je imela na občinski ravni relativno korektne odnose z LDS in DS, z drugimi strankami v občinskem svetu pa le formalne. "Izrazito sovražen odnos do naše stranke je imelo lokalno vodstvo SDS, mnogo pa ni zaostajala tudi SKD. In kje so vzroki za takšen volilni izid? Silvo Gorenc: "Predvsem v neustrezni globalni politiki naše stranke. V krški občini je zlasti negativno delovala usoda tovarne Videm, ki jo je dolgo časa kroji minister dr. Tajnikar, s svojimi sodelavci v ministrstvu in v skladu za razvoj. Res je sicer, da je končna odločitev o prodaji Vidma na dražbi bila storjena za časa ministrovanja Dragonje pod taktirko LDS, vendar je bila v tem slučaju 4-letna politika ministra Tajnikarja izrazito liberalistična in zelo malo vskaljena z programskimi cilji naše stranke. Tovariš Tajnikar je bil večkrat opozorjen na probleme Vidma, vendar je ravnal po svoje. Prav tako so se negativno odrazile nekatere negativne poteze ministrstva na področju energetike, zlasti glede kadrovskih vprašanj in aktivnosti v zvezi s savskimi hidrocentralami in ukinjanjem rudnika Senovo. Pri vseh slabostih globalne politike stranke, pa seveda del krivde nosimo tudi mi, lani naše območne organizacije, vodstva in jaz osebno. Pomembno je, kakšen je naš osebni delež pri uveljavljanju politike naše stranke, kakšna je naša udeležba pri vseh dogajanjih v našem okolju in ali smo pripravljeni storiti kaj več za povečanje števila članov, simpatizerjev in naših volilcev." Sedaj že bivši predsednik OO ZLSD Krško Silvo Gorenc poudarja, da so slabi volilni rezultati seveda dejstva, vendar ne gre pozabiti aktivne vloge poslanske skupine ZLSD tudi v državnem zboru, kjer je konstruktivno delovala tako v delovnih telesih kot samem parlamentu. Rezultat tega delovanja je 31 zakonskih predlogov, od katerih jih je bilo sprejetih kar 17, predvsem s področja gospodarstva, sociale in delovnega prava. Na programsko-volilni konferenci OO ZLSD, ki je bila tudi predkongresna, so člani razpravljali o gradivu za 3. kongres, ki je bil v soboto, programskih usmeritvah območne organizacije, izvolili novo vodstvo in imenovali dva delegata za sobotni kongres. Za predsednika je bil imenovan Maksimiljan Babic, za tajnika dosedanjega Vilija Jurečiča, kongresa v Cankarjevem domu pa sta se udeležila novoizvoljeni predsednik in Gorazd Gorjup. Člani krške ZLSD so se dotaknili tudi referenduma o gozdovih, ki ga je pripravila poslanska skupina ZLSD. (GAIex) 1 % Nova Kreditna banka Maribor d.d. je banka s celovito ponudbo bančnih storitev, ki zajema tolarsko in devizno poslovanje, poslovne povezave z več kot 600 bankami, kreditiranje, investicijsko bančništvo, poslovanje z vrednostnimi papirji, premičninami in nepremičninami, leasing posle, finančno svetovanje. Obvladujemo celoten splet storitev, ki jih mora ponujati sodobna in uspešna banka. A to ni vse. Poslujemo z znanjem, izkušnjami in tradicijo odprtosti, zaradi katere naši partnerji postanejo naši prijatelji. Ne ponujamo le svojih storitev, temveč rešitve problemov. Širimo bančno mrežo in jo približujemo tistim, ki nas potrebujejo. In zato lahko zapišemo: ena vodilnih slovenskih bank smo prav zaradi Vas, ki sodelujete z nami. Z letošnjim letom smo prisotni tudi v Brežicah, Maistrova 2 in Krškem, Cesta Krških žrtev 135/b. Čisti Računi - Dobri Prijatelji! Nova KBM % fi iu NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Ernest Sečen, Dani Kovač, Vilko Planine - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško - Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: PAPIROTI, vse iz papirja, Krško d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 130 tolarjev, za naročnike 110 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. NAŠ GLAS, 10 - 20 MAREC 1997 IZ NAŠIH OBČIN S 24. redne seje krškega občinskega sveta Zelena luč za ujetnike v lastnem mestu - Kostanjevičane Krško, 17. marca - Svetniki občine Krško so se v ponedeljek ponovno zbrali na 24. redni seji, ki je bila zaradi odmevne izredne seje prekinjena. Ob samem začetku je predsednik Bogovič seznanil občinski svet, da se v tem tednu pričakuje tolmačenje Službe za lokalno samoupravo pri Vladi RS o sklepih izredne seje, kajti svetniška skupina SKD meni, da so sprejeti sklepi nelegitimni. Vseeno pa so tudi tokrat leteli očitki na račun vodstva občine, in sicer pri točki vprašanja, predlogi in pobude svetnikov, ko so naketri člani občinskega sveta ponovno ugotavljali, da se njihove pobude in predlogi ne izvršujejo, pa tudi na vprašanja ni (ustreznih) odgovorov. V nadaljevanju so svetniki obravnavali predlog programa Milan Herakovlč, predsednik KS Kostanjevica ali kar kostanjeviški župan ureditve mestnega jedra Kostanjevica na Krki, ki ga je v imenu krajevne skupnosti predstavil njen predsednik Milan Herakovič, ki je povedal tudi nekaj krepkih na račun matične občine. Ob tem je med drugim dejal: Če je v občinskem statutu zapisano, da je Kostanjevica kulturno središče občine, bi se ta morala do nje tudi tako obnašati. Zaenkrat pa je odnos takšen, kakršnega si kulturni center ne zasluži. Vse je le na besedah, ne pa v dejanjih. Krška občina bi morala drugače gledati na Kostanjevico. Svetniki, ki so zahtevali od župana, da se opredeli do omenjene KS, so seveda podprli predlog Kostanjevičanov, vendar je bilo slišati tudi očitke na njihov račun. Svetnik Kozole (ZLSD) jim je očital zaspanost, s čimer se je strinjal tudi svetnik Cemič (SKD). Krajani bi morali biti s svojim pozitivnim razmišljanjem gonilo razvoja, ne pa da so, kot je menil Kozole, v svojem lastnem mestu preveč zaspani. Svetnik Kerin (LDS) je opozoril na nevarnost, ki preti krški občini. Lahko se tudi v Kostanjevici pojavi senovski sindrom. Skoraj že vsak vaški zaselek namreč razmišlja o svoji občini, je dejal Robert Kerin. Najstarejši svetnik Vodopivc je spomnil na nekatere vasi, kjer so krajani z izglasovanim krajevnim samoprispevkom pokazali lastno iniciativo, vendar je svetnik Zagorc (ZLSD) takšne pripombe zavračal s pojasnilom o že izglasovanih krajevnih samoprispevkih tudi v Kostanjevici. Ivan Urbanč je označil Kostanjevičane za ujetnike v lastnem mestu in ob tem podprl projekt ureditve mestnega jedra Kostanjevica. Tudi občinski svet je z večino glasov podprl prizadevanja KS Kostanjevica na Krki pri ureditvi glavnih mestnih ulic in cestnega omrežja s pripadajočo infrastrukturo. Občina Krško bo v letošnjem in prihodnjem letu zagotovila 180 milijonov tolarjev, država pa bo prispevala 80 milijonov za izgradnjo regionalne ceste z odvodnjavanjem. Sprejeti so bili tudi predlog Janeza Abrama (SLS), da se po sprejemu občinskega proračuna pristopi k razpisu oziroma k takojšnji izgradnji komunalne infrastrukture, predvideni za leto 1997 oz. 1998, ter Petra Žiganteja (LDS), ki je predlagal, da naj urad župana zagotovi hitro razglasitev Kostanjevice na Krki za kulturni spomenik in na tej osnovi v obdobju 1997-98 pridobi dodatne vire sredstev na račun zmanjšanja občinskega deleža. V letošnjem letu naj župan zagotovi tudi viretlržave za predvideno sofinanciranje v regionalno cesto na otoku. V nadaljevanju so občinski svetniki razpravljali in glasovali tudi o odloku o prostorskih ureditvenih pogojih Rudnik Senovo L, določitvi cen programov v krških vrtcih, določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, sklepu o poravnavi v denacionalizacijskem postopku ter problematiki sanitarne deponije v Spodnjem Starem gradu Več v prihodnji številki. (GAIex) KS Dolenja vas ima pravico do odškodnine Sanitarna deponija odprta za 5.000 DEM mesečno Na zadnji seji krškega obšinskega sveta so svetniki soglašali z zahtevo KS Dolenja vas po odškodnini zaradi negativnih vplivov sanitarne deponije v Spodnjem Starem gradu, kajti v primeru neizpolnitve zahtev bi krajani 1. aprila fizično zaprli deponijo. Vsi svetniki so soglašali z vsebino pogodbe o odškodnini za degradirano območje, ki jo je predlagal županov urad, po kateri naj bi KS Dolenja vas v času sanacije in zapiranja sanitarne deponije prejemala mesečno odškodnino v tolarski protivrednosti 5.000 DEM, ki se nameni investicijam v prostoru. Svetnik Vodopivc, ki je hkrati tudi predsednik KS Dolenja vas, se je strinjal z višino odškodnine in ostalimi pogoji pogodbe, oporekal pa je le roku veljavnosti pogodbe. V imenu KS je namreč predlagal, da se podpiše pogodba do 31.12.1998, ko bo njemu in tudi županu potekel mandat, nikakor pa se ni strinjal z letom 2001. Do takrat, ko naj bi bila sanitarna deponija sanirana oziroma zaprta, KS Dolenja vas ne bo imela nobenih dodatnih zahtev pri izdaji morebitnih soglasij k prostorskemu dokumentu zapiranja in sanacije sanitarne deponije. Branimir Vodopivc je vztrajal tudi pri sklepu, da občina zahteva od Slovenskih železnic popravek nivojskega prehoda pri železniški postaji Libna ter ureditev perona, kar naj bi bilo narejeno še v letošnjem letu. Kakorkoli že, občinski svet je v zadnjem trenutku sprejel nujno potreben sklep za (delno) rešitev problematike sanitarne deponije v Spodnjem Starem gradu ter tako preprečil napovedano fizično zaprtje 1. aprila. O vsebini pogodbe bo moral krški župan Siter obvestiti še sevniškega kolega Peternela, kajti tudi iz te občine se dovažajo smeti na omenjeno deponijo. Svetnik Žigante je ob tem predlagal, da se zaradi pomanjkanja prostora na sedanji deponiji tudi od sevniške občine zahteva dodatna sredstva v sorazmernem deležu za pripeljane odpadke. (GAIex) Lions klub pripravlja ples v korist gluhih in naglušnih: Zst prostore društva vsak Lion deset nagrad za srečelov, da o sponzorjih niti ne govorimo in teh je bilo kar precej Krško, 17. marca in Terme Čatež, 22. marca - Posavski Lions klub iz Krškega bo v soboto, 22. marca v čateškem hotelu Terme organiziral slavnostni ples. Podrobnosti o tej (v bistvu) dobrodelni prireditvi so organizatorji zaupali novinarjem na nocojšnji tiskovni konferenci. Gostitelji so najprej predstavili svoj Lions klub, dejavnost lionističnega gibanja v svetu ter člane v lastn i h vrstah. Zatrdili so, da članstvo sicer ni skrivno, je pa sprejem novincev dokaj zahteven. Predsednik kluba, mag. Mihailo Rostohar: "Bodoči član mora biti sprejemljiv za vsaj 90 odstotkov ostalih članov kluba, mora imeti pozitivne poglede na humanitarno dejavnost, mora biti socialno čuteč človek, ki lahko nekaj prispeva h blagru bližnjih (vendar na nek način prizadetih)." Pri tem marsikdo najprej pomisli na bogastvo, na darovanje materialnih dobrin in ob tem vprašanju smo dobili kar dva odgovora. Rostohar: "Saj ni vse. samo v denarju. Človek lahko veliko pripomore tudi s svojim delom, je pa res, da se mora zaradi tega marsikdaj odpovedati prostemu času ali lastnemu lagodju. Takih nas je v tem klubu veliko. Po drugi strani pa je tudi strah pred očitanim bogastvom odveč. Končno je bogastvo človekova pravica, le mi se moramo na to še navaditi." Namen celotne prireditve je zbrati čim več denarja, saj so Lioni čisti izkupiček namenili za pomoč Društvu gluhih in naglušnih Posavja. Na vabilu piše, da je cena vstopnice 9.000 tolarjev, je pa vanjo vračunana tudi večerja in resnično bogat zabavni program z izvajalci, ki so se odpovedali honorarjem. Na tem svečanem ustanovnem večeru kluba bodo namreč zaprisegli vsi člani (v bistvu šele ustanovljenega) posavskega kluba, slavnostni govornik bo, ob predsedniku Rostoharju, guverner districta 129 (Slovenija), g. Janez Bohorič. V zabavnem programu bodo nastopili ansambel Šok in voditeljica Bernarda Žarn, nekaj po polnoči pa čaka udeležence tudi presenečenje. Tisto, kar daje organizatorjem prireditve precej opravka in jim ga bo še dajalo tja do konca, pa je srečelov. Nekaj denarja naj bi se namreč steklo v blagajno za dobrodelne namene tudi iz srečelova, zato je vsak izmed članov kluba dolžan priskrbeti deset nagrad. Seveda so za marsikatero izmed teh nagrad člani posegli kar v lastne denarnice, nekaj pa so jih zagotovili tudi preko sponzorjev. Sponzorji so menda sploh zanimivost te svečane prireditve. Na t.i. donatorsko pismo, ki so ga organizatorji razposlali po Posavju, je bil, po Rostoharjevih besedah, odziv sila ugoden. Saj ljudje, podjetniki res nimajo denarja na pretek, so pa menda.pripravljeni zelo hitro poseči po svojih izdelkih, zalogah prodajnega blaga, storitvah in z vsem tem obogatiti sklad za nagrade. Zato prireditelji pričakujejo, da bo tudi odziv na nekaj sto poslanih vabil ugoden. Ker pa gre za dobrodelno prireditev, s katero bodo Lioni pomagali Društvu gluhih in naglušnih, so se razgovora z novinarji udeležili tudi njihovi predstavniki: strokovna delavka Vlasta Moškon ter predsednik in podpredsednik društva, gospoda Kuhar in Grubeša. Od njih smo slišali marsikaj o gluhoti, ne le kot obliki invalidnosti, ampak tudi kot sociološkemu fenomenu. Ta vrsta prizadetosti namreč ni opazna na prvi pogled. Moškonova: "Ko ljudje zagledajo na prehodu za pešce invalida na vozičku, na berglah ali slepca, so mu pripravljeni priskočiti na pomoč takoj. Ko pa se srečajo z gluhim ali naglušnim, jim ta deluje (najblažje povedano) malo čudno, če že ne nenormalno in se mu najraje ognejo". Zato se slušno prizadeti ljudje vsaj za določen čas, če ne kar redno radi zatekajo v svoje institucija ali v prostore, ki so namenjeni njim. Tam imajo možnost druženja, ne da bi imeli občutek, da odstopajo od okolja in lahko se usposabljajo. To je pri gluhih in naglušnih še posebej pomembno. S sobotno dobrodelno prireditvijo naj bi se zato v dobrodelni sklad nateklo čim več denarja, s katerim bodo varovanci Vlaste Moškon (mislim namreč, da je njena vloga v društvu dejansko zelo pomembna) nekoliko lažje rešili problem s svojimi društvenimi prostori. Doslej so ga neuspešno skušali rešiti že kar lepo število let. (Ika) Odbor za infrastrukturo v Posavju in na meni: Brežičani so (očitno) imeli možnost povedati svoje Čatež, 13. marca _ V brežiški občini se zavedajo potrebe po čimprejšnji ureditvi infrastrukture ob meji s Hrvaško. Verjetno je zato tamkajšnji župan in poslanec v državnem zboru pripeljal na oglede kar močno delegacijo iz Ljubljane. Z njim so bili Jakob Presečnik, predsednik odbora za infrastrukturo pri državnem zboru, Miran Jerič, podpredsednik odbora za infrastrukturo in okolje pri državnem zboru ter Tone Špolar, svetovalec DZ za urejanje prostora in prometno infrastrukturo. Vsi trije gostje so sedli prd mikrofone lokalnih novinarjev in prvi je odgovarjal Jakob Presečnik: "Kdaj bo cesta uporabna, vsaj za silo, do Bregane? Upam, da ne pričakujete odgovora od mene kar takoj. Mi danes namreč nismo prišli sem zadevo zakoličit in dokončno izoblikovat, ampak smo si prišli ogledat teren ter se pogovorit s predstavniki občine in tistih struktur na lokalni ravni, ki skušajo uskladiti lokalne in državne interese na območju samega mejnega prehoda, avtoceste na tem območju in bližnje gospodarske ploščadi. Poiskati smo hoteli stične točke in podrobnosti, ki jih bo treba še usklajevati. Tudi nekaj takih vprašanj je še, a v bistvu se ne razhajamo. Največ usklajevanja nas čaka pri urejanju prometnega režima na Obrežju, pri vključevanju samega kraja, gospodarske cone..." Jože Avšič je dodal, da so gostom v Brežicah predstavili nekaj pomembnih dokumentov, na katere mora država šele pritisniti svoj pečat, da jim bodo pokazali, kakšne so reči videti v naravi, na Obrežju, da pa je osnovni namen današnjega razgovora doseči, da bi bodoča avtocesta ne razbila in zablokirala prostora, skozi katerega bo šla, ampak bi ga povezala in mu prinesla prednost. Ob tem so se menda pogovarjali tudi o prometni ureditvi pri Čatežu in o tamkajšnjem predoru. Vsekakor je Avšič priznal, da bi potreboval tri dni, če naj svojim gostom pokaže vse, kar bi morali videti. Tone Špolar: "Namen današnjega obiska izhaja iz zakonodaje. Državni zbor mora dati svoje mnenje o določenih odsekih avtoceste. Torej: pred skorajšnjim pričetkom operativnih del na njenem zadnjem odseku (Obrežje - Krška vas) smo si stvari hoteli ogledati na terenu. Poiskati smo hoteli stične in sporne točke med lokalnimi interesi in interesi države pri oblikovanju t. i. servisnega platoja, prometnega režima in pri zaščiti okolja, življenjskega in naravnega. V roku dveh mesecev bomo svoja spoznanja predstavili Odboru." O mehčanju stališč Hrvaške do (ne)obnove avtoceste med mejo s Slovenijo in Zagrebom je Jože Avšič neuradno povedal: "Uradno je to stvar ministrstva za zunanje zadeve in njegovega odbora pri DZ. Neuradno smo pa seznanjeni, da je v najožjem kabinetu predsednika sosednje države že padla odločitev in da se že pripravljajo tudi lokacijske podlage za avtocesto Zagreb -Obrežje. Verjetno je Hrvaška odreagirala na to, da je Slovenija posamezne avtocestne odseke med Ljubljano in Zagrebom uvrstila v prednostni plan." Jože Avšič o prihodnji usodi letališča Cerklje: "V občini Brežice smo seznanjeni s ponudbo Ministrstva za obrambo (da bi letališče Cerklje vključili kot možno lokacijo ob morebitnem vstopu Slovenije v NATO) samo preko sredstev javnega obveščanja. Izkoristil bom funkcijo poslanca v državnem zboru in postavil javno vprašanje, kaj se v Cerkljah v resnici načrtuje. Neuradno sem doslej izvedel, da naj bi tam bila logistična in ne letalska baza. To je nekaj drugega, je pa to še vedno sila raztegljiv pojem in do njega bo morala sprejeti stališče tudi lokalna skupnost. Vendar šele po tem, ko bomo izvedeli kaj več o vsej zadevi. (Ika) NAROČITE SI SVOJ NAS GLAS GOSPODARSTVO IN ŠOLA NAŠ GLAS, 10 - 20. MAREC 1997 GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Borza ponudb in povpraševanj Eno izmed področij storitev poslovno-informacijskega središča Infolink GZS, ki je namenjeno najbolj neposredni tržni podpori naših članic, je informacijski sistem ponudb in povpraševanj. GZS je razvila svoj program "Borza ponudb in povpraševanj", v katerem se nahaja povprečno 700 informacij domačih in tujih oglaševalcev. Na posebnem prijavnem obrazcu navede zainteresirana družba svoje osnovne podatke in tekst oglasa ter ciljne države. Podatke vnesemo v našo bazo, iz katere se podatki distribuirajo na kontaktna mesta oz. naslove. Za vnos ponudb in povpraševanj se izpolnijo posebni prijavni obrazci, ki jih dobite v GZS -Infolink, Ljubljana ali na GZS OZ Posavje. Izpisi za slovenska podjetja zanimivih oglasov, so objavljeni tudi v Glasu gospodarstva in drugih medijih. Vnos enega oglasa v bazo Borza za distribucijo v Sloveniji in tujini je brezplačen. Seminar "Zniževanje bolniških odsotnosti" Številna podjetja, ki se obračajo na nas glede organizacije seminarja na temo Komunikacija in motivacija, so izrazila željo, da naj posebej obravnavamo problem bolniških odsotnosti. V večini primerov se je izkazalo, da delavci ne odhajajo na bolniško zaradi težkega dela ali slabih delovnih pogojev, temveč predvsem zaradi slabih in nezadostnih medsebojnih odnosov v kolektivu ter zaradi pomanjkanja motivacije. Tako je oblikovana učna delavnica, ki spodbuja zaposlene pri iskanju razlogov za zatekanje v bolniško ter jih spodbuja, da skupno proučijo možnosti za zmanjševanje odsotnosti. Na GZS Območni zbornici smo se odločili, da bomo s Centrom za tehnološko usposabljanje organizirali seminar natemo "Zniževanje bolniških odsotnosti". Minimalno število slušateljev je 12. Vsi, ki ste zainteresirani za seminar, dobite dodatne informacije na GZS OZ Posavje, tel. št. 22-387. Poslovno srečanje v Amsterdamu GZS Območna zbornica Maribor organizira 25. in 26. septembra 1997 poslovno srečanje v sodelovanju s trgovinsko in industrijsko zbornico Amsterdam-Haarlem, ki je že pričela z animacijo svojih članov in že prejela nekaj predlogov nizozemskih podjetij za sodelovanje s partnerji v Sloveniji. Nizozemska podjetja so zainteresirana za sodelovanje na naslednjih področjih: kemija, kmetijstvo, turizem, hortikultura, gozdarstvo, trgovina, hotelirstvo, gradbeništvo, pakiranje, transport in tekstil. Število udeležencev je omejeno, zato prosimo, vse zainteresirane naj se čimprej oz. najkasneje do 28.03.1997 prijavijo na prijavnici, ki jo dobite na GZS OZ Posavje, Bohoričeva 9/II. Mirko Veselje vesel, ker je Pripravil prospekt za dolenjski cviček "Spodobi se, da ima tale naš posebnež, dolenski cviček, nekakšno predstavitev. Sodelujem pri vseh, ki se z njim ukvarjajo, pomagam beležiti in dokumentirati in vse, kar so strokovnjaki povedali o cvičku, sem zbral v tejle zloženki. Notri so, razen strokovnih mnenj, tudi pregovori in razni podatki. Končno je cviček proslavil Dolenjsko kot deželo," je ondan modroval TV snemalec, fotograf in še mnogo tega, Mirko Vesel. V zloženki najdemo tako "recept" za sestavo (rezanje) modre frankinje, kraljevine in žametovke v cviček, slavospev cvičkovi penini, izdelani po naravni, šampanjski metodi, kot tudi poseben dodatek o modri frankinji, značilnosti našega vinorodnega rejona. Zloženko o cvičku je založila klet v Kostanjevici (v okviru Kmečke zadruge Krško), ki šteje za centralo cvička in ki ustekleniči kar 80 odstotkov vsega cvička v Sloveniji. Še en podatek nam je razkril Mirko: "Ogromno cvička po dolenjskih kleteh je letos oporečnega. Pridelovalci jeseni niso prodali grozdja, ker so hoteli vino prodati sami. Izkazalo se je, da domače, odprto vino več ne gre v prodajo, da tudi cvičku bolje kaže, če je ustekleničen in nosi prepoznavno blagovno znamko krške vinske kleti iz Leskovca. Sedaj bi seveda radi prodali svoje vino zadrugi, vendar se je izkazalo, da preko polovica vzorcev ne ustreza kriterijem. Klet je najboljše vino odkupila, tipizirali in donegovali ga bodo ter ustekleničenega prodali. Slovenija trenutno kaže največje zanimanje ravno za cviček, odpirajo se mu povsem nova območja, od Gorenjske in Savinjske doline dalje." Zloženka je izšla v začetni nakladi 5.000 izvodov. (Ika) Watsu - popolno predajanje v zavetju tople vode V čateških Termah imajo šest novih strokovnjakov Čatež, 13. marca_VTetrmah je zaključilo dveletno usposabljanje pri delu z metodo VVatsu šest mladih fizioterapevtov. Na današnji priložnostni slovesnosti so jim podelili diplome, potem pa so svoje znanje zbranim prikazali tudi v bazenu Termalne riviere. Pred predstavitvijo nove VVatsu metode je dr. Vesna Babura -Grakalič, vodja programa zdravstva v Termah predstavila nekaj dejavnosti, s katerimi so Čatežani orali ledino že pred leti. Tako so 1982. v čateških Termah prvič v Sloveniji začeli izvajati desetdnevni medicinsko preventivni aktivni oddih. Taisti čateški aktivni oddih je bil 1995. sprejet v program prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Leta 1983 so v Termah prvič v Sloveniji ustanovili Društvo obolelih za anhilozirajočim spondelitisom. Tu je bil do nedavnega tudi sedež društva, po Sloveniji pa so ustanovili še njegovih 15 podružnic. To je tudi še vedno edino registrirano društvo bolnikov z revmatskimi težavami pri nas. Z njegovo pomočjo načrtujejo ustanovitev Zveze bolnikov - revmatikov Slovenije. Leta 1983 so se v Termah prvi začeli ukvarjati s šolo hujšanja in ta ima še vedno najkompleksnejši program izmed vseh podobnih zdraviliških šol v Sloveniji. Leta 1989 so Terme dobile od ministrstva za zdravstvo oddelek za kompleksno obravnavo bolnikov z anhilozirajočim spondelitisom... Če skrajšamo naštevanje: marca letos so v Termah podelili diplome o opravljeni šoli za VVatsu metodo šestim fiziopterapevtom in zdravilišče se poteguje tudi za pravico do ustanovitve VVatsu centra. O VVatsu metodi in o delu z njenim začetnikom, prof. Haroldom Dullom so govorili njegovi učenci, sedanji inštruktorji na Čatežu. Večini njih je skupno to, da so se najprej vrsto let ukvarjali s povsem drugimi dejavnostmi. Eden njih je bil 27 let predavatelj filozofije na univerzah v Italiji in Španiji: "Kot filozof sem bil prepričan, da imamo shranjen zapis o obstoju univerzuma in o njegovi povezanosti v zavesti. Ko pa sem se srečal z novimi tehnikami dela na telesu in z metodo VVatsu, sem ugotovil, da mora biti ta spomin zapisan tudi v našem telesu. Za to gre tudi pri meditaciji: naučiš se, da se zaveš in prisluhneš sebi, svojemu telesu. Ko enkrat obvladaš to, si sposoben prisluhniti tudi drugim, jih razumeti. Ko sem razumel, kaj pomeni spoznati druge, sem ugotovil, kaj pomeni biti zbran in prisluhniti njihovemu dihanju. Naše delo s pacienti na suhem obremenjuje težnost, gibi so oteženi zaradi razbolelosti sklepov. V vodi težnost zlahka premagamo z rahlo oporo na nekaj točkah -podpremo ga lahko le s prsti. Bistvo uspeha je torej: držati človeka v vodi na svojih rokah, dihati usklajeno z njim, osredotočiti se nanj in "odklopiti" okolje. Veliko lažje ga pripravimo celo k temeljitejšim upogibom, saj v tolikšni sproščenosti ne čuti bolečin. Harold Dull, oče metode VVatsu (vaje izvirajo iz shiatsu tehnike) je svoja spoznanja preizkusil tudi na nosečih ženskah. Umirjenost, ki jo mati doseže pri terapiji v topli vodi, se prenaša tudi na dete in s takim doživetjem (čeprav v materinem telesu) se otrok lahko veliko brezskrbneje odpravi raziskovat svet. Materi ali kateremukoli drugemu človeku je pri delu omogočil doseči notranji mir in skrajno spoštljiv odnos je nato poskrbel za poplno sproščenost. To je pot k popolnemu predajanju, ki sproži naravni proces. Prisluhnemo sami sebi in to spodbudi notranji proces zdravljenja. Veliko ljudi je priznalo, da so po terapiji watsu po dolgem času prvič spali brez bolečine. Tako je začarani krog bolečin, napetosti, nespečnosti in nervoze prekinjen. (Ika) ^^*y Svet staršev v OŠ Jurij Dalmatin: Razširjeno avtobusno postajališče, stebrički in grbine, da o dozidavi dveh učilnic na terasi ob šolski knjižnici in o novi osemletki Krško - 2 niti ne govorimo Krško, 13. marca V letošnjem proračunu morajo biti predvidena sredstva za dozidavo dveh učilnic na terasi pred knjižnico v OŠ Jurij Dalmatin, za ureditev avtobusnega postajališča ob šoli in prometa v bližnjem križišču ter za dokumentacijo, potrebno za preureditev stare srednje šole na Hočevarjevem trgu v osnovno šolo Krško - 2. S temi sklepi je nocojšnjo sejo sklenil svet staršev Osnovne šole Jurij Dalmatin v Krškem. Vodstvo sveta je na sestanek povabilo župana in delavce občinske uprave, predstavnike političnih strank in novinarje. Razprava se je sukala nekaj časa naprej, nekaj časa nazaj, saj so nekateri hoteli odločne zahteve, ki jih je posredoval predsednik sveta staršev, Damjan Lah, nekako skanalizirati v sistem, v stilu: saj se bo vse še uredilo v sistemu, zato nikar prenaglo. Starši pa so potihem ali naglas negodovali, češ da na določene pomanjkljivosti opozarjajo že nekaj let in da je čakanja ter negotovosti dovolj. Verjetno je v zraku vseskozi visela tudi pred časom izrečena grožnja o bojkotu šole (pouka), če se določene stvari ne uredijo. Vsekakor so sklepi obveljali in, če ne drugega, bo lahko župan ob proračunskih razpravah z njimi žugal občinskim svetnikom. Seveda smo vmes slišali še vrsto drugačnih razmišljanj, od očitkov o centralizaciji v krški občini, češ: (Franc Glinše) zakaj ne bi preuredili šolskih okolišev in nekaj otrok poslali v podboško šolo, nekaj v leskovško... Tisti, ki se na te reči spoznajo, so zatrjevali, da taka rešitev ne bi prinesla ničesar, predvsem pa so v razpravo vključili nov element. Podboška telovadnica da je povsem brez "podna", ker je ta preperel in ga je bilo treba odstraniti. Sedaj čaka novega. V bistvu je brez ustrezne telovadnice tudi sedanja krška osemletka in učenci nižje stonje lahko o telesni vzgoji v ustreznem prostoru samo sanjajo. Pri tisoč učencih je seveda kaj hitro premalo prostora v športnih dvoranah, a (tudi) ta problem se vleče že dolga leta. Med tistimi razpravami, obrnjenimi nazaj, smo slišali tudi razmišljanja o ponovni uvedbi dvoizmenskega pouka, o tem, da vendarle usposabljamo otroke za delo in življenje v drugem tisočletju... Zgodovina problema z avtobusno postajo ob šoli ima tudi že nekaj brade. Začelo se je leta 94. Avtobusna postaja šolarjem, ki jo uporabljajo, ne zagotavlja potrebne varnosti, zato naj bi jo, na predlog republiškega prometnega inšpektorja ukinili. Ker pa lahko problem reši občina (z dograditvijo), je svet staršev to nalogo že pred časom naložil občinskim upravnim službam. V njihovem imenu je Niko Somrak predstavil predvideno rešitev prometnega problema na cesti pred šolo. Avtobusno postajališče naj bi uredili tako, da bo na njem prostora za tri avtobuse hkrati in za temu primerno število otrok, varneje pa bi uredili tudi okoliški promet: z grbinami, zožanjem križišča in stebrički ob pločniku ter z ustreznim prehodom za pešce. Dotlej je šola dolžna poskrbeti za varnost vozačev. Krška osnovna šola že leta seli na šoli unesla, knjižnica bo imela potreben čitalnični prostor. Sploh namreč niso osamljeni člani sveta staršev, ki mislijo, da bi tako velika šola (ki trenutno šteje okrog 1.000 otrok) morala imeti prostor za ločeni čitalnici, namenjeni višji in nižji stopnji, za računalnico in še za kaj. Prostorska stiska pa se bo na krški šoli unesla takrat, ko bo dograjena osnovna šola Krško - 2. Občinska delegacija je namreč pojasnila, da imajo namen takoj po selitvi sedanje srednje šole v njeno novozgrajeno stavbo (spomladi 98) pričeti z gradbenimi deli na nekdanji meščanski šoli na Hočevarjevem trgu v krškem mestnem jedru. Tam, kjer so sedaj šolske delavnice za praktični pouk, bo nova šolska zgradba, sodobno urejena, sedanje učilnice pa bodo namenjene pisarnam. Tudi promet bo preurejen in na šoli bo prostora za 14 oddelkov. V sedanji osnovni šoli Jurij Dalmatin pa bodo vsekakor lažje zadihali. Razmišljati kaže celo o morebitni uvedbi desetletne šole, pri čemer bo deseti razred namenjen otrokom, ki jim učna snov dela težave, ki pa bi vendarle radi kasneje vpisali kak srednješolski program. študentski servis maribor Krško, CKŽ15, tel./fax: 0608/21-980 Brežice, Trg izgnancev 14, mobitel: 0609/610-455 B^ Štipendije in posojila Posredovanje dela Pri razmišljanju o ponovni uvedbi dvoizmenskega pouka so se nekateri uprli zaradi nezdružljivosti take delitve otrok s sodobnim, evropskim delavnikom in (potencialno) enakim šolskim urnikom. Verjetno pa je marsikdo pomislil tudi na bolj praktičen del problema. Logično in humano bi bilo, da bi imeli vozači prednost in bi torej hodili k pouku dopoldne. Sedaj, ko mora človek skozi volilno rešeto, si tudi nihče ne bi upal dražiti mase volilcev na vasi In kdo bi si upal ali kdo bi zmogel Krčane prepričati, da morajo njihovi otroci k pouku popoldne! Verjetno bo res preprosteje, če zgradimo v krškem mestnem jedru novo osemletko, ki jo na vsak način potrebujemo. svoje štiri oddelke po različnih zasilnih učilnicah v Krškem in svet staršev je temu sklenil narediti čimprej konec. Dva izmed njih, ki "gostujeta" v dijaškem domu srednje šole, bi morala že v šolskem letu 97/ 98 dobiti nove prostore, ki bodo predvsem prometno varnejši. Ker tisti, ki so za to zadolženi, rešitve niso našli, se je skoraj sama od sebe ponudila možnost nad kritja terase ob šolski knjižnici. S tem bi preprečili nadaljnje zamakanje v t. i. mali telovadnici, dobili bi dve dodatni učilnici in, ko se bo prostorska stiska Finžgarjeva 1, 8250 Brežice Tel.: 0608/61-746, Fax: 62-780 NAŠ GLAS, 10 - 20 MAREC 1997 TEMA TEDNA u 55 Vračanje odvzetih posesti gre počasi in upravičenci se jezijo: Vzeli so nam v enem dnevu, sedaj nam pa že pet let ne vrnejo Današnja tema tedna ne zveni kdovekako razburljivo, a ravno v tukaj zapisanih podrobnostih o upravnem postopku je del vzrokov za dolgotrajnost postopkov denacionalizacije. Predvsem pa: ljudje hočejo nazaj svojo imovino in jih poročila ter težave ne zanimajo Nekako tako se jezijo upravičenci, ki jim je po drugi svetovni vojni takratna FLRJ "v imenu ljudstva" odvzela posest in jim je po volitvah leta 91 zasijalo upanje, da bodo izgubljeno premoženje dobili nazaj. Kaže, da je še enkrat slovenski narod prevzel nase vlogo poizkusne podgane, na kateri se bodo lahko učile druge "države v tranziciji". Zato, da potem same ne bodo ponavljale podobnih napak v postopkih (gledano z izvedbene plati) in da bodo tisto, kar je izvedljivo, pri denacionalizacijah lahko vrnile hitro, učinkovito in čim manj boleče. Na podlagi razgovorov, opravljenih s strokovnimi delavci in funkcionarji, ki so tako ali drugače zadolženi za izvajanje zakona o denacionalizaciji lahko sklepamo na neizpodbitno dejstvo, da država in njena državna uprava na tolikšno in tovrstno delo sploh nista bili pripravljeni. Niti kadrovsko niti zakonsko in ne kako drugače. Bila je samo volja, vsaj upajmo, da je v resnici bila. Seveda se v takih pogojih pojavlja nezadovoljstvo na obeh straneh. Pri upravičencih, ki so žrtve takšnega procesa, kakršen pač je in pri upravnih delavcih, ki morajo reševati primer za primerom, kakor pač vedo in znajo. Da ne bo nesporazuma: upravni delavci imajo na voljo zakonsko regulativo, a večino zapletov in fint, ki se pojavljajo v postopku pri skoraj vsakem denacionalizacijskem primeru, zakon sploh ni predvidel in se morajo z njimi referenti spopadati za sproti. K temu je treba dodati še pritiske, ki še nanje kar vrstijo (pred volitvami so bolj dejavni politiki, ki se zavzemajo za primere potencialnih volilcev, v "mirnodobnem času" pa si upravičenci iščejo vse mogoče poti za uresničitev svojih (sicer povsem legalnih in razumljivih) interesov. Tema je za bralce časopisa gotovo zanimiva, zato smo o njej želeli izvedeti nekaj več podrobnosti. Pogovarjali smo se z načelnikom enote državne uprave v Brežicah in z njegovimi referenti. Namenoma nismo iz poročila povzeli statističnih podatkov o številu vlog, rešenih primerov, zavrnitev, obnovljenih upravnih postopkov. Referenti, upravni delavci sicer niso sodniki, a ko obravnavajo denacionalizacijske zahtevke, je njihovo delo na moč podobno sodniškemu pa pika. Tja do sladkih podrobnosti, ko skuša posamezni udeleženec v postopku kak pomemben dokument "pozabiti" (recimo potrdilo o tem, da je svoje odvzeto premoženje pred leti že dobil plačano), pa do tega, da se po izdani odločbi praviloma vsaj ena izmed prizadetih strank pritoži na višjestopenjski organ. Enemu izmed naših sogovornikov se je v razgovoru (verjetno) zareklo tudi retorično vprašanje, češ, zakaj da država denacionalizacije ni prepustila sodiščem. Lahko si mislimo, da med drugim tudi zato, ker so slovenska sodišča že sedaj zatrpana s svojim delom, sodnikov je pa (v sedanjih pogojih dela) čedalje manj. A čedalje manj je tudi referentov. To lahko razberemo iz poročil. Denacionalizacijski upravičenci (in ne samo oni) pa nestrpno čakajo. (Ika) Iz poročila o izvajanju zakona o denacionalizaciji v upravni enoti Brežice Upravni organ že od samega začetka izvajanja ZDen (zakona o denacionalizaciji) ni bil ustrezno kadrovsko in organizacijsko pripravljen na povečan obseg dela. Od pričetka izvajanja ZDen (1992.) pa do leta 94 sta vsa potrebna dela v zvezi z denacionalizacijo izvajala dva strokovna delavca in sicer eden za področje stavb in stavbnih zemljišč ter eden za področje denacionalizacije kmetijskih zemljišč in gozdov. Od leta 1994 do polovice 1996 je na denacionalizaciji delalo 2,5 delavca. (Za polovični delovni čas so dodali delavca na področju denacionalizacije kmetijskih zemljišč in gozdov, op. avt). Izvajalcev za specifična administrativno tehnična dela v zvezi s temi upravnimi postopki ni bilo. V letu 1996 je število izvajalcev denacionalizacijskih postopkov povečano na 3,5. Zaposlen je bil delavec za določen čas in sklenjena ena pogodba o delu, zagotovljena pa je bila tudi ustrezna administrativna pomoč. Ta okrepitev je omogočila vzpostavitev računalniške evidence o vseh vloženih zahtevah in izdanih odločbah, dopolnitev 50 nepopolnih vlog in pričetek denacionalizacije letališkega kompleksa v Cerkljah. Vidnejše rezultate te okrepitve Tel./fax: 0608/81-709 3 500 SIT/teden pričakujemo v prvi polovici tega leta. Velik problem predstavljajo težave pri zagotavljanju strokovnih delavcev za vodenje denacionalizacijskih postopkov. Med pravniki, ki so najbolj usposobljeni za vodenje zahtevnih upravnih postopkov, ni interesa za opravljanje dela v zvezi z denacionalizacijo. V naši upravni enoti so v obdobju petih let, kolikor traja izvajanje ZDen, na druga delovna mesta odšli trije delavci, v pokoj pa eden. Zaradi zahtevnosti postopkov je potrebno daljše uvajanje novega delavca v delo, zato se pri vsakokratni zamenjavi kadrov čuti določen zastoj pri izvajanju nalog. Pri tem je potrebno omeniti, da je delo po pogodbi možno skleniti le za čas, omejeTi le na 60 delovnih dni v letu, zato ta oblika zaposlovanja ne predstavlja trajnejše rešitve. Ana Klemenčič, višja svetovalka na referatu za kmetijstvo pri upravni enoti Brežice: "Z denacionalizacijo se ukvarjam večino svojega delovnega časa, počnem pa tudi druge stvari. Čas, ki je potreben za rešitev posamičnega denacionalizacijskega zahtevka, je pri vsakem posamičnem primeru drugačen. Če gre za eno parcelo, enega upravičenca, enega vlagatelja, gre dokaj hitro. Kljub temu pa: od začetka postopka, ko mi pošljemo vlogo zavezancu v opredelitev do izdaje odločbe traja tri mesece (če upravičenec predloži vse potrebne listine). Lahko pa se zatakne pri listinah, dokazovanju dejstev, pomembnih za odločanje, pri zavezancih... Upravni postopek temelji na Zakonu o upravnem postopku (ZUP) in se zaradi tega" lahko komu zdi tudi zakompliciran. Natanko je opredeljeno, kaj vse mora upravni organ ugotoviti, kako se dejstva dokazujejo (pogosto s pričami in izvedenci). Vzemimo primer: lahko gre za parcelo, ki je bila v času podržavljanja pašnik, kot taka je vpisana tudi v katastru, danes pa denacionalizacijski upravičenec trdi, da je šlo za vinograd. Če ne gre za vračilo v naravi je nujno ugotoviti dejansko stanje, saj gre za veliko razliko v vrednosti in odškodnini. Za pašnik mu pripada recimo 1.000 DEM, za vinograd pa 10.000 DEM. S kakšnimi dokaznimi sredstvi sedaj dokazati dejstva! Te reči so se dogajale večinoma leta 46 in če stranka vztraja pri svoji trditvi, moraš povabiti priče, izvedence... Vse to se dogaja na ustnih obravnavah. ZUP določa, da je treba vsako zahtevo, kjer si interesa strank nasprotujeta, razjasniti na ustni obravnavi. Hkrati pa je jasno, da so zavezanci (odškodninski sklad in sklad kmetijskih zemljišč in gozdov) preobremenjeni in se obravnav praviloma ne udeležujejo. V treh letih, odkar se ukrarjam s tem delom, iz kmetijskega sklada še ni bilo nikogar na obravnavo, iz odškodninskega sklada pa je bila gospa enkrat, pa še to bolj po naključju, saj jim manjka ljudi. S tem nam seveda otežujejo postopek. Na naše odločbe imajo potem pogosto veliko pripomb, iščejo nove dokaze, nova preverjanja. Seveda so njihove pripombe pogosto upravičene, temeljijo na zakonu, čeprav nas včasih skušajo tudi zavajati nalašč, da bi pridobili na času. Pri nas pa se stvari zato zapletajo, postopki trajajo po dve leti in ne moremo izdati odločbe. Pri denarnih odškodninah je še drugače: sploh ne vemo, kako svetovati vlagatelju, kako naj pride do nje, kako naj uveljavi pravico do denarne odškodnine. Iz zakona je razumeti, da postopek vodimo mi, da je zavezanec Republika Slovenija oziroma ministrstvo za finance, ampak od njega smo dobili navodilo, da se bo dala odškodnina v denarju uveljaviti samo na podlagi pravnomočne odločbe, ki se glasi na eno od drugih možnih odškodnin." Povejmo bolj nazorno: denarno odškodnino predvideva zakon bolj izjemoma kot redno in sicer za ljudi, ki so slabega premoženjskega stanja. Ljudje zato zmotno mislijo, da bodo kar dobili denar na banki. Najprej morajo dokazati slabo premoženjsko stanje. Tudi tisto, kar bodo dobili, jim bo država izplačala v obveznicah ali delnicah. Če torej ljudje terjajo odločbo o odškodnini v denarju, to pomeni, da Sklad ni zavezanec za plačilo odškodnine! Tam izdajajo samo delnice ali obveznice. Dokončno besedo o tem bo izreklo vrhovno sodišče in od njegovre odločitve bo sedaj odvisno zelo veliko. Branka Moldovan je zadolžena za denacionalizacijio kmetijskih zemljišč na območju cerkljanskega letališča: "Ministrstvo za obrambo je že leta 1994 sporočilo, da te zemlje ni mogoče vračati v naravi, saj gre za področje, ki je za obrambo Slovenije izrednega pomena. Problem so tudi vloge, ki so praviloma nepopolne. Napisane so na obrazcu, ki so ga sestavili v krajevni skupnosti že leta 1992 (vsaj tak občutek imam) in tam so zahteve po odškodnini v naravi ali v denarju. Zato se pojavi kot problem že sama (ne)navzočnost slovenskegha odškodninskega sklada, ki na vabilo na obravnavo sporoči, da ni zavezanec (za vračilo v denarju). Vloge so nepopolne, zato potem iščemo dodatne listine o parcelah, historične zemljiškoknjižne izpiske... S tem grozno obremenjujemo zemljiško knjigo. Pri podatkih o stanju nam veliko pomagajo geodeti. Stranke tudi nerade navedejo, kdo še pride v poštev kot pravni naslednik. Stranka, ki je prevzela kmetijo, misli, da bo dobila tudi tisto, kar bo vrnjenega v denacionalizacijskem postopku. Premalo pomislijo na to, da se vrača upravičencu, tistemu, ki mu je bilo odvzeto in da je treba zadevo potem speljati skozi dedni postopek, plačati davke, takse. Če je več dedičev relativno majhne parcele, za katero je bila praviloma že plačana tudi nekakšna odškodnina, se potem vrnjeno premoženje razdeli med njih in na koncu dobi posameznik zelo malo! V državnih obveznicah, izplačljivih v dvajsetih letih. Ljudje so prave neuke stranke, nihče jim tega ne pojasni vnaprej in razočaranje je tu. A tak je zakon. Dejstvo je, da bi stranka morala spisu priložiti vrsto dokazov in dokumentov, saj ZUP zahteva določen dokazni postopek. Ker tega ne stori stranka, lahko to opravi upravni organ, a to terja brskanje po spisu, ugotavljanje, skratka dodatno delo, ki vzame čas. Odločb je manj, kot bi jih lahko bilo. Zdi pa se mi, da so ljudje v primeru Cerkelj ob sprejemu zakona pričakovali, da bodo dobili kar precej vrnjenega. Seveda jim je bila zemlja plačana in vporašanje je, kdo bi lahko vrnil krepko odškodnino, če bi dobil zemljo nazaj. Očitno je navezanost na zemljo še vedno velika, vendar bi bilo sedaj verjetno kmetom ceneje kupiti zemljo (če že hočejo zemljo in ne odškodnine), ki sedaj nima cene, kakor vračati odškodnino za vrnjeno zemljo. Veliko pa jih hoče samo razliko v odškodnini." Zapleti pri investicijah, računalniške evidence: Ana Klemenčič je naštela še nekaj primerov, zaradi katerih lahko delo pri denacionalizaciji krepko zastane: "Od nas različni investitorji terjajo potrdila o tem, ali so posamezne parcele v postopku denacionalizacije. Njih zanima konkretna parcelna številka in mi lahko po seznamu ugotovimo, da ta parcela ni v našem postopku. Kasneje, pri iskanju po katastru in v zemljiškoknjižnih izpiskih pa se lahko pokaže, da je ta parcela (recimo leta 56) nastala z delitvijo neke druge parcele, ki pa je v našem postopku. To se lahko pokaže tudi šele v postopku, posledice so pa lahko zelo težke. To pomeni seveda temeljito iskanje in delo stoji. Sedaj smo vzpostavili računalniško evidenco, kjer je treba vnesti ogromno podatkov. Tega dela ne more opraviti navaden administrator, ampak oseba, ki vodi postopek. Podatke je namreč treba razvrščati na podlagi zakonskih določil in to lahko naredi le tisti, ki vso zadevo temeljito pozna. Evidenca mora biti ažurna, ker hoče država sveže podatke, zato je delo treba opravljati sproti, vzame nam pa kakih 10 odstotkov časa. Odškodninski sklad tudi ne more izvršiti odločbe, če nima potrdila, daje pravnomočna. Če hočemo potrditi pravnomočnost te svoje odločbe, moramo najprej pregledati cel spis, poiskati povratnico, določiti, če je preteklo dovolj časa... Administrativno delo. Problem je tudi pri prvem koraku, ko pošljemo vlogo zavezancu v opredelitev. Zavezanca bi morala navesti stranka v svoji vlogi za denacionalizacijo. V odločbi o podržavljanju človek praviloma vidi, kaj mu je bilo odvzeto, ne ve pa, pri kom so sedaj te parcele. Tudi če se del parcele ne da vrniti, je treba vlogo spremeniti ali dopolniti. Zavezanec iz vloge ne vidi drugega, kot da je pozvan, naj nepremičnino vrne. Zato zahteva vso dokumentacijo. Če hočemo, da bo zadeva čim hitreje stekla je najbolje, da zavezancu čim prej ustrežemo in pošljemo vso zahtevano dokumentacije. Ta proces se lahko dodatno zaplete, zavleče, postopek traja... Upravičenci pogosto pozabijo določiti skrbnika v primeru, ko sami umrejo. Potem je treba dokazati pravno nasledstvo. Včasih se dediči oglasijo sami, drugič jih moramo najti, kar pomeni obremenjevanje sodišč... Po drugi strani vidimo, da se tudi instančni organ lovi. Ko poiščemo pri njih nasvet in se potem po njem ravnamo, včasih ob pritožbi v bistvu spodbijajo sami sebe. Vendarle bi morali (po petih letih) že imeti neka merila o tem, kaj je prav in kako naj delamo. Tu je namreč vključenih toliko stvari, da nikoli ne veš, kaj je prav. Ana Klemenčič, predsednica komisije za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, kmetij In gozdov v Brežicah: "Morda bi kazalo, da enkrat vsi, ki delamo na tej problematiki, vključno s strokovnjaki, ki so pisali zakone In ljudmi Iz skladov, sedemo skupaj In se domenimo, kako bi lahko opravljali delo čim bolj poreprosto. Vem, da Imajo tudi oni svoje objektivne probleme, da so preobremenjeni Vem, da vsi samo izkoriščajo pravice, ki jih kot stranke v postopku Imajo. Ščitijo svoje Interese In smešno je, da zakon upravičence In zavezance tretlra kot nasprotujoče si stranke v postopku Mislim, da ta zadeva ne more iti samo po ZUP-u, saj je bil zakon sprejet zato, da bomo popravili storjene krivice In vrnili odvzeto premoženje. Morali bi poiskati skupno pot Za sedaj je vse preveč nasprotujočih si Interesov, ki dosežejo zavlačevanje postopka, upravni organ pa je na sredi, med nasprotujočima si stranema nemočno zavezan določilom ZUP-a. PODJETJE ZA GRAFIČNO IN MARKETINŠKO DEJAVNOST, d.o.o. 1 N T E R MARKETING K sodelovanju vabimo več terenskih komercialistov za delo s pravnimi osebami na območju Sevnice, Krškega in Brežic. Za uspešne nudimo možnost redne zaposlitve, delo je lahko tudi honorarno. Plača je stimulativna. Linhartova c. 13, p.p. 2650,1001 Ljubljana Telefon: 061/133-61-11, Telefaks: 061/319-185 fQVI$t./Co bobič mesnica m i ca Sevnica »Telefon: 0608/41-533 Še BOLJŠA JE, > KO SE POSKUŠA TA VELIKONOČNA ŠUNKA! Uspel referendum o samoprispevku v KS Tržišče Prvo nedeljo v marcu so v Krajevni skupnosti Tržišče izvedli referendum o podaljšanju krajevnega samoprispevka, s katerim bi prišli do boljših cest in mrliške vežice, Od 1 .aprila dalje in nsalednjih pet tet bodo v tej krajevni skupnosti porabili 1,5 odstotka od plač, pokojnin In katastrskega dohodka ter tako zbrali okrog 14 milijonov tolarjev. Referenduma se je udeležilo 771 krajanov oziroma slabih 66 odstotkov volilnih upravičencev, od tega pa je krajevni samoprispevek podprlo kar 64.46 ljudi. (QAIex) HI !¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Nova telefonska centrala v Tržišču Tržišče, 12. marca - Preteklo sredo je Telekom Slovenije, PE Novo mesto, povečal kapaciteto digitalnih telefonskih priključkov na območju KS Tržišče od 240 iz leta 1995 na 480, saj so izgradili novo telefonsko centralo, na katero so vključili tudi vse obstoječe naročnike. S tem so zaključena investicijska dela, .ki so se pričela v začetku leta 1994 z izgradnjo krajevnega telefonskega omrežja in postavitvijo analogne telefonske centrale, nadaljevala v letu 1995 z*izgradnjo digitalnega prenosnega sistema na relaciji Tržišče - Sevnica in postavitvijo digitalne telefonske centrale s kapaciteto 240 priključkov. Porast števila telefonskih naročnikov preko 300 je onemogočil izključitev analogne centralne, zato sta vse do letos obe telefonski centrali delovali vzporedno. Vrednost investicijskih sredstev, ki jih je Telekom vložil v lanskem letu, znaša 13 mio SIT. Nova telefonska centrala bo poleg kvalitetnega odvijanja telefonskega prometa nudila uporabnikom še vrsto storitev, ki jih omogočajo današnje digitalne centrale, in sicer preusmeritev pozivov, zapis klicanih številk in porabe tarifnih inpulzov, ugotavljanje nezaželenih klicev itd. Teh novosti so še posebej veseli vsi tisti naročniki, ki so bili do sedaj vključeni na zastarelo analogno centralo. (GAIex) Veseli večer z ljudsko pesmijo in plesom v Kostanjevici Ljudski običaji ter s tem povezana ljudska pesem in ples so pomembni temelji, na katerih smo Slovenci gradili svojo narodno zavest ter ohranjali svoj jezik in kulturo. Tega se še posebej zavedajo skupine, ki poskušajo to narodno "blago" na najrazličnejše načine tudi ohranjati (folklorne skupine, pevski zbori...). Vedno pogosteje pa med takšnimi skupinami najdemo tudi kmečke ženske. Članice Aktiva kmečkih žena Pod Gorjanci vodi Nuška Abram, zbrale pa so se pred dobrim letom. Že takoj na začetku se jih je nekaj povezalo v zborček, ki jih je vsak teden združil za kakšno prijetno urico. Po letu dni so to, kar so se naučile pod vodstvom Mojce Jevšnik, tudi pokazale na zanimivi prireditvi, kjer niso samo prepevale stare, že skoraj pozabljene ljudske pesmi, ampak so s pomočjo Kostanjeviškega okteta in folklorne skupine iz Senovega tudi obudile staro navado godovanja oziroma "ramplanja". Obiskovalci so bili nad nastopom navdušeni, predvsem pa prijetno presenečeni, in kar precej je bilo takšnih, ki so se pridružili njihovem petju. (Melita Skušek) Vabimo vse dobre pevke, kmetice ali ne, da se pridružijo našemu zboru. Vaje imamo vsak torek zvečer v OŠ Kostanjevica, ali pa pri tisti članici, ki ima ravno god. Prvi redni Občni zbor Društva "Sonček" V mali dvorani Kulturnega doma v Krškem je 4. marca Društvo "Sonček", ki se ukvarja z osebami s posebnimi potrebami, imelo prvi redni pregled delovanja za minulo leto. Iz poročila predsednika društva Jožeta Ribiča je bilo moč slišati vzpodbudne besede pa tudi nekatere probleme, katerim bo potrebno dati več pozornosti, saj kljub kar naklonjenim sponzorjem, ki so jih pridobili, niso zbrali potrebnih sredstev za izpeljavo načrtov. Pri denarju se pač vedno zatakne in po besedah gosta Jožeta Primožiča, ki je tajnik pri republiški zvezi, je nujno vključevanje še v druge tokove, iz katerih bi lahko pridobili potrebna sredstva. Tako bodo morali v okviru Društva registrirati dodatne dejavnosti, preko katerih bodo med drugim imeli možnost tržiti in s tem pridobiti del denarja. Za letošnje leto si želijo 24. marca obiskati Elirje pri Ankaranu kjer bi lahko aktivno nudili potreben program svojim varovancem. Pod prvo točko bodo evidentirali osebe s cerebralno paralizo in gibalnimi motnjami v Posavju, jih včlanjevali v društvo ter pridobili čim več podpornih članov. Zagotavljanje materialnih pogojev za delo društva bo verjetno obsežnejši kot sedaj, ker bo po vsej verjetnosti potreba večja. Prav tako bo treba zagotoviti posebni prostor. Organizirali in izvajali pa bodo tudi naslednje neposredne dejavnosti: - Sodelovanje s strokovnimi institucijami v Posavju s ciljem neposredne pomoči in vključevanja oseb s cerebralno paralizo in gibalnimi motnjami v strokovno obravnavo (zdravstveni zavodi, šole in vzgojnoizobraževalni zavodi) - Ustanavljanje skupin za samopomoč med osebami s cerebralno paralizo in gibalnimi motnjami ter njihovimi svojci. -Organizacija 2. kulturne prireditve "Hočem, da sem" v sodelovanju s šolami, vzgojno izobraževalnimi zavodi in socialno varstvenimi zavodi v Posavju. - Organizacija dobrodelne prireditve. - Organizacija izletov in piknikov ter potetnega tabora. - Izvedba zdravstveno terapevtske kolonije in šole za starše. Organizacija novoletne prireditve in pogostitve in obdaritve članov. Želijo si tudi usposabljanja članstva za delo v društvu -udeležba na seminarjih in posvetih in strokovnih ekskurzijah v lastni organizaciji in v organizaciji Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije. Na pobudo posameznih članov bo Društvo opravljalo še druge naloge, izhajajoče iz njihovih potreb in želja. (Mr Jožo) Na pragu tretjega tisočletja brez pitne vode Kamenško, 16. marca • Na južnih pobočjih slikovitih gričev, ki nežno objemajo Krmel j se iz svoje zimske zaspanosti počasi prebuja vinska rožica, ki bo jeseni zopet v ponos in veselje skrbnim vinogradnikom podarila rujno kapi j ico. Na skrajnem severnem robu domovine cvička se raztezajo vinogradi gorice, ki je med ljudmi poznana pod Imenom Kamenško. Ko jo malo bolje spoznaš vidiš, da ime gorice povsem upravičeno. Na vrhu kraljujejo tri domačije, katerim deta družbo lepo Število zidanic in vikendov. V sončnem nedeljskem dopoldnevu se je zbralo okrog dvajset domačinov in lastnikov zidanic z željo, da bi se končno dogovorili o izgradnj i prepotrebnega vodovoda. Zgodba je stara že nekaj let, ko so se prvič poskušali dogovoriti tako o izgradnji vodovoda, kot tudi o asfaltaci ji makadamske ceste. Na žalost se je še enkrat potrdit izrek, da "v španoviji še pes crkne", saj si cesto delita šentjaška in krrneljska krajevna skupnost. Podobno pa je tudi pri vodovodu, kjer je upravitelj vodovoda krajevna skupnost Krmelj. zaselek Kamenško pa spada upravno pod KS Šentjanž. Na koncu projektov, katerih izvedbo so oteževali tako različni interesi uporabnikov, kol tudi spremembe v zvezi s tranzioijo v zadnjih letih, so največkrat ostala nedokončana deta, dolgovi in slaba volja. V preteklem ietu je vendarle posijala svetla zvezda, ko jim je ob pomoči krmeljske KS uspeto asfaltirati poldrugi kilometer ceste. Ob tem pa je bilo važno tudi spoznanje, da iahko napredujejo samo s skupno akcijo. Na sestanek so tako povabili oba predsednika krajevnih skupnosti, ki sta obljubila finančno pomoč, prav tako pa tudi pomoč pri iskanju dodatnih sredstev. Domačini upajo, da jim bo kaj primaknila tudi občina, saj so zadnji zaselek vobcini Sevnica, ki še nima urejenega vodovoda. (Jakob) Obiskali bodo kraje izgnanstva! Krmelj, 16. marca - Okrog sto članov Društva ignancev Slovenije krajevne organizacije Krmelj, se je zbralo na letošnjem prvem občnem zboru. Po pozdravnem nagovoru predsednice društva so zbrani izgnanci prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga pripravili otroci in vnuki izgnancev. Ob izbranih pesmih in spominih so v mislih podoživljali dogajanje v tistih, za Slovence v Posavju, usodnih dneh. Mnogi so na koncu z nastopajočimi zapeli izgnansko pesem, ki je marsikomu privabila solze v oči. Pred mnogimi leti jih je družila skupna usoda izgnanstva, danes jih zopet druži skupna usoda boja za pravico priznavanja njihovega statusa. V nadaljevanju srečanja so se ozrli na prehojeno pot in ugotovili, da so bili v preteklem letu zelo uspešni tako pri uveljavljanju statusa, kot pri zbiranju gradiva in fotografskega materiala za zbirko o izgnancih na sevniškem gradu. Ugotovili so, da je velika večina članov društva že uredila svoj status, zato bodo svoja prizadevanja usmerili na druga področja. V zvezi s tem je bila soglasno sprejeta pobuda, da bodo člani društva po prejemu rente prispevali po 1.000 tolarjev kot finančno pomoč pri urejanju muzejskih prostorov in muzejske zbirke na gradu v Sevnici. Ker pa so mnogi izrazili željo, da bi radi obiskali kraje njihovega izgnanstva v Nemčiji, bodo prizadevanja društva v letošnjem letu potekala predvsem v zvezi z organizacijo izleta in obiska krajev, kamor so bili v času vojne izgnani. (Jakob) Občni zbor TD Cerklje ob Krki Na letnem občnem zboru Turističnega društva Cerklje ob Krki so bila podeljenja priznanja in nagrade, ki so jih za najlepše urejen vrt prejela Zinka in Stane Turšič iz Župeče vasi, za najbolj urejeno kmečko dvorišče Marija Marinček iz Župeče vasi in za najbolj urejeno dejavnost Trgovina in okrepčevalnica Natalija. Podeljenih je bilo še 46 priznanj, ki so jih prejeli posamezniki iz 12 vasi, med nagrajenci pa so bili tudi Osnovna šola Cerklje ob Krki in 2. Bataljon 22. brigade Cerklje ob Krki za urejenost okolice. Komisija, ki je letos vodila ocejevanje, je ugotovila, da je marsikatero dvorišče potrebno še pospraviti in tako s svojim delom prispevati k lepšemu videzu kraja. Vsi si namreč želijo, da bodo obiskovalci, ki prihajajo na svečano zaprisego v cekljansko vojašnico, odnesli lep vtis. (GAIex) Teraž in Kozmus zmagovalca salamiade Sevnica, 10. marca - V sevniški gostilni Vrtovšek je pred dnevi potekalo že 36. tekmovanje salamarjev, ki je bilo tudi rekordno po številu klobas in salam. Komisija, ki jo je vodil upokojeni medobčinski tržni inšpektor Franc Škrabec, je ocenila kar 89 salam in 145 klobas, ob tem pa velja poudariti njihovo kakovost ter s tem tudi napredek pri tehnologiji izdelovanja. Najboljšo salamo je prinesel sevniški gostinec Jože Teraž, takoj za njim pa se je uvrstil Miran Kozmus, prav tako iz Sevnice. (GAIex) Delovanje NEK v februarju Januarja je jedrska elektrarna Krško dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 100-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 423.536 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 1,5 stopinjo C, največ pa 1,9 stopinje C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 3,83 odstotka od največje skupne letne radioaktivnosti (20 TBg) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,051 odstotka od dopustne letne doze (200 GBg). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 0,21-odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). Ta mesec so uskladiščili 4 sode SRAO in tako kumulativa znaša 3.628 sodov. Likovna razstava v pričakovanju pomladi Na gradu Mokrice bo v ponedeljek, 24. marca 1997 ob 17. uri otvoritev razstave, na kateri sodelujejo Jaja Atbolena (svila), Simona Dular (olje), Dragica Dada Kaudek (tempera) in Jožica Mikek Veber (mešana tehnika). Večer bo popestrila Stanka Macur. Vabljeni! Materinski dan v Dolenji vasi Vse matere vljudno vabimo na praznovanje materinskega dne, ki bo v nedeljo, 23. marca ob 8.30 uri pri cerkvi v Dolenji vasi. V koncertu bo nastopil družinski trio Novina. Vstopnine ne bo! itf d< Delovni čas ^' —O dopoldan 800do1600 O mbd7 T torek, sobota 800 do 1200 ^MSeH" tel./fax: 0608/21 -409 SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PRODAJO KERAMIČNIH PLOŠČIC SANITARNE KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME MOŽNOST DOSTAVE NA DOM IN POSTAVITVE KUPLJENEGA BLAGA; VSI IZDELKI SO IZ UVOZA (ITALIJA) UGODNI KREDITNI POGOJI ! Obiščite nas, oglejte si našo ponudbo m se prepričajte Pišece, 8. marca - Za šesti glasbeni festival Pesem srce ogreje so domači učenci in učitelji z veliko truda sestavili program, v katerem je nastopilo 23 pevk in pevcev z razredne in predmetne stopnje. Festival sta duhovito povezovala učenca Valentina in Marko. Ob petju nas je spremljal gospod Stanislav Cetin, naš učitelj glasbene vzgoje. Izvajalce sta ocenjevali strokovna žirija in publika. Medtem ko smo čakali na razglasitev rezultatov, smo prisluhnili našim mladim glasbenikom in gostji, pevki Klavdiji Kerin, ki je s petnajstimi leti že posnela svojo prvo kaseto. In zmagovalci? Z razredne stopnje sta publika in žirija izbrali Jožico Zupančič iz 4. razreda, ki je zapela pesem Nocoj prinesla bi ti zvezde. Dvojčici Mateja in Marjetka Ogorevc iz 8. razreda pa sta zmagali s pesmijo Bomba. Zmagovalke so domov odnesle ponos in kristalno kocko, mi pa veliko dobre volje in navdušenja. Festival v Pišecah je bil res BOMBA! Na svidenje prihodnje leto... (Mateja Gaber, 7. razred OŠ Maksa Pleteršnika Pišece) Glasbeni festival v Pišecah Pesem srce ogreje Zmagovalke 6. festivala Pesem srce ogreje: Mateja In Marjetka Ogorevc ter Jožica Zupančič. NAŠ GLAS, 10 - 20 MAREC 1997 ŠPORT -I L II I I I U l\ 1.SRL AFP Oobova - Celje Pivovarna Laško 23:29 (13:17) AFP Dobova: Denič, Oapo 2, begovič 1, Mijačinovič 1, Ocvirk 13, Češnovar 2, Kranjc 2, Leveč 1, Stojakovič 1; Krško - Prevent 22 : 27 (6 : 10) Krško: Bašič, German 4, Iskra 5, Vertovšek 3, Kukavica 4, Privšek 2, Čurak3, Kekič 1; Lisca -Andor 22:25(12:12) Lisca:Senica, Rantah 2, Sirk3, PlazarS, Sečki 8, Lupše 2, Rupret 2; A-I SKL Rogaška Donat Mg - Krško 87 : 85 ( 54 : 50) Krško: Jeklin 35 (10:11), Murovec 12 (2:2), Bošnjak 10 (0:2), Ademi 19(9:10), Krajcar 5 (1:1), Kralj 4; A-2 SKL Brežice - Iskra Litus 75 : 87 (16 : 40) Brežice: F.Rozman 8 (1:4), Černelič 7 (3:4), Ogorevc 5 (2:4), Rostohar 1 (1:2), Krivokapič 9 (3:7), Boh 9 (3:4), B.Rozman 3(1:2), Antolovič 32 (8:11), Marčetič 1 (1:2) 1.SLMN Domel - Mizarstvo Krošelj 3:6(1 : 4) ROKOMET Posavski prvoligaši končali redni del s porazi Prvi del prvenstva je za nami. Po 22 krogih je med posavskimi prvoligaši s šestim mestom najvišje uvrščeno Krško, ki je s porazom v zadnjem krogu na svojem igrišču zapravilo veliko priložnost za osvojitev tretjega mesta in boljšega izhodiščnega položaja v končnici, kjer se bodo najboljša moštva pomerila za naslov prvaka. V krog moštev, ki se bodo borila za šesti državni naslov se je uvrstila tudi AFP Dobova, ki pa bo startala z ničlo, kar je gotovo mnogo manj, kar je bilo pričakovati pred prvenstvom. V najtežjem položaju je sevnška Lisca, ki bo z ničlo začela tekmovanje v boju za obstanek. In kako bo teklo nadaljevanje državnega prvenstva? V A skupini bojev za prvaka bodo naslednja moštva: 1.Pivovarna Laško 7, 2. Andor 4, 3. Gorenje 3, 4. AFP Dobova 0 točk. B skupina: 1. Prevent 6, 2. Prule 5, 3. Krško 2, 4. Akripol 1 točka. Skupina, v kateri si bosta prvouvrščeni moštvi zagotovili obstanek v 1. ligi pa izgleda takole: 1 Slovan 3, 2. Delmar 2, 3. Rudar 1, 4. Lisca 0. Vse možnosti so torej še odprte prav za vsa tri posavska moštva, kako jih pa bodo izkoristila, bomo pa videli še pred koncem aprila. (ES) AFP Dobova - Celje Pivovarna Laško: Dobovčani so proti državnim prvakom in enemu najboljših svetovnih moštev zaigrali sproščeno in z igro klub porazu povsem zadovolji i zahtevno občinstvo. Svoj dan je imel Celjan v dobovskih vrstah, Tomaž Ocvirk, ki je "pivovarjem" zabil kar 13 golov, svojo priložnost pa sta solidno izkoristila tudi "rojena" Dobovčana Alan Kranjc, ki je zamenjal poškovanega Češnovarja, in Bojan Leveč, veliko apalvza pa je bil v zadnjih minutah deležen tudi drugi dobovski vratar Mihael Kostevc, ko je dvakrat zapored ubranil nevarna in dobro usmerjena strela Celjanov. Krško - Prevent: Slaba in neodgovorna igra Krčanov. Rokometaši Krškega so v srečanju s slovenjgraškim Preventom izgubili pomembno tekmo v boju za vrh lestvice. Dobro so zaigrali le na začetku tekme, ko so dvakrat povedli. Vse ostalo pa je bilo v znamenju gostov. Igra, ki so jo pokazali Krčani je bila katastrofalna, igralcem ni uspevalo nič. Napak je bilo toliko, da jih je bilo težko prešteti. Kaj je vzrok za takšno igro? Med navijači in gledalci se širijo govorice, da igralci RK Krško že kar nekaj časa niso dobili plač, vendar trener Arslanagič o tem noče govoriti. Povedal pa je, da je igra RK Krško rezultat dela ekipe, ki je glede na jesenski del za 50 odstotkov slabša. Razloge je potrebno iskati v nerednem prihajanju na trening, poškodbah in nedokončanem postopku zoper suspendirane Bogoviča, Deržiča in Škofa. Mogoče pa je še kaj drugega. Tako bodo Krčani v končnico namesto s tretjega startali s šestega mesta. (J.A.) Lisca - Andor: Rokometaši sevniške Lisce, ki so v mislih že pri prihodnjih bojih za obstanek v končnici zadnje četverice, so srečanje s Primorci pričeli preveč lagodno, kar se jim je maščevalo, saj so gostje kmalu povedli spetimi goli prednosti. V nadaljevanju so oslabljeni domačini z veliko mero borbenosti zaostanek uspeli nadoknaditi in celo povesti, toda izkušenejši gostje so znali tekmo pripeljati do konca na način, ki je najbolj ustrezal njim, sevničani pa so se morali sprijazniti z novim porazom. V vrstah Lisce je zaradi poškodbe znova manjkal visoki Blagojevič, brez ustrezne višine pa v modernem rokometu ni uspeha. In s tem se bodo Sevničani, ki kljub željam v boju za obstanek nimajo realnih možnosti za uspeh, enostavno morali sprijazniti. (ES) Se ena zmaga kadetov Lisce V10. krogu polfinalne skupine B državnega prvenstva za kadete so sevniški rokometaši v domači dvorani visoko premagali četrtouvrščeno ekipo kadetov RK Kaj Dol Hrastnik z rezultatom 29:12 (15:3). Za sevničane so igrali vratarja Medved in Kranjc ter Dražetič 6, Dernovšek 6, Novšak 1, Močivnik 2, Ošlovnik 2, Požek 6, Šinkovec 2, Mikerevič 3, Lipoglavšek 1, Brečko 1. (L.M.) STRELJANJE KOŠARKA KARATE Kanja in Kruno Brežice pri vrhu V Murski Soboti je potekal 6. krog državne pionirske lige, na katerem je nastopilo kar 123 najboljših mladih strelcev in strelk iz vse Slovenije. Tudi tokrat so bili zelo uspešni leskovški in brežiški strelci, čeprav niso pokazali vsega, kar znajo. Pionirji Kanje so osvojili drugo mesto, medtem ko so bili tekmovalci SD Kruno Brežice četrti. Brežičani so prvič nastopili tudi z ekipo pionirk, ki so osvojile sedmo mesto in s tem svoje prve točke. Med posamezniki je bil s 4. mestom tudi tokrat najvišje uvrščen Brežičan Iztok Zakovšek, ki se mu je odprlo šele v drugi seriji. Rezultati -pionirji ekipno: 2. Kanja 535, 4. Kruno Brežice 524; posamezno: 4. Iztok Zakovšek (Kruno Brežice) 180, 5. Matija Kržan 180, 6. Kristjan Šumej 180, 12. Mišo Zorko 178, 17. Mitja Pacek (vsi Kanja) 175, 23. Matjaž Sotler 174, 33. Edi Zakovšek 170, 55. Rok Kranjc (vsi Kruno Brežice) 160; pionirke ekipno: 7. Kruno Brežice 439; posamezno: 25. Silvija Podvinski 154,28. Anita Rancinger 145,29. Vesna Kržan (vse Kruno Brežice) 140. (ES) Peter Fridl za las ob zmago V petem krogu državne lige za mlajše mladince v streljanju z zračno puško je Brežičan v vrstah leskovške Kanje, Peter Fridl, s sedmico v zadnji seriji zamudil priložnost za ponovitev zmage iz četrtega kroga. Ostali strelci Kanje so streljali v mejah pričakovanj, prvič pa sta v tej kategoriji nastopila petnajstletnika iz SD Kruno Brežice in z doseženim rezultatom ugodno presenetila. Pohvaliti velja tudi brežiška pištoljarja Daniela Miškoviča in Jadranko Ajkovič, ki sta z novima osebnima rekordoma osvojila šesti mesti. S puško je dobro streljala tudi Špela Arh. Rezultati - mlajši mladinci, puška: 2. Peter Fridl 380, 16. Boštjan Arh 357, 19. Gašper Arh (vsi Kanja) 355, 20. Iztok Zakovšek 354, 32. Edi Zakovšek (oba Kruno Brežice) 345; mlajši mladinci, pištola: 6.Danijel Miškovič (Kruno Brežice) 315; mlajše mladinke, puška: 4. Špela Arh (Kanja) 369; mlajše mladinke, pištola: 6. Jadranka Ajkovič 305, 12. Tanja Balon (obe Kruno Brežice) 200. (ES) NOGOMET Priprave posavskih ligašev Nogometaši Brežic in Krškega so pred pričetkom spomladanskega dela ligaških tekmovanj odigrali še zadnje pripravljalne tekme. Z zaostalo tekmo iz jesenskega dela bodo prvi startali Brežičani, ki se bodo 22. marca doma pomerili z Odredom iz Kozjega. Članski vrsti sta zabeležili poraza, z zmagami pa so se lahko pohvalili le mlajši dečki iz Brežic. Rezultati - člani: Brežice -Kolpa (Podzemelj) 2:5 (0:3), strelec Vračun 2; Beltrans (Veržej) -Krško 3:0 (3:0); mladinci: Krško - Kolpa (Podzemelj) 2:2, S. Dvorančič 2; starejši dečki: Brežice - Rudar (Velenje) 1:4, Krško - Elan Radio Krka 1:1; mlajši dečki: Krško - Brežice 2:1, Brežice - Kolpa (Podzemelj) 6:1, Brežice - Rudar (Velenje) 2:1. (Pllip) SAH Drugo mesto Sanje Žnideršič V Mariboru je potekalo državno prvenstvo za mlade, na katerem so sodelovali tudi šahisti ŠK Triglav Krško, ki so si nastop priborili na kvalifikacijah. Iz naše regije je v štajerski prestolnici nastopilo 10šahistoviz Krškega, 3 iz Sevnice in 2 iz Brežic. Največji uspeh je dosegla Sanja Žnideršič (ŠK Triglav), ki je bila v kategoriji deklic do 12 let druga in se tako uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo septembra v Estoniji. Ta njena uvrstitev je bila pravzaprav pričakovana, saj je Sanja z kakovostno igro že večkrat opozorila. Tudi rezultati drugih so bili zelo dobri, saj se lahko pohvalimo še tremi tretjimi in z dvema četrtima mestoma. Nekoliko so razočarali fantje v starejših kategorijah. En od razlogov je gotovo slab obisk na treningih in premala prizadevnost nekaterih igralcev. Rezultati - deklice do 10 let: 6. Martina Bogovič; deklice do 12 let: 2 Sanja Žnideršič, 4. Mirela Ahmatovič; dečki do 10 let: 3. Samo Štajner, 4. Joži Bogolin; dečki do 12 let: 3. Anže Urbanč; fantje do 14 let: 3. Gorazd Novak; do 16 let: 11. Sašo Župevc; do 18 let: Jožko Golob; do 20 let: 12. Robert Volčanšek. (Tomaž Žnideršič) Kuzmič zmaguje Sevnica, 15. marca - Na rednem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen za mesec marec je v konkurenci desetih tekmovalcev s 7,5 točk zmagal Bojan Kuzmič, drugi je bil Franc Derstvenšek 7,5 (oba ŠK Milan Majcen Sevnica), sledijo Andrej Grilc 7 (ŠK Triglav Krško), Jože Glavač 5,5, Jože Kolman 5 (oba ŠK Milan Majcen Sevnica). Vrstni red po skupnem seštevku treh turnirjev letošnjega leta: Bojan Kuzmič 38, Franc Derstvenšek 35 (oba ŠK Milan Majcen Sevnica), Andrej Grilc 32 (ŠK Triglav Krško), Mojca Grilc 26, Jože Kolman 25 (oba ŠK Milan Majcen Sevnica). Naslednji turnir bo v nedeljo, 20. aprila 1997 ob 9. uri v prostorih ŠK Milan Majcen Sevnica, ki so v dvorani TVD Partizan Sevnica. (Janez Blas) Tudi košarkarji kot rokometaši Posavska A ligaša Krško in Brežice sta konec tedna dočakala s porazoma. Medtem, ko so Krčani pred gostovanjem v Rogaški upali na zmago, ki bi jih morda dvignila iz pepela, pa Brežičani s presenečenjem niso računali. Oboje sedaj čakata končnici, v katerih si bodo skušali priboriti obstanek. Rogaška Donat Mg - Krško: Moštvi z dna lestvice druži podobna usoda. Ta jih je spremljala skozi vso tekmo, med katero je zdaj eno, zdaj drugo doživljalo vspone in padce. Krčani so v prvem polčasu dosegli že lepo prednost, ki pa so jo zapravili, tako kot zadnji napad, s katerim bi si lahko zagotovili zmago, a se je dotlej skoraj nezmotljivemu VValterju Jekinu preveč zatresla roka. Brežice - Iskra Litus: Po izteku prvega polčasa marsikdo ni verjel rezultatu na semaforju. Brežičani so dosegli le 16 točk, gostje pa 40. Prav neverjetno, kaj vse so domači košarkarji zgrešili. V drugem delu je bila slika povsem drugačna. Neobremenjeni brežiški najstniki Boh, Ogorevc in Černelič so zadevali kot za stavo, razpoložen je bil tudi Antolovič, in tako so sami sebi dokazali, da zmorejo veliko več, kot kaže njihov dosedanji skromen učinek. Upamo, da bodo to spoznanje znali izkoristiti v zaključnih bojih za obstanek v A-2 ligi. (ES) ŠOLSKI ŠPORT Šolarji imajo radi odbojko Na občinskem osnovnošolskem prvenstvu, ki je potekalo v dobovski in brežiški dvorani, so se pomerili mladi odbojkarji sedmih osnovnih šol. Pri dečkih so bili najboljši Brežičani, pri deklicah pa Cerkljanke. Rezultati, dečki - skupina A: OŠ Brežice -OŠ Dobova 2:1, OŠ Dobova - OŠ Cerklje 2:1, OŠ Brežice - OŠ Cerklje 2:0; skupina B: OŠ Artiče - OŠ Pišece 2:0, OŠ Globoko -OŠ Artiče 1:2, OŠ Globoko - OŠ Pišece 2:0; za 3. mesto: OŠ Dobova - OŠ Globoko 2:1; za 1. mesto: OŠ Brežice - OŠ Artiče 2:0. Vrstni red: 1. Brežice, 2. Artiče, 3. Dobova, 4. Globoko, 5. Cerklje, 6. Pišece; deklice: OŠ Bizeljsko - OŠ Brežice 2:0, OŠ Cerklje - OŠ Pišece 2:0, OŠ Bizeljsko - OŠ Pišece 2:0, OŠ Cerkje - OŠ Brežice 2:0, OŠ Brežice - OŠ Pišece 2:0, OŠ Cerklje -OŠ Bizeljsko 2:0. Vrstni red: 1. Cerklje, 2. Bizeljsko, 3. Brežice, 4. Pišece. Po dve najboljši ekipi bosta nastopili na področnem prvenstvu v Brestanici. (ES) Krčanke četrte Državno šahovsko prvenstvo za dekleta do 15 let sta v Leskovcu skupaj pripravili OŠ Leskovec in ŠK Triglav Krško. Na tekmovanju je nastopalo deset regijskih prvakov, posavsko regijo pa sta zastopali OŠ Jurij Dalmatin iz Krškega in OŠ Sevnica. Krčanke so na koncu osvojile četrto mesto, Sevničanke pa osmo. Državno prvenstvo je odprl krški župan Danilo Siter. (Tomaž Žnideršič) Popravek V prejšnji številki je prišlo do dveh neljubih napak pri poročanju o uspenih nastopih sevniških karateistov Evropskega mladinskega prvenstva v Sofiji se je ob sevniških tekmovalcih Sašu Vašu In Martinu Hriberšku udeležil tudi Marko Stopar, ki je med kadeti zasedel 17. mesto. Na prvi pokalni tekmi za osnovnošolce v Velenju pa so sevniški tekmovalci osvojili pet (in ne štiri, kot smo zapisali) meda Prizadetim se za napako opravičujemo. ialje. Odprto mednarodno prvenstvo Štajerske Silvo Koželj in Martin Hriberšek blestela Maribor, 8. marca - Domači karate klub je organiziral že 6. mednarodno odprto prvenstvo Štajerske, ki se ga je udeležilo 425 tekmovalcev Iz 32 klubov iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Tekmovanje je potekalo v katah in športnih borbah posamezno. Od sevniških tekmovalcev sta blestela Silvo Koželj, ki je prepričljivo osvojil naslov šampiona v športnih borbah do 80 kg, in Martin Hriberšek, ki je v težki kategoriji (nad 80 kg) starejših mladincev brez težav osvojil 1. mesto. V kategoriji članov se je prvič pomeril tudi kadet Marko Stopar, ki se mu je uspelo med 23 nastopajočimi kataši uvrstiti v finalni krog med osem najboljših. V kategoriji starejših fantov se je uspelo med osem najboljših uvrstiti tudi Roku Črepinšku in Denisu Oraču, ki sta na koncu osvojila 5. oziroma 6. mesto. (GAIex) ODBOJKA Najboljšo odbojko igrajo v Brestanici Brežice, 15. marca - Športna zveza Brežice je v soboto organizirala v dvorani OŠ Brežice posavsko rekreativno prvenstvo v odbojki. Tekmovanje je bilo organizirano na pobudo ekip, ki so sodelovale v občinski ligi. Želeli so namreč, da bi se sistem rekreativnih tekmovanj razžiril na celotno Posavje. Žal so se tekmovanja udeležile le tri moške, in dve ženski ekipi. Rezultati moški: Brestanica - Concordia (Sevnica) 3:0 (0,1,10), Nuklearna Krško - Concordia 3:1 (12,6,-12,5), Brestanica -Nuklearna Krško 3:0 (5,9,8). Vrstni red: 1. Brestanica, 2. Nuklearna, 3. Concordia; ženske: Brestanica -ŠD Globoko 3:0 (0,2,7). (Ivan Gerjevič) Plavalni klub Vitacel Celulozar Krški plavalci na razpotju Vse je odvisno od bazena - Če ga ne bo, ne bo tudi najtrofejnejšega krškega kluba - Zanimanje za ta šport kljub težkim pogojem v Krškem ne usiha. Krško, marca - Za plavanje bi lahko rekli, da je izvirni krški šport. V tem mestu je doma praktično že od leta 1955, ko so ob tovarni celuloze zgradili prvi in za sedaj še vedno edini odprti bazen v Krškem. Pri njegovem načrtovanju je sodeloval celo sam inž. Stanko Bloudek! Od izgradnje 50 m bazena do ustanovitve plavalnega kluba ni bilo treba dolgo čakati, saj se je skupina zagnancev z vso vnemo prijela dela z mladimi in kmalu so prišli tudi prvi uspehi. Tem so sledili še drugi in krški plavalci so se kaj kmalu pričeli uvrščati v državno reprezentanco, dosegali so državne rekorde in plavali v mnogih bazenih po svetu. Kdo se ne spomni imen, kot so Vesna Breskvar, ki je bila na začetku šestdesetih let celo kandidatka za nastop na olimpijskih igrah, njej pa so sledili še Tone Bizjak, Franc Čargo, Igor Turk, družina Škafar, Nevenka Jenkole, Vesna Jelen, Ina Govedarica ter v zadnjih letih Natalija Repec, Sergeja Gradišek, Urška Slapšak in Gregor Povhe. Danes plavalni klub Vitacel Celulozar, kot se še vedno imenujejo, v članskih vrstah nima reprezentantov, vprašanje pa je, kakšna bo njihova prihodnja pot, čeprav jim ambicij, želja, plavalcev in dobrih strokovnjakov ne manjka. Vse je odvisno od bazena, ki je ravno tedni predmet javne prodaje. Če jim bo ta še naprej na razpolago, se za prihodnost krškega plavanja ni bati, v nasprotnem primeru pa se lahko zgodi, da bo ta najuspešnejši krški športni klub žal ugasnil. V klubu trenutno vadi okoli 90 mladih plavalcev, s katerimi delajo trenerji Andrej Škafar (1. selekcija), Ina Govedarica (2. selekcija), Boštjan Baje (3. selekcija), Silvo Potočnik (4. selekcija) in Tone Bizjak (5. selekcija), veliko otrok so tudi naučili plavati, mlajše generacije pa so s prvih letošnjih tekmovanj prinesle domov kopico medalj, čeprav delajo v težkih razmerah. Pozimi namreč vadijo v dveh šolskih bazenih, ki sta dolga le 12 in 16 metrov, zato je zelo težko držati korak z večjimi slovenskimi plavalnimi centri, ki imajo pozimi na razpolago vsaj 25-metrske plavalne bazene. Po tihem si želijo, da bi Celolozin bazen kupila občina ter ga prekrila z "balonom", pod keterim bi lahko normalno vadili tudi pozimi, toda za kaj takega ob skromnem občinskem proračunu ni računati. Škoda, kajti v krškem že raste nov, nadvse obetaven mladi rod, med katerim ob že uveljavljeni Niki Pribošič raste tudi 10-letna Nika Jevnik, ki dosega takšne rezultate, kot jih ni še nobena krška plavalka v njenih letih. Trenereka Ina Govedarica trdi, da gre mlada Nika po poti znanih radovljiških sester Kejžar. Se bo morala Nikina pot končati še pred ciljem? Vse je odvisno od prihodnje usode krškega bazena. (ES) 4*^ - 1'f ŠMk # # -# ^ Sfe Mladi krški plavalci so se z letošnjih zimskih tekmovanj vrnili s kopico kolajn ŠPORT - KRONIKA NAŠ GLAS, 10 - 20. MAREC 1997 PLES Državno prvenstvo v LA plesih Lukci uspešni - Luka in Maja četrta Slovenj Gradec, 15. marca - Na državnem prvenstvu v LA plesih je nastopilo 185 plesnih parov iz 19 slovenskih klubov, med njimi tudi kar ti parov Posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega, ki so dosegli najboljši ekipni rezultat na državnih prvenstvih v LA plesih v vsej zgodovini kluba. V močni konkurenci, posebej pa še med mlajšimi mladinci in mladinci, kjer je nastopilo 50 parov, so tekmovalci PPK Lukec dosegli naslednje rezultate - mlajši pionirji: 4. mesto Luka Vodlan in Maja Bromše, 7. mesto Tadej Drakulič in Urška Grame ter Davor Volk in Maša Mlakar; pionirji: 19. mesto Miha Aškerc in Laura Cepin; mlajši mladinci: 20. mesto Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 24. mesto Marko Babic in Sanja Antolič, 36. mesto Uroš Škoberne in Mojca Peterkovič; mladinci: 7. mesto Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar, 12. mesto Jernej Ferme in Maja Lesjak, 15. mesto David Kozmus in Maša Piki, 20. mesto Klemen Škoberne in Staša Puritar. Mladi plesalci PPK Lukec bodo pričeli z intenzivnimi pripravami na DP v kombinaciji, ki bojunijavleskovški športni dvorani. Lukci bodo (na domačem terenu) poskušali svoje rezultate še izboljšati, na kar upa tudi vodstvo kluba. Najboljši plesni par Vodlan - Klakočar odhaja ta vikend na Dunaj, kjer bo v močni mednarodni konkurenci poskušal doseči čim boljše rezultate. (GAIex) Priprave na DP v kombinaciji Pred dnevi je v klubskih prostorih PPK Lukec potekal prvi sestanek organizacijskega odbora DP v kombinaciji destih plesov, ki bo 14. junija v športni dvorani OŠ Leskovec. Imenovan je bil organizacijski odbor, ki ga sestavljajo člani upravnega odbora kluba ter zunanji člani. Za predsednika OO DP v kombinaciji je bil izvoljen Damjan Lah, za podpredsednika Dušan Vodlan in Janko Horvat. Častni član je župan Danilo Siter, saj bo prireditev uvrščena v program počastitve občinskega praznika. Občina Krško bo tudi glavni pokrovitelj tekmovanja, ki je zelo velikega pomena tako za domači klub kot tudi za celotno občino in njene občane. (Galex) Redni občni zbor radiokluba "Krško" Krško, 14. marca - V "Osnovni šoli Jurij Dalmatin" so radioamaterji na rednem občnem zboru z Občino Krško podpisali pogodbo o opravljanju nalog zaščite in reševanja. Občino je zastopal žipan Danilo Sitar. Gre za zagotovitev delovanja omrežja ARON -amatersko radio omrežje za nevarnosti. V radioklubu so s klubskimi oz. zasebnimi radijskimi napravami zmeraj pripravljeni izvršiti svojo dolžnost in delati v omrežju ARON. Nakazana finančna sredstva bodo uporabili samo za usposabljenje članov, ter za usposabljanje radijskih naprav za delo v omrežju ARON -CZ. V klubu še poudarjajo, da je sodelovanje z občinskim štabom CZ (preko Branka Petana) zelo korektno, za kar se mu tudi zahvaljujejo. O ostalem delu konference: vpisnina in klubska članarina sta ostali nespremenjeni, kljub temu, da je kotizacija vsako leto večja. Tako je članarina simbolična in znaša (za dijake, študente in invalide) 300,00 sit. Radioklub Krško je podpisnik pogodbe v ZOTK Krško in se več ne pojavlja posamično kot klub pri občini Krško za financiranje svoje dejavnosti ampak skupaj z drugimi klubi in društvi tehnične kulture. Iz finančnega poročila je razvidno, da so se preteklo leto financirali preko ZOTK Krško. Radioklub je zaprosil in dobil poseben klicni znak: S50D za leto 1996 in 1997. Za posebni zank so zaprosili in ga dobili tudi: Simon (S51D), lgor(S51R) in Janko (S59D). Junija 1996. so mladi člani opravili izpite za operatorje. V poročilu o delu sprejemno oddajne sekcije omenjajo tudi dobre rezultate z raznih tekmovanj na KV in UKV bandu. Na zadnjem KV prvenstvu ZRS so sodelovali z več klubskimi postajami osebnih operatorjev ter v kategoriji radioklubov dosegli 4. mesto. Dobre rezultate pa v različnih tekmovanjih dosegajo tudi člani s svojim osebnim klicnim znakom. Na koncu želijo pohvaliti vse člane ARG ekipe na čelu z mentorjem Jankom. Prav tako tudi tiste tekmovalce, ki so se udeležili tekmovanj na KV in UKV bandu. Posebej se zahvaljujejo za skrb in opremo ekipe tudi Romanu, za tekmovanje v UKV gre tudi pohvala mlademu opraterju Damjanu, ki je v zelo kratkem času dosegel zelo dobre uvrstitve, poleg tega je tudi aktiven v ARG -ju. Po sprejemu novih pravil radiokluba Krško je občni zbor imenoval še častne člane: Srečka Grošlja, Emila Dolinska in Franca Koširja. Omenjeni častni člani so 1959. leta ustanovili radioklub Krško. Kot četrti pa je mednje zapisan Milan Žuraj, ki je med prvimi nadaljeval njihovo delo. Med naloge za leto 1997 so zapisali vzgojo in izobraževanje članov na področju radioamaterske dejavnosti (radiooperaterstvo, konstruktorstvo, radiogoniometriranje in drugo) ter usposabljanje članov za delo po programu in načrtu zvez za potrebe Občine Krško (štab CZ), za delo v radioamaterskem omrežju "ARON", nadaljevanje z delom na OŠ Jurij Dalmatin Krško, organizacijo priprav za ARG in praktično delo z mladimi na radijskih napravah v klubski postojanki Čretež, (če bodo za to pogoji), sodelovanje na tekmovanjih, dokončanje antenskega sistema pri klubski postojanki na Čretežu, vzdrževanje klubske tehnike ter klubske postojanke na Čretežu in drugo (Boško st Karabaš) SIUDIBlTtilCt uiai Kriminalisti uspešni pri boju zoper preprodajo mamil Zasežena največja količina tabletk ecstasv 20-letni R.S. iz okolice je bil glavni dobavitelj ecstasy a za brežiško občino - Beležka z okoli 30 odjemalci, med katerimi so tudi mladoletne osebe. Krško, 17. marca - V ponedeljek je načelnik Urada kriminalistične službe UNZ Krško, Sašo Jejčič, na tiskovni konferenci predstavil zadnji uspeh krških kriminalistov pri boju zoper preprodajo mamil. Že dlje časa so namreč spremljali trgovino z mamili na območju Posavja in pri zadnjih aktivnostih, ki so jih opravili v brežiški občini, ugotovili, da se pojavljajo večje količine tablet ecstasv Pri tem je bilo ugotovljeno, da se s preprodajo tabletk ecstasv ukvarja 20-letni brezposelni R.S. iz okolice Brežic, ki je bil v četrtek, 13. marca, ob 16.15 uri prijet pri gasilskem domu na Velikem Obrežu, pri sebi pa je imel 1.961 tabletk, ki so mu jih kriminalisti zasegli. Pri hišni preiskavi je bilo zaseženih še 10 tabletk, 400 g marihuane, pakirano za nadaljnjo prodajo, 2 g heroina, tehtnico, pribor za uživanje in beležko, v katerem ai je R.S. vestno zapisoval promet z mamili. V njej je namreč navedeno okoli 30 odjemalcev iz območja Brežic, med katerimi so tudi mladoletne osebe, količine in zneski, ki so jih plačali, in tudi dolgovi za prejeta mamila. Vrednost zaseženih mamil znaša okoli 35 tisoč DEM. Za občana R.S. je bilo odrejeno 48-urno policijsko pridržanje, preiskovalna sodnica pa je v petek odredila pripor. Ugotovljeno je, da je bil R.S. glavni dobavitelj ecstasva za brežiško občino, prodajal pa jih je tudi po drugih krajih Slovenije. Tablete je dobival iz Nizozemske in Hrvaške. Količina tablet, ki je bila zasežena, je letos največja v Sloveniji; v lanskem letu je bilo v RS zaseženo 18.086 tablet ecstasva. R.S. je bil pred časom že obravnavan zaradi mamil, še prej pa je bil gojenec prevzgojnega doma v Logatcu. (GAIex) Požari v naravi Gasilci imajo polne roke dela vetra je obstajala nevarnost vžiga okoliškega grmovja. Požar sta pogasila gasilca s cisterno. Zaradi kurjenja v naravi so morali krški poklicni gasilci intervenirati na Pred dnevi se je zaradi požiganja v naravi požar razširil na večjo površino po obrežju Save pri Jesenicah na Dolenjskem. Požar je opazila patrulja PP Brežice, pogasili pa so ga gasilci PGD Obrežje. Nekaj časa je bila organizirana tudi požarna straža. Pri naselju Sremič je zagorel mlad listnat gozd, kjer je zgorelo približno 30 arov. V intervenciji so sodelovali trije gasilci krške Poklicne gasilske enote. Rdeči petelin se je pokazal tudi na travniku pri naselju Podgračeno v brežiški občini, kjer je zgorelo približno 30 arov trave. V intervenciji je sodelovalo 22 gasilcev PGD Obrežje in PGD Velika Dolina z dvema cisternama in kombiniranim vozilom. Na pogorišču je ostala požarna straža. Krški poklicni gasilci so bili obveščeni o požaru na divjem odlagališču pri naselju Pesje, kjer so zagoreli odpadki. Zaradi močnega CENTER ZA OBVEŠČANJE desnem breku reke Save pod naseljem Brege, kjer je zagorelo nizko gričevje in trava. Zagorelo je tudi na smetišču in okoli njega v industrijski coni Slovenska vas, kjer je požar pogasilo 10 gasilcev PGD Obrežje, ki so tudi organizirali požarno stražo. V brežiški občini je zaradi neprevidnega kurjenja v naravi zagorelo tudi na parceli Zorkovih v Vrhovski vasi, kjer je lastnik požigal travo na meji pod vinogradom, zaradi bližine gozda pa je obstajala nevarnost požara včjega obsega. Požar so pogasili gasilci in domači ter nekaj časa organizirali požarno stražo. Varovanje državne meje Promet na južni meji nenehno raste V lanskem letu se je promet potnikov na mejnih prehodih z Republiko Hrvatsko na območju UNZ Krško povečal za 11 odstotkov v primerjavi z letom 1995. "Južno" mejo je namreč prestopilo 9,75 milijona potnikov, od tega kar 78 odstotkov tujcev. Med mejnimi prehodi je daleč na prvem mestu MMP Obrežje, sledijo Rigonce, Slovenska vas, Dobova in Orešje. Mejni policisti so zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v Slovenijo zavrnili 13.919 potnikov, predvsem zaradi neustreznih dokumentov, pomanjkanja sredstev, neposedovanja vizuma za potovanje v tretjo državo in drugo. Na mejnih prehodih je bilo izdanih skupaj 3.915 vizumov in 12.277 turističnih propustnic. Izven mejnih prehodov je nelegalno prestopilo mejno črto 363 oseb, kar predstavlja 28-odstotni porast števila ilegalnih prehodov. Zaradi nudenja pomoči tujcem pri ilegalnem prehodu državne meje je bilo obravnavanih 24 oseb, od tega trije slovenski državljani. Zaradi nezakonitega prenosa orožja preko državne meje so policisti zasegli kar veliko količino orožja, prednjači plinsko orožje, revolverji in pištole, nekaj manj pa je bilo lovskega, vojaškega in malokaliberskega orožja. Odkrili so tudi 9.359 kosov različnega streliva In pet bomb. Obravnavani pa so bili tudi trije mejni incidenti, in sicer so tuji helikopterji kršili slovenski zračni prostor. (GAIex) LETUSTVi MARJETA LUKAČIČ, s.p Trubarjeva 11 • 8270 Krško • Telefon: 0608/21-484 Delovni čas: ponedeljek od 7-14 ure in 16-19 ure četrtek od 16-19 ure. Nudimo vam vse vrste puloverjev, kostimov in dvodelnih oblek iz različnih materialov (mešanica volne, bombaža, viskoze In sintetike). Lahko vam izdelamo tudi po meri. SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. In 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. uro in ob nedeljah od 8. do 17. ure KRONIKA Prevozil STOP znak 24-letni K.R. s Senovega je vozil po brežiški občini, in sicer po Hrastinski cesti iz smeri ceste Pod obzidjem proti Gubčevi cesti. Ko je pripeljal do križišča, se ni ustavil pri znaku stop, temveč je s zapeljal na Gubčevo, po kateri pa je v tem trenutku pripeljal voznik D.P., roj. 1975 iz Brežic. Med voziloma je prišlo do trčenja, pri tem pa je 25-letna Ž.M. s Senovega, ki je bila je sopotnica v vozilu K.R., zadobila hude telesne poškodbe. Bolgare vrnili na hrvaško stran Brežiški policisti so odkrili skupino treh državljanov Bolgarije, ki so ilegalno vstopili v našo državo. Ugotovljeno je bilo, da so bili bolgarski državljani že zavrnjeni v Dobovi, kamor so pripotovali z vlakom, zato so se odločili za ilegalno pot in mejo peš prestopili na območju naselja Ponikva. Policisti so jih odpeljali k sodniku za prekrške, zatem pa so bili vrnjeni nazaj na Hrvaško. Orožje na meji Mejni policisti na MMP Obrežje so ob vstopu v našo državo zasegli plinsko pištolo in osem plinskih nabojev, ki jih v armaturni plošči vozila prevažal hrvaški državljan. Prav tako so zasegli plinski revolver hrvaškemu in nemškemu državljanu, medtem ko je neki drugi Hrvat v osebnem kovčku v prtljažniku prevažal pištolo in nekaj nabojnikov. Romunska ilegalca V Slovenijo sta v bližini naselja Obrežje ilegalno vstopila romunska državljana, vendar njuna pot ni trajala dolgo. Ilegalca, ki so ju odkrili brežiški policisti, sta bila po razgovoru vrnjena na Hrvaško. Prej pa sta se "oglasila" še pri sodniku za prekške. Pridržan do iztreznitve Policisti so na regionalni cesti izven naselja Dobova ustavili voznika osebnega avtomobila Peugeot, 24-letnega G.A. iz Brežic, ki je kazal znake alkoholiziranosti. Zoper njega so policisti odredili preizkus z alkotestom, kar je G.A. odločno odklonil. Vozniku je bilo proti potrdilu odvzeto vozniško dovoljenje in prepovedana nadaljnja vožnja, ker pa je kljub prepovedi z vožnjo nadaljeval in bil ponovno ustavljen, so ga polisti pridržali do iztreznitve. Traktorist umrl v bolnišnici B.F., roj. 1927, Iz Gorenjega Leskovca, je na neevidentiran traktor znamke Deutz Torpedo pripel cisterno za gnojnico in z njo vozil vodo iz bližnjega potoka do gnojne jame v neposredni bližini gospodarskega poslopja. Ko je pripeljal do gnojne jame, ki se nahaja naokoli 1,5m visokem nasipu, je stopil iz traktorja. Ker pa ga ni ugasnil, se je traktor začel zaradi nagiba terena premikati. B.F. je skočil nanj, da bi ga zaustavil, takrat pa je traktor z levo bočno stranjo oplazil drevo, traktorist pa je padel pod levo kolo cisterne, ki ga je prevozilo v višini pasu. Hudo poškodovani traktorist je bil pripeljan v brežiško bolnišnico, kjer je čez nekaj ur umrl. BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V času od 10. do 17. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Sikošek iz Artič - Karmen, Silva Planine z Razteza •Matejo, Helena Gregorčič Pavlin 2 Blance - Lauro, Helena Pompe iz Krškega -Domna, Marija Kvartuh iz Brežic - Matejo, Jožica Hotko iz Stare vasi - Natalijo, Anica Žarn iz Cerkelj ob Krki -Jerneja, Bojana Gregi Martini z Bizeljskega - Tino, Alenka Cetin iz Dobove - Nikolino. Marjana Kunej Iz Bistrice ob Sotll - Janjo in Bukurije Zimeri s Senovega - Aduena. čestitamo! J NAŠ GLAS, 10 - 20. MAREC 1997 OBJAVE OHRANIMO SLOVENSKO BOGASTVO ! Slovenija je lepa, mala dežela, last vseh njenih državljank in državljanov. Prelepa je in premajhna, da bi jo ponovno darovali nekdanji fevdalni gospodi, veleposestnikom in Cerkvi. Združena lista socialnih demokratov je sklenila, da po vseh poskusih, da se vse poslanske skupine v Državnem zboru dogovorijo za skupno in razumno uskladitev sprememb in dopolnitev zakona o denacionalizaciji, vložiti pobudo za referendum v zvezi z vračanjem zemlje in gozdov. Združena lista predlaga, da se državljanke in državljani na referendumu odločajo o naslednjem vprašanju: ALI STE ZATO, DA DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE Z ZAKONOM O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DENACIONALIZACIJI (ZDem-B, EPAŠt.1644) UREDI: 1. DA SE NE VRAČAJO ZEMLJA, GOZDOVI IN DRUGA LASTNINA FEVDALNEGA IZVORA, 2. DA SE POSAMEZNEMU UPRAVIČENCU NE VRAČAJO ZEMLJA IN GOZDOVI, KI PRESEGAJO 100 HA PRIMERLJIVE KMETIJSKE POVRŠINE, (100 ha primerljive kmet.povr.je: 100 ha obdelovalne zemlje ali 400 ha pašnikov ali 800 ha gozda) 3. DA SE V PRIMERIH POD 1. IN 2. NE PRIZNA ODŠKODNINA IN DA GOZDOVI OSTANEJO V JAVNI LASTI, 4. DA SE OPRAVI OBVEZNA REVIZIJA DENACIONALIZACIJSKIH ODLOČB V PRIMERIH, KO JE IZKAZANA VERJETNOST, DA JE PRIŠLO DO KRŠITVE ZAKONA IN OŠKODOVANJA DRUŽBENE LASTNINE. Združena lista socialnih demokratov vabi k podpori te referendumske pobude vse državljanke in državljane, ki vam je za ohranitev našega bogastva - naše zemlje, naših gozdov in, z delom tisočev delavcev ustvarjenih tovarn in drugega premoženja. Z denacionalizacijskim vračanjem naj se popravijo le krivice, ne pa vrača več, kot je bilo kdajkoli odvzeto, vrača tujcem in z vračanjem ponovno vzpostavlja fevdalna lastnina. Pri vračanju naj se upošteva že plačana odškodnina in nova vlaganja in naj se končno brez potrebe ne siromaši država do te mere, da bo zaradi vračanja premoženja ogromne vrednosti nekaj posameznikom, vse državljanke in državljane morala obremeniti z novimi in višjimi davščinami, da bi lahko opravljala svoje funkcije. ZLSD KRŠKO OBČINA BREŽICE CESTA PRVIH BORCEV 18 8250 BREŽICE POPRAVEK JAVNEGA RAZPISA za izbiro izvajalca za postavitev reklamno propagandnih panojev in plakatiranju sporočil na drogovih javne razsvetljave z dne 13.03.1997 na strani št. 9 v Našem glasu, spremenita se drugi in četrti odstavek, ki pravilno glasita: - Pri izbiri izvajalca bodo upoštevane le pravilno opremljene in popolne ponudbe, ki bodo na naslov Občine Brežice prispele do vključno 15 dni po objavi razpisa. - O izbiri izvajalca bodo ponudniki obveščeni najkasneje 15 dni po sprejemu odločitve. Vsi ostali pogoji iz Javnega razpisa ostanejo v veljavi. ________________________________Občina Brežice Lh±INI!U "Kino servis" Brežice 21, 22. in 23. III. ob 18. url: OUTSIDER, melodrama 21., 22., 23. in 24. III. ob 20. uri: EVITA, glasbena drama 24. III. ob 20.15 uri in 25 III. Ob 20. uri: JERRY MAGUiRE romantična komedija 26. III. ob 20. url: TEMNO SRCE, melodrama Kulturni dom Krško 21 III. ob 20. uri in 23 III ob 18. uri: SLEEPERS, krimtnalka Kino Kostanjevica 22. III. ob 19. url: MULCI, romantična drama 23. III. ob 19. uri: BLISK SMRTI, akcijski triler Kino Šentjernej 21 III. ob 18. uri: MULCI, romantična drama 21. III. ob 20. url: BLISK SMRTI, akcijski triler vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE (ScvJitf Paič - prodaja novih in rabljenih vozil - servis - prodaja nadomestnih delov Krška vas 28e, V59-059 Valantičevo 17, 8000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Telefax.+386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. -v^ Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 8270 Krško Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) #1 nt t\ u Naročam na naslov: .....izvod(ov) (i* Telefon: Kraj, datur Din naslov in podatki n:................. o naročniku, pravni ali fizični osebi) (podpis naročnika in žig) Republiški zavod za zaposlovanje PROSTA DELOVNA MESTA (s pogoji za zasedbo) Občina BREŽICE BOLNIŠKI STREŽNIK BOLNIŠKA STREŽNICA; določen čas 2 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: OPRAVLJEN IZPIT IZ HIGIENSKEGA MINIMUMA, ZNANJE SLOVENSKEGA JEZIKA; dO 21.03.97; JAVNI ZDRAVSTVENI ZAVOD SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE, ČERNELČEVA CESTA 15, BREŽICE MIZAR MIZAR; nedoločen čas; ostali pogoji: MIZAR ALI POMOŽNI DELAVEC; do 20.03.97; KRAMAR MIHAEL -MIZARSTVO KRAMAR, JERESLAVEC 1 A, KAPELE PRODAJALEC ŽELEZNINE, GRAD. MAT, POHIŠTVA PRODAJELC; določen čas 6 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; do 21.03.97; LESOKOV TRGOVINA NA VELIKO IN MALO IN ODKUP, CESTA BRATOV CERJAKOV 43, BREŽICE ELEKTROTEHNIK HIŠNIK -SKLADIŠČNI DELAVEC; nedoločen čas; 60 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 21.03.97; AFP D.O.O., SELA PRI DOBOVI 2, DOBOVA Občina KRŠKO DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNI DELAVEC V DELAVNICI; določen čas 6 mes.; do 21.03.97: BOŽIČ MIROSLAV - KOVINSKA GALANTEIJA, CIRJE 30, RAKA NATAKARSKI POMOČNIK NATAKARICA; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: KUHARICA POMOŽNA; do 20.03.97; MIRT FRANČIŠKA -GOSTILNA, ARMEŠKO 26, BRESTANICA AVTOMOBILSKI KLEPAR SERVISNA DELA II-PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 21.03.97; AVTOLINE KRŠKO D.O.O. TRGOVINA IN SERVIS, BOHORIČEVA 10, KRŠKO VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK KAMIONA; določen čas 8 mes.; ostali pogoji: OPRAVLJEN IZPIT C KATEGORIJE, LAHKO TUDI DRUG POKLIC ALI NK DELAVEC Z IZPITOM ZG. NAVEDENE KATEGORIJE; DO 21.03.97; KASTELIC IVAN -OKREPČEVALNICA IN AVTOPREVOZNIŠTVO, DRNOVO 30, LESKOVEC PRI KRŠKEM NATAKAR POMOČ V STREŽBI; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: NATAKAR ALI PRIUČENI DELAVEC; do 20.03.97; BUTKOVIČ FRANC OKREPČEVALNICA TANJA, UL. 11. NOVEMBRA 3, LESKOVEC PRI KRŠKEM Občina SEVNICA POMOŽNI DELAVEC LESNI DELAVEC III.; določen čas 2 mes.; 36 mes. delovnih izkušenj; do 23.03.97; TANIN KEMIČNA INDUSTRIJA P.O. SEVNICA, HERMANOCA CESTA 1, SEVNICA; št. del. mest: 4 IZDELOVALEC GRADBENIH ELEMENTOV POLAGALEC-MONTAŽER OBLOG IZ NARAVNEGA KAMNA; nedoločen čas; 36 mes. delovnih izkušenj; samsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik-govorno in pisno; ostali pogoji: PREDHODNO ZNANJE; do 12.04.97; ZELEZNIK VOJKO KAMNOSESTVO GRAMA, GLAVNI TRG 25, SEVNICA; št. del. mest: 3 KEMIJSKI PROCESNIČAR KEMIJSKI DELAVEC; določen čas 5 mes.; 36 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: LAHKO TUDI ELEKTRIKAR, LESAR ALI STROJNIK; do 23.03.97; TANIN KEMIČNA INDUSTRIJA P.O. SEVNICA, HERMANOVA CESTA 1, SEVNICA; št. del. mest: 2 KAMNOSEK KAMNOSEK; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; samsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: KAMNOSEK V DELAVNICI; do 12 04.97; ZELEZNIK VOJKO KAMNOSESTVO GRAMA, GLAVNI TRG 25, SEVNICA; št. del. mest: 2 NATAKR NATAKARICA ALI POMOČ V STREŽBI; nedoločen čas; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; dO 21.03.97: ŠUMEJ FRANČIŠKA PICERIJA Š-9, CESTA NA GRAD 32, SEVNICA INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC OBDELOVALEC V.; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OBLIKOVALNI TEHNIK; do 25.03.97; STILLES MOBI SEVNICA, SAVSKA CESTA 14, SEVNICA DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE DIPLOMIRANI ARHITEKT; nedoločen čas; 36 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; do 25.03.97; STILLES MOBI SEVNICA, SAVSKA CESTA 14, SEVNICA MALI OGLASI Odkupujemo hlodovino bukve, javorja, macesna, hruške, oreha, hrasta, smreke ter ostalih listavcev in iglavcev. Les odkupimo tudi na panju. Plačilo po dogovoru - tudi takoj. Tel.: 62-960 (vsak dan od 9. do 12. ure). Nudimo pogodbeno zaposlitev za delo v zavarovalništvu z možnostjo redne zaposlitve (Sevnica, Krško, Brežice ustanovitev poslovne enote) Tel: 063/827- 300 (od 9. do 12 ure in po 18. uri). Kupimo oziroma vzamemo v najem gostinski lokal v Krškem ali okolici (do 30 km). Plačilo v gotovini. Tel.: 31-462 (vsak dan od 18. do 20. ure). V Krškem prodam prostore, primeren za pisarno ali predstavništvo. Tel: 32-147. Poslovni prostor (26 m2) na lepi lokaciji na Vidmu, primeren za trgovino ali biro, dajem v najem. Cena in pogoji najema po dogovoru. Tel.: 31-802 (zvečer). V najem oddam poslovne prostore v izmeri cca. 70 m2, primerne za pisarne ali za predstavništvo, na CKŽ 64 v Krškem. V najem dajemo prostor (30 m2). primeren za pisarno, na CKŽ 132 b. Tel.: 21-046. V najem oddam poslovni prostor (8 x 11 m), primeren za skladišče ali mirno obrt. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.: 61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CKO 16) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Tel: 71-420. V najem vzamem stanovanje v Brežicah. Tel.: 77-489. Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2), ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910. Ugodno prodam dvosobno stanovanje v Trnju v Brežicah Tel.: 62-602 Ugodno prodam dvoinpolsobno stanovanje v Krškem. Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: 87-070, 22-537 Prodam dvoinpolsobno stanovanje (69 m2) na Papirniški 13 a v Krškem. Možnost vselitve aprila. Cena 975 DEM/m2. Tel.: 32-354 (Stane Urbane). V Krškem prodam stanovanje (46 m2). Tel.: 32-147. Vikendhišo v Bojsnem (70 m2) s 3.200 m2 zemlje, prodam. Tel: 00 385 1/780-289 (Hrvaška). Večjo domačijo z vrtom in gozdom (v kosu 30 a) v Dobravi pri Podbočju zamenjam za stanovanje. Voda, elektrika in telefon na parceli. Sončna lega. Asfaltni dovoz do parcele. Tel.: 78-000. Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/678-004 (Zagreb), ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško. Prodam ali oddam v najem vinograd 1.500 trt, strojna obdelava na Bučerci. Tel.: 33-574. V najem oddam vrt (cca. 70 m2) na Lapajnetovi 14(Videm). Tel.: 31-518. Prodam garažo zraven črpalke na Vidmu Tel.: 21-621 (dopoldan) Božo. Prodam traktor Ferguson 542, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 640 ur. Tel.: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam zastavo 101 GTL 55, registrirana do 9/97, lepo ohranjena. Cena po dogovoru. Tel: 063/38-390 Prodam yugo 45, letnik 12/89, prevoženih 72.000 km, rdeče barve, registriran do konca leta, nove gume, radio, elektronski vžig. Cena 2.700 DEM. Tel: 64-659 (po 18. uri). Prodam yugo 45,. letnik 1987, prevoženih 72.000 km, registriran do marca 1998, nove gume in radijo. Cena 1.500 DEM. Tel.: 71-308. Prodam otroški sedež za avto, voziček in posteljico z jogijem. Tel : 22-285. Prodam dobro ohranjeno otroško posteljico z jogijem. Tel.: 32-900 Prodam stolček s hojico, avtosedež in stajico. Cena po dogovoru. Tel: 063/38-390. Prodam zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem. Cena 30.000 tolarjev. Tel: 71-420. Prodam TV sprejemnik Goldstar (pod garancijo), cena 48.000 tolarjev in dve mizi, ena manjša, ena večja - okrogla (HO x HO) in štiri stole, cena 15.000 tolarjev. Tel: 71-420. Prodam stekleno hladilno omaro za v trgovino In elektronsko tehtnico (še pod garancijo). Tel.: 33-328. Prodam lesene lestve, močne domače izdelave, več različnih višin. Tel: 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). Prodam belo in rdeče vino (Bizeijsko). Tel: 51-267. Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi Tel : 56-168 (kličite do 8. ure zjutraj). ZNAMKE, RAZLIČNE, v paketih od 25-1.500 kom. prodajamo. Zahtevajte brezplačen cenik. Europhila, Cafova4,2000 Maribor, tel/fax 062/225-430. Mesar prodajalec (sekač) dobi takojšnjo zaposlitev v prodajalni mesa in mesnih izdelkov v Sevnici. Vse dodatne informacije dobite pri Bobič Mariji (MESNICA MICA) na telefon: 0608/41-533 vsak dan. ZADNJA NAŠ GLAS, 10 - 20 MAREC 1997 Predstavitev pesniške zbirke Tamare Vonta Izid novega literarnega dela v knjižni izdaji je gotovo kulturni praznik. In ker so ti izidi literarnih del domačih avtorjev dokaj redki, je tak dogodek toliko večji praznik za vse ljubitelje umetnosti in kulture. Zato Vas Založba OPUS iz Krškega vabi v petek, 21. marca 1997, ob 19. uri, v njihovo knjigarno na predstavitev pesniške zbirke Tamare Vonta z naslovom Sončni mrk gospod. Zbirko bodo predstavili avtorica Tamara Vonta, pesnica in recitatorka Ana Rostohar ter urednik Silvester Mavsar. Posebno prijetno presenečenje pa bo na prvi pomladanski večer s svojimi skladbami pripravila nova posavska vokalno-instrumentalna skupina TUNKE. Vabljeni! Demolition group končno spet v studiu Po dveh letih so Demolition Group pripravili material za novo ploščo, za katero pravijo, da bo presenetila marsikaterega poznavalca dela te skupine. Studijsko delo ni potekalo v enem kosu, kot je navada večine slovenskih izvajacev, temveč si je skupina tekom lanskega in letošnjega leta privoščila posneti več materiala, iz katerega bodo v aprilu izbrali skladbe, s katerimi bodo najbolj zadovoljni. Prvi del skladb so posneli v sudiju Kif-Kif, drugi del pa v sinhrooddelku Studia Tivoli; studio Tivoli se namreč lahko pohvali s pri nas najsodobnejšo postprodukcijsko tehnologijo, znano pa je, da so ravno DG eni največjih privržencev novih prijemov pri oblikovanju glasbe. Kot pravijo sami člani skupine, bo novi album z delovnim naslovom "Temni angeli usode" vsebinsko njihova najbolj zrela stvaritev. Besedila bodo prvič po desetih letih ponovno izključno v slovenščini, glasbeno pa so se DG približali svojim tujim vrstnikom. Kot najbolj poslušane izvajalce namreč navajajo Smashing Pumpkins, Buthole Surfers ter No Means No. Kot realno člani skupine navajajo možnost vključitve enega samega gosta v obiki avantgarnega produkcijskega teama Random Logic, ki je že naredil remikse dveh skladb DG. Video spot za skladbo "Dež" je že posnet, zmontiran pa bo takoj, ko se bosta babsist Nikola Sekulovič ter Sašo Podgoršek, stalni režiser DG, vrnila z enomesečne turneje, ki jo ima v tem trenutku skupina Laibach. Skupina v tem trenutku koncertno miruje, izid albuma pa napoveduje sredi maja, ko naj bi premiera doživel tudi videospot. Neuradno se omenja možnost nastopa skupine na zaključni prireditvi ob podelitvi Viktorjev, vendar o tem več kdaj drugič. (Mr Jožo) Ni nam vseeno... Nekateri se prav gotovo spominjate gospoda Slavka Smrdela, učitelja in nekdanjega ravnatelja osnovne šole, ki je veliko skrb posvečal čisti in urejeni naravi. Okrog njegove počitniške hišice je bil majhen arboretum in poti do nje so čiste, urejene vodile do ribnika, po Nunčičevem grabnu proti Bučarci. Gospod Slavko je pred leti umrl, njegove poti pa so zapolnili odpadki. Nekoč tako priljubljeno sprehajališče otrok iz vrtca in šole, pa tudi drugih krajanov, je postajalo vedno bolj osamljeno. Ob potoku je bilo veliko smeti in nesnage. Nihče se ni lotil čiščenja. Ekofrjerji iz 4b razreda pa nismo frajerji samo na papirju, pač pa smo se velikega kupa smeti in drugih odpadkov lotili s pomočjo prijaznih ljudi iz Kostaka. Ti so nam priskrbeli vreče in zabojnik, mi pa delovno obleko, rokavice, grablje, vile in pa obilo dobre volje. V dobrih dveh urah sta bila potok in travnik očiščena. Mi pa smo se zadovoljni fotografirali ob polnem zabojniku smeti. Arboretum gospoda Slavka ni takšen, kot je bil v njegovem času, so pa poti in potok spet čisti in upamo, da bodo takšni tudi ostali. Saj ni tako težko odnesti smeti s seboj, ali ne? (Ekofrajerji 4 b OŠ Jurija Dalmatina Krško) Goran Šalamon, pevec skupine, v družbi z Bobanom Bursačem, snemalcem v Studu Tivoli. Se bolj vroč Pacifikov menu Po otvoritvi "Palube" v restavraciji Pacific pred nekaj meseci in njenem uspešnem začetku dela bomo v bodoče deležni najboljše gostinske ponudbe, kar jo premore Posavje. Želja po najboljšem lokalu se torej uresničuje in se po začetnem velikem uspehu z dalmatinsko kuhinjo tudi nadaljuje v skladu z zastavljenim programo. Tako za letos gostinska ekipa Pacifika obljublja kar dvanajst različnih kuhinj in menujev, namenjenih vsem okusom. Naslednja kuhinja prihaja iz Italije in v ta namen bodo v Pacifiku imeli vrhunskega mojstra, ki bo pripravil jedi iz bogate ponudbe. Po italijanski pa nas bo obiskala pikantna madžarska kuhinja. V mesecu maju bodo na svoje prišli tudi vegetarijanci in ljubitelji bogate izbire dobrot ie francoske kuhinje. Seveda bo poskrbljeno tudi za primeren glasbeni ambient. V drugi polovici pa si lahko obetamo še eno od ekzotičnih kuhinj. Katera bo to, naj zaenkrat ostane še skrivnost. Do takrat pa ne zamudite gostovanja omenjenih kuhinj, ker tudi cene ne bodo zasoljene. Primerne bodo namreč za vsak žep. Vljudno vabljeni! (Mr.Jozo) Pacifikov glasbeni menu V petek bo v diskoteki Pacifik modna revija butika Orlando in Robie di kappa, zatem pa bosta nastopili skupini Patrol in I.BEE, večer pa bo popestrilo kar pet DY-jev (Dy-Fresh jay, Long, Jure, Dekky in Ulja). V soboto pa bo Pacifik gostil štiri zelo priljubljene punce s Hrvaške, ki slišijo na ime DIVAS. Vabljeni! VINSKA KARTA ZELENI SltVAJVeC KZKSSKO pokuhi.lve iMOSIf. MODRA PRAJVKtiiiA KZ KRŠKO •uhni us taoosir METLIŠKA tiBNINA KZMEMKA MOOKI PINOT vrnoaKužroi poituhoi.vs looosrr I 95 2.500 ST OB KOFETKU Deset let šole zdravega življenja Program za boljšo spološno telesno pripravljenost so si sedaj nekako "prilastili" upokojenci, primeren pa je tudi za tiste, ki delajo v stresnih razmerah: vodilne ljudi v podjetjih. Krško, Nerezine - Deset let je tega, odkar so pri krškem sindidalnem svetu ustanovili odbor za aktivni oddih, ki so ga (oddih) poimenovali "šola zdravega življenja". Že od začetka so največji del skrbi v tej šoli namenili odpravljanju težav z dihali pri otrocih in odraslih. Izbor vseh gibalnih dejavnosti je bil podrejen prezračitvi pljuč in pravilnemu dihanju. Stane Iskra je vodil šolo zdravega življenja takrat in zvest ji je ostal do danes: "K zadevi smo pristopili s pomočjo zdravnikov. Najprej je šel z nami dr. Ladika, nato ga je nadomestila dr. Pleškova. Ona je v svojih analizah ugotovila, da gre za zdravstveno učinkovito metodo, ki krepi dihalne poti in ostale sisteme v organizmu. Tako smo kaj kmalu ugotovili, da je to tisto, kar potrebujemo v našem okolju. Da, v začetku so bile težave z udeležbo: vsak, ki sem mu predlagal sodelovanje, se je ustrašil naziva 'šola'. Dodali smo naziv 'športna rekreacija' in zopet so se ustrašili tisti, ki se s športom niso ukvarjali nikoli prej. Nato smo pristali na 'rekreativni vadbi za zdravje' in ljudje so dojeli, da je to namenjeno njim, ne pa samo športnikom. Ljudi smo morali prepričati, da je ta vadba namenjena vsakomur, ki si želi okrepiti zdravje s pomočjo naravnih dejavnikov (vode, sonca in zraka) ter zmernih telesnih aktivnosti, ki jih zmore res vsakdo." Ko se je akcija prijela, je bilo tudi udeležencev čedalje več. V čistem zraku Nerezin so se zjutraj razgibali, pripravili so organizem do tega, da zaužije več čistega zraka in okrepi vse skupine mišic. Za pravilne dihalne vaje je pomemben tudi elastičen prsni koš. Jutranjemu razgibavanju namreč še danes sledi pravilna, strokovno vodena enourna dihlna vadba. Vsak dan so namenili uro časa tudi hoji. Popoldne so, med prostovoljne aktivnosti udeležencev priznavalio ponovitev dihalnih vaj, tekmovanje v pikadu... Iskra: "Ko je bilo vreme primerno smo vsekakor vztrajali na plavanju, saj je zrak nad morsko gladino najbolj prepojen z aerosoli, čist, plavanje pa razgibava in krepi telo. Za našo dejavnost je zato vsekakor plavanje ena najbolj učinkovitih aktivnosti. Vseskozi smo tudi pazili na to, da so imeli udeleženci dovolj časa zase, za počitek, za umirjenje in sprostitev. Čisto natančnega podatka se ne spominjam, ampak mislim, da so meritve pokazale, da se je preko osemdesetim odstotkom udeležencev dvignila splošna pripravljenost in vitalna kapaciteta pljuč. Po desetih dnevih intenzivnega dela se namreč že pokažejo prvi učinki: ob boljši splošni telesni pripravljenosti se umiri srčni utrip, če telo zmerno obremenimo." Šole zdravega življenja ni bilo samo tisto leto, ko smo imeli v Sloveniji vojno. V začetku je odigral pomembno vlogo sindikat, podjetja so finančno pomagala posameznikom z dihalnimi težavami, dovoljevali so jim izredne plačane dopuste... Vsa ta leta nam Zavarovalnica Triglav s svojim sponzorstvom omogoča, da so cene udeležencem dostopne. V zadnjih letih je med udeleženci rekreativne vadbe za zdravje čedalje več upokojencev. Iskra: "Gre za številno populacijo, relativno mlado, ki te stvari finančno zmore, predvsem se pa pri njej poveča skrb za zdravje. Mladim zdravja ni veliko mar, razen tistim, ki so v resnici bolni, morda nimajo možnosti, da bi poskrbeli zase. V začetku sem bil predsednik aktiva za rekreativni oddih in vodja programa v šoli zdravega življenja. Sedaj je iz vsega skupaj nastal program "DREN", vanj so vključene različne aktivnosti, potrebne za krepitev zdravja. Namenjene so različnim generacijam. Mladih, otrok ne boš pridobil z dihalnimi vajami. Pri (za njih) atraktzivnem karateju pa si radi krepijo telo, oprasvijajo dihalne vaje _ na poseben način. Naši člani ne tekmujejo v karateju. Naš cilj je, da postane mladina zdrava, gibčna. Gre za otroke med 7. in 16. letom in letos maja bomo odšli v šolo zdravega življenja v Nerezine. Zanimivo je, da so to sprejeli starši in bodo tudi oni potovali z nami. Otroci bodo nadaljevali program, ki ga izvajamo v telovadnici, za odrasle pa bo šola zdravega življenja. Očitno je tudi ostala populacija začela bolj preventivno razmišljati o skrbi za zdravje." w informacije o . zdravega življenja, naj poiščejo njenega vodjo. Staneta iskro, na Gubčevit v Krškem, ali pa naj zavrtijo Ion 0608/31-283. O načrtih za prihodnost pravi Stane Iskra, da se v Nerezine sedaj prijavlja toliko ljudi, da jih je že preveč. Preveč za zmogljivosti v naselju in za kakovostno delo z udeleženci. Nemogoče je poimensko poznati vse člane skupine, ki šteje preko sto ljudi. Zato so si nadeli univerzalni nadimek "Drenovec", vendar za v prihodnje razmišljajo o ustanavljanju novih skupin, ki bi jih, na drugih lokacijah ob Jadranu vodili sodelavci. Problem se pojavi v sposobnostih, da vodja skupine pravilno pristopi k ljudem, ki so že zreli, imajo svoje ustaljene navade. Za njih je treba imeti poseben občutek, gojiti neprisiljen odnos. Zoran Šoln: "Zakaj je Triglav sponzor šole zdravega življenja? Obe dejavnosti imata skupni cilj: v zdravje je treba vlagati čim več, zato pa je najbolje, da pred nastankom poškodb izkoristimo vse možnosti za njihovo preprečitev. Drugi vzrok je, da je v Posavju življenje tako agresivno in nezdravo (po republiških merilih), da je treba za zdravje občana storiti čim več. V začetku smo na krški območni enoti mislili, da gre za lokalno akcijo Staneta Iskre, namenjeno izboljšanju kond ic i j ski h sposobnosti naših ljudi in smo jo podprli. V nekaj letih delovanja te šole smo smo, skupaj z gospodom Iskro, prišli do prelomnice. Nenadoma se je pokazalo, da je program njegove šole preventivno tako pomemben, da so nastali pritiski tudi iz drugih regij. Šolo zdravega življenja je bilo treba opredeliti drugače. Zato jo predstavljamo tudi v drugih glasilih, v "vzajemnosti", ki nas spremlja redno in drugje. Zaradi vsega tega smo v Triglavu d.d. sklenili, da to ni več stvar smo območne enote Krško, ampak smo se že lani vključili kot sponzor v ta projekt. Klima v Nerezinah je enkratno ustrezna za obnovo dihalnih funkcij, zato jo bomo ohranili, vsekakor pa bo slej ali prej premajhna. Zato bo treba strokovno poiskati še dodaten kraj. Pa še nekaj: prej smo govorili o upokojencih, a mislim, da je tak program še najbolj pisan na kožo managerjem, vodilnim ljudem v podjetjih, ki potrebni rekreativnega počitka ob vseh svojih obremenitvah, stresnih in predstresnih stanjih... Tak počitek mora biti strokovno voden in šola zdravega življenja to funkcijo opravlja zelo dobro. To lahko povem iz lastnih izkušenj. (Ika) Posnetek, na katerem sta Stane Iskra in Zoran Šoln, direktor Zavarovalnice Triglav, je nastal predlani, ob obisku predstavnikov pokrovitelja v Nerezinah. Ta obisk vsako leto izkoristijo za predstavitev zavarovalnice in skupni pohod na bližnji vrh Televrin.