DOLOČANJE CILJEV PRI REHABILITACIJI PACIENTOV Z OKVARAMI PERIFERNEGA ŽIVČEVJA GOAL SETTING IN REHABILITATION OF PATIENTS WITH PERIPHERAL NERVE LESIONS doc. dr. Primož Novak, dr. med., Ana Ščavničar, dr. med. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča Izvleček Izhodišča: Določanje ciljev predstavlja enega od temeljev rehabilitacije. Za uspešnost rehabilitacije je potrebno aktivno sodelovanje pacienta, ki mora biti čim bolj vključen tudi pri načrtovanju ciljev. Metode: V raziskavo smo vključili 10 pacientov z akutnimi okvarami perifernega živčevja, ki so bili na našem oddelku vključeni v program celostne bolnišnične rehabilitacije. Izpolnili so vprašalnik, v katerem so svoje rehabilitacijske cilje opredelili po metodi SMART. Njihove odgovore smo primerjali s cilji rehabilitacijskega tima, postavljenimi ob začetku rehabilitacije in z objektivno oceno izida primarne rehabilitacije. Rezultati: Vsi pacienti so postavili cilje in jih tudi natančneje opredelili. V približno dveh tretjinah so vsaj poskusili opredeliti način merjenja uspešnosti. Svoje cilje so v veliki večini opredelili kot dosegljive, ena pacientka je dvomila v uspešnost rehabilitacije. Sedem pacientov je ocenilo pomembnost zastavljenih ciljev, v veliki večini so jih ocenili kot zelo pomembne. V 90 % so opredelili tudi časovni okvir za dosego posameznega cilja. Pri sedmih pacientih se njihovi cilji večinoma ujemajo s cilji rehabilitacijskega tima, v dveh primerih je ujemanje delno, v enem primeru pa so se cilji pacienta močno razlikovali od ciljev tima. Polovica pacientov je dosegla zastavljene cilje, štirje pacienti so jih dosegli delno, en pacient ni dosegel nobenega od zastavljenih ciljev. Abstract Background: Goal setting is one of the fundaments of rehabilitation. For a successful outcome, patient's active participation is needed, including as much as possible in the goal setting phase. Methods: Ten patients with acute peripheral nerve lesions were included in comprehensive inpatient rehabilitation at our department. They set their rehabilitation goals using the SMART method. Their goals were compared with the goals set by the rehabilitation team, as well as with the outcome of primary rehabilitation. Results: All patients set their goals and defined them in detail. In approximately two thirds of the cases they at least tried to define a method for assessment of success. In the vast majority, they defined their goals as achievable. Seven patients assessed the importance of their goals; they rated the majority of their goals as very important. In 90% of cases, they defined the expected time for individual goal achievement. For seven patients, their goals matched the rehabilitation team's goals; in two patients the matching was partial, and in one case the patient's goals differed significantly from the team's goals. Half of the patients achieved their goals, four patients achieved part of them and one patient achieved none of the goals he had set. Conclusion: The great majority of the patients in our study set realistic goals, which mostly matched the rehabilitation team's goals. Some patients achieved all, others (with the exception of one patient) at least part of their goals. In the future, we will pay Prispelo: 29. 12. 2017 Sprejeto: 22. 1. 2018 Avtor za dopisovanje/Corresponding author (PN): primoz.novak@ir-rs.si Zaključek: Pacienti v naši raziskavi so v veliki večini postavili realne cilje, ki so se večinoma ujemali s cilji rehabilitacijskega tima. Nekateri pacienti so dosegli vse, drugi (z izjemo enega) vsaj del ciljev. Na našem oddelku bomo v prihodnje več pozornosti posvetili vključevanju pacientov v proces postavljanja rehabilitacijskih ciljev. Ključne besede: okvare perifernega živčevja; postavljanje ciljev; izid rehabilitacije more attention at our department to the patients 'participation in the rehabilitation goal setting process. Key words: peripheral nerve lesions; goal setting; rehabilitation outcome UVOD Na oddelku za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, z okvarami perifernega živčevja in vnetnimi revmatskimi boleznimi je približno polovica od 30 postelj namenjena pacientom z okvarami perifernega živčevja. Prevladujejo pacienti s sindromom Guillain-Barre, pacienti z nevromiopatijo kritično bolnega, po prebolelem klopnem meningoencefalitisu, s poškodbami brahialnega in lumbosakralnega pleteža in z onkološkimi boleznimi (1). Pacienti so na naš oddelek praviloma premeščeni neposredno z oddelkov za akutno obravnavo v slovenskih bolnišnicah. Sprejmemo jih takoj, ko je akutno zdravljenje zaključeno in ko njihovo zdravstveno stanje to dopušča. Glede na prej navedeno pestrost vzrokov za nastanek okvar perifernega živčevja in raznolikost okvar telesnih funkcij in zgradb s posledičnimi omejitvami dejavnosti in sodelovanja pacientov mora biti rehabilitacija prilagojena potrebam in možnostim posameznika. Pri tem moramo v čim večji meri upoštevati tudi njihove želje oziroma pričakovanja. Določanje ciljev predstavlja enega od temeljev rehabilitacije (2). Za uspešnost rehabilitacije je potrebno aktivno sodelovanje pacienta, ki mora biti čim bolj vključen tudi pri načrtovanju ciljev (3, 4). Na našem oddelku v okviru običajnega postopka ob sprejemu, po pogovoru in kliničnem pregledu pacientu predstavimo program in skupaj določimo cilje rehabilitacije. Slednji so običajno okvirni in jih kasneje v času hospitalizacije lahko prilagajamo oziroma spreminjamo. Pacienti se ob sprejemu znajdejo v neznani situaciji in novem okolju, zato v prvem pogovoru pogosto težko izrazijo svoja pričakovanja oziroma cilje in ocenijo dosegljivost le-teh. Tudi člani tima na začetku rehabilitacije ne moremo v celoti predvideti hitrosti in napredovanja okrevanja pacienta ter njegovih odzivov. Na podlagi znanja iz izkušenj lahko postavimo le splošne cilje. Le-ti se lahko ali pa tudi ne ujemajo s pričakovanji pacienta. Namen naše raziskave je bil primerjati cilje posameznih pacientov s cilji, ki smo jih postavili člani našega rehabilitacijskega tima in z izidom rehabilitacije. bili na naš oddelek sprej eti v septembru in oktobru 2017. Raziskavo smo izvedli v prvem mesecu rehabilitacije, vendar ne prej kot en teden po sprejemu. Po predhodni pojasnitvi so izpolnili vprašalnik, v katerem so navedli svoje glavne rehabilitacijske cilje (pet) in jih po pomembnosti ocenili z ocenami od ena (malo pomemben) do pet (zelo pomemben). V nadaljevanju so cilje natančneje opisali, opredelili način merjenja, namen in časovni okvir za njihovo izpolnitev. Pri pripravi vprašalnika smo si pomagali z metodo SMART, razvito za potrebe obvladovanja procesov vodenja na različnih ravneh v podjetjih (5). Obstaja več različic, na splošno pa velja, da naj bo postavljeni cilj specifičen (specific - S), to je usmerjen v točno določeno področje delovanja, izmerljiv (measurable - M), dosegljiv (achievable, attainable - A), pomemben (relevant - R) in časovno opredeljen (timed - T) (6, 7). Metoda je uporabna tudi pri postavljanju ciljev pri zdravljenju (8) in v rehabilitaciji (7). Odgovore pacientov smo primerjali s cilji, ki jih ob začetku rehabilitacije postavi rehabilitacijski tim in z objektivno oceno izida primarne rehabilitacije. Izid rehabilitacije smo objektivno ocenili s pomočjo standardnih ocenjevalnih orodij. Za okvare telesnih funkcij smo uporabili ročni mišični test šestih mišičnih skupin (odmik rame, upogib komolca in izteg zapestja, upogib kolka, izteg kolena in upogib stopala navzgor), ki ga priporoča angleško združenje za raziskave v medicini (Medical Research Council - MRC) in standardiziran postopek z ročnim dinamometrom JAMAR®. Omejitve dejavnosti in sodelovanja smo ocenili z Lestvico funkcijske neodvisnosti (FIM), s Southamptonskim testom za ocenjevanje roke (SHAP), s testom hoje na 10 m in s 6-minutnim testom hoje (9). Preiskovanci so podali pisno privoljenje za uporabo z vprašalnikom pridoblj enih podatkov v raziskovalne namene. Raziskavo j e odobrila Komisija za medicinsko etiko URI - Soča. METODE IN PREISKOVANCI V raziskavo smo vključili 10 pacientov z akutnimi okvarami perifernega živčevja (3 ženske in 7 moških), starih od 22 do 73 let, ki so REZULTATI Podatke o preiskovancih in merah izida rehabilitacije so prikazani v Tabeli 1. Razvrščeni so naraščajoče po dosežku na FIM. Tabela 1:. Preiskovanci in izid rehabilitacije. Table 1. Participants and rehabilitation outcome measures. Št. Spol Diagnoza Dodatna diagnoza Starost Čas od nastopa okvare do intervjuja [dni] MRC Test hoje na 10m [km/h] Hoja 6 min [m] Pripomoček SHAP L SHAP D RD L RD D FIMm FIMs No Sex Diagnosis Additional diagnosis Age Time from lesion onset to interview [days] MRC 10m walking test [km/h] 6-minute walking test [m] Walking aid SHAP L SHAPR HDL HD R FIMm FIMt 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 M G610 45 49 34 0,8 95 hod. in asistenca 65 72 2 2 39 74 77 77 M G728 C341 67 57 42 0,2 15 hodulja np np 12 18 42 Z G610 69 72 37 1,2 100 hod. in asistenca np np 1 1 42 M G834 E1342 72 36 47 0,0 10 hod. in asistenca 65 81 34 36 55 90 Z G618 N189 73 160 47 1,4 145 bergle np np 14 14 72 99 Ž G610 1671 57 106 49 0,8 110 hod. in asistenca np np 2 6 83 117 M G610 62 98 48 4,5 360 bergle 95 97 np np 83 118 M S143 H913 22 148 52 7,2 720 np np 22 36 89 122 M G610 53 37 55 3,3 315 95 89 14 18 88 123 M G568 M160 71 229 56 7,2 720 96 72 40 23 88 123 Legenda: M - moški, Ž - ženska, MRC - ročni mišični test, hod. hodulj a, SHAP - Southamptonski test za ocenjevanje roke, RD - ročni dinamometer, FIM - Lestvica funkcijske neodvisnosti, L - levo, D - desno, np - ni podatka Opomba: Pacienti pod zaporedno številko 1, 3 in 4 še niso zaključili z rehabilitacijo, navedene so ocene zadnjih testiranj, opravljenih v času pisanja prispevka. Legend: M - male, Z - female, MRC: Medical Research Council manual muscle test, hod. - walker, SHAP - Southampton Hand Assessment Procedure, HD - hand dynamometer, FIM - Functional Independence Measure, L - left, R - right, np - no data. Note: patients listed under No. 1, 3 in 4 haven't completed their rehabilitation yet, the results of last assessment, performed at the time of paper writing process, are listed. Cilje pacientov in rehabilitacijskega tima prikazuje Tabela 2. Devet pacientov je postavilo 5 rehabilitacijskih ciljev, ena pacientka pa 4. Vsi so svoje cilje natančneje opredelili. V približno dveh tretjinah so vsaj poskusili opredeliti način merjenja uspešnosti. Svoje cilje so v veliki večini opredelili kot dosegljive, ena pacientka je dvomila v uspešnost rehabilitacije. Sedem pacientov je ocenilo pomembnost zastavljenih ciljev, v veliki večini so jih ocenili kot zelo pomembne (ocena 5), v nekaj primerih kot pomembne (ocena 4), le en cilj pa kot srednje pomemben (ocena 3). Trije preiskovanci niso ocenili pomembnosti svojih ciljev. V veliki večini (v približno 90 %) so opredelili tudi časovni okvir za dosego posameznega cilja. Pri sedmih pacientih se njihovi cilji večinoma ujemajo s cilji rehabilitacijskega tima, v dveh primerih je ujemanje delno (št. 9 in 10), v enem primeru (št. 2) pa so se cilji pacienta močno razlikovali od ciljev tima. Štirje pacienti (št. 5, 6, 7, 8) so svoje zastavljene cilje ob zaključku rehabilitacije dosegli, eden, pri katerem rehabilitacija še ni zaključena, jih bo v kratkem (št. 1). Dva pacienta (št. 9 in 10) sta dosegla del svojih zastavljenih ciljev, pri dveh ob zaključku rehabilitacije pričakujemo podobno (št. 3 in 4). Le en pacient (št. 2) ni dosegel nobenega od svojih zastavljenih ciljev. RAZPRAVA Določanje ciljev je bistveni sestavni del rehabilitacije, za katerega mora biti usposobljen vsak član tima. Gre za proces, v katerem člani rehabilitacijskega tima skupaj s pacientom (in/ali njegovimi bližnjimi) usklajujejo cilje (10). Tudi v okviru našega tima v prvih dneh po sprejemu postavimo okvirne rehabilitacijske cilje. Postopek postavljanja ciljev poteka neformalno, v pogovoru s pacientom in med člani rehabilitacijskega tima. Pričakovanja pacienta poskušamo pri tem upoštevati v čim večji meri, vendar v okviru realnih možnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kakšni meri se cilji pacientov ujemajo s cilji našega rehabilitacijskega tima in v kakšni meri so jih med rehabilitacijo dosegli. Z namenom, da pridobimo čim bolj uporabne podatke, smo paciente prosili, naj svoje cilje opišejo s pomočjo metode SMART. Naši preiskovanci so znali izbrati zanje najpomembnejše cilje in jih bili sposobni tudi podrobneje opisati. Slednje je pričakovano, saj gre za paciente brez (pomembnejših) kognitivnih upadov ali psihiatričnih bolezni, pri katerih bi zastavljena naloga lahko pomenila težavo (10). Več težav so imeli pri opredelitvi načina merjenja posameznega cilja. Čeprav velja splošno prepričanje, da je postavljanje ciljev enostavno, pa imajo pri pretvorbi pacientovih potreb in prioritet v jasne in merljive rehabilitacijske cilje lahko težave tudi zdravstveni delavci (11). Zato ni presenetljivo, da so pri tem imeli težave naši pacienti, ki so se s tem srečali prvič. Poleg tega jim pri izpolnjevanju vprašalnika nismo ponudili pomoči v smislu možnosti izbire, npr. s seznama standardnih rehabilitacij -skih merilnih orodij, ampak smo jih prepustili njihovemu znanju, izkušnjam in domišljiji. Preiskovanci, ki so ocenili pomembnost ciljev, so praktično vsem podelili najvišjo možno oceno. To lahko razumemo kot potrditev, da so izbrali zanje najpomembnejše cilje. Svoje cilje so v veliki večini opredelili kot dosegljive, kar se je v večini primerov izkazalo za realno. Polovica jih je (oziroma jih bo) ob odpustu cilje tudi dosegla, štirje so dosegli del ciljev. Pri slednjih je »neuspeh« predvsem posledica postavljenega prekratkega roka za dosego cilja. Le en pacient ni dosegel nobenega od svojih zastavljenih ciljev, ki se tudi niso ujemali s cilji rehabilitacijskega tima. Kljub temu smo ga v njegovih prizadevanjih za njihovo dosego ves čas spodbujali. Postavljanje ciljev namreč povečuje motivacijo pacienta in s tem izboljša sodelovanje pacienta v procesu rehabilitacije (10). V navedenem primeru smo, v skladu z enim od pacientovih ciljev, tudi z uporabo manj pogoste terapevtske metode (terapij a s psi) motivirali pacienta za intenzivnej še sodelovanje v procesu rehabilitacije. S tem smo dosegli napredek tudi na drugih področjih dejavnosti in sodelovanja. Pacient sicer svojih zastavljenih ciljev ni dosegel, je pa presegel cilje, ki jih je postavil rehabilitacijski tim. Pri preostalih pacientih so se njihovi cilji večinoma, oziroma v dveh primerih deloma, ujemali s cilji rehabilitacijskega tima. Pri slednjih so razlike posledica dolgoročne naravnanosti in predvsem specifičnosti posameznih ciljev pacientov, do katerih se člani rehabilitacijskega tima v času rehabilitacije nismo mogli opredeliti (delo z orodjem, čebelarjenje pri okvari živcev dominantnega zgornjega uda, letenje z jadralnim padalom pri difuzni okvari perifernega živčevja). V naši raziskavi so v nekaj primerih razmišljanja pacientov presegala okvire, ki smo jih postavili člani rehabilitacijskega tima. V timu smo se pri postavljanju ciljev bolj usmerili na raven telesnih funkcij, medtem ko so nekateri pacienti razmišljali tudi o ciljih na ravni dejavnosti in sodelovanja. Slednje je verjetno vsaj delno posledica dejstva, da smo cilje tima postavili v prvih dneh po sprejemu, ko so v ospredju naše pozornosti okvare telesnih funkcij in zgradb pacientov. Poleg tega smo v tem obdobju paciente šele spoznavali, zato smo bili v svojih pričakovanjih bolj zadržani. ZAKLJUČEK Določanje ciljev je pomemben sestavni del rehabilitacije. Pacienti v naši raziskavi so v veliki večini postavili realne cilje, ki so se večinoma ujemali s cilji rehabilitacijskega tima. Nekateri pacienti so dosegli vse, drugi (z izjemo enega) vsaj del ciljev. Na našem oddelku bomo v prihodnje več pozornosti posvetili vključevanju pacientov v proces postavljanja rehabilitacijskih ciljev. ZAHVALA Prof. dr. Gaju Vidmarju, univ. dipl. psih., se zahvaljujeva za pomoč pri urejanju in prikazu podatkov v tabelah. Tabela 2. Cilji pacientov in rehabilitacijskega tirna. Table 2. Patients' and rehabilitation team goals. St. Cilji S = natančnejša opredelitev cilja M = izmerljivost A = doseglijvost R = pomembnost T = časovni okvir Cilji tirna No. Goals S = specific M = measurable A = attainable R = relevant T = ti med Team goals 1 1 Sedenje na IV Da zdržim 5-6h na IV Časovno Da 5 Ze dosegel Izboljšanje mišične moči in vzdržljivosti, čim 2 Hranjenje Da za mizo sam pojem vsaj 3 dnevne obroke Praktični preizkus Da 5 1.5 mes večja osam osvojitev v DA. samostojna 3 Os. higiena SA pri opravljanju toalete, umivanju zob. britju, česanju Časovno Da 5 1 mes vožnja vozička, kasneje hoja. terapija 4 Hoja Da vstanem s sedeža in hodim- vsaj do wc-ja. lahko tudi z berglami Časovno Da 5 2 mes bolečine, vrnitev domov, dolgoročno vrnitev 5 Računalnik Da odprem laptop, uporabljam miško, kasneje še tipkovnico Praktični preizkus Da 5 Že dosegel miško na delo? 2 1 Hoja Brez pripomočkov 2-3h. tudi v hribe Prehojena razdalja Da 5 3 mes Izboljšanje moči in splošne kondicije. 2 Moč Da bi lahko dvigal noge po stopnicah / Da 5 2 mes samostojno sedenje in vožnja vozička, čim 3 Dom Da se vrnem v svoj dom, živim s svojci / Da 5 2-3 mes večja osamosvojitev v DA. oprema z MP, vrnitev domov 4 Skrb za pse Da bi psa nahranil, peljal na sprehod in šel z njim v društvo / Da 5 2-3 mes 5 Kuhanje Da bi skuhal 2 - 3x/teden. večje obroke, za svojce in za pse Praktični preizkus Da 5 2-3 mes 3 1 Hranjenje Vsakodnevno sama pojem vse obroke, pijem in vzamem zdravila Praktični preizkus Da 5 Nekaj dni Izboljšanje moči in vzdržjivosti, hoja s 2 Toaleta Se sama umijem, počešem, umijem zobe, s kremo namažem obraz Praktični preizkus Da 5 4-5 tednov pripomočkom, čim večja osamosvojitev v DA, oprema z M P, obravnava nevrogenega mehurja, vrnitev domov 3 Transfer Se brez pomoči presedem s postelje na voziček, na WC Praktični preizkus Da 5 Nekaj tednov 4 Oblačenje Da si oblečem vsa oblačila, si obujem nogavice in čevlje Praktični preizkus Da 5 1,5 mes 5 Hoja / / Da 5 Pred odpustom 4 1 Hoja Hoja do stranišča, na sprehod Praktični preizkus Da 5 1 mes Izboljšanje moči in vzdržljivosti, hoja s 2 Funkcija rok Da z rokam i jem. pišem. tipam / Da 5 1 - 2 tedna pripomočkom, osamosvojitev v DA, oprema z 3 Uriniranje Odvajanje urina brez pomoči katetra / Da 5 2-3 tedne MP. obravnava nevrogenega mehurja, vrnitev domov 4 Odvajanje blata Redno, 1x/dan odvajanje blata na WC-ju, brez pomoči odvajal / Da 5 2 tedna 5 Samostojnost pri toaleti Vsakodnevno samostojnost na WG-ju / Morda 5 2-3 tedne 5 1 Hoja Hoja, vsaj s pripomočkom / Morda 5 / Čim večja samostojnost v DA. hoja s 2 Toaleta Da bi šla sama na WC / Morda 5 / pripomočkom, izboljšanje moči in 3 Oblačenje Da bi lahko oblekla hlače / Morda 4 / vzdržljivosti, obravnava nevrogenega 4 Nega stome Da si lahko sama izpraznim stomo / Da 3 Čim prej mehurja, zmanjšanje bolečin, oprema z MP. 5 vrnitev domov 6 1 Gibanje Da se gibam samostojno, brez pomoči drugih in pripomočkov / Da / 3 tedni Izboljšanje mišične moči in vzdržljivosti. 2 Moč rok Da se lahko oblečem Praktični preizkus Da / 3 tedni ravnotežja in hoje. osamosvojitev v DA. oprema z MP, psihološka ocena in podpora. 3 Moč nog Da se samostojno postavim na noge Test hoje s hoduljo Da / / 4 Mišice Dobim nazaj mišice na rokah, nogah, hrbtu Merjenje bolečine Da / / vrnitev domov 5 Hoja Da grem sama do WC-ja doma, kasneje vsaj 700m / Da / 3 mes 7 1 Zdravje Normalno življenje / Da 5 1 leto Osamosvojitev v DA, izboljšanje moči in 2 Delo Redno delo - vodenje podjetja / Da 4 3 mes vzdržljivosti, hoja s pripomočkom, vrnitev 3 Vožnja avta Samostojno in brez omejitev voziti avto Praktični preizkus Da 5 6 mes dom ov 4 Prostočasne aktivnosti Rekreacija (sprehodi, tek. smučanje, plavanje) / Delno 4 2 leti 5 Povrnitev kondicije Opravljanje lažjih del okoli hiše (košnja trave, obrezovanje drevja) / Delno 4 1 leto 8 1 Dobra pripr. na op. roke Razgibanje, psihična in fizična vzdržljivost za uspešno operacijo S preiskavami Da / / Izboljšanje pasivne gibljivosti levega 2 Gibljivost roke Tolikšna gibljivost roke kot je potrebna za delo Meritve gibljivosti Da / 1 leto zgornjega uda za lažje izvajaje DA, konzilij za 3 Moč Da lahko opravljam dela z roko (dvigovanje) Meritve moči_ Da / Nekaj let brahialni pletež, napotitev v CPR 4 Fina motorika palca Prijem predmetov s palcem (npr. jedilnega pribora) Test prijem a Da / 2 leti 5 Telesna kondicija Dobra kondiciia, ki mi bo pomoč pri vseh aktivnostih - tudi z roko Test zmogljivosti Da / 6-12 mes 9 1 Samostojnost pri toaleti Velika in mala potreba, britje, higiena zob, ušes, kopanje St usp. poskusov Da / 6 mes Izboljšanje mišične moči in vzdržljivosti. 2 Vožnja Vsakodnevna vožnja osebnih vozil: kolo, avto, motor Št usp. poskusov Da / 1 - 6 mes samostojna in boljša hoja, osamosvojitev v 3 Odbojka 4x/teden rekreativno igranje odbojke Št usp. poskusov Da / 6 mes DA, ocena možnosti za vračanje na delo, oprema z MP 4 Jadralno padalo 1x/teden letenje z jadralnim padalom Št usp. poskusov Da / 6 mes 5 Služba Vsakodnevno, poln delavnik Št usp. poskusov Da / 6 mes 10 1 Gibljivost in spretnost desnic« Oblačenje in slačenje, rokovanje, vezanje vezalk / Da 5 Cim prej Izboljšanje moči in gibljivosti desnega 2 Toaleta Dnevno britje, umivanje zob in nega telesa Uspešnost izvedbe Da 5 Čim prej zgornjega uda, lažje opravljanje DA, 3 Delovna in gibalna spos. Uporaba orodij (kladivo, klešče, škarje, žaga) vsakodnevno, cel dan / Da 5 1 leto izboljšanje funkcije desnice 4 Moč Dvig in prenos manjših bremen (15-20kg) na krajši razdalji Praktični preizkus Da 4 1,5 leta 5 Specialne sposobnosti Pisanje (rokopis, strojepisje), plavanje, namizni tenis, delo s čebelami Praktični preizkus Da 5 1 - 2 leti |-d 2 o < X •S Legenda: IV - invalidski voziček, DA - dnevne aktivnosti, SA- samostojen, MP - medicinski pripomočki, CPR - Center za poklicno rehabilitacijo Legend: IV - wheelchair, DA - activities of daily living, SA - independent, MP - medical technical aids, CPR - Vocational Rehabilitation Centre Literatura 1. Novak P. Priporočila za rehabilitacijo bolnikov s pridobljenimi okvarami perifernega živčevja (na terciarni ravni). V: Burger H, Goljar N, ur: Klinične smernice v fizikalni in rehabilitacijski medicini. 25. dnevi rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj, Ljubljana, 14. in 15. marec 2014. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije -Soča; 2014: 97-104. 2. Leach E, Cornwell P, Fleming J, Haines T. Patient centered goal-setting in a subacute rehabilitation setting. Disabil Rehabil. 2010; 32(2): 159-72. 3. Holliday RC, Balllinger C, Playford ED. Goal setting in neurological rehabilitation: patients' perspective. Disabil Rehabil. 2007; 29(5): 389-94. 4. Turner-Stokes L, Williams H, Abraham R, Duckett S. Clinical standards for inpatient specialist rehabilitation services in the UK. Clin Rehabil. 2000; 14(5): 468-80. 5. Doran GT. There's a S.M.A.R.T. way to write managers goals and objectives. Manage Rev. 1981; 70(11): 35-6. 6. Schut HA, Stam HJ. Goals in rehabilitation teamwork. Disabil Rehabil. 1994; 16(4): 223-6. 7. Bovend'Eerdt TJ, Botell RE, Wade DT. Writing SMART rehabilitation goals and achieving goal attainment scaling: a practical guide. Clin Rehabil. 2009; 23(4): 352-61. 8. Tichelaar J, Ujl den SH, Antonini NF, van Agtmael MA, de Vries TP, Richir MC. A 'SMART' way to determine treatment goals in pharmacotherapy education. Br J Clin Pharmacol. 2016; 82(1): 280-4. 9. Novak P, Kidrič Sivec U: Ocenjevanje bolnikov s polinevro-patijami. V: Burger H, Goljar N, ur: Pomen ocenjevanja funkcioniranja - od akutne faze do popolne reintegracije: (študijsko gradivo). 27. dnevi rehabilitacijske medicine: zbornik predavanj, Ljubljana, 24.-25. marec, 2016. Ljubljana: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije -Soča; 2016: 83-8. 10. Wade DT. Goal setting in rehabilitation: an overview of what, why and how. Clin Rehabil. 2009; 23(4): 291-5. 11. Bowman J, Mogensen L, Marsland E, Lannin N. The development, content validity and inter-rater reliability of the SMART-Goal Evaluation Method: a standardised method for evaluating clinical goals. Aust Occup Ther J. 2015; 62(6): 420-7.