Knjiga Slovenska XIX. veku. Slovensko slovstvoje popisal M. Majar 1. 1846, a priobčile so Drobtince 1. 1849 str. 204— 216 (cf. Slovenija in Novice); 1.1856 *. Rajska ptičica (Iz ruskega str. 212). — Slovenski Prijatel 1. 1856: Učiteljski shod v št. Mihoru (str. 129 — 132). — V Janežičevi Slovenski Koledi 1. 1859: Jagodice. Igra v enem djanju po Kr. Šmidu svobodno poslovenil M. Majar (cf. Rožice 1859 str. 49—78). — Vodnikov Spomenik 1. 1859: Vodniku veselomu slovenskomu pesniku i učenomu novinarju v blag spomen. Nesrečna. Narodna pesma iz Ziljske doline v Koruškoj, tiskana gradjansko - cirilskimi pismeni (str. 179.180). — Sodeloval je nekoliko vDeutschSlow. Wortb. 1860 (vid. Vorr. VIII). — Slovenski Glasnik na pr. 1. 1863: Sv. Ciril priprošnik, pesem v cirilici, česk. Fr. Sušil, svobodno poslovenil M. Majar (str. 61). — V Novice je dopisoval na pr. 1. 1852: Ne mešaj navlaš ptujih besed med lepo slovenščino (Radislav str. 207). L. 1856: Učiteljska skupščina v Žabnicah na Koroškem (str. 7). Kristijani v Turčii (264 — 285). Popis nazočosti cesarja in cesarice med zilskimi Slovenci itd. — L. 1857: Naše slovstvo (171-184). Cirilica; Mi bi radi kdaj brali v Novicah nektere redke s cirilskimi pisineni tiskane (str. 270), kar mu je vredništvo dovolilo, in vsled tega so v nekterih listih (cf. Glasnik) s cirilico tiskane kratkočasnice za poskušnjo itd. — L. 1858: Ali labodska, lavantska ali lavantinska? Prošnja: Blagorodni gospodi naši, kterih beseda pri duhovnoj in svetovnoj oblasti velja: priporaagajte nam, da se nam, posebno nam slovenskim duliov- nikom v slovenskih deželah od višje oblasti tak le ukaz da: nSlovenska vlastna imena osob in imena doinača v slovenskih farah se imaju vsigdar pisati v sadaj navadnom organiiikom pravopisu, in da se ne naključi kaka pomota, se ima pristaviti v kerstnu, smertnu in svatbenu knjigu v oklepu tudi vsikdar ime po starom pravopisu pisano, ako se potreba kaže (str. 86)". Ozir po svetu: Bosna in Hercegovina (str. 98—117). Slovenska gospoda: da Slovenci slovenske gospode skoro nič nimamo, i kako bi se moglo odvernuti škodljivo ptujčevanje naših ljudi (str. 194 197). Imena novih denarjev (204). Za spomenik Vodnikov naj se razpišejo darila za tiste dijake na naših gimnazijah, kteri se slavenskih narečij najmarljivejše uče (317). Radost o pervem slovenskem pastirskem listu knezoškofa Valentina (407 cf. Slov. Prij. Einšpieler). — L. 1859: Glasi o cesarskem ukazu. ki določuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva, kjer govori o početnib, srednjib in bogoslovnih šolah (IX X). V sostavku: Slovenščina na Slovenskem — kaže, čto nam je storiti, da povzdignemo slovenščinu na čast družbenoga jezika (403). — L. 1860: Slava spevana svetima apostoloma slavenskima Cirilu i Metodu 1. 1860 v veseli spomen nju apostolovanja 1. 1860 (Dve svetli zvezdi bliščete — na nebu nam Slavenom itd.), pesera tiskana v cirilici in latinici (str. 1). — L. 1861: Stanje Slovencov z ozirom na ustavno listino. Naše potrebe so tri: 1. Naša narodnost ima javno v deržavi obveljati. 2. Slovenske pokrajine bi se iniele sjediniti v jednu deželu i se dovoljiti vsem Slovencotn samo jedini sbor. 3. Bratska sloga s Horvati i uzajemnost s Slovani, osobito z avstrijanskimi (str. 88 - 95). 6. Sveta brata Ciril i Method slavjanska apostola i osnovatelja slovstva slavjanskoga. Tisučletni spomen na lčto 863. Spisal Matija Majar Ziljski. V Pragu 1864. 8. XI. 176 str. Knjiga je tiskana na jednoj strane latinskimi, na drugoj cirilskimi pismeni. Življenjopis, v kterom se razlaga, kako je slavjansko slovstvo cirilskimi i glagolitičkimi pismeni pro- cvčtalo i kako se je slavjanska božja služba po obredu zapadne i po obredu izbodne cerkve ali širila ali propadala v različnih slavjanskih plemenib i v različnih pokrajinah slavjanskih. Pripoveda se, koliko su se trudili ti sveti niuži sv. Ciril i sv. Metod, njuni pomagavci i nasledniki za slovstvo i za službu božju v slavjanskom jeziku (cf. Novic. 1864 str. 416). 7. Uzajemni Pravopis slavjanski, to je: Uzajemna slovnica ali m 1 u v n i c a s 1 a v j a n s k a. Spisal i na svetlo izdal Matija Majar Ziljski. V zlatnom Pragu 1865. 8. XIV. str. 237. — Svezek I. 1863. II. 1864. III. 1865. ,,Ta slovnica ali mluvnica obseže v sebč zajedno šest slovnic scčla jednako uredjenib, to je, slovnicu cerkveno-slavjansku, rusku , borvatskoserbsku, česku, poljsku. i uzajemno - slavjansku, piše v predgovoru; dalje se ozira po priložnosti i na ostala književna narečja slavjanska. namreč na gorotanskoslovensko i bolgarsko, na ugerskoslovensko i lužičkoserbsko, osobito onda, kada se v jednom ali drugom od njih najde nečto presno slavjanskoga, čto se je zgubilo v ostalih naših književnih jezikih. To je perva uzajemna slavjanska slovnica . . . Imel sem tu knjigu uže čelu spisanu cirilskimi pismeni, pa uvaživši vsestrano sadajne slovstvene okolnosti Slavjanov v obče i naj bližje potrebe Slovencov, Horvatov, Čehov, Moravanov, Slovakov, Lužičkih Serbov i Poljakov, večji del latinoj se služečih, sem ju dal natisniti za sada pismeni latinskimi itd." Obseg: I. 0 slavjanskom jeziku v obče. II. 0 pisme slavjanskom. III. 0 pravopise uzajemnom. IV. 0 tvaroslovji. V. 0 skladnji slov. VI. 0 besednji. Tisk c. kr. dvorne tiskarnice sinov Bogomila Haase. 8. Slovnica Ruska za Slovence. Spisal Matija Majar. Tisk. na Dunaju 1867. 8. 172. Založil G. Blaž, trgovec v Reki (Fiiiine). Beseda o knjigi. Pismo spisovatelju (str. 1 — 12).. Razlaga nekoliko slovničnih besed nahodečih se v ti slovnici. 0 pravopisi, sklanji, spregi in skladnji (11—49). Poslovice (50—53). Iz Nestorovega letopisa .. Sveti Ciril in Metod . . Čajni germ . . Zima zarajskega kmeta (54—161). Trgovska pisma. Prestava naj navadnejših besed, ki se rabijo v trgovini. Na Ruskem se rabijo sledeči denarji, mere in vage (162—172). 9. Slavjan. Časnik slovstven i uzajemen za Slavjane književne i prosvetljene. Vreduje in na svštlo dava Matija Majar v Oelovce. God. I. 1873. 8. 160 str. II. 1874. III. 1875 str. 180. V Novicah 1. 1864 že kaže se v dopisu iz Koruške o čitavnici in novi tiskarnici neko nasprotje mej stranko v Gorjah in mej domorodci v Celovcu (str. 163-171 cf. 203) itd. L. 1865 iraajo Novice njegov govor, namenjen čitavnici v Celovcu, a zabranjen in le tiskan po želji pisateljevi v vzajemnoslovanskem jeziku (str. 135 — 6) z naslovom: BVisoki raji" t. j. najstarejši napevi slavjanski. Narodnih pesmi Ziljskih, ki so čista pšenica, zlato blago, pravi, imam še sto. — Neki rokopis: ,,Narodne pjesme" iz različnih krajev, 23 listov, nabrala Drobnič - Majar, hrani Slov. Matica (Letopis 1887 str. 346). — Radosten pozdravlja M. Majar Ziljski v Slovencu 1. 1879 „Južno - slovjenske narodne popievke", sakupio Fr. Kuhač, v Zagrebu, češ — ,,ta knjiga predstavlja nam dejansko toliko zaželjeno uzajemnost in slogo slavjansko: v tej knjigi se najdejo sbrane narodne pesine horvatske, srbske, slovenske in bolgarske itd. (VII, 138)". Enako iskren sostavek njegov ima Slov. Narod: 0 cerkvenom jeziku slavjanskom (1879. 263). Izdavši vzajemno - slovanske knjige no Cirilu i Metodu, uzajenmo mluvnico slavjansko, slovnico rusko" poskusil je slednjič še po slovstvenem časniku BSlavjanu" pridobiti si sotrudnikov, a — zastonj! Čim bolj se je trudil, tem manj bilo nm je naslednikov v pisavi. — »Gto 6u kazati o ovom mužu? Da je vlastenecV Da ljubi rod svoj iskrenoV Da je pripraven vse žrtvovati za blagor domovine, vse, sreču i blago V Da je bistri pisatelj slovenski, jugoslavenski ? — Vse ovo preslabo izrazuje značaj M. Majara. Znam ja jedno sanio slovo, po kojem češ njegovu sliku brzo i podobro spoznati, i to slovo je — uzajeranost. Baš ovo slovo čini, da se šire, da uzdrhču prsa slavjanska, sveto ovo slovo postadoše u sadašnje doba geslom našim, uzorom bolje bodučnosti, sreče i slave slavjanskega naroda" itd. Tako je pisal o njem R. Razlag 1. 1852 v Zori jugosl. I. str. 137, a izvršila se je o tem le prva polovica t. j. da je za Buzajemnost slavjansku" žrtvoval Majar vse svoje blago, in — Bžal, da pri svojem plemenitem, nesebičnem delovanji ni mislil na se in na svoje stare dni. Starcu so jele oči temneti. Brez (dostojne) podpore doma (cf. Danic. 1883 str. 117) odšel je v slovansko Prago, kjer so ga bratje Čehi gostoljubno sprejeli in ga preskrbeli za bodočnost" (cf. Spomenik slov. uzajemnosti str. 99). — Iz tega vzroka menda je sprejela družba sv. Mohora njegov rokopis, v katerem razodeva svoje že prej tu in tam priobčeno mnenje, namreč: 10. Sveta brata Ciril in Metod slovanska apostola. Spisal Matija Majar Ziljski, duhoven Krške škofije. V tisučletni spomin smrti sv. Metoda izdala in založila Družba sv. Mohora v Celovci. 1885. 8. 79 str. s 26 podobami. Doklada A. Pa•stirski list Ljubljanskega knezoškofa Jakoba. B. Krščanska beseda za bratovščino sv. Cirila in Metoda (Iz Drobtinic 1. 1867). Začetek in namen, napredek in sad družbe. Kar živi v pokoju, bil je v Zagrebu, Ljubljani, I. 1882 s Slovani v Rimu. 0 političnem njegovem delovanju glej: S1 o v e n c i in 18 18. leto. Sicer pa: »Slovenski Narod" I. 1874. 48—52. - Spomenik slovanske uzajemnosti 1. 1886 str. 205 - 6. Celo življenje svoje sein se trudil, v vseh svojih spisib in knjigah, katei-e sem na svetlo dal, da bi se slovanski jeziki približevali in da bi se slovanska plemena bližje spoznala. To se zdaj godi in me neizrečeno veseli, pravi sani v pismu do slavnostnega odbora (str. 103); zato kliče kakor 1. 1848: Slava Bogu na nebu in mir ljudem na zemlji kateri so dobrega srca!