Stic. 111
17 Ciubliiutt, 15. mo|a 1936
leto f. mammm
Evropa potrebuje Italijo, boi; ko itaiua Evropo
Rim, 15. maja. Sinoči sc jc vršila izredna seja italijanske zbornice, pri kateri so poslanci priredili predsedniku vlade Mussoliniju velikanske ovacije. Seji je predsedoval minister za propagando grof Ciano, ki je predlagal, naj zbornica da postavili bronasto ploščo v svojem poslopju, kot spomin na proglasitev tašistovskega cesarstva.
Edini govor na seji zbornice je imel poslanec in voditelj bivših bojevnikov vojni slepec Delcroix, ki je izjavil, da jc priključitev Abesinije in ustvaritev fašistovskega cesarstva dejstvo, nc samo za Italijo, marveč dejstvo prav tako za Evropo.
V	nadaljnjem govoru je dejal, da jc pomenilo naravnost blaznost, da so iz abesinskega vprašanja hoteli narediti svetovno vprašanje. Evropa danes in zmerai Italijo bolj potrebuje, kakor pa Italija Ev-
ropo. Italija nc pozna druge kršitve in druge politične pregrehe, kakor je tista, ki jo kdo zagreši proti zgodovinski resnici in proti vzajemnosti med civiliziranimi ljudmi. Italijanska zmaga je dokazala, da so italijanski razlogi, na katere se naslanjajo njihove zahteve, dobro osnovani. Zato Italija lahko mirno pričakuje vsako obsodbo, naj pride s katerekoli strani.
Ministrski predsednik Mussolini je sam prebral uvod k odlokom, katere je zbornica enoglasno in z navdušenjem sprejela.
Ti samozavestni nastopi v rimske zbornici kažejo, da se Italija svoje moči in svojega pomena v Evropi in svetu dovolj zaveda in da bo v tej zavesti šla čez sleherno oviro.
Starhemberg odšel v Rim po navodila
Odmevi avstrijskih sprememb
Dunaj, 15. maja. o. Kljub različnim inozemskim tolmačenjem včerajšnjih vladnih izprememb izjavljajo avstrijski merodajni krogi, da le spre-membe ne pomenijo nič posebnega in da bo avstrijska zunanja politika ostala iaka, kakršna je bila. To je tudi v vsej naglici zagotovil dr. Schuschnigg vsem svojim zaveznikom. Kot posebno znamenje za lo, da bo smer avstrijske politike ostala neizpremenjena navajajo dejstvo, da so trije ministri sedanje avstrijske vlade člani Heimwehra. Dejstvo je, da je treba to spremembo pripisovati preusmeritvi avstrijske notranje politike. Dr. Schuschnigg ne mara, da bi zdaj, ko ima Avstraja svojo armado, ki stoji vsa za njim, vodile avstrijsko politiko kake druge oborožene skupine. Zlasti ne take, ki je njihova preteklost bolj ali manj čudna.
V	zvezi z včerajšnjimi spremembami v vladi so še nekatera druga dejstva, ki kažejo, da gre Avstriji za važne stvari. Tako je bil državni podtajnik Gvido Zernatto imenovan za glavnega taj-
nika »Domovinske fronte« kot naslednik polkovnika Adama. Zernatlo je član lleiimvehra, pripadal pa je krilu, ki ni bilo zadovoljno 7. ravnanjem Starhembergovim. To se pravi, da dr. Schuschnigg ne namerava popolnoma pretrgali s Heimwehrom, ki jc kljub vsemu močna organizacija, marveč se bo oprl na liste elemente, ki z dosedanjim vodstvom niso bili zadovoljni. — Po včerajšnjih obvestilih bo bivši zunanji minister Bcrger-Waldenegg imenovan za avstrijskega poslanika v Rimu, kar znači, da bo politika do Ita-lije ostala neizpremenjena. — Bivši podkancler knez Starhemberg bo kot edino uradno funkcijo obdržal mesto vrhovnega športnega vodje. Starhemberg je nocoj ponoči odpotoval v Rim, da se udeleži nedeljske nogometne tekme med Avslrijo in Italijo. Po dobro poučenih vesteh bo jutri sprejel Starhemberga v posebni avdijenci italijanski ministrski predsednik Mussolini. Starhemberg bi rad pri tej priliki dobil navodila za svoje bodoče vedenje. - Toda Mussolini ne namerava sprejeli glede njega, nase nikakih obveznosti.
Badoglio bo pozidal vse cerkve
Addis Abeba, 15. maja. o. Abuna Kirilof, poglavar koptske cerkve, katerega je k sebi poklical maršsl Badoglio, je izjavil v imenu koptske duhovščine, da bo koptska cerkev sodelovala v popolnem soglasju z' novo italijansko upravo, ker vidi v tem največ jamstva za srečen razvoj Abe-sinije in za napredek^ njenega prebivalstva.
Maršal Badoglio je v svojem odgovoru dejal, da bo italijanska vlada dp zadnje malenkosti in nadvse vestno upoštevala ter spoštovala verska čustva abesinskega prebivalstva, zlasti tistega, ki |e koptske veroizpovedi. Podkralj Badoglio je na patrijarhovo ugotovitev, da so bile za italijanskega zavzemanja Abesinije porušene v različnih krajih cerkve, odgovoril, da bo italijanska uprava vso škodo povrnila, vse cerkve popravila, ali jih postavila nanovo.
To izjavo italijanskega podkralja eo koptski krogi sprejeli z velikim zadovoljstvom na znanje.
Za Angleže neguš še ni odstopil
Loadon, 15. maja. o. V odsotnosti zun. ministra Edena je na razna vprašanja v poslanski zbornici odgovarjal notranji minister Simon, ki je dejal, da za Anglijo neguš c v beg in začasna opustitev vodstva državnih poslov še ne pomeni, da se je neguš odpovedal vladanju nad Abesinijo. Kar se tiče sanikoij. je izjavil, da jih angleška vlada izvaja za-
Mlrf svoboda, moč Francije
Pariz, 15. maiu o. Politični urad francoske komunistične stranke je enoglasno sklenil, da bo kljub iemu, da smatra novo francosko vlado, kateri bo predsedoval znani socialistični milijonar Blum, za meščansko, zaradi politične taktike to vlado podpiral v zbornici. Ne bo pa pustil nobenemu svojemu članu, da bi stopil v vlado, ker se mu zdi, da bo svojemu programu lahko boljše služil na ta način. Za podpiranje Blumovc vlade se je francoska komunistična stranka odločila zaradi tega, ker ta vlada daje največ jamstva za to, da sc bo v Franciji izvršila gospodarska in socialna obnova, da se bo ohranila svoboda in mir. Komunistična stranka se bo z vsemi sredstvi prizadevala, da prisili bogatine, da bodo plačni od svojega imetja zato, da sc olajša beda revnih, da sc vzpostavi blagostanje in da poslane država močna, svobodna in srečna.
Kako ta program izglcda v resnici, jc videti iz spopadov in pobojev, ki polagoma po španskem vzorcu prihajajo na dnevni red tudi v Franciji.
Poboji v Palestini
Jeruzalem, 15. maja o. Kljub trenutnemu po-mirjenju v zadnjih dneh, za katero so si z vsemi silami prizadevali Angleži, je vendar položaj v Palestini zelo napet. Včeraj je prišlo spet do hujših nemirov med stavkujočimi Arabci in med judovskimi delavci, ki so se hoteli vrniti na delo. Izbruhnili so po vsem mestu veliki poboji, pri katerih so Arabci ubili višjega jeruzalemskega rabina in Se nekega drugega Juda. Policija je proglasila obsedno stanje in aretirala ob teh nemirih čez 600 oseb.
radi tega, ker računa na lojalno sodelovanje vseh članic Zveze narodov. Važen razgovor o vseh teh vprašanjih pa se bo vršil danes, ko bo v angleški zbornici velika debata o angleški državni obrambi.
London, 14. maja. AA. »Daily Herald« poroča, da ie angleški poslanik v Addis Abe>bi dobil navodilo od svoej vlade, da naj se napram maršalu Badogliu obnaša ne kot napram podkralju, ampak kot poveljniku, ki je zasedel sovražno mesto.
Neguš se seli
Jeruzalem, 15. maja. AA. Havas poroča: Neguš in člani njegove družine bodo danes zapustili hotel David. Preselil se bo v vilo, ki je last znanega advokata Nasib Ascariusu beja, ki je bil včasih pravosodni minister v sudanski vladi za časa lorda Kitchenerja. Izve se, da je bila vila najeta za tri mesecc.
Dum - dum
Ženeva, 15. maja. AA. Havas izve, da bo državni podkancler Suvich kmalu dostavil tajništvu ZN noto, v kateri bo dokazla, da so dobivali Abe-sinci dum-dum krogle iz angleškega vira. Kot dokaz bo služila pogodba med abesinskim poslanikom v Londonu dr. Martinom in zastopnikom tovarne orožja v Birminghamu. Angleška vlada je že obveščena o tej noti in pripravlja odločen odgovor.
Krvava Španija
Madrid, 15. maja. o. V Španiji kljub pomirljivim izjavam levičarskih vladnih voditeljev in kljub novi vladi, ki je obljubila, da bo vzpostavila mir in red, vendar še kar naprej divjajo nemiri, poboji in požigi. Izbruhnila je velika stavka pristaniških delavcev v Alicante ter stavka rudarjev v Ovideu v Asturiji. V Valenciji so demonstrantje zažgali dve cerkvi in en samostan, pri čemer je pogorel tudi bolivijski konzulat. Splošna stavka rudarjev v Asturiji se nadaljuje, v Vigu sta bila pri spopadih 6 policijo ubita dva človeka.
Predolimpijski šport
Berlin, 15. maja. V mednarodni predolimpijski tekmi v rugbyju je včeraj Francija porazila Romunijo v razmerju 25:5.
London, 15. maja. V predolimpijski tekmi je včeraj porazila Nemčija Italijo v rugbyju s pičlim rezultatom 9:8.
London, 15. maja. Holandska letalka Jean Batten je dobila odlikovanje angleškega kraljevskega letalskega kluba za svoje uspehe v 1. 1935. S tem je bila proglašena zaradi svojega uspelega poleta v Avstralijo za največjo letalko v tem le-tu.
Nemški odgovor Angliji
Berlin, 15. maja. o. Včeraj popoldne je Hitler spreiel angleškega poslanika Phipsa, s katerim se jc razgovarjal o angleški spomenici in o tem, kakšen bo nemški odgovor na njo. Razgovor je bil zelo važen, saj jc znano, da gre tako Angležem, kakor Nemcem za to, da bi se soglasje, ki jc med obema državama vladalo, z nemškim odgovorom še okrepilo. Ni pa znano, kaj je Hitler angleškemu poslaniku pri iej priliki povedal. »Mir, moč svoboda«.
Rim, 15. maja. V dobro poučenih krogih trde, da so vse kombinacije o vrnitvi italijanske delegacije v Ženevo prenagljene. Zaenkrat še sploh ni znano, kaj bo italijanska vlada storila. Misli se pa. da bo ravnanje Zveze narodov, ki se je vsaj doslej poslavljalo na popolnoma nasprotno stališče, kakor pa je italijansko, vplivalo na to, da Italija prekine sodelovanje z njim.
Uspeh sankcij je v slogi
London, 15. maja. Ministrski predsednik Bald-win je včeraj pred 16.000 angleškimi ženami govoril o angleški politiki in o Zvezi narodov. V tem svojem govoru jc dejal, da so sankcije potrebno sredstvo za ohranitev miru, da pa so obsojene na neuspeh, če jih nc bodo izvajali vsi.
Konec grške stavke
Atene, 15. maja. A. Ponoči je bila končana stavka. Po vesteh, ki 50 prišle dosedaj, ni bilo v Grčiji nobenih resnih izgredov. Poudarja se, da vkljub agitaciji ekstremistov velika večina delavstva ni sodelovala pri stavki.
Poljaki ne bodo mogli potovati.
Zakon o razpustu strank na Češkem
Praga, 15. maja. Češkoslovaškik senat ie sinoči spreiel zakon, ki daje vladi pooblastilo, da lahko_ pod gotovimi pogoji razpusti posamezne politične stranke. Senat jc tudi sprejel zakon o državni obrambi in zakon o pobijanju vohunstva. Proti tem zakonom so glasovali samo senatorii, ki pripadajo komunistični stranki in pa senatorji, ki pripadajo stranki sudetskih Nemcev. Verjetno je, da ga bo deležna, vsaj v grožnjah slovaška avtonomistična stranka.
Ponarejen Abesinec
Ženeva, 15. maja. Tukaj so aretirali nekega Bahauerja, ki sc je izdajal za abesinskega odpravnika poslov v Berlinu. Pri niem so našli ponarejen diplomatični potni lisi. Pri sebi je imel tudi razne predmete in štampiljc, da je lahko izdeloval ponarejene listine. V Ženevi je hotel priti v stik s posameznimi delegacijami in nekaterimi visokimi uradniki glavnega tajništva DN.
Poljaki ne bodo potovali
Varšava, 15. maja. Od 1. junija dlaljc stopi v veljavo nova odredba glede potovanja državljanov v inozemstvo. Notranje ministrstvo je z novo uredbo prcdvserii prepovedala pravico, da sc izdajajo potni listi na podlagi intervencij in po posredovanju tretje osebe na pr. advokata itd. Pristojne oblasti bodo odslej vsak primer prošnje za potni list pazljivo proučile, če je tako potovanje v državnem, gospodarskem in kulturnem interesu.
Francoske podpore našim študentom
Bclgrad, 15. maja. Kakor vsako leto, je vlada francoske republike tudi lelos sklenila podeliti jugoslovanskim profesorjem in študentom več štipendij, da jim omogoči študije na Francoskem v šolskem letu 1936-37. Kandidati za te štipendije morajo biti jugoslovanski državljani in imeti diplomski ali njemu po činu enak izpit. Svoje prošnje za štipendijo naj predlože francoskemu poslaništvu preko rektorata univerze, kjer so študirali in kjer lahko dobe tudi potrebne obrazce in vse druge informacije.
Za študente lepih umetnosti služijo namesto diplome tudi lahko izpričevala ravnatelja njihovega zavoda. Vsi kandidati morajo dokazali, da dobro obvladajo francoščino.
Zbor bivših vojakov
London, 15. maja. Te dni se bo vršila v Londonu 11. mednarodna konferenca bivših vojakov. Poleg bivših britanskih vojakov se bo udeležilo te konference tudi 50 delegatov bivših vojakov iz 13 držav, med njimi tudi delegati nemških vojakov. Vsi tuji delegati bodo gostje združenja bivših britanskih -bojevnikov (britanske legije).
Obiskujte prireditve v Protituberkuloznem tednu)
Osvojitelj Jeruzalema umrl
London, 15. maja. Včeraj jo umrl v 75. letu maršal lord Allenby, britanski vojskovodja iz svetovne vojne.
Edinund Henri Allenby sc je rodil 3. aprila 1861 in je stopil v mladih letih v vojsko, kjer je napravil sijajno karijero. V svetovno vojno je šel leta 1914 kot divizijski general in poveljnik 1. britanske konjeniške divizije, pozneje je pa dobil poveljstvo nad neko britansko armado in sc odlikoval pri uspešni ofenzivi pri Arrasu (1917). Julija 1917 je poslal vrhovni poveljnik britanskih čet v Egiptu in vrhovni poveljnik na palestinski fronti. Takrat je izvršil svoj zgodovinski napad, v katerem je premagal četrto, sedmo in osmo turško armado. 8. decembra 1018 so čete lorda Allenbyja zavzele Jeruzalem, ki je pri tej priliki prvič od leta 1187 spet prišel pod krščansko oblast. Leta 1919 jc general Allenby postal maršal. Isto leto so ga imenovali za britanskega vrhovnega komisarja v Egiptu ter je tam ostal do upokojitve.
„Po milosti božji cesar Abesinije"
Rim, 15. maja. Po nared bi pravosodnega ministra morajo odslej sodne listine v Italiji nositi ta-le napis: >V imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela III., po milosti božji in volji naroda kralja Italije 111 cesarja Abesinije.«
Zlato beži pred boljševiki
Pariz, 15. maja. o. Po zadnjem tedenskem izkazu francoske banke z dne 14. maja znaša zlati zaklad francoske banke 2738.5 milijona frankov manj kakor prejšnji teden, Zlato kritje se je v lem tednu zmanjšalo od 64.85 na 62.33 odstolka, kar jK>moni naravnost strahovit rekord v odtoku /Jata iz Francije. Ta beg zlata je posledica političnih kombinacij, ko katerih bodo novo vlado imeli v oblasti skrajni levičarji. Francosko denarstvo in kapital pa predstavljajo predvsem desničarski in zmerni' elementi.
*
Požiral je pile, nože, ure
Ljubljana, 15. maja.
Štirje močni pazniki so na bolniški nosilnici prinesli v razpravno dvorano pred tri sodnike 24 letnega Ljubljančana Viktorja, po poklicu natakarja, a že v črnih knjigah kot drznega tatu zaznamovanega. Milo jc Viktor okrog gledal po dvorani pred začetkom razprave.
)e Viktor v pogledu medicinc zanimiv pojav. Z lahkoto požira trde predmete. Ko bi zvedel zanj kak cirkus, gotovo bi ga angažiral. Nedavno je bil obsojen na več mesečno zaporno ka-kazen zaradi tatvine. Po prestani kazni pa so ga pridržali v ljubljanski kaznilnici do nadaljnih ukrepov, ker jc Viktor tuji lastnini nevaren človek. Viktor pa si jc zaželel svobode. Kako doseči zlato prostost na pomlad? Najprej jc Viktor požrl mal žepni nož. Na umeten način po navodilih jetniškega zdravnika so mu nož brez večjih bolečin in notranjih poškodb drobovja spravili na dan. Nato jc segel po pili in jo pogoltnil. Tudi to so srečno spravili iz drobovja. Viktor je nato nevarno obolel. Prepeljan jc bil v splošno bolnišnico. Tam je )osipu Čarmanu ponoči ukradel zimsko iopico, vredno 100 Din in drugemu bolniku čepico. Pobegnil ie. Dolgo sc je klatil. Naposled so ga prijeli in izročili sodišču.
V	zaporih so ga oddali v kazriilniško bolnišnico. Tam je pomagal glasovitemu notranjskemu padarju Permozerju. Nekega dne pa je padarju izginila zlata zapestna ura. Pravijo, da jo je sunil Viktor, odtrgal zapestni ovoj in zlato uro samo pogoltnil. Te pa ne morejo spraviti ven. — Viktor trpi silne bolečine.
Pred malim senatom je bil obtožen gornic malenkostne tatvine v splošni bolnišnici. S težavo je Viktor dejal: »Vse... priz... znam... Nisem imel... namena ... krasti... Hotel sem se ... samo ... preskrbeti., za beg iz ... bolnišnice.
Mali senat jc Viktorja za enkrat oprostil od obtožbe v smislu § 280 k. z., ker smalra sodišče, da obtoženec res ni imel namena krasti. Državni iožilcc dr. Felachcr jc prijavil revizijo. Viktorja pa so stražniki odnesli nazaj v kaznilnico.
Blazno dejanje treh mladih Japoncev
1700 ljudi zastrupljenih iz maščevanja
Tokio, 15. maja. o. Pred dvema dnevoma sc jc v japonski prestolici dogodil primer strahovitega maščevanja užaljene mladine, kakršnega zgodovina nc pozna. Upravitelj višje moške šole v Hamatsuji jc odpustil nekaj mladih slug, ker niso vestno vršili svojega dela. Ti pa so to odpustitev čutili kot krivično in so sklenili, da sc' nad ravnateljem in nad ljudmi sploh maščujejo.
V	ta namen so si izmislili naravnost strahovit načrt, o katerem človek nc ve, ali n'aj ga pripisuje zlobi, ali blaznosti .
Šola je praznovala pred nekaj dnevi obletnico ustanovitve, katere se ie udeležilo poleg gojencev šole, še veliko število povabljenih gostov. Vseh ljudi skupaj pri proslavi je bilo kakih 4000. Odpuščeni uslužbenci so porabili to priliko za svoje maščevanje. S proslavo je bila združena tudi majhna pojedina. Pred pojedino so pa na
neznan način ti odpuščeni sluge natresli strupa v riž in v razne sladkarije.
Posledice tega dejanja so bile grozovite. — Takoj drugi dan je umrlo 50 ljudi, med njimi 30 mladih študentov. Na zastrupljenju s tem strupom, ki pa še ni natančno znan, pa je zbolelo 1700 Oseb. 137 od njih se nahaja tik pred smrtjo.
To strahovito maščevanje ie vzbudilo po vsem japonskem divje ogorčenje in žalost. — Ravnatelj šole jc dobil živčni napad in hotel izvršiti samomor. Oblasti so takoj prijele zločince in so morale z vojaško silo skrbeti za njihovo varnost, ker bi jih bile sicer ogorčene množice tokijskih prebivalcev na mestu pobile.
To strašno dejanje jc vzbudilo sočutje po vs.cm svetu, sai po svojem značaju nima primera v človeškem spominu, ,
Maribor izpreminja svoje lice
Maribor, 14. maja.
Dane« dopoldne se j« mudila v Mariboru tehnična komieija baneke uprava iz Ljubljane, ki jc na kraju samem proučila nekatere vatne načrte za preureditev mariborskih cest in trgov. Komieijo je vodil dr. Likovič, od banske uprave »ta bila v njej te tehnični vitji svetnik inž. Bevc in tehn. svetnik ini. Černivec, mariborsko občino so pa zastopali ravnatelj magietratnih uradov Rodošek, vodja gradbenega urada inž. Baran in inž. Maister. Komisija si je ogledala teren in proučila načrte za preureditev trga Kralja Petra, Glavnega trga, za razširjenje uvoza Vetrinjske in Tattenbachove ulice ter za regulacijo Cvetlične ulice.
Na trgu Kralja Petra
smo letos že praznovali obletnice, odkar imamo na eni najvažnejših prometnih točk pravcato razdejanje. Lanako leto je mestna občina začasno uredila iz kamenitih kock tri prometne otoke, da se je na ta način pravilno usmeril ves ogromen promet, ki se steka preko trga iz štirih zelo prometnih ulic na Dravski most. Mariborska policija je vprizorila za avtomobiliste, voznike, kolesarje in pešce na tem trgu pravcate prometne šole ter je urejala promet s celo četo policistov. Mariborčani so se kmalu navadili, kako morajo voziti okrog otokov in po začetnem godrnjanju sjvoznali, da je taka ureditev prometa res pridobitev prejšnjemu načinu, ko je vse brezglavo vozilo po trgii križem kražem. Kmalu je praksa jx>kazala, da bi bilo bolje, čc bi obstojala samo dva prometna otoka in v tem smislu so se potem napravili definitivni načrti ter že pred mnogimi meseci odposlali banski upravi v odobritev. Na to pa je Maribor dolgo čakal in šele na mnoge intervencije smo dobili sedaj komisijo, ki je danes načrte za predlagano ureditev trga odobrila. Ker pa vodi čez trg tudi državna cesta in bo z preureditvijo tudi načeto vprašanje dovoza na most, bo najbrž moralo še gradbeno ministrstvo dati svoje dovoljenje, kar bo gotovo trajalo še nekaj mesecev. V najugodnejšem slučaju je tedaj pričakovati, da bo zunanjost Kralja Petra trga dobila končo-veljavno podobo šele na jesen. Ker bo medtem najbrž tudi pozidana palača penzijskega fonda notarske in odvetniške zbornice, bo Kralja Petra trg izgledal res reprezentativno.
Na Glavnem trgu dobimo „rlnglipll"
Lansko leto so bili poslani banski upravi tudi načrti za preureditev Glavnega trga. Temeljne osnove načrte so sledeče: Na novem in starem delu
Glavnega trga sta predvidena dva prometna otoka, nekoliko dvignjena nad cestiščem ter asfaltirana. Marijin spomenik, ki je sedaj pred magistratom, naj bi se prestavil na zapad na konico otoka, nekako tja, kjer je sedaj plakatni steber. Vozno cestišče iz Koroške ceste proti mestu se izpelje mimo magistrata, Komisija tega načrta ni odobrila, ker zahteva, da se radi državne ceste uredi preko Glavnega trga jamo enosmerni promet, kakor je na Kralja Petra trgu. Gradbeni urad bo moral radi tega načrte preurediti ter dobimo tudi na Glavnem trgu nekak »finglšpil« za voznike in avtomobiliste.
Vhod v Vetrinjsko in Tattenbachovo
ulico z Glavnega trga je komisija odobrila jto predloženem načrtu. Ta predvideva, da se poruši Lovrečeva hiša, v kateri jc gostilna Vinski hram. Ker niso uspela jaogajanja med mestno občino in lastnikom hiše, bo sedaj poslopje sodno ocenjeno in se bo uvedlo razlastitveno postopanje. Vbod v obe navedeni ulici »e bo s tem znatno razširil ter bo postal preglednejši tako. da bo to skoraj najnevarnejše križišče v mestu postalo sposobno za sodobni promet.
Regulacija Cvetlične ulice
je tudi odobrena po predloženem načrtu. Začetek ulice je že reguliran in dvignjen, ovira je bila samo Pirčev paviljon, čigar usoda je sedaj z odločbo komisije končno zapečatena. Paviljon se ho podrl, prav tako poleg njega stoječa hišica ter se bo ulica ražirila. Zavrnjeni so tudi ugovori hišnih lastni kov na desni strani ulice, ki so bili proti dvignjenju cestišča, ker bodo morali sedaj nasuti tudi dvorišča in jih dvigniti ter urediti nove dovoze
Kaj pa dravski most
Tako se je danes uredilo nekaj najbolj perečih regulacijskih osnov za preureditev mariborskih trgov in ulic, s čemer se bo zunanjost mesta znatno izpremenila in polepšala. Mariborčani pa bi zelo želeli, da bi se že kotioo rešilo tudi vprašanje obeh dovozov na dravski most, ki sc morata na vsak način pretlakovati. Razdrapan tlak. ki se ga bojijo že od daleč vozniki in avtomobilisti, je kaj slabo izpričevalo za Maribor, dasi je mesto pri tem čisto nedolžno. Občina je že pred leti pripravila polovico vsote, ki jo je dolžna prispevati za tlakovanje in ,o lahko vsak £as izolača. Le. da bi še država primaknila svojega četrt milijona, pa bi bila tudi ta nesodobnost končno odpravljena.
Celjske novice
Celje, 14. maja
Novi mojstri. V zadnjem času so pred izpitno komisijo Okrožnega odbora Obrtniških združenj v Celju naredili mojsterske izpite: Janža Franc, iz Celja, za ključavničarja; Kajba Friderik iz Šoštanja in Oblak Friderik iz Celja, oba za urarja; Simončič Franc iz. Latkove vasi, Zupanek Franc iz Vojnika, Kamplet Anton iz Serovega, Lavrinc Josip iz Celja — vsi za čevljarje; Povh Anton iz Konjic, Topolnik Anton iz Šoštanja in Racman Alojz iz Celja, vsi za mesarje; Mlakar Blaž iz Cedrama, PikJ Franjo iz Gotovelj, Keblič Bogomir iz Celja, Brglez )anez iz Oplotnice, Kuzma Josip iz Celja in Riffert Josip iz Celja — za krojače: Zupanc Ivan iz Celja, Pregrad Martin iz Konjic, lonke Edvard iz Oplotnice, Senica Bogomir iz Celja, Pečnik Franc iz Mozirja, Jev-šenek Franc iz Konjic, Šeligo Vladimirz Ostrožnega, Medvešek Ludovik iz Trbovelj in Marko Ivan iz Celja - vsi za peke; Hribernik Josip iz Celja in Voščič Martin iz Gornjega grada, oba za frizerja; Mišinski Franjo iz Celja. Zupanek Alojzij iz Celja, Založnik Ivan iz Zreč in Šalej Franc iz Trnovelj - vsi za mizarje; Marko Josip z Vranskega zn slikarja; Slivnikar Jožefa iz Sloveni-gradca za šiviljo; Šeligo Venčeslav iz Celja za klobasičarja in Ermenc Milan iz Ljubnega za klobučarja.
Spored prireditev protituberkuloznega tedna v prid jetičnim bolnikom in otrokom v Celju ie sledeč: t. V sredo, 30. maja ob pol 9 zvečer koncert pevskega društva Oljka v mestnem parku. 2. v soboto, 23. maja ob pol 9 zvečer koncert delavskega pevskega društva Zarja v mestnem parku; 3. V nedeljo, 24. maja od jx>l tl do 12 promenadni koncert železničarske godbe v mestnem parku; 4. v nedeljo, 24. maja ob 3 popoldne na Glaziji nogometni brzoturnir, pri katerem sodelujejo vsi celjski šjjortni klubi. Ceni. občinstvo opozarjamo na prenos radio predavanja o jetiki; zvočnik bo nameščen pred kolodvorom. Ves teden in pri prireditvah bodo pobirale dame prispevke v prid jetičnim bolnikom in otrokom. Daruj v»ai dinar.
Nov vozni red mestnega avtobusa ie stopil danes v veljavo. Vozni redi se dobe brezplačno v pisarni podjetja.
Regulacija Voglajne. Mestna občina je začela s svojimi delavci regulacijska dela na Voglajni. Sedaj je zaposlenih kakih 30 delavcev, ki delajo pri mostu v Zavodni
Sestanek krajevne organizacije JRZ v Celju
bo danes, v petek, ob pol 9 zvečer (po šmarnič-ni pobožnosti) v fantovski sobi v Domu. Poročal po minister g. dr. Kulovec o političnem položaju.
Ne nasedajte potnikom. V Celju in okolici je nabiral neki potnik, ki se je izdajal za umetnega risarja, razna naročila. S seboj je nosil lepe vzorce narisane s škropilnim aparatom na svilo in drugo bleoo. Zgodilo se ie, da mu ie stranka dala svilo in tudi poravnala stroške izdelave naprej. Toda, ko bi moralo biti naročilo izgotovljeno o »potniku« in »umetnem risarju« ni bilo ne duha ne sluha. Mož je odkuril s plačilom in svilo, Najbrž rvi bil samo en tak primer. Na tak način izgubljajo pri ljudeh zaupanje tudi pošteni potniki.
Nesreča. Kukovčič Jože, hlapec v rudniku Huda jama, star 31 let, doma s Sp. Rečice pri Laškem se je ponesrečil, ko je šel v sredo na kozolec po krmo za živino. Zlomil si je levo roko, dobil je pa tudi r>oškodbc na glavi.
Za prijatelje planini Podružnica SPD v Celju bo priredila prihodnji teden dvoje planinskih predavanj. Prvo bo v ponedeljek, dne 18. maja, drugo pa dne 22. maja, večino ob 8 zvečer v risal-niei meščanske šole. Prvo predavanje bo filmsko in bomo videli prizore z Vel. Kleka, Tirolske, Koroške in Gradca, drugo predavanje, ki ga bodo pojasnjevale skioptične slike bo pa imel znani planinec Uroš Zupančič z Jesenic o temi »Kaj mora vedeti vsak plezalec«. — SPD v Celju naznanja, da bodo od Binkošti dalie stalno oskrbovane vse planinske postojanke v Savinjskih Alpah. —
Aretacija dveh nevarnih vlomilcev
Ptuj, 14. maja.
V	ormožkem sodnem okraju so bile v zadnjem času tatvine in vlomi na dnevnem redu. — Oškodovano je neštevilno posestnikov, katerim so odnesli vino, žganje, meso, obleko, posteljnino in druge razne stvari. Najhujše so prizadeti lastniki vinskih kleti. Skoda znaša več tisoč Din. Končno se je orožnikom iz Ptuja in Brega posrečilo izslediti dva glavna vlomilca in tatova, in sicer sta to brata Anton in Martin Tomažič iz Brebrovnika pri Ormožu. Aretiranca, ki priznavata svoje težke grehe, so izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Iz Ptuja pa so ju eskortirali v zapore okrajnega sodišča v Ormožu. Martin Tomažič je bil izpuščen šele pred dvema mesecoma iz kaznilnice v Mariboru, kjer je odsedel dvoletno kazen zaradi sličnih zločinov. — V zvezi s to aretacijo so prijeli orožniki v Središču šest pajdašev, ki so skupno z navedenima izvršili omenjene vlome in tatvine. Preiskavo vodi okr. sodišče v Ormožu.
»i
Nezgoda. Hudo sc ie ponesrečil 26 letni Ivan Voglar, sin posestnika iz Velikega Okiča v Hal. 5 svojim kolesom se je vozil po strmi cesti pri Sv. Vidu navzdol, pri čemer pa mu je odpovedala zavora in je padel s kolesa v obcestni larek in se nevarno poškodoval na glavi. Spravili so ga v ptujsko bolnišnico.
Tatvina kolesa. Iz veže okrajnega načelstva v Ptuju je bilo ukradeno 800 Din vredno kolo, last posestnika Tumpeja iz Sv, Lovrenca na Drav. poliu. Tatvina ie prijavljena policiji in žandar-meriii v Pluiu.
Pred oltar. V cerkvi Sv. Petra in Pavla odnosno v proštijski cerkvi v Ptuju so se poročili
sledeči pari: Vladimir Tušak. trgovee pn Sv. Antonu v Slov. gor., in Katarina Rakuš, trgovka v Ptuiu; Maks Murko, krojač in Katarina Jur-šič, zasebnica, oba iz Ptuja; Helmut Gotz, dro-gerist in Herta Šoštarič, hči trgovca, oba iz Ptuja; Franc Sakelšek, kolar v Šturmovcih in Genovefa Bezjak, kuharica v Ptuiu ter Janez Prah, zasebnik in Alojzija Zamuda, zasebnica, oba iz Ptuja. — Bilo srečno.
Za dijake privatiste
Belgrad 14. maja. Na vprašanje, kako je treba v taksnem pogledu ravnati v primeru, če kateri redni dijak med šolskim letom izstopi iz šole in se prijavi na koncu leta kot zasebni učenec k skušnji, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal tole pojasnilo:
V	trojno šolnino, ki so jo privatni učenci v smislu tar. št. 318 pristojbinskega zakona dolžni pred skušnjo plačati, se všteje tudi šolnina, ki jo je v gornjem primeru učenec že jvlačal v začetku šolskega leta. Zato je v takšnih primerih doplačati le še dvojno šolnino, ker se smatra, da je enojno šolnino ucenec že plačal v začetku šolskega leta.
Boj jetiki!
1. Ustanovimo fond za zdravljenje jetičnih!
2. Milijon Slovencev naj prispeva milijon dinarjev
za borbo proti jetiki.
3. Dolžnost zdravih je, da pomagajo bolnimi Pri-
spevajta za protijetične ustanove.
4. Protitubcrkulozen teden je v času od 17. do
24. maja. Hitite s pripravami!
5. Narod bo samo po samopomoči močan in zdrav.
Mislite na potrebo protijetične borbe!
6. Danes meni, jutri tebi. Danes si zdrav, jutri
morda le bolan. Odpri srce za jetičuu bolnike.
285 PRIDNIH DELAVCEV
pod najboljšim strokovnim vodstvom
DELA ZA
VAŠO UDOBNOST
svetovno-znana tovarna upognjenega pohištva
REMEC-Co.
KAMNIK-DUPLICA ZOPET VAM NUDI za to sezono ELEGANTNE NOVE MODELE
Podelitev nagrad na foto-razstavi
Ljubljančani so se nagradam odpovedali - Od Jugoslovanov nagrajena samo dva Zagrebčana
Ljubljana, 15. maja-
Sinoči — in ne predsinoči, kakor je najbrž pomotoma poročal naš popoldanski kolega iz Knafljeve ulicc — je imela ocenjevalna komisija II. mednarodne foto-razstnve zaključno sejo, na kateri je določila, katera dela bo nagradila. V celoti so prireditelji razstave določili za nagrade: 1 zlato kolajno, 7 srebrnih in 13 bronastih.
Naši domači razstavljalci so se odpovedali vsem nagradam v korist tujim razstavljalcem, kar je vsekakor hvalevredno, ker .se s tem izkaže tujcem dobrodošlost. Nagrade niso bile podeljene toliko po vrednosti posameznih del, kakor po umetniški vrednosti vseh razstavljenih del enega in istega razstavljalca. Ni n. pr. dobil nagrade raz-etavljalec, ki ima na razstavi sliko, vredno prve nagrade, a so njegove ostale slike slabe. Na primerni višini mora biti kvaliteta vseh štirjih razstavljenih slik, ip ne samo ene, S tem se prepreči, da ne dobi nagrade razstavljalec; ki mu je morda slučajno uspelo napraviti en dober posnetek, a se iz ostalih treh njegovih slik vidi, da v splošnem ni tak amater, kakor ga predstavlja ena, slučajno dobra slika. Žirija- je imela torej pred seboj vedno vsa dela posameznih razstavljaleev. nagrad pa je potem podelila s posebnim ozirom na najboljše sliko dotičnega razstavljalca.
Zlato kolajno
jc komisija priznala Egipčanu Miljkoviču Juriju iz Aleksandrije za sliko »Osel z melonami« (št. 97-bromosrebrni tisk').
Srebrne kolajne
so bile podeljene:
1. Belgijcu Misonne Leonardu za »Grdo vreme« (št 33-olje);
2. Avstralcu Atholu Shmithu no »Počivajoči okt« (št. 15-bromosrebrni tisk),
3. Mariborčanu Vladu Cizlju (ki je član zagrebškega Folo-kluba) zn »Pri kopanju« (št. 186 bromosrebrni tisk),
4. Svazu Ceskpslovenskyc|> klubu folografu amaieru iz Prage kot celoti s posebnim ozirom na slike »Sonce na ulici« (Ootflieb Bernard, št. 62), »Meštrovič« (Johann Antonin, št. 70), »Hrošč« (Kindl Oldrich, št 73) in »Igra z vrvico« (Stejskal Metodej, št. 87);
Vlomilski glavar prijet
Ljubljana, 15. maja.
Čeprav je ljubljanska policija že močno izpraznila vlomilska gnezda in očistila naše mesto take nadloge, ji sem pa tja pade v roke še vedno kak večji grešnik, ki zaide z dežele v mesto, obetajoč si tukaj boljši posel. Sinoči so enega takih sumljivcev prijeli policijski organi in spoznali v njeni Kunste-ka Ivana, 32 let starega krojaškega jx>močnika in trgovskega potnika, ki je pa seveaa brez posla, namreč takega, ki bi spadal v delokrog poklica, katerega se je izučil. Policija je imela Kunsteka zaznamovanega kot nevarnejšega človeka, glavarja vlomilske toljve. Iz okolice Trebenj na Dolenjskem, kjer je Kunsfek doma, je bilo javljenih več vlomov in tatvin. Na njem leži tudi sum, da je imel svoje prste pri nekem vlomu v Znojilah pri Krki. Njegovi komplici so bili že aretirani in se z njihovimi grehi bavi sodišče.
Kunstekov okoliš je bil precej obširen Mož je bil toliko prebrisan, da je svoj tatinski posel izvrševal nekaj časa v mestu, nato odšel na deželo, od tam spet nazaj in s tem mešal sled za seboj. Vse, kar je ukradel, je nosil na starino ali pa v mestno zastavljalnico. Policija je aretirala z njim vred tudi drugega sumljivega tipa. ki mu pa še pretipava obisti, da dožene, kolikokrat je bil Kunstekov družabnik pri tatvinah in vlomih.
Iz natrpanih šol v sončno Dalmacijo
Ljubljana, 15. maja.
180 gojenk ljubljanske žensko realno gimnazije ae je z včerajšnjim popoldanskim brzovlakom odpeljalo na 5 dnevni izlet po Dalmaciji- Z dekleti se je odpeljalo tudi devet profesorjev in mestni zdravnik g. dr. Fon. Med gimnazijkami ie bilo tudi 17 gojenk gospodinjske šole. Ravnateljica gospodinjske šole, gospa Zemljakova pa a« je odpeljala za njimi z večernim brzovlakom.
Železniška uprava je dala izletnicam na razpolago tri lepe pulmane, tako da se bodo na vožnji počutile kar najudobneje. Izlet, ki ga je organiziral prof. Kuljiš je začrtan tako, da bodo izletnice v petih dneh videli najzanimivejše dele Dalmacije. Z izleta -se vrnejo v ponedeljek popoldne.
Siromaku zastrupil kravo
Sv. Ana v Slov. goricah, 14. maja.
Naši časopisi so že avoječasno poročali, da je
8.	marca zjutraj nenadoma izbruhnil ogenj v vini-čariji Kurnika Friderika v Žičah pri Sv. Ani, katerega žrtev je bilo vse poslopje « hlevom, v katerem je bila krava in svinja. To ie bilo edino imetje revnega viničarja Petra Goloba, ki je v tej viničariji stanoval. Poznejši dogodki so pokazali, da se je nad tem revežem maščeval neki, doslej še nepoznani požigalec. April« meseca je dal lastnik viničarijo zopet nanovo pozidali, viničar Golob pa si je z zadnjimi dinarji kupil kravo.
5. Madjaru Vadasu Erno za »Preplah« (šf. 231 bromosrebrni tisk);
6. Chicago Camcrn Clubu iz Cikaga kof celoti s posebnim ozirom na slike »Črni Angel« (KrupY Alex. št. 274), »Galilejski ribiči« (Pound-stone Dr. Gco. št. 278) lin »Koncentracija« (Berg Oliver, št. 268);
7. Američanu Sheerres Johnu za »Protekčua« (št. 325 bromosrebrni tisk).
Bronaste kolajne so bile priznane:
1. Američanu dr, Moksu Thoreku za »O sole mio« (št 312, kloro-bromosrebrni tisk);
2. Italijanu Marelliju Ermanno za »Piazza Mercanti« (št 122 kloro-bromosrebrni tisk);
3. Madjoru Csiku Ferencu za »V noči in megli« (št. 217 bromosrebrni tisk),
4. Američanu Alcniusu Edvardu za »Jezero v Central Parku« (št. 254 bromo-oljc);
5. Angležu Douglasu za »7« (št, 2, bromosrebrni tisk);
6. Indijcu tnwalli za »Mlado dekle« (Št. 118, bromosrebrni tisk);
7. 7-agrebčanu Frajtiču Avgustu za »Domov« (št. 174, bromosrebrni tisk);
8. Nemcu Kleintjesu za »Ob ognjišču« (št. 236, bromosrebrni tisk);
9. Špancu Campana Bandranasu za »Od maše« (št. 252, bromosrebrni tisk);
10 Kanadčanu Johnstonu za »Risba luči in sence« (št 205, kloro-bromosrebrni tisk);
11 Kitajcu Liu Shu-Chongu za »Na pota« (št. 213, bromosrebrni tisk);
12. Francozu dr. Porte Andreju za »Sejem« (št. 103, bromosrebrni tisk);
13. Belgijcu dr. Mavriciju Wyerju za »čiščenje« (št. 36, bromosrebrni tisk).
Razven teh kolajn so prireditelji določili tudi več priznalnih diplom. O tem, komu sc podele te priznalne diplome, bo komisija končnoveliav-no sklepala šele te dni. V prvi vrsti prihajajo v poštev številni naši domači razstavljalci, katerih dela so po kakovosti itak v več primerih enakovredna s prvonagrajenimi slikami.
Vendar zločinski požigalec ubogemu viničarju ni dal miru. V aprilu je Golob prejel dvoje grozilnih piaero od požigalca viničarijo, v katerih mu obljubuje še hujše maščevanje vse dotlej, dokler ga bo mogel doseči
V torek je Golob s svojo ženo odšel na delo. Predpoldne pa se je do hišice priplazil požigalec, •topil v hlev In natreael v korito med krmo za kravo »trupa. Krava je s krmo vred pojedla ctrup. Takoj je začela bruhati. Ko ee je viničarka pred poldnevom povrnila na dom, je odšla v hlev krmit kravo. Vsa prestrašena pa je opazila, da leži krava že napol mrtva na tleh. Poklicala ja takoj živino-zdravnika, ki pa je mogel ugotoviti le za»trupljen|e, zaTadi katerega je krava tudi poginila. Nad viničarja |e prišlo tako dvojno gorje. V dveh mesecih sta mu zaradi zločinčevega maščevanja poginili že dve kravi, tako da danes ne more več kupiti nove. Hudi revščini, ki preganja ta etan, ee ne bo mogel več izogniti. Zaradi nepreatanih groženj ne eme imeti ničeaar več, še atanovanje bo težko dobil ker bi mu požigalec na vsak korak aledil. '
Strela zanetila požar
V četrtek proti opoldnevu so Šaleško dolino zatemnil, crn, m gosti oblaki. Kljub razmeroma zgodnjem času je bliskala strela in r^v-
Zil k\i h0uCdnPna9?enic1in-trcskc- Nlhče pTni Prrlomh	i	°	,c	*°čno opoldne udarilo v
sestnikn Bizi p ° |c dospodarsko poslopje po-naalo ohiemfa,’ P d	Plameni so
Čen in ni * I po P°5l°Pic in naredili mogo-skrmu n»v|en Kr.cs' strašno nasprotje mai-hlizn «* |U -ln ras^- Oorečc poslopje ie stalo n: j stanovanjske hiše, vendar je k sreči ogenj ni dosege Čeprav sc je rudniška sirena oglasila nekoliko kasno, so hitro prihitel, na kraj nesreče gasile, iz Velenja, rudnika Šoštanja, Druž-miria m celo iz Salekak in Oaberk, Živino so v zadnjem hipu utegnili rešiti, vse drugo pa' ie ogenj uničil. Zavarovalnina znaša 20.000 Din, k. Pa ne bo krila povzročene škode.
Darujte za Protltubcrkulozno zvezo vsaj 1 Din!
Na Trsat Ln na čarobni otok Rab (8 ur vožnie r>o moriu) se odpeljejo romarji o binkoštih. — Do 15. maja ie znižano cena 140 Din; pozneje
20 Din več; Štajerci, ki se vozijo s posebnim vlakom samo od Zidanega mosta, plačajo 25 Din manj. Dijaki, vajenci in otroci pa plačajo: iz Ljubljane 120 Din, iz Zidanega mosta 110 Din. Podrobna pojasnila pošlje pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sentpetrska vojašnica.
Pariz, 15 maja. m V Parizu ie mudi že nekaj dni guverner jugoslovanske Narodne banke dr. Milan Radosavljevič, ki je semkaj prispel iz Bazln.
V	Bazlu je dr. Radoeavljevič prieoslvovul seji upravnega odbora mednarodne banke. Dr. Radosavljevič je avoje bivanje v Parizu izkoristil za informativne obiske ter pri lem obisku! tudi guvernerja francoske Narodne banke Tanerija,
Ljubljana danes
Koledar
Drnec, pert«k, 15. maja: Zofija.
Jtriri, sobota, 16. maja: Janez N«p.
Lekarne- Nočno službo im*jo mr, Bakarčič, Sv. Jikoba tri 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr, Garttis, Moste.
Kaj bo danes
Unionska dvorana: Ob 20. uri k on c »rt moškega *k,id®ttwkega zbora Mladoat-Balkan.
Društvena dvorana Kodeljevo: Po šmarnicah *«t.tanck naraščaja fant. krožka,
Naši trgovci in obrtniki, veliki in mali, so z ra-rumevanjem potreb in želja, ki j ih je iznašala Pro-tituberkulozna Zveza ob priliki organiziranja »Otroškega sejma« in 'Modne revije otrok«, pokazali, da je v njih veliko srčne kulture, veliko smisla za splošne ljudske potrebe. Naš trgovski in obrtniški stan je tudi ob tej priliki pokazal, da je živi de! narodnega organizma; oba stanova sta z dobrohotnim odzivom omogočila, da se bo organizacija • Otroškega sejma« in »Modne revije otrok« izvedla brez stroškov v korist protituberkuloznega skrbstva med slovenskim ljudstvom. Izjeme so bile tako redke, da res ne morejo vreči prav nobene sence na kulturno dozorelost našega trgovstva in obrtništva in na njegovo razumevanje za potrebe ljudstva. Prepričani smo, da bo kulturna in ponosna Ljubljana z mnogoštevilnimi obiskom prireditve »Otroški *ejm« (v nedeljo 17. t. m. od 9. ure dalje v »Zvezdi«) in »Modne revije otrok« (Delavska zbornica v soboto, 16. t. m. ob 18.30 uri) vse storila, da bo moralni in materijelni uspeh prireditev Prntituberkulozne Zveze kar največji. S tem bo ljubljanska javnoist stala na čelu onih, ki so voljni razumeti ljudstvo v njegovih zdravstvenih težavah in neprilikah.
Večer otroka v soboto, 16. maja ob 18.30 v dvorani Delavske zbornice bo gotovo zadovoljil vse obiskovalce. Nastopili bodo otroci iz plesne šole gospe Katje Delakove, sodelovala bo gospa Polonca Juvanova ter priznani harmonikar in recitator. Sedeži po din 10, 8 in 6, stojišča po Din 4. Vstopnice so v predprodaji v trafiki OUZD na Miklošičevi cesti in v trafiki na Tyrševi cesti (Matjanov« hiša).
V sredo koncert GM. Dne 1. aprila t. I. je
minilo 10 let, odkar je prevzela država v svojo upravo ljubljanski konservatorij Glasbene Matice. Ravtnateljstvo zavoda proslavi ta dogodek s tremi javnimi produkcijami, na katerih bodo nastopili bivši in sedanji odlični gojenci zavoda in tudi člani profesorskega zbora. Natančni spored produkcij objavimo pravočasno. Prva produkcija, ki nam prinaša izključno le dela slovenske literature bo v sredo, dne 20, t. m. v Filharmonični dvorani. Spored se bo dobil od petka dalje v knjigarni Glasben« Matice.
Recitacijski večer, ki »e bo vršil v ljubljanskem dramskem gledališču na predvečer desetletnice Kosovelove smrti dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer, bo poleg počaščenja Kosovelovega spomina podal tudi zanimiv, točen in kvaliteten prikaz slovenske povojne pesniške tvorbe. Po spominski besedi in daljši recitaciji pesmi Srečka Kosovela bodo brali izbor iz svoje lirike sledeči avtorji: Miran Jarc, Tone Seliškar, Anton Vodnik, Edvard Kocbek, Božo Vodušek, Mile Klopčič, Vida Taufer in Bogomil Fatur. Tako bo podan kronološko in stilno-zgodovinsko razvoj naše povojne poezije do najnovejšega časa. Opozarjamo vso kulturno javnost na to edinstveno prireditev in nasvetujemo nabavo vstopnic (cene ao zelo nizkel) že v predprodaji.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI
Drama. Začetek ob 8. uri Petak, 15. maja: Zaprto. (Gostovanje v Kranju:
Otroci).
Sobota, 16. maja: Gozd. Red A.
Nedelja, 17. maja: Tuje dete. Izven. Cene od 10 din
navzdol.
Opera. Začetek ob 8.
Petek, 15. maja: Lucia di Lammermoor. Red Četrtek,
Drama
Proslava 25-letnega dela člana in režiserja Narodnega gledališča g, Milana Skrbinška se vrši v sredo, dne 20. t. m. Ob tej priliki se vprizori Be-sierova igra »Tiran«, kjer bo jubilant kreiral eno glavnih vlog. Komad, ki ima za vsebino usodo znamenite rodbine Browningov, iz katere je izšla tudi pesnica znanih sonetov. Komad režira g. C. Debevec. Opozarjamo na ta večer naše občinstvo, ki bo vedelo oceniti ogromno delo, ki ga je izvršil tekom 25ih let Milan Skrbinšek v korist slovenskemu gledališču. Vstopnice so že v predprodaji pri dnevni blagajni- Tel. štev. 2231.
Opera
V peteik, 15. t. m. se poje v operi Donizettijeva cvpera v štirih dejanjih (6 slikah) »Lucia di Lammermoor«. Sodelujejo: gdčna Župevčeva, ga Španova,, gg. Janko, Gostič, Betetto, Franel, Rus. Dirigent in režiser: M. Polič, scenograf: ing. E. Franz. Predstava je za red Četrtek.
Katastrofa ljubljanskega srednjega šolstva
S sinočnjega zborovanja Zveze društev „$ola in dom"
Radio
Programi Radio Ljubljana
Petek, U. maja: 11.00 Solsk« ura: Skladatelj V»v-kom v besodl to pasmo, tovaja III. r«®red ljudske iole Darovina Jenka v Cerkljah prt Kranju - vodi Šolski upravitelj Josip Lapajne 12.00 Ura naie narodne glasba (.plošče) 12.44 Vremenska napoved, poročila IS.no Napovod časa, objava »poreda, obvestila 13.15 Po dalj nih tajili kraijib (Plo»6e) 14.00 Vremensko porodilo, bor-m\ tečaji 18.00 Ženska ura: Mladina in kriminal (srn. Zlata Pirnatova) 16.20 Fagot solo, tovaja jr. Avgaiat So-parnik 18.40 O stavko (Milan Valant) 19.00 Na,poved časa, vreinen«ka napoved, poročila, objava aporfeda, obve-atila 13.80 Nacionalna urn: Kulturni mosečvni pregled
130.00 Kiv.nrvira.no 7.a prenos 21.30 n.adij«k.i oirfeestOT 22'00 Napoved časa, vrem«n»ka naipovad, poročila objava sporeda. 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
PETEK, 15. maja. Belarad: 19,80 Plošče 30.30 l’re-noib i/. narodnega gledališča — Bclyiud II: 42.40 Balkanska glasbnna folklora (plošče) — Zagreb: 20.00 Koncertni večer '.K.la fledna glasba — Dunaj: 19.25 Puccini teva opora 'Dokle r. 7.a>pada« 22.30 Zabavni koncert radijskega orkestra — Bratislava: 19.10 Vojaška godba 22.4(1 PloSie — Budimpešta: 19.30 Ijeharjeva opereta •Zemlja sonca« 22.45 Oig«.n*ka glasba — Urno: 21.30 Ljubavni tajnik 21 10 Klavirska glasba — Prana: 20.00 Radio-orkosteir s soli,»tl — 21.30 Sonata — Varianci:
20.00 'Oj, ta pomlad« (Straussova operet«) — 22.00 Klavirski koncert — 31.15 Glasba i* leta 1700 — Trst— Milana: 20.50 SImfoniMi koncert (prenos \a Rima) —
32.00 Pester v or er — Ktiln: 21.IS VojaAke pesmi — 22.30 Klavirski koncortt. — Lipsko: 19.S0 Zborov koncert — 30.10 Simfonični orkester z ’*borom —■ Berlin: 21.00 Radio orkester s solisti — Frankfurt: 20.10 Zabavni vočer (rartio-orkenter, soli*t< to Srsanel) — Hamburg: 20.40 Zborov koucert — 21.15 Narodni moti/vi.
Ljubljana, 15. maja.
Zveza društev »Šola in dom« v Ljubljani je za sinoči sklicala v Mestni dom javno zborovanje staršev. Namen zborovanja je bila razprava o podržavljanju mestne ženske realne gimnazije in o prenapolnjenosti v ljubljanskih srednjih šolah; toda ta razprava se je razvila v pravo manifesta-cijsko zborovanje, ki je dalo duška zahtevi našega meščanstva po ureditvi srednjega šolstva v Ljubljani. Dvorano Mestnega doma so napolnili ne samo starši, marveč tudi številni ravnatelji, profesorji, učitelji in učiteljice.
Vodil je zborovanje g. dr. Lončar, ki je po oficijelnem pozdravu naprosil g. prof. dr. Capudra, da poroča o splošnem stanju srednjega šolstva v Ljubljani.
Kakor v tovarnah in rudokopih
Nazorno je g. prof. Capuder orisal zgodovino ljubljanskega srednjega šolstva ter poudaril nekatere najvažnejše mejnike, ki igrajo odločilno vlogo v našem srednjem šolstvu.
»Najbolj težko je prizadel naše srednje šolstvo finančni zakon /.a leto 19S1-92. S sklepom ministrskega sveta je bila naenkrat reducirana vsa realna gimnazija s 37 profesorji in z nad 700 dijaki. Nato je bila reducirana gimnazija v Murski Soboti, združeni sta bili ljubljansko moško in žensko učiteljišče v eno, ravno iako tudi v Mariboru. Stalež slovenskih profesorjev se je znižal za 60 moči. Bile so predčasne upokojitve ravnateljev in odpustitve profesorjev in »uplentov, ki si z nizkim številom službenih let še niso pridobili kakih pokojninskih pravic.
Naslednje leto pa so vse dijaštvo natrpali v ostale šole, kjer se je moral vpeljati tisti način dela. kakor ga poznamo samo po tovarnah in rudokopih, kjer se dela v posameznih skupinah.
V	enih in istih prostorih se je dopoldne in popoldne natrpalo polno mladine, ki je bila obsojena v lo, da je morala presedevati v nezdravem zraku.
To stanje se je sedaj še poslabšalo: glede druge realne gimnazije je bilo določeno, da poslane ženski zavod. Moški razredi bi se morali lorej ukiniti, kar pa f*e ni zgodilo. Razredi so ostali , poleg dekliških in Iako je prišlo na lej gimnaziji ! do tega, kar je danes. Se hujše pa je postalo z letošnjim letom, ko je mestna gimnazija ukinila svoj prvi razred.
Dolgo se je mesto pogajalo s prosvetno upravo, da bi ona prevzela to mestno žensko realno gimnazijo, ko Ljubljana nima vendar nobene ženske gimnazije. Vei ti poizkusi pa so se izjalovili. Ko je potem šlo mesto do skrajnosti in ukinilo I. razred, smo imeli začetkom letošnjega leta priliko videti, kako se je vsa ženska mladina strnila v II. realno gimnazijo, tako da imamo sedaj na tej gimnaziji osem prvih razredov In se je morala ustanoviti nekaka depandansa, kamor so lahko spravili učenke.
Delna odpomoč
Tem neznosnim razmeram bi se znatno odpo-moglo 6 tem, če bi državna oblast ugodila stalnim prošnjam naših uršulink in bi priznala pravico javnosti tudi nadaljnjim razredom uršulinske gimnazije. Toda državna uprava je to odklonila in na ta način ta privatni zavod ni mogel v večji meri razbremeniti državnih šol.
Usodno leto 1929
Leto 1929 nam je prineslo novo zakonodajo za veo državo. Ta zakonodaja pa ima zaradi časa, v katerem je nastala, svojo posebnost, ki se da označiti z besedami:	monopolizacija, centralizacija,
unifikacija V tej zakonodaji je tudi določeno, da morejo biti vse šole samo državne ali pa kvečjemu še samoupravne ustanove. Zasebno šolstvo pride v poštev šele pri tako zvanih prehodnih naredbah in smejo obstojati le, če ee prilagode državnemu šolstvu in ostalim tozadevnim določilom.<
Nato je g. prof. Capuder poudaril veliko večjo gibčnost privatnega šolstva, ki je že nad 100 let igralo vidno vlogo pri vzgoji naše mladine in zasluži zato vso podporo, ne pa demontažo. Nadalje je govoril o monopolizaeiji in unifikaciji šolskih knjig ter opozoril na vse tozadevne kvarne posledice pri vzgoji mladine, nakar je prešel na gmotni položaj profesorjev in učiteljev.
Od 2200 na 1400 in na 300 Din
Navedel je v tem oziru značilno primerjavo: Suplent je pred 80 leti ob nastopu sprejel 2200 Din mesečne plače in je imel to plačo prvo leto, nakar se mu je zvišala. Sedaj pa ima suplent 1400 Din začetniške plače, da ne omenjamo primerov, ko so bile nastavljene učne moči iz bednostnega fonda s 300 Din mesečne plače l »Kako naj pod takimi pogoji mlad auplent skrbi za nadaljevanje svoje izobrazbe. Kako naj ima pri teh prejemkih veselje do dela in kje naj pri vsem tem še najde možnost, da vzbudi pri učencih veselje do učenja!«
»Vse te razmere nas ženejo k katastrofi našega srednjega šolstva. Še več: mi smo že sredi te katastrofe. Zato ima naš sestanek namen, da glasno povemo, da hočemo to svoje šolstvo rešiti in ga bomo rešili, ker rešimo s tem bodočnost našega naroda in naše države!«
Vzgled Amerike
Nato je gospa Deržajeva podala poročilo o ženskem učiteljišču. Energično se je zavzemala za enakopravnost žensk v učiteljskem poklicu ter navedla kot primer Ameriko, ki je tri četrtine svojega šolstva izročila prav v ženske roke. Žena pa je tudi /a življenje kot absolventka učiteljišča bolj pripravljena, kakor absolventka kake druge srednje šole; to pred vsem z ozirom n vzgojno nalogo žene. Z ugotovitvijo, da se z zapiranjem poli v učiteljišča odrekajo ženi njene osnovne pravica, je govornica zahtevala v tem oziru popolno enakopravnost z moškimi.
Aprilska sala ali resnica?
Gospa Vahnova je v živahnem govoru opisala, kako hočejo demontirati vadnico, zavod, ki že nad 60 let nudi ljubljanski ljudskošolski mladini naj-lemeljitejši pouk in vzorno vzgojo. »Mnogo se šušlja, da ima Ljubljana dovolj osnovnih šol. Toda naše mesto narašča, vedno bolj plavamo v velemestni tok in skušamo temu primerno pospešiti tudi ve6 ostali napredek mesta. Le v šolskem napredku se kaže naše nazadnjaštvo. Ne vemo, ali je vest o ukinitvi vadnice izmišljena ali resnična. Starši IV. in V. okraja vsekakor želimo, da nam ostane ta vest v spominu kot slaba prvoaprilska šala.«
»Slišijo se očitki, da posečajo vadnico samo otroci bogatih staršev, Toda, kako moremo govoriti o kakem bogastvu pri uradnikih ali delavcih. Res bogati starti pa so itak brez otrok...«
Občina ali država?
O mestni ženski realni gimnaziji je nato govoril g. Ivan Bricelj, ki je poudaril, da je bil ta /:avod ustanovljen leta 1907 in je eden najstarejših srednješolskih ženskih zavodov v državi. Opisal je nato vso zgodovino tega zavoda, dolgotrajna pogajanja med mestno občino in državno upravo, ki so se končala s tem, da je občina na eni strani letos že ukinila prvi razred, z nadaljnjimi leti pa bo ukjnjala po en naslednji razred, na drugi strani pa država ni cxlprla svoje gimnazije. Bičal je tako postopanje občine, kakor postopanje državne uprave in zahteval, da se ta vzorni zavod ohrani vnaprej v dobrobit ljubljanske ženske srednješolske mladine.
Nato je tajnik Zveze društev »Šola in doni«* prečital obširno
resolucijo
v kateri so nanizane v«e zahteve po ureditvi ljubljanskih srednješolskih razmer v smislu, kakor so to izvajali govorniki in govornice. To resolucijo
l>odo predložili ministru prosvete, obema slovenskima ministroma ter slovenskim narodnim poslancem s prošnjo, da intervenirajo na vseh pristojnih mestih za upoštevanje tozadevnih teženj ljubljanskega prebivalstva. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
V	imenu Jugoslovanske ženske zveze je izrazila solidarnost v borbj za srednješolstvo gospa Oovekarjeva, g. inšpektor Wester pa je pozdravil zborovalce v imenu mestnega župana dr. Adlešiča, obenem pa je repliciral na izvajanja govornikov in govornic, v kolikor so se nanašala na kritiko občinske uprave glede demontaže mestne ženske gimnazije. Poudaril je, da je že pred 10 leti napisni knjigo, v kateri je opozarjal, da se bližamo srednješolski	krizi, da pa	sedaj	nismo	samo v
krizi, marveč v pravi katastrofi.
Celotno zborovanje je bila verna slika skrbi, s katero zasledujejo Ljubljančani vzgojo in šolanje svojih otrok.	Kot posledica	te skrbi pa	se jasno
kaže tudi energična volja, s katero hočejo starši in vzgojitelji	doseči v tem	oziru	znosne	razmere
in s tem izpolniti dolžnost,	ki jo	imajo do svojih
otrok.
Zgodba o iskalcu zakladov med blatom
Ljubljana, 15. maja,
Med brezposelnimi se je ustanovila posebna skupina ljudi, ki si skuiajo v borbi za vsakdanji kruh olajšati svoj položaj vsaj 6 poštenim, na videz umazanim delom, ki se ga pač »olikani meščan« sramuje in prezirljivo gleda na to vrsto ljubljanskih občanov So to iskalci zakladov po blatu v Ljubljanici, po kupih smeti in drugod. Predno so pričeli z novimi regulačnimi deli na Špici, so se tam dnevno pojavljali ljudje, oboroženi ali s tesarsko klanfo ali pa s posebno žično napravo. S svojim orodjem so brskali globoko v blato ob bregovih in v strugi Ljubljanice. Mnogi so imeli srečo. Iz blata so dvignili nenavadne zaklade. Nekdo je pobral vojaško puško z naboji, drugi več vojaških revolverjev. Tretji so dvignili mnogo kovancev, med katerimi so bili tudi ponarejeni. Neki mladenič se je takrat cel dan trudil. Naposled je izvlekel na dan še dobro ohranjen čoln. ki ga je vnovčil in je bil njegov trud dobro poplačan.
Iskalci zakladov so se sedaj nekam razpršili. Pojavljajo pa se pri mestnih delavcih, ki čistijo velike odvodne kanale. Delavci blato odkladajo ob
cestnih robnikih. Iskalci pa začno po njem brskati. Tako je včeraj neki mladenič, ,ki je kazal mnogo poguma in zraven še porcijo zdravega humorja, prišel na Kralja Petra trg prav, ko so delavci končali na tlakovani cesti s čiščenjem kanala. Oborožen s tesarsko klanfo je počepnil in začel previdno premetavati blato. Nekateri so se mu posmehovali, a jim je šaljivo odgovarjal:
»Bom danes zaslužil še bolj4o žernado, ko me*tni delavci in njih konji« ...
Neki postopač ga je hotel zafrkavati, zavrnil ga je: »Mi ne bo treba večerijo priberačiti kot ti. Raje sediš v kriminalu, kaj! Jaz še nisem ričeta pokusil. Delam pa rad vsak »kšeft«, samo da je pošten denar.«
Nekateri gledalci so se mu čudili in mu voščili: »Bog ti daj srečol« Nabral je precej stvari. Iz blata je potegnil srebrne žlice, nekaj, ki se je zelo zlatu svetilo in tudi par kovancev po 2 din je spravil. Po končanem delu se je oddahnil in končal: »Za danes sem zaslužil za večerjo in kvartir.« Sam že ve, kakšen zaklad je dvignil. Hotel pa ga ni nikomur pokazati.
Kratek obisk na dveh stadionih
Da, niti danes ni lahko priti na olimpijski stadion, in niti izkaznica organizacijskega odbora ne pomaga mnogo; šele telefonski S. O. S generalnemu tajniku dr. Dicmu ie pomogal, da je bilo mogoče priti v notranjost cele zgradbe.
Tato stojimo na VThu betonskih stopnic, ki se brezkončno visoko dvigujejo, kakor cerkveni stolp, Tik pod nami se širi sveže zeleni travnati prt, ki ga skoraj ljubosumno pazijo, naokoli s>e vije rdeče sivi trak, pravkar dovršenega tekališča. Zgradba sama je napol potisnjena v zemljo, toda vendar tudi drugi del stavbe, ki gleda iz zemlje nudi prav impozantno sliko, ki ie arhitektonsko sijajno zaključena. V teku so še zadnja dela, ki pa današnjo sliko tudi v bodoče ne bodo izpreme-nile. V notranjosti stadiona delajo samo še slikarji in steklarji, ki dajejo notranjim prostorom še zadnje okraske. Nad vsem pa kraljuje stolp z olimpijskim zvoncem, ki se dviga visoko nad stadionom. Ve* prostor izgleda kot nekako mravljišče, v katerem hitijo delavci vsak s svojim odmerjenim delom.
Vsa športna igrišča, ki so namenjena olimpijskim igram, so združena na enem samem kraju: na državnem športnem polju, ki obsega 131 hektarjev in ki se nahaja na zapadnem delu Berlina. Na tem prostoru se nahajajo poleg olimpijskega stadiona še plavalni stadion, prostor za jahanje s tribunami, zgradbo za jahače, odprto gledališče, dalje širok prostor za nastop igrišče za razne polo igre, šport-forum z državno šolo za telesno vzgojo s svojimi prostori. Končno izpopolnijo prostor še stadion za hokej igrišča, za basket in številna tenis igrišča.
Olimpijski stadion je središčna zgradba in more sprejeti vase več kot 100.000 gledalcev. Igrišče samo — arena — odgovarja popolnoma vsem predpisom, ki naj jih ima moderno športno igrišče: arena je potisnjena 13 m pod površino in je ločena od tribun in gledalcev še za en meter v globino. Arena ima predpisano 400 m dolgo progo z 8 progami; proga za tek na 100 m in tek z zaprekami je posebna. Dalje 6 prostorov za skok v daljavo, višino in troskok, dvoje prostorov za metanje kopja in 8 krogov za mete diska, krogle in kladiva. Sredi arene pa je nogometno igrišče 70X105 m dolgo in široko. Na zaipadni strani igrišča sta dva podzemna izhoda, ki vežeta igrišče direktno z notranjimi prostori in slačilnicami, ki se nahajajo pod tribunami. Sredi stadiona je častna loža, tik pod njo pa je posebna loža za sodnike; nad častno ložo pa tudi še pod streho so novinarski prostori in samostojna telefonska in poštna centrala. Pri odprtih zahodnih vratih pa je na visokem stolpu, kjer bo obešen olimpijski zvon vzidana 15 m široka taibla, kaimor bodo vklesana imena vseh zmagovalcev na letošnjih olimpijskih igrah. Zares, Nemčija se pripravlja z vsem na letošnje olimpijske igre, iz katerih hoče napraviti kar bo največ mogoče.
Vendar se nam zdi ob tej priliki opozoriti
Razprava proti dr. Gvidonu Debeljaku
Ljubljana, 15. maja. Za 28. maja ob 8.30 je razpisana glavna razprava proti zdravniku dr. Gvidu Debeljaku, ki je obtožen prestopka po čl. 205, točka II. k. z. v dveh primerih. Po tem členu se obtožujejo zlasti kolesarji, motociklisti in avtomobilisti, ki s svojo neprevidno in naglo vožnjo ogrožajo javni promet in povzročajo iz malomarnosti dostikrat tudi človeške žrtve, Dr- Debeljak je 16. junija lani med vožnjo Domžale—Ljubljana, ko je vozil večjo družbo s svoji mavtomobilom, povozil kolesarja Alojzija Zajca, ki je dobil pri karambolu prelom leve noge nad kolenom in prelom lobanje. Dr. Debeljak mu je pri te>m izbil tudi več zob in ga sploh močno razmrcvaril. Drugi slučaj se nanaša na tragično smrt sluge rudarskega glavarstva Ivana Usarja. Ta je s svojo rodbino 1. marca letos napravil izlet proti Št. Vidu. Domov vračajočega je dr. Debeljak, ki je vozil s svojim avtom, podrl na tla tako, da mu je avto zmečkal pri padcu možgane in je kmalu nato umrl. Za razpravo vlada veliko zanimanje.
tudi na naš stadion, ki bo prav gotovo ▼•£ ko* dostojno reprezentiral naš slovenski narod pred celim športnim svetom doma m tudi v tujini. Zaenkrat se ne bomo podrobno spuščali v opisovanje dela naših ljudi, ampak bomo le s številkami pokazali, kakšen bo naš stadion. Oni idealisti, ki so leta 1923 prvič zasadili na oni prostor kramp in motiko in dali temelj kasnejšemu delu, prav gotovo niso nikdar mislili, kakšen velik uspeh bo rodilo njihovo prizadevanje. Letos smo pred končnimi deli za areno na našem stadionu, in lahko računamo, da bodo dela kar se tiče same arene v najkrajšem času dovršena.
Nogometno igrišče bo imelo točno iste mere, kot jih ima olimpijsko igrišče. Lahkoatleti bodo pa trenirali in tekmovali na dveh skakalnicah za višino in na pr. prav toliko skakalnicah za daljavo; tudi za troakok sta namenjeni dve skakalnici, ki bosta pa tudi uporabni za skok s palico. Vse skakalnice imajo 45 metrov naleta, dočlm ima skakalnica za višino nalert v premeru 12 metrov. Prav tako bo poskrbljeno za metalce diska, kopja, krogle in kladiva. Na dela, ki se že skoraj bliža koncu in na ves napor, ki je zastavil slovenski narod za dograditev tega največjega in najmodernejšega stadiona na Balkanu, se borno ob priliki le povrnili.
Maribor
Lekarne. Nočno lekarniško službo vršita Vidmarjeva lekarna »Pri sv. Arehu« na Glavnem trgu in Savostova »Magdalenska lekarna« na Kralja Petra trgu.
Obrtnonadaljevalna šola v Mariboru poziva vse vajence in vajenke, ki so leto« dovršili obrtno nadaljevalno šolo, naj pridejo po svoje odpustnice v nedeljo 17. t. m. od 9 do 12 na deško meščansko šolo v Krekovi ulici.
V	nedeljo igra SK Ljubljana. V nedeljo bomo imeli prvo letošnjo športno senzacijo. Na stadionu Železničarja nastopi prvič na tujih tleh novi klub SK Ljubljana v prvenstveni tekmi s SK Železničarjem. Pričetek tekme je ob 15.30. Kot predtekma se igra prijateljska borba med SK Slavijo (Pobrežje) in rezervo Železničarjev s pričetkom ob 14
Lahkoatletski miting ISSK Maribora se vrši v nedeljo ob 9 dopoldne na stadionu Železničarja ob Tržaški cesti. Prijavili so vsi mariborski klubi svoje najboljše atlete, tekme pa se udeleže tudi atleti iz Ptuja.
REPERTOAR
Petek, 15. maja: Zaprto.
Sobota, 16. maja:	Ob 20 »Sveti Anton, vseh za-
ljubljenih patronc. Znižane cene. Zadnjič ▼ seioni. Nedelja, 17. maja: Ob 15 »Otroška pleana prireditev zagrebške plesne šole Mercedes Goritz-
Paveličeve«.
Ne zamudite zadnje uprizoritve »Svetega Antona«! To soboto uprizore letošnjo nnjprivlačnejšo opereto »Sveti Anion, vseh zaljubljenih patron« zadnjič v sezoni tor po znižanih cenah. To zelo pestro in zabavno delo je izredno ugajalo ter so bile njegove uprizoritve izvrstno obiskane.
Otroška plesna prireditev na mariborskem odru. V nedeljo 17. t. m. ob 15 nastopi e svojo lastno plesno šolo zagrebška plesna umetnica Mercedes Goritz-Paveličeva ter priredi samostojno plesno uprizoritev. Okrog 25 otrok bo izvajalo Bayerjev za deoo prav primerni balet »Vila lutk«, ki bo z njim umetnica nastopila tudi v Grazu. Ker so tovrstne prireditve v Lariboru prav redke in je to obenem zadnja letošnja predstava za otroke, opozarjamo na ta zanimivi plesni nastop še posebej. Prinašal bo tudi odraslim mnogo razvedrila.
A: »Ali je res, da tvoj sam pri sebi govori, kadar je sam?«
B: »Ne vem, kajti še nikoli nisem bila zraven njega, kadar je bil sam.«
„Otroška modna revija" v soboto, 16. t. m. ob 18.30 Delavski zbornici
MHM
itutfchc«
!^swRn5M'
Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta
Zakleta
Nisem bil še navajen običajev v legiji, «ato sem si razbijal glavo, kako bi se izmotal iz škripca. Na vso srečo je neki Delaportc, domiselna glavica, opazil mojo nesrečo in mi ponudil svojo pomoč.
»Se bom pa jaz prikopal do teh čutar,« mi je dejal z zaupnim glasom.
Potem pa je odšel in se kmalu vrnil z dve-m& tujima bidonoma v rokah, ki sem ju jaz takoj izročil seržanu. On ju je vzel, kakor da je to nekaj docela naravnega in razumljivega.
Sou-off (kratica za podčastnika v legiji) daje svoja povelja zmeraj tako z viška in se ne briga za to, kakšna sredstva bo vojak uporabil, da jih izvrši. Zadovolji sc s tem, da vam reče: »Je m'en tiche« (požvižgam sc na to).
Z gorivom in drvmi bi nas bila morala oskrbovati prav za prav železnica. No, ta pa, ali sploh ne prihaja, ali pa tako na redko, da ne pride v poštev. Tako smo si morali pomagati iz zadrege, kakor smo pač vedeli in zna-
li, čeprav v škodo bližnje vasi. »Izposojali« smo si drva na obljubo, da jih bomo vrnili, čeprav je bilo očividno, da ne nameravamo vračati ničesar. Vrniti bi jih pa ne mogli, če bi jih tudi hoteli.
Ponoči smo ruvali kole in podirali plotove, ne da bi bili koga vprašali za dovoljenje. Neke noči se je nekdo od naših vrnil s, tlake in nosil na glavi cela vrata, ki je brez lastnikove vednosti vzdignil iz tečajev. Nesrečni lastnik pa je vso noč spa! mirno — pri odprtih vratih . . .
Človek sc običajev tuje dežele kaj brž navadi. Spominjam se, da sem tudi jaz nekega dne odnesel cela vrata in to še skoraj pri belem dnevu. V tej pustolovščini i. i ni podčastnik, kakor je bila njegova navada, dejal ne bele-ne črne. Povelje je povelje. Koga neki briga metoda in način, katerega uporabljamo mi, da povelje izvršimo.
-Pomagaj si sam, kakor veš in znaš!« je govoril seržan in pri tem uporabljal besede, ki jih ni mogoče prevesti, ker bi se nad njihovo krepkostjo zgražalo pol sveta.
Zabavali smo se, kakor se pač zabavajo ljudje v legiji, kadar so v vojni. Okoliški prebivalci so nam bili naklonjeni. To so bili sirski kmetje. Oblačili so se v bluze, v široke hlače, na glavi pa so nosili turban iz sinjega, rdečega ali črnega sukna, ki so ga privezovali na glavo z nitmi iz kamelje dlake. Sejali so pšenico po malih njivah, ki so bile ograjene s kamenjem. Od teh kmetov smo zmeraj lah-
ko dobili paradižnikov, čebule in datljev, da ne govorim o divnem grozdju, najboljšem, kar sem ga kdaj jedel. Prodajali so ga skoraj zastonj. Za petdeset ccntimov sem ga dobil pol kape, za frank pa kapo, zvrhano polno.
Bilo je seveda tudi manj idiličnega kratkočasja. Kantine so se namestile sprva tik tabora. Kantina spremlja čete vse do bojne črte. Ima jo ponavadi kak Grk. Njegova služba je napol uradna, ker mora dobiti posebno dovoljenje od generala, ki zapoveduje dotič-nim oddelkom, če hoče kantino odpreti. Tako mora biti povsod, kjer tabori legija, lri četrtine naših kapeljnov bi pobegnilo, če bi jih prikrajšali za pitje in za ostale užitke v kantini.
Ko legijonarji dovrše svojo težko nalogo, se vsi zateko v kantino, kjer prebijejo ure odmora s tem, da kartajo in pijejo. Najljubša legijonarska igra je »chemin de fer«, dalje »trente-et-un« in še neka druga, ki je čisto podobna nemški »mein und dem«. Nikdar do tedaj še nisem videl igre, ki bi bila preprostejša in enostavnejša od te. Karte veljajo pri njej samo po svoji pravi, absolutni vrednosti; izvlečete karto in vaš nasprotnik prav tako, seveda vsak samo eno. Tisti, ki je potegnil višjo karto, lahko pobere ves zalog. To je enostavno in kaj hitro, pa človek pri tem lahko izgubi veliko vsoto ...
Samo po sebi se razume, da se stari legijonarji radi opijanjajo. V dvaindevetdeseti so zbrani sami stari veterani, ki jih ne moremo
prištevati prav med čednostne device in med sramežljivce, kaj šele med angele. Opijanjali so se kar po vrsti. Nekateri izmed njih so bili silovito divji, kadar so se ga napili.
Tako je bil na primer v mojem oddelku neki Gorigas. Surovež, da mu ga ni bilo para, pripravljen zmeraj na vse. Kadar se je napil, je bil strah in trepet vse kantine.
Samo en človek v vsem oddelku se mu je smel tedaj približati. To je bil naš seržan D Etienne. Vsako pot, kadar se je pojavil pred službujočim častnikom sel z znanim obvestilom: »Gospod poročnik, Gorigas	je v kantini
podivjal. Razbija na	vse	strani	in grozi,	da
bo vsem prerezal goltance,« je častnik poslal po seržana D'Etiennea,
Ta je odšel v kantino in se približal docela mirno Gorigasu, ki je divje vreščaje mahal z nožem.
»Tiens, poslušaj, Gorigas,« mu je dejal seržan, kakor da se	čudi.	»Daj,	pojdi, da	bova malo trknila, un	petit	cout!	Hočeš?«
»Seveda, seržan!« je odgovarjal Gorigas in resno trčil s seržanom.
»A mon tour, maintenant, zdaj je vrsta na meni,« je pozval potem Gorigas D’Etiennea.
Ko sta izpolnila to uradno obveznost, je seržan nežno izpregovoril:
»A zdaj z mano, Gorigas.«
Gorigas je odšel za njim v tabor, blag jn miren kakor jagnje.
Vsakogar drugega, ki bi se mu bil poskušal približati, bi bil zrezal z nožem.
>Slovenski dom« izhana ^«ab delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček,
Blagoslov
Ljudje v današnjih časih cesto zabavljajo in tarnajo nad tem, da civilizacija pušča kvarne posledice za seboj. Tako godrnanje lahko slišiš vsepovsod tudi pri nas. Da bi dokazal, ali je takšno pritoževanje upravičeno ali ne, je sklenil Vallvos to znanstveno raziskati. V ta namen se mu je zdelo najprimernejše, da se poglobi v študij one dobe, ko se je civilizacija začela porajati. Od časa, ko se je prvič pojavil človek na zemlji je po mnenju geologov preteklo žc celih 500.000 let. Mlajša kamena doba pa se je pričela nekako pred 7000 leti, torej sega do sem tudi zgodovina človeške civilizacije. Neciviliziran je torej ostal človek okoli 500.000 let, vsa doba njegovega kulturnega napredka pa obsega samo okoli 7000 let. Valloos je skušal primerjati mlajšo kameno dobo z srednjo in starejšo in na ta način ugotoviti, kakšne posledice je imela prva civilizacija, in če be bila res v blagor in srečo tedanjemu človeku, ali pa je njegovi srečni prejšnji preprostosti prinesla le vedno več gorja. Ravno ob tem razdobju, ob zibelki civilizacije, bi sc po njegovem mnenju moralo točno pokazati, če je civilizacija sreča ali pa počasi, a zavratno se približujoča katastrofa.
Kosti naj govore!
Kako ugotoviti, kakšen je bil primitivni človek kamene dobe in kako je bilo z njegovo srečo in zadovoljstvom?
Saj vendar nimamo ničesar zapisanega iz te dobe, ko se je človek skrival še po naravnih zemeljskih votlinah kot divja zverina pred sovražnikom. Vendar nam to dobo vsaj nekoliko osvetljujejo ostanki tedaj živega in neživega, ki je pokopano v zemlji od tedanjih časov, čeprav dostikrat že precej skaženo in je prava podoba že skoro izginila. Grobišča, v katerih leže pokopane kosti prvotnega preprostega človeka, in ki jih je današnja kulturna doba že toliko našla in razložila, vendar nekaj znajo povedati, vsaj znanstvenikom, ki dostikrat vse življenje žrtvujejo za taka raziskovanja in razmotrivanja. Kosti naj torej govore!
Civiliziranec - jetika, sifilis..
Ce vidimo na kosteh, ki so se nam ohranile iz starejše in srednje kamene dobe, da so čvrste in da ne kažejo nikakšnih znakov, ki bi sc na njih poznali zaradi gotovih bolezni, katerih posledice so nam danes ob globoko izpopolnjeni znanosti jasne in razumljive, in če na drugi strani v mlajši ka-
Za filateliste: Take znamke bodo izdane zn olimpijske igre v Berlinu
civilizacije
Nova Moskva in izvoščki
Moskovski sovjeti so formalno odobrili načrt, ki so ga bili pred tedni predložili Elani moskovskega odbora komunistične stranke in po katerem bo mesto razdeljeno v nove okraje. Namesto dosedanjih deset bo Moskva poslej razdeljena na Miri in dvajset okrajev, a Leningrad bo posibmal štel šestnajst okrajev.
V	zvezi s tem se je pretresal tudi novi načrt desetletke, po katerem se bo obseg prestolnice sčasoma znatno razširil, zlasti ker bodo mesto modernizirali z večjim številom zelenih parkov in nasadov. Končno število prebivalcev na ta način povedanega mesta so določili na pet milijonov, med tem ko živi ta čas v Moskvi okoli 3,600.(100 ljudi. Število prebivalstva je od leta 15)33 za sto tisoč padlo, kar je v prvi vrsti pripisovati vladni naredbi, ki je »city< in bližnjo okolico spremenila v prvorazredno ali privilegirano 7.0110. Od tega prebivalstva je 600.000 samo industrijskega delavstva, ki tvori elito ati prvi razred komunistične družbe. Razne nezaželjene in brezposelne elemente pa so izgnali.
Kakor je iz vladnih izvestij razvidno, je danes v Moskvi 2237 tramvajskih voz, 193 taksijev, 726 velikih omnibusov in okoli 9000 manjših avtov. Policijska statistika je izračunala, da bo vsakih 1000 motornih vozil zahtevalo kakih -17 .smrtnih žrtev na leto. Carska Rusija je imela do 14.000 izvoščkov s konjsko vprego, od vseh teh pa jih danes dela samo še 120. Kakor kaže, hočejo novi ruski državljani hiteti in napredovati in so jih slaroverski tipični izvoščki prepočasni in prestaro-kopitni. Brezposelnost bo potemtakem zavladala tudi med konji.
Gumbe je pobiral
Stockholmski vrtnar Anders Ed. Sveuson je čudak svoje vrste. Mož je imel že izmlada veliko veselje do gumbov. Vsak gumb, ki ga je slučajno kje našel, je skrbno pobral in ga vtaknil v žep. Kmalu si je na ta način napravil doma pisano zbirko, v kateri so bili gumbi vseh mogočih barv in kakovosti in velikosti. Zadnji čas mu je prišlo na misel, da bi svoj zaklad tudi praktično in umetniško izkoristil. Najdene gumbe je začel nizati in sestavljati v razne like in na ta način je sestavil krasen nakit za svojo špansko steno. Ta svojevrstna dekoracija predstavlja ves naš sončni sistem: sonce, luno in zvezde. Čast komur čast!
meni dobi, torej v dobi, ko se je že rodila prva civilizacija, kažejo kosti znake, ki so jih vtisnile danes že znane bolezni, potem nam ni težko sklepati, da primitivni človek, ki ni poznal še prav nobene civilizacije, ni trpel na takšnih boleznih, ki bi pustile svoje znake tudi na kosteh. Takih znakov pa je vedno več, čimbolj je človek izgubljal na svoji preprostosti. Rahitis, sifilis, tuberkuloza, zobne bolezni in še mnogo drugih, vse te puščajo neizbrisne sledi. Nepotrebna je skrb, kaj je ta primitivni človek počel brez zobozdravnikov in vseh danes znanih njihovih pripomočkov. Čudovito lepo ohranjeni zobje vsega tega niso potrebovali. Na tisoče in tisoče let so še pokopani ohranili svojo lepoto.
Kaznjencem se obetajo zlati časi
Ameriška uprava že od nekdaj «krbj za to, da bi se s kaznjenci kolikor mogoče lepo ravnalo. Z lepim postopanjem hočejo v mračnih dušah izgubljenih posameznikov obuditi iskre življenskega optimizma ter jih polagoma privesti nazaj v krog poštenih in koristnih udov človeške družbe. V ver liki kaznilnici Sing-Singu imajo kaznjenci na razpolago udobne prostore za nogomet in druge igre, vsak teden lahko gledajo razne poučne in vzgojne filme v lastnem kinu in pogosto jim uprizarjajo tudi gledališke predstave z moralno vsebino. Seveda ima ta kazenski sitsem tudi mnogo resnih nasprotnikov, ki dokazujejo, da preblago postopanje na zločince kvarno vpliva, ker jim zlasti v sedanjih težkih časih obeta v kaznilnici boljše razmere, kakor jih im«jo mnogi pošteni državljani v prostosti. — Navzlic temu pa skušajo zadnja leta tak kazensiki sistem uvesti tudi na Angleškem in že letošnje poletje bodo za kaznjence v Wa-kefieldu ustanovili moderno letovišče, kjer jih bodo
zaposlili pri raznih poljskih delih Načrti za to kaznilniško naselbino so bili žc zdavnaj odobreni in zdaj so preddela že v polnem teku. Prav za prav so kaznjence upotrebljavali na kmetijah že prejšnja leta in 6icer tako, da so ti zgodaj zjutraj odhajali na odkazana jim polja in se zvečer vračali nazaj v kaznilnico. Ta delovni načrt so letos v toliko iz-premenili, da bodo kaznjcnci poslej stanovali v posebnih barakah od ponedeljka pa vse do sobotnega večera in da ne bodo tako strogo zastraženi kakor doslej. Skupna stanovanja bodo svelta in zračna, a obedovali in večerjali bodo v skupnih obednicah. Seveda ne bodo teh olajšav deležni na splošno vsi zločinci, marveč za sedaj predvsem mladostniki in manj težki prekršitelji državnega zakonika. Za omiljenje strogega kazenskega si-sitema se zavzemajo zlasti zdravniški krogi, ki hočejo neirečne ude človeške družbe le-tej vrniti ne samo moralno, marveč tudi telesno zdravje.
Neznana pošast
Prebivalci mesta Palermo v severni Sardiniji so imeli zadnji čas veliko senzacijo zaradi neke neznane morske živali, ki se je baje prikazala na palermskih ulicah. Gre za nekako morsko kačo, ki se je priplazila iz morja in se pojavila neko jutro pred branjarijami v bližini stolnice. Branjevci, ki imajo ondi svoje stojnice, jo opisujejo kot šest metrov dolgo in približno 20 cm v prerezu debelo kačo belkaste barve. Ima majhno glavo in zelo majčkene oči. Njeno žrelo pa je razmeroma veliko in oboroženo z vrsto gostih ostrih zob. Nihče pa ne ve povedati, ali se premika kakor kuščar s kratkimi kraki ali pa kakor kača z zvijanjem. Dva večera so jo videli na enem in istem mestu, ko pa se je znočilo, je nenadoma spet izginila. Policija je to ljudsko govorico imela sprva za izmišljotino in prazno vražo, ker pa je prikazen potrdilo nad dvajset verodostojnih in resnih ljudi, je ukrenila vse potrebne mere, da žival ugotove in odpravijo,
straši v Palermu
kamor zasluži. V vročih krajih južne Italije in Sardinije velikanske kače niso redkost, zato je povsem verjetno, da so nepoznano pošast res videli, čeprav je bržkone malo drugačna, kakor so 6i jo v prvem iznenadenju in strahu predstavili.
Nov sadež
Znani kalifornijski sadjar James Ather, ki je oblikoval s pomočjo križanja več koristnih novih rastlin, je zdaj ustvaril nov sadež. Cepil je neko limono na pomarančnega divjaka in dobil »lemo-ro«, ki združuje sladko meso krvavordeče pomaranče s trpko kislino limone. »Lcmora« jc postala ljubljenka ameriške javnosti in se ne pokvari v skladišču 18 mesecev. Ameriške tovarne jo rabijo za marmelado, sadni sok in kompote. Izumitelj jc že prodal več sto dreves v Evropo.
»Sirašnol«^ začne tarnali človek, ki je prišel ob vse premoženje. »Pravim vam, polovica nekdanjih prijateljev me noče več poznati.«
»Tako. A druga polovica?«
»Oh, tisia pa niti ne ve, da sem vse izgubil.*
*
Neka angleški trgovec si je dal napraviti naslednji reklamni oglas: »Na razpolago so vam pri-znalna pisma iz vseh dežel.«
»Posodi mi užigalico.«
»Žal, ne morem. Imam užigalnik.«
»Nič zalo, samo povej, kako ga uporabliaš za zobotrebec.«
Pračlovek - le revmatizem
Edina bolez.en, ki jo izdajajo kosti pračloveka, je pogosta pojava kroničnega vnetja sklepov, in sicer tudi že pri starosti pod 30. leti. Kar pa je najbolj značilno pri tem, pa je to, da se ta bolezen ni pojavljala v sklepih udov, pač pa med vretenci v hrbtenici. Trganje v ledjih in kriva hrbtenica sta bili očividno glavni nadlogi v starejši in srednji kameni dobi. Mogoče je bilo tudi podnebje mnogo bolj vlažno, kakor pa je danes. Toda tega. kar danes imenujemo sifilis, rahitis, tuberkolozo in podobno, takrat ni bilo in je vsekakor te dobrote dala šele civilizaciia, kajti kakor hitro se je pojavila, že so bile vse te bolezni v njenem spremstvu. Da z njimi sreča in zadovoljstvo nista prišli, je gotovo jasno. Vzrok teh bolezni je mogoče iskati v tem, da so ljudje prišli bolj v stik drug z drugim iu so bili tako vse bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim po bacilih, kakor pa v prvem času kamene dobe, ko jc človek spal kar v gozdu ali kjerkoli in si zato nakopal kvečjemu le revmatizem.
Eden zdrav, drugi zaceljen
Iz vsega tega bi izgledalo, da je civilizacija prinesla le vedno večje gorje in da ni imela ničesar takega na sebi, kar bi utegnilo le prinesti dobre posledice. Toda temu ni povsem tako! Izkopane kosti pračloveka kažejo cesto na sebi znake hujših ali slabših udarcev, čim bolj gromo v dobo, ko je civilizacija napredovala, tem več zunanjih ran imajo kosti, a te rane so zaceljene. S civilizacijo se je pričelo tudi prvo ^oboroževanje«, če naj za tedanjo dobo velja ta moderen izraz. Tehnika orožja in orodja je vsekakor napredovala. Orožje pa ustvarja bojno razpoloženje. Naj je žc to
Osebni pilot abesinskega cesarja l;rancoz Droui-llet, ki je pobegnil iz Francije in se moral spustiti v Italiji na potu v Abesinijo
orožje kakršnokoli, vedno gre stremljenje za tem, da čim bolje služi svojemu namenu. Toda — in v tem je druga, dobra stran civilizacije — mnogo so že našli tudi takih kosti, ki so po vseh pravilih zdravstvene vede zaceljene, naravnost odlično zaceljene. Tudi dobrih kirurgov torej žc ni manjkalo. Pri tem pa sc vidi v pravi luči ogromna razlika med primitivnostjo prvotnega človeka in med civilizirancem: človek na najnižji stopnji je imel zdrave kosti in jih je tudi takšne ohranil. Civiliziranec pa jih lomi na vseh koncih in krai;h, a jih zopet ozdravi!
Če pogledamo natančneje v vrvenje in tek današnjega časa in življenja, nam ne bo prav težko verjeti tej ugotovitvi!