Hi
O
‘(f)
O
Q_
E
a.
<
z
<
o
<
-j
o.
<
z
z
H
<f)
O
D_
Publicist
LETO XXXVIII, 24- FEBRUAR 2006, CENA 298,00 SIT
ŠTEVILKA 8
EDI MAVRIČ
'9 1

°ELJ E
5000
CfUf
Prav govori Podobnik, ko pravi, da je dobre župane težko premagati. Še težje je premagati zakoreninjene, zato bi morala stranka že na zadnjem srečanju predstaviti dovolj kredibilne in v okolju razpoznavne ter osebnostno poštene ljudi z jasnimi programi, s katerimi bi bilo mogoče realno računati na uspeh na letošnjih lokalnih volitvah. Slovenske ljudske stranke očitno še ni izučilo, da se priprave na nove volitve začnejo dan po volitvah, ne dan pred njimi.
Gospa poslančeva Je nasmejala in navdušila Ljubence
STRAN 11
Milijon
tolarjev za
zmagovalno
študijo na
natečaju
Gospodarski
izziv
STRAN 17
Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje
Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga Mozirje z.0.0.
mare'
mamit
Zadruga mozirje
V vseh živilskim poslovalnicah <
Moka gladka, tip 400,1 kg
Moka za krofe, 1 kg g
99 SIT I
114 SIT
Marelična marmelada, 840 g
309 SIT
Sladkor v prahu, 200 g
104 SIT
Margarina Rama, 500 g
ODPRTE POSLOVALNICE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH:
-	Samopostrežna Gornji Grad: 8. -12. ure 1
-	Samopostrežna Ljubno Plac: 8. -12. ure
-	Samopostrežna Luče: 8. -12. ure	^
Trgovina Šmartno ob Dreti: 8.30 -10.30 ure
Vaša načrtovana prihodnost obeta:
a)	deževno vreme
b)	obisk tašče
c)	delo do večera
Dodajte življenju barve.
■Mftjisj, ... ...	n>.,
S klimo, sistemom ABS, radiom s CD predvajalnikom in modno kovinsko barvo za 2.290.000 SIT.
Nova Ford Fiesta
AC Mlakar
Cesta Simona Blatnika 18 Velenje
Tel.: 03/898 56 70
Faks: 03/898 56 72
E-pošta: acmlakar@mins-no1.si
Slika je simbolna. Ponudba velja do 31. marca 2006.
Poraba - kombiniran način vožnje: 4,3 - 7,4 l/100km. Emisije C02:114 - 177 g/km.
Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc.

www.ford.si
OSREDNJU KNJIŽNICA OSMI—
Tretja stran
Dober dan, evro!
Prihodnjo sredo se začenja obdobje umiranja tolarja, nacionalne slovenske valute, ki smo se je komaj navadili, pa se je bomo morali že odvaditi. Na trgovske police in tudi v naše denarnice prihaja evro, nekakšen naslednik nemške marke, za katerega pa bomo verjetno potrebovali nekaj časa, da ga bomo dejansko sprejeli za svojega. Iz tega razloga je direktiva države, da se cene deset mesecev pred dokončno uvedbo valute Evropske unije označujejo v tolarjih in evrih, zagotovo modra in koristna.
Iskreno moram priznati, da mi tolar ni nikoli posebej prirasel k srcu, čemur je morda kriva tudi izbira njegovega imena. Sam sem se namreč veliko bolj ogreval za klas, kar je bila tudi ena izmed možnih variant v času odločanja. Tolar mi je zvenel kot slaba kopija dolarja, pa tudi njegova nominalna vrednost se mi je zdela precej neposrečena, še posebej ko sem jo primerjal s hrvaško kuno. Je pa res, da smo se na ta račun v preteklem obdobju v veliki meri znebili kovancev, ki jih bomo imeli po novem spet polne žepe (da bi le res bilo tako!).
Toda uvedba enotne evropske valute ima tudi svoje pasti. Kot je pred dnevi izjavil nekdanji evropski komisar za notranji trg Frits Bolkestein, so možnosti za dolgoročno preživetje evra negotove. Evro naj bi se po njegovem mnenju namreč čez deset let znašel na hudi preizkušnji, saj bo Evropska unija takrat doživela resen pokojninski udar. Prebivalstvo stare celine se še naprej hitro stara, številne članice EU pa niso pripravljene na rast zahtevkov za pokojnine.
Po Bolkesteinovem mnenju bodo te države prisiljene reševati problem tako, da bodo zvišale svoj proračunski primanjkljaj, kar bo negativno vplivalo na obrestne mere in inflacijo. Zviševanje proračunskega primanjkljaja bo težko nadzorovati, saj pakt Evropske unije o stabilnosti, s katerim naj bi povezava okrepila in zavarovala evro, ne deluje najbolje. Pakt določa, da proračunski primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov bruto domačega proizvoda, očitno pa se nekatere države članice za to ne menijo prav dosti in pakt zavestno kršijo. Upajmo torej, da se bodo evropski politiki, vključno s slovenskimi, obnašali dovolj odgovorno, da nam čez šestnajst let, kolikor je živel tolar, ne bo treba spet menjati denarne valute.
IZ VSEBINE:
Aktualno:
Prvega marca bo tolar dobil družbo.4
Kolegij županov:
Premalo denarja za vse potrebe..5
Juvanje
SLS z realno močjo v volilno tekmo.7
Galerija Nazarje:
Razstava akademskega
slikarja Alojza Zavolovška.......10
Luže:
Pesem predrami srca in vzdrami dušo.11
Valentinov koncert:
Mojci Bitenc nagrada za nadarjene dijake..
Snowboard:
Murkovi zmagi na Bjelašnici
Na naslovnici:
Nazarska mladinska gledališka skupina je predstavila Skrivnosti iz šolskega veceja
ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 8, 24. februar 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Aktualno
DVOJNO OZNAČEVANJE CEN
1. mar<a bo tolar dobil družbo
Slovenskemu tolarju se izteka zadnje leto življenja. S prvim marcem se mu bo na računih, cenikih, etiketah, izveskih, promocijskih sporočilih in še kje pridružil evro, ki bo s 1. januarjem 2007 postal zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji oziroma vodilna valuta. Kot določa zakon, se bo obdobje informativnega označevanja cen začelo 1. marca 2006, končalo pa se bo z dnem določitve tečaja zamenjave, kar naj bi se zgodilo konec letošnjega junija. Takrat se bo začelo obdobje dvojnega označevanja cen, ki naj bi trajalo do sredine leta 2007.
Zakon zavezuje ponudnike blaga in storitev, namenjenih potrošnikom (zakon ne posega v odnose med podjetji), da od 1. marca dalje cene označujejo tolarjih in evrih. To ne velja za cene na enoto izdelka, zneske na izpiskih tehtnic, digitalnih prikazovalnikih cen in poštnih znamkah. Poleg tega določa zakon tudi vrsto izjem, med katerimi so avtomati za točenje goriva na bencinskih servisih (dovolj je oznaka cene za liter goriva v obeh valutah in menjalni tečaj, cena v evrih mora imeti tri decimaina mesta), katalogi (izdajatelj lahko katalogu priloži cenik s cenami v obeh valutah in menjalni tečaj), mesnice, ribarnice, delikatese in prodajalne kruha (ob-
vezen je le cenik za vse blago v obeh valutah), prodajni avtomati, prodaja knjig in igre na srečo. Dvojno označevanje cen je poenostavljeno tudi za mala podjetja z največ desetimi zaposlenimi.
V obdobju informativnega označevanja cen se pri preračunavanju cen uporablja centralni paritetni tečaj (1 evro = 239,640 SIT) kot število s šestimi značilnimi mesti. Vsota, ki jo mora plačati potrošnik, se zaokroži na najbližji cent oziroma stotin. Če je znesek natančno na sredini, se zaokroži navzgor. Ponudnik mora na računu za blago ali storitev navesti valuti za končno vsoto.
Franci Kotnik
Vir: www.euro.si
Označevanje cen tudi v evrih
Andrej Presečnik, Zadruga Mozirje: »Kar se tiče označevanja cen v evrih, se bomo držali zakonskih predpisov. Pri tem ne bo prišlo do nobenih sprememb. Cene se bodo zvišale samo v primeru, ko bo to nujno potrebno zaradi zaokroževanja.«
Janez Vrtačič, Ultra: »V naših poslovalnicah bodo cene označene v evrih po zakonskih predpisih. Vodje poslovalnic in po ena delav-
ka iz vsake poslovalnice bodo odšle na izobraževanje, že v tednu, ki sledi, pa nam bodo inštalirali programe. Stroške, bi bodo nastali z dvojnim označevanjem, bomo pač morali kriti trgovci, zaradi tega se cene artiklov v naših šestih prodajalnah, od katerih kar štiri v trških jedrih obratujejo tudi ob nedeljah, ne bodo dvignile. Ostale bodo na istem nivoju kot do sedaj.«
Marija Sukalo
Zamenjava tolarja z evrom
-1.3.2006: Začetek informativnega dvojnega označevanja cen v tolarjih in evrih z upoštevanjem centralnega paritetnega tečaja 1 EUR = 239,640 SIT (možno plačevanje v obeh valutah), ki bo trajalo do dneva določitve tečaja zamenjave (predvidoma konec junija). Takrat začne teči obdobje dvojnega označevanja cen, ki bo trajalo še šest mesecev po uvedbi evra.
-1.1.2007: Evro postane v Sloveniji vodilna valuta, plačevanje s tolarji pa bo mogoče še do 14.1.2007, vendar z vračilom v evrih. Do 28. februarja 2007 bo mogoča brezplačna menjava tolarjev v evre v vseh bankah in menjalnicah, kasneje pa samo še na Banki Slovenije. Vsi tolarski bančni računi se bodo od 1.1.2007 glasili na evro. Banke bodo do 29. decembra 2006 obdelovale trajnike v tolarjih, po 1. januarju 2007 pa v evrih.
Vsa gospodinjstva v Sloveniji naj bi jeseni (septembra ali oktobra) prejela brezplačne minikalkulatorjeza preračunavanje cen iz tolarjev v evre in obratno. Na nekaterih spletnih straneh (npr. www.euro.sil ie mogoče preračunavanje med obema valutama z virtualnimi kalkulatorji.
V_____________________________________:________________________________J
Naša anketa
Žvenketanje evrov
Zvok, ki bo kmalu postal del našega vsakdana. Danes so realnost še vedno tolarji, papirnat denarje tisti, ki nekaj šteje oz. je v naših očeh nekaj vreden. Tudi v denarnicah prevladujejo bankovci. Drobiža, kovancev je zmerom preveč in vsi se ga radi znebimo.
Toda čas ne stoji, čas teče. In vse spreminja. Kar je še danes realnost, bo kmalu preteklost. Tudi tolar se bo kmalu začel poslavljati s svojega prizorišča. Nekaterim bo to vzbudilo občutke nostalgije. Bilo je kratko, a lepo... Drugim bo to dokaz napredka in razvoja. Tretje bo dvojno označevanje cen zbegalo. Torej, že kaj razmišljamo o evrih?
Alenka Žagar, Mozirje
/ fr 'J® Ta sprememba bo verjetno zbegala starejše .fVi	..	državljane, nanjo se bodo težje prilagodili. Skoraj *	raj prepričana pa sem, da bo to življenje
■	Jr L podražilo, saj se bodo cene vsekakor
m '"'M zaokrozevale navzgor in nikakor navzdol. Prav I im,	tako bo P°trebno razviti drugačen odnos do
j—1IA\------JU I drobiža, saj bo ta v evrih vreden precej več kot
pa vtolarjih. Nostalgije po tolarju ne čutim, saj smo se sami odločili za to; in sedaj moramo iti v korak z drugimi.
Sabina Zupančič, Bočna Sama sem na prihod evra pripravljena, ne pričakujem večjih težav. Te pa bodo verjetno doživeli starejši, ki bodo z novim denarjem doživeli kar nekaj zmede. Osebno imam rajši tolar, saj je evro nizek, prav tako pa bo na primer pri plačah povsem drug občutek, ko boš prejel evre, delovalo bo drugače. Cene se bodo zvišale, verjetno tudi do polovice, vsaj če sklepamo po drugih evropskih državah, ki so sprejele evro.
Nina Žmavc, Bočna
Spremljam uvajanje te spremembe po medijih, zato seje ne bojim. Trgovanja v evrih se bomo pač morali navaditi. V Slovenskih novicah sem celo prebrala, da bi naj Banka Slovenije vsakemu dodelila »računalniček« za preračunavanje cen; izvajalca tega projekta sicer še niso izbrali, bi se pa naj to izvršilo do oktobra to leto.
Janez Bizjak, Mozirje Ta sprememba, menjava tolarja z evrom se mi zdi v redu, stare valute ne bom pogrešal. Se pa bodo zaradi tega dvignile cene, kar bo vplivalo na življenjski standard, kot smo lahko videli že drugod vtujini.
Marta Germadnik,
Mozirje
Na mišljenje in trgovanje v evrih se bo gotovo težko navaditi, predvsem starejšim ljudem. Evre sem do zdaj uporabljala kdaj pa kdaj, predvsem ko smo šli na morje. Tolar bom pogrešala, saj smo se ga navadili. Drugače pa nisem optimistka glede cen v evrih, verjetno vsaj, kar se tega tiče, sprememba ne bo prinesla nič dobrega.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Franjo Atelšek
V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI SO CESTE SORAZMERNO SLABE
Premalo denarja za vse potrebe
Poslanec Jakob Presečnik (SLS) je na kolegiju županov prisotne seznanil z aktivnostmi, ki potekajo na dižavnem nivoju za izboljšanje dižavne cestne infrastrukture vZgornji Savinjski dolini. Razmere niso ravno vzpodbudne, čeprav je bilo vzadnjih desetih letih za ceste namenjenega precej denarja. Ob tem je Presečnik izpostavil dobro sodelovanje z občinami, kar je predpogoj za realizacijo načrtovanih del. Vzpodbudno je, da so v proračunu za letošnje in prihodnje leto zagotovljena določena sredstva, aktivnosti potekajo tudi na Direkciji RS za ceste, kar naj bi pomenilo, da bodo rezultati vidni tudi na terenu.
Znano je stališče županov občin Sa-Ša regije, ki pri prostorskem umeščanju tako imenovane »koroške« hitre ceste zagovarjajo zahodno varianto proti Šentrupertu, ker sledi temeljnemu cilju, da se Saša regija poveže tako znotraj svojega območja kot s sosednjimi in osrednjeslovensko regijo. Presečnik in župani delijo prepričanje, da je pri umeščanju trase v prostor nujno potrebno upoštevati tudi potrebe gospodarska, ki je zaradi slabih regionalnih cest in povezav v izrazito neenakem položaju.
Na delovnem sestanku je Jakob Presečnik izpostavil najbolj pereče cestne probleme po posameznih občinah. Na Solčavskem je stanje sorazmerno slabo. Pred leti je bilo
odprto Pavličevo sedlo, precejšen zalogaj ostaja panoramska cesta, kjer dodatne težave povzroča Macesnikov plaz. Nekaj denarja je zagotovljenega za rekonstrukcijo ceste skozi Solčavo, temeljite obnove pa je potrebna celotna re-gionalka od Pečovskega mostu do Solčave.
V občini Luče so v zaključni fazi dela pred občinskim središčem, medtem ko se za rešitev skozi kraj pripravlja državni lokacijski načrt, kjer bo potrebno razrešiti morebitne dileme. V naslednjih dveh letih naj bi dobila asfaltno prevleko celotna trasa ceste Podvolovljek-Kranjski Rak. Vobčini Ljubno trenutno ni odprtega projekta, kar pa ne pomeni, da ni izrazitih problemov.
Jakob Presečnik je izpostavil dobro sodelovanje z občinami, kar je predpogoj za realizacijo načrtovanih del (foto: EMS)
Največji je v Okonini, pri Četari, kjer je sta cesta in avtobusno postajališče problematična predvsem z vidika prometne varnosti.
Na območju občin Gornji Grad in Nazarje je poseben projekt cesta
skozi Zadrečko dolino. Tu je pomembno dogovarjanje med predstavniki obeh občin o prioritetah del. Gornjegrajski župan Toni Rifelj je izrazil željo, da se letos začnejo izvajati dela od Krope proti Bočni. Poudaril je še problem »cvetoče« ceste čez Črnivec in vprašal, kaj je z gornjegrajsko okrajšavo od Smreke do osnovne šole. Slednja po Presečnikovih besedah nima postavke v državnem proračunu, kar pomeni, da je še vsaj nekaj let ne bo.
V občini Mozirje je v katastrofalnem stanju cestna povezava Ljub-ija-Gorenje. Dodaten problem povzroča zemeljski usad, zato je cesta zaprta za tovorni promet. Presečnik računa, da bo sanacija izvedena sredi letošnjega leta.
Prisotni so se strinjali, da bo potrebno z usklajenimi in pospešenimi postopki pritiskati na Direkcijo RS za ceste, da se v proračunu zagotovljen denar čim prej porabi za izboljšanje cestne infrastrukture na celotnem območju šestih tukajšnjih občin.
Savinjčan
PTIČJA GRIPA V SLOVENIJI
Kako naj ravnamo ob ptičji gripi?
Ptičja gripa grozi Evropi. Ptičja gripa tudi vSIoveniji! Takšni in podobni naslovi v zadnjih tednih polnijo časopisne strani, vsak dan prinaša nove novice, večinoma slabe. Marsikoga je strah, a panika ni potrebna. Predvsem zato, ker panika nikoli ne prinese dobrih rešitev. Prav pa je, da smo ljudje previdni, kar pomeni, daje prav, če izvemo čim več o tej bolezni in kako se pred njo zaščititi. Različne zdravstvene in ostale pristojne institucije so že izdale navodila v zvezi s ptičjo gripo, nekaj najpomembnejših smo povzeli tudi mi.
Kaj je aviarna ali ptičja gripa?
Aviarna ali ptičja gripa je nalezljiva bolezen živali, povzročajo pa jo virusi, ki se običajno prenašajo med ptiči, redkeje pd se s to boleznijo okužijo tudi prašiči. Vse ptičje vrste so občutljive za okužbo, še posebej pa lahko bolezen ogrozi domačo perutnino, saj se v strnjenih jatah
zelo hitro širi in doseže epidemične razsežnosti.
Kakšni so ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni med pticami?
Najpomembnejši ukrep je hitro pokončanje okuženih in okužbi izpostavljenih ptic, ustrezno odstranjevanje mrhovine ter razglasitev karantene in opravljanje dezinfekcije na kmetijah, kjer se je bolezen pojavila.
Kako se ptičja gripa širi?
Bolezen se hitro širi s kmetije na kmetijo, saj se virus v visokih koncentracijah nahaja v perutninskih iztrebkih, od koder prehaja v zemljo. S ptice na ptico se širi tudi po zraku z vdihovanjem. Prenos s kmetije na kmetijo je mogoč preko kontaminiranega kmetijskega orodja in mehanizacije, krme in obleke, predvsem pa obutve.
Kako ravnati, da se čimbolj izognemo možnosti okužbe?
- Izogibati se je potrebno
neposrednemu stiku s trupli poginulih ptic in stiku z živimi pticami in njihovimi izločki.
-	Če si obleko ali obutev onesnažite z izločki ptičjo temeljito očistite.
-	Po vsakem kontaktu s pticami ali njihovimi izločki si roke dobro umijte z milom in vročo vodo.
-	Če po stiku s pticami ugotovite, da imate povišano temperaturo, obiščite zdravnika.
-	Meso perutnine mora biti pred uživanjem dobro pečeno oziroma kuhano. Temperatura 70 °C virus uniči.
-Skrbite, da ne pride do stika med surovim in kuhanim perutninskim mesom.
-	Skrbite za higieno rok, delovnih pripomočkov (noži, deske za rezanje, posoda...) in delovnih površin v kuhinji.
Kako se zavarovati pri stiku s ptico, pri kateri sumimo bolezen?
Vse osebe bi morale ves čas iz-
postavljenosti uporabljati osebno varovalno opremo. Osebna varovalna oprema je: zaščitna obleka, najbolje kombinezon, debele gumene rokavice, zaščitna maska za obraz in gumeni škornji, preko katerih je nameščena dodatna zaščita za enkratno uporabo. Vse osebe, ki so v stiku s perutnino, ki predstavlja tveganje za okužbo, morajo biti cepljene proti gripi s cepivom, kije predpisano za sezono.
Kako ravna zdravnik, ko vzpostavi pri človeku sum na ptičjo gripo?
Bolnika najprej osami in ga prosi, da si nadene kirurško masko. Nato se posvetuje z infektologom in bolnika po dogovoru z njim napoti na bolnišnično zdravljenje. Na koncu obvesti epidemiologa območnega zavoda za zdravstveno varstvo o možni bolezni pri svojem bolniku.
TG
BRUTO IZPLAČILA FUNKCIONARJEM ZA MESEC NOVEMBER 2005
Dobro (pre)pla<on državni aparat
Ko smo pred štirinajstimi dnevi objavili dohodke, ki jih prejemajo zaposleni v zgomjesavinjskih občinah in mozirski upravni enoti, nismo pričakovali nikakršnega odmeva. Na formalnem nivoju ga tudi ni bilo, dejansko pa nas je precej ljudi pocukalo za rokav in predlagalo, da obelodanimo izplačila vseh funkcionarjev v javni upravi vZgomji Savinjski dolini. Z objavo plač smo nekoliko vznemirili tudi župane, ki povsem upravičeno trdijo, da so v primerjavi z ostalimi funkcionarji pravi siromaki.
Kot smo zapisali, tukajšnji funkcionarji niso med najbogatejšimi v Sloveniji. Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) sta najbolje plačana državnozborska poslanca Jakob Presečnik in Mirko Zamernik z 1.011.265 tolarji komaj na 177. mestu od skupno 1.945 objavljenih izplačil za november preteklega leta. Poslancema sledi direktorica Lekarne Mozirje z 815.462 tolarji,
katerim je treba prišteti še 530.000 tolarjev izrednega izplačila. Načelnik Upravne enote Mozirjeje zaslužil 758.216 tolarjev, sledijo ravnatelj mozirske osnovne šole s 706.175 tolarji, ravnateljica Osnovne šole Blaža Arniča je prejela 693.883 tolarjev, njena gornjegrajska kolegica 753.980 tolarjev, ravnatelj Osnovne šole Ljubno 655.903 tolarjev in ravnateljica Glasbene šole Nazarje 616.601 tolarjev.
ZDRUŽENJE DELODAJALCEV OBRTNIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE
Francu Bendi priznanje
ZDODS
Na 7. posvetu delodajalcev v obrti, ki ga je konec januarja v Radencih organiziralo Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije (ZDODS), so med drugim podelili tudi priznanja uspešnim delodajalcem v letu 2005. Iz območja Savinjsko-Šaleške regije je priznanje prejel Franc Benda, predsednik uprave Kovinoplastike Benda, ki trenutno zaposluje 86 ljudi in je eden ključnih dobaviteljev podjetja BSH Hišni aparati Nazarje.
Družinsko podjetje s 27-letno tradicijo ima poleg Hišnih aparatov še vrsto drugih poslovnih partnerjev, s katerimi uspešno sodeluje. Z nenehnim povečevanjem obsega proizvodnje in prodaje je Franc Benda organiziral kooperantsko mrežo in vzpostavil pogodbeno sodelovanje s številnimi kooperanti. Tako posredno zagotavlja delo več kot 130 zaposlenim.
V podjetju Kovinoplastika Benda se zavedajo, daje za uvajanje sodobne tehnologije in novih izdelkov potrebno tudi nenehno izobraževanje zaposlenih. Tako v podjetju kontinuirano organizirajo funkcionalno izobraževanje na tehnično-tehnološkem področju, trženju, učenju tujih jezikov in obvladovanju kakovosti skladno s standardom ISO 9001:2000.
Franc Benda tudi v tretjem življenjskem obdobju ostaja zvest svojim načelom poslovnosti in podjetnos-
Franc Benda je prejel priznanje Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije
(foto: EMS)
ti, ki jih vdružinskem podjetju uspešno prenaša na sinova Aleša in Uroša. Prosti čas najraje izkoristi za svoj dolgoletni hobi - lov, saj si v stiku z naravo nabere svežih moči in energije za vsakodnevne izzive.
Franci Kotnik
Med župani je s 612.098 tolarji »najtežji« mozirski župan, po višini plače mu sledi ravnateljica šole na Rečici ob Savinji s 609.094 tolarji. Direktorica mozirskega centra za socialno deloje novembra zaslužila 607.789 tolarjev, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje je prejela 602.368 tolarjev, ravnatelj nazorske osnovne šole 587.294 tolarjev in ravnateljica mozirskega vrtca 544.803 tolarjev.
Novembrska plača nazorskega župana je znašala 326.197 tolarjev, sledita ljubenska županja s 320.442 tolarji in gornjegrajski župan s 303.654tolarji, povsem na repu pa je župan občine Luče, ki je prejel 297.415 tolarjev. S podatki solčavskega župana, ki opravlja funkcijo neprofesionalno, Ajpes ne razpolaga. In da ne bo pomote: vse plače so navedene v bruto zneskih.
Savinjčan
USTAVNO SODIŠČE RS
Poslanci ponovno o zavrnjenih občinah
Poslanci državnega zbora bodo morali ponovno odločati o ustano-vitvi novih občin, med katerimijetudi Rečica ob Savinji. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo sklep poslancev, data območja ne izpolnjujejo pogojev za novo občino, ker nimajo ustreznega zdravstvenega varstva. Državni zbor mora svojo odločitev sprejeti v roku, ki še
omogoča izvedbo morebitnih referendumov na teh območjih, za svojo (ponovno) odločitev pa mora navesti prepričljive razloge. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da iz zakonodajnega gradiva ni mogoče ugotoviti prepričljivih razlogov, da omenjene občine ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev.
Savinjčan
SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA
Skeptični do novega zakona
Na seji upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne zbornice so predstavniki gospodarstva podali svoja stališča do predlaganega zakona o Gospodarski zbornici Slovenije. Menili so, da je reorganizacija vsekakor potrebna, da pa je zakon nedorečen.
Po njihovem mnenju bi moral zakon enotno obravnavati celotno zbornično organiziranost, torej tudi ostale zbornice in ne le gospodarske. Izrazili so prepričanje, da gospodarstvo zbornico potrebuje, saj naj bi ga ta zastopala in predstavljala njegova stališča in interese tudi v dialogu z državo oziroma vlado.
V tem kontekstu je eden od navzočih predlagal, naj bi bil predsednik gospodarske zbornice hkrati član vlade, da bi se tako bolj slišal glas gospodarstva. Na ta predlog seje oglasil gornjegrajski župan Toni Rifelj in dejal, da nikakor ne gre mešati civilnih združenj in politike, saj bi tako zbornica izgubila svojo avtonomnost. Predsednica uprave družbe Esofech Zofija Mazej Kukovič je dodala, da bi bilo glede ak-
tivnosti, kijih bo povzela zbornica v času, koje zakon v proceduri, potrebno imenovati konkretne osebe, roke in naloge, da se bo mnenje gospodarstva tudi upoštevalo.
Splošno mnenjeje bilo, da se vodstvo GZ Slovenije premalo zavzema za stališča svojih članic, na kar je Milan Kopušar, poslanec v prejšnjem mandatu, odgovoril, da je GZS večkrat posredovala stališča, predloge in amandmaje, ki pa so bili zaradi političnih dogovarjanj v parlamentu često preslišani. Ker predlog zakona poleg neobveznega članstva omenja še delitev zborničnega premoženja, so se zavzeli, da je tukaj potrebna posebna pozornost, da se le-to ne bi delilo tako, da bi na koncu izginilo.
Marija Lebar
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA (SLS)
Z realno močjo v volilno tekmo
»Odlično organiziran tabor stranke v Mozirju še vedno odmeva v naših krogih in lahko rečem, da je dvignil samozavest občinskim odborom v Zgornji Savinjski dolini. Vzdušje je delovno in dobro, sedaj je pobuda na strani vodstev občinskih odborov in svetniških skupin, da za letošnje lokalne volitve nagovorijo spoštovane osebnosti iz gospodarskega in družbenega življenja. S tem bo stranka v Zgornji Savinjski dolini še bolj prisotna,« je na srečanju članov in simpatizerjev stranke v Juvanju med drugim samozavestno izpostavil predsednik SLS in okoljski minister Janez Podobnik.
država znotraj Evropske unije, ki obdavčuje kmetijske subvencije. Pripravlja se obdavčitev premoženja, kar lahko prizadene kmetije,« je Zagožen precej kritično komentiral dogajanje v državi zjas-no izraženo željo, da SLS ne začne manipulirati z ljudmi.
Po njegovem mora biti stranka
Srečanje je bilo namenjeno pregledu delovanja stranke na lokalnem in državnem nivoju in pripravam na letošnje lokalne volitve. SLS je stranka z največjim številom županov, vendar podatek velja za državni nivo, saj v Zgornji Savinjski dolini nima nobenega. Vprašanje je, če občinski odbori izkoriščajo razpoložljive potenciale, ki so po mnenju Podobnika večji, kot kažejo volitve. Dobre župane je namreč težko premagati, zato vodstvo SLS prepušča občinskim odborom presojo o morebitnih koalicijskih povezavah in podporah kandidatom.
Podobnik je spregovoril tudi o aktualnih političnih razmerah v državi in izzivih stranke skozi prizmo vse bolj nenavadnega delovanja predsednika države dr. Janeza Drnovška. Starosta stranke dr. Franc Zagožen je ob tem izrazil bojazen, da postajamo vsi skupaj z državo vred njegovi ujetniki.
»Slovenci smo zelo naivni, zato ni presenetljivo, da uživa veliko
V vodstvu SLS menijo, da je dobre župane težko premagati, zato prepuščajo občinskim odborom presojo o morebitnih koalicijskih povezavah in podporah kandidatom (foto: EMS)
podporo javnosti. Drnovšku ni mogoče odrekati dobronamernosti, vendar njegova pobuda glede meje s Hrvaško ni realna. Koalicija postaja ujetnik neoliber-alnih ekonomistov, ki prinašajo težko popravljive predloge. Enotna davčna stopnja je lahko problem. Slovenija je edina
toliko prepoznavna, da bo v zavesti ljudi, ki pričakujejo pozitivne rešitve za vse sloje prebivalstva. Zagožnu se zdi krivično, daje za vse težave na kmetijskem področju kriva SLS, katera je bila v preteklosti predstavljena kot kmečka, čeprav je vseskozi delovala kot ljudska stranka.
Vodja poslanske skupine Jakob Presečnik je kategorično zavrnil očitek Marka Jeraja, da sta SDS in SLS padli na izpitu pri nastajanju občine Rečica ob Savinji. Po njegovem je ključno vlogo odigrala Slovenska demokratska stranka (SDS), kije tako kot še pri nekaterih predlogih tudi pri Rečici vztrajala, da mora imeti zdravstveni dom. »S sedmimi poslanci nismo mogli odločilno vplivati na potek glasovanja,« je še dejal Presečnik.
Člane stranke iz gornjegrajske občine je zanimalo, kako je s plačevanjem takse za obremenjevanje okolja, ki prizadene predvsem višinske kmete, ki preko okoljskih programov doslej niso dobili vrnjenega niti tolarja. Janez Podobnikje v vlogi okoljskega ministra odgovoril, da so šli v Gornjem Gradu prenagljeno v realizacijo zaračunavanja okoljske takse.
»Če bi bil župan, sam tega ne bi storil. Občino smo že opozorili, vendar ne reagira. Ponovno bomo preučili primer, ki je verjetno edinstven v Sloveniji,«je odgovoril Podobnik, kije dve uri prej na srečanju z župani gornjegrajskemu Toniju Riflju zagotovil, da je uredbo o zaračunavanju okoljske obremenitve potrebno spoštovati, k čemer so zavezane vse občine.
Savinjčan
r .,..wc'
Okrasni balon
V glavi predsednika Slovenske ljudske stranke Janeza Podobnika in verjetno še kakšni še vedno odmeva, po njegovem odlično organiziran, tabor stranke v Mozirju. Pričakovano, saj sije težko domisliti, da bi politiki o lastnih paradah širili negativni naboj in tudi v resnici se je glede organizacije s Podobnikom treba strinjati. Nekoliko manj prepričljiv je odmev, ki ga vsaj v Zgornji Savinjski dolini ni (bilo) zaznati, in s katerim bi v letu lokalnih volitev stranka predstavljala resno alternativo sedanjim garnituram občinskih vodstev.
Tudi srečanje s strankinimi občinskimi veljaki in občinskimi svetniki ter ostalimi člani in simpatizerji je potrdilo domnevo, da delujejo občinski odbori bolj ali manjšamo na papirju, glede svetniških skupin paje,zmore-
\ * 11 ________I_______	. -1 mm
bitno izjemo mozirske občine, škoda izgubljati besede, ker preprosto ne delujejo. SLS je po številu članov verjetno najmočnejša stranka v dolini, kar v ničemer ne dviga njene razpoznavnosti, saj se z mlačnim delovanjem dobesedno utaplja v precej bolj agresivno in zato politično uspešnejšo Slovensko demokratsko stranko.
Prav govori Podobnik, ko pravi, da je dobre župane težko premagati. Še težje je premagati zakoreninjene, zato bi morala stranka že na zadnjem srečanju predstaviti dovolj kredibilne in v okolju razpoznavne ter osebnostno poštene ljudi z jasnimi programi, s katerimi bi bilo mogoče realno računati na uspeh na letošnjih lokalnih volitvah. Slovenske ljudske stranke očitno še ni izučilo, da se priprave na nove volitve začnejo dan po volitvah, ne dan pred njimi. Tako ostaja občutek, da so kapitulacije podpisane že vnaprej in da tudi v stranki prevladuje občutek, da je večina sedanjih županov nepremagljivih. Navsezadnje, tako mislijo tudi sami, zato je več kot očitno, da je napočil čas za spremembe.
Savinjčan
• . .■ ■" I' :	'	.' J
BANKA CELJE
Vse večji pomen neobrestnih prihodkov
V Banki Celje lanskoletno poslovanje ocenjujejo kot uspešno, saj so na osnovi nerevidiranih podatkov planirane cilje dosegli, nekatere pa celo presegli. Bilančno vsoto iz leta 2004 so presegli za 13 odstotkov in je ob koncu leta 2005 znašala 409,5 milijarde tolarjev oziroma 1.709 milijonov evrov, letni plan pa so presegli za tri odstotke.
V okviru pridobivanja virov financiranja so v Banki Celje najvišjo rast dosegli pri najemu kreditov na mednarodnih trgih kapitala. Pozitivne rezultate so dosegli tudi pri depozitih nebančnega sektorja. Pri naložbenem poslovanju so kredite nebančnemu sektorju povečali več, kot so načrtovali, plan pa so presegle tudi naložbe v vrednostne papirje.
Poslovni izid pred obdavčitvijo za leto 2005 znaša 4,3 milijarde tolarjev oziroma 18 milijonov evrov, kar je za sedem odstotkov več od plana, čisti poslovni izid pa je višji od planskih napovedi kar za enajst odstotkov. Donos na kapital pred obdavčitvijo znaša 16,18 odstotka in je višji od povprečja slovenskega bančnega sistema (14,17%), obrestna marža pa je
znašala 2,27 odstotka in je zaostajala za bančnim povprečjem v Sloveniji (2,52%).
V lanskem letu so v Banki Celje izvajali številne projektne naloge, najpomembnejši projekt, ki v banki teče že od leta 2004, pa je uvedba evra. Vsa testiranja morajo biti opravljena najkasneje do 30. junija 2006. Zelo pomemben projekt je tudi harmonizacija poročanja za evropsko centralno banko. Projekt bo zahteval še veliko aktivnosti, saj se poročanje nenehno nadgrajuje s ciljem ukinjanja obstoječih poročil za Banko Slovenije.
Banka Celje tudi v prihodnje ostaja pridružena članica Nove Ljubljanske banke in nadaljuje s postopno prenovo informacijskega sistema na področju poslo-
Turistično
društvo
Nazarje
OB 14.30 URI
V ŠPORTNI DVORANI NAZARJE.
ZA ZABAVO IN VESELO DRUŽENJE BO POSKRBLJENO.
ČAKA VAS BOGAT SREČO LOV!
vanja s prebivalstvom. Ena izmed pomembnih nalog banke v letu 2005 je bila tudi izvedba aktivnosti za uvedbo novih storitev, ki bodo omogočale rast neobrestnih prihodkov. Pridobili so vsa potrebna dovoljenja Banke Slovenije in začeli opravljati posle posredovanja pri trženju točk vzajemnih skladov in prodaji bančno zavarovalnih storitev.
V letu 2006 Banka Celje načrtuje zmerno 11-odstotno rast obsega poslovanja in triodstotno
rast poslovnega izida pred obdavčitvijo. Iz naslova obresti bodo predvidoma ustvarili manj čistih prihodkov kot v letu 2005, večji pozitivni učinek pa pričakujejo od opravnin in trgovanja z vrednostnimi papirji. Obrestna marža se bo še naprej zniževala, donosnost kapitala pa bo zaradi uveljavitve mednarodnih standardov računovodskega poročanja in posledično višjega kapitala nižja kot v preteklih letih.
Franci Kotnik
OBČINA NAZARJE
NAZARJE	ju—r Ertli	
		
JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE SREDSTEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA ZA LETO 2006
Občina Nazarje, v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Nazarje (Uradno glasilo zgornje-savinjskih občin št. 2/99) objavlja javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijslva v Občini Nazarje za leto 2006.
I.	Namen sredstev - regresiranje in dotacije
-	regresiranje umetnega osemenjevanja krav, telic, svinj in kobil iz kmečke reje,
-	regresiranje zdravil za čebelje družine članom ČD Kokarje,
-	za razne analize v živinorejski in poljedelski proizvodnji,
-	za strokovno izobraževalne naloge iz področja kmetijslva,
-	za plačilo prispevkov iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz kmetijstva, za kmetije v naseljih Čreta, Rovt pod Menino in Zavodice,
-za sofinanciranje programov aktivov, društev, krožkov s področja kmetijstva,
-	za sofinanciranje programov pri ohranjanju tradicije, običajev, zgodovine in prireditev iz področja kmetijstva,
-	prevoz mleka iz višinskih kmetij,
-	priprava razvojnih programov.
II.	Dodeljevanje sredstev na osnovi javnega razpisa
Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi fizičnih oseb mora biti predložen predpisan obrazec, določen za posamezne namene in predpisana dokumentacija. Obrazci se dobijo na Občini Nazarje.
Umetno osemenjevanje se regresira za prvo osemenitev krave, svinje ali kobile.
Plačilo prispevkov za višinske kmetije: Pomoč je le za enega družinskega člana, kije pokojninsko - invalidsko zavarovan kot kmet. Sredslva, do katerih bo vlagatelj upravičen, se bodo nakazala DURS-u.
Sofinanciranje društev s kmetijskega področja pri njihovem delovanju: Upravičenci so tista društva, ki delujejo na območju Občine Nazarje. Sredstva se dodelijo na podlagi predloženih letnih programov ter njihovih aktivnosti.
Sofinanciranje prevoza mleka iz višinskih kmetij: Sredstva se dodelijo na podlagi vloge z obrazložitvijo o posamezni dolžini prevoza mleka (km/ dan).
Vloge sprejema Občina Nazarje do 24. marca 2006.
Občina Nazarje Župan Ivan Purnat
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
Z novim vodstvom do številčnejšega članstva
Območno združenje veteranov vojne za Slovenije (ZWS) zgornjesav-injsko-zadrečke doline je relativno mlada organizacija. Ustanovljena je bila šele pred štirimi leti, čeprav bo letos od slovenske osamosvojitvene vojne minilo že petnajst let. Kot je na volilnem občnem zboru povedal Niko Purnat, pobudnik in prvi predsednik združenja, je bilo v prvih štirih letih delovanja veliko postorjenega, ogromno dela pa čaka veteransko organizacijo tudi v prihodnje.
Niko Purnat (desno) je vodenje območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo predal Slavku Napotniku (foto: Franci Kotnik)
Brez dvoma sta bila najpomembnejša dosedanja projekta območnega združenja veteranov nabava in razvitje društvenega prapora ter priprava in izdaja publikacije Priče in pričevanja, v kateri so strnili osamosvojitveno dogajanje v Zgornji Savinjski dolini in zabeležili pričevanja akterjev teh prelomnih dogodkov za zgodovino Slovenije.
Tudi lanskoletni pohod po poteh generala Maistra na Ljubnem ob Savinji, ki so ga pripravili v sodelovanju z istoimenskim društvom, je zelo dobro uspel, nekoliko manj pa so v združenju veteranov zadovoljni s krepitvijo članstva, saj se jim v štirih letih ni pridružilo bistveno več soborcev iz osamosvojitvene vojne. Na tem področju se nameravajo več angažirati v prihodnjem obdobju, ko bo območno združenje vodil Slavko Napotnik. Niko Purnat je namreč izrazil željo po zamenjavi, v organizaciji pa bo ostal aktiven
kot predsednik nadzornega odbora.
Novi in bivši predsednik se bosta že prihodnji mesec udeležila glavnega zbora zveze združenj veteranov vojne za Slovenijo v Mengšu, maja pa nameravajo zgornjesavinjski veterani na gradu Vrbovec v Nazarjah odkriti ploščo v spomin na upor proti oddaji orožja
teritorialne obrambe Jugoslovanski armadi. Prav tako maja naj bi bil na Ljubnem drugi Maistrov pohod, ki pa ga bodo tokrat organizirali člani društva generala Maistra, medtem ko bodo veterani le sodelovali pri organizaciji.
Osrednja območna slovesnost ob
15.	obletnici vojne za Slovenijo bo 24. junija pri bivši karavli v Logarski dolini. Ob tem je Niko Purnat izrazil nezadovoljstvo, ker se v spominih na osamosvojitveno vojno izpostavljajo predvsem dogodki, ki so se končali s človeškimi in materialnimi žrtvami, številni drugi, kotje bila na primer predaja logarske karav-
Ob 15. obletnici formiranja Manevrske strukture Narodne zaščite so priznanja prejeli: Jožica Bastelj, Marjan Finkšt, Betka Gaberc, Danijel Pungartnik, Niko Purnat in Marko Zidarn.
le brez enega strela, pa ostajajo zapostavljeni, čeprav je brutalni vojaški spopad v zadnjem trenutku preprečila le človeška modrost. Poleg tega država dolguje priznanje statusa veterana tudi tistim, ki so neposredno sodelovali v pripravah na vojno, potem pa zaradi reorganizacije teritorialne obrambe niso bili vpoklicani.
Občni zbor zgornjesavinjskih veteranov je med drugimi gosti pozdravil tudi podpredsednik Zveze ZWS in urednik glasila Veteran Jože Čibej. Povedal je, da zveza v zadnjem obdobju zaradi večje finančne podpore s strani države lažje deluje, in pozval člane, naj aktivno delujejo znotraj organizacije. Podobno je razmišljal tudi predstavnik pokrajinskega odbora ZWS Zdenko Terpin, predstavnik območne organizacije zveze borcev Janez Žagar pa je izrazil željo po bolj plodnem sodelovanju v prihodnje.
Franci Kotnik
KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Zelo zadovoljni z opravljenim delom
Člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline bodo v prihodnje veliko pozornosti namenili pridobivanju finančnih sredstev
(foto: Marija Lebar)
Da bi ocenili svoje delo v preteklem letu, so se člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline v nedeljo, 12. februarja, zbrali na občnem zboru na Prihovi, kjer so se pogovorili tudi o načrtih za letos.
V dobrih devetih mesecih, kolikor je minilo od prejšnjega občnega zbora, so uresničili vse zadane naloge, kotje povedal v svojem poročilu predsednik Janko Prislan. Udeležili so se blagoslova konj v Šentjanžu in Bočni, sodelovali na večih prireditvah v dolini, gostovali pa so na dogodkih, ki sta jih organizirala Konjeniški klub iz Tuhinja in Malteška konjenica iz Polzele.
Po večletnem mrtvilu jim je v manj kot letu uspelo društvo dodobra oživiti. Pobrali so zaostalo članarino in pridobili veliko novih članov, ki jih je zdaj že blizu sto.
Društvo združuje lastnike tako športnih kot delovnih konj, imajo pa tudi člane, ki so samo simpatizerji. Ko je lani Prislan prevzel predsedovanje, je predlagal, naj ima vsak
kraj v dolini poverjenika, ki bo hkrati član upravnega odbora. Ta predlog je dal dobre rezultate, saj so tako člani ves čas seznanjeni z delovanjem v društvu.
V letošnjem letu bodo nadaljevali začete aktivnosti, veliko pozornosti pa bodo namenili zavarovanju nezgodnih dogodkov, ki bi jih povzročili konji in pridobivanju finančnih sredstev. Sodelovali bodo na vseh prireditvah, na katere bodo vabljeni. Podžupan mozirske občine Jože Grudnik jih je spodbudil, naj sredstva iščejo pri vseh županih, saj so med redkimi društvi, ki povezujejo članstvo iz celotne Zgornje Savinjske doline.
Marija Lebar
AKADEMSKI SLIKAR ALOJZ ZAVOLOVŠEK RAZSTAVLJA V GALERIJI NAZARJE
Elegija kozolcem
V nazorski galeriji so pretekli petek odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Alojza Zavolovška iz Mozirja. Otvoritev sta z prijetnimi melodijami popestrili kitaristki Tjaša Boršnak in Barbara Premužič, učenki Glasbene šole Nazarje.
Akademskemu slikarju Alojzu Zavolovšku je ob otvoritvi razstave čestitala tudi umetnostna kritičarka mag. Milena Koren Božiček
(foto: Ciril M. Sem)
Mozirjan Zavolovšek se tokrat v Galeriji Nazarje predstavlja s ciklom Elegija kozolcem, zelo izstopajoči pa sta tudi dve sliki, na katerih je umetnik upodobil reko Savinjo. »Če pogledamo nazaj, ko seje ukvarjal s Snežno jamo izpod Raduhe in vedutami naših krajev, je od vsepovsod začutiti njegovo močno povezanost z dolino, z našimi naravnimi lepotami in ljudmi, ki v njej živijo. Nihanja med abstraktnim in realističnim so zgolj jezik izražanja,« je ob postavljanju razstave zapisala Vladimira Planovšek, predsednica nazorskega kulturnega društva, društva, kije ob domači občini »zakrivil« predstavitev umetnika v Nazarjah.
O likovniku in njegovem delu je spregovorila umetnostna kritičarka mag. Milena Koren Božiček, Za-volovškova nekdanja dijakinja in poznejša sodelavka. Rojeni Rad-mirec je s slikanjem začel kot štu-
Obdrži v srcu zeleno drevo in morda ga bo obiskala ptica pevka.
Kitajski pregovor
dent v Beogradu na akademiji za likovno umetnost pred več kot pol stoletja. Ko seje vrnil v Slovenijo,je s sabo prinesel nekaj tega okolja. Ko si je uslvarjal družino, je slikarstvo pustil ob strani in se bolj posvetil pedagoškemu delu.
Po besedah umetnostne kritičarke je »eksplodiral« po upokojitvi pred skoraj četrt stoletja. Tedaj se je začelo njegovo pravo ustvarjalno obdobje. Prej je s svojimi deli ostajal le v ozadju, nikoli se ni ek-sponiral z razstavami in tekmovanji z ostalimi slikarji. Potem pa je postal osebnostno bolj prepričan v svoje delo ter cilje, in ko seje nabralo v njem dovolj energije, je začel slikati kot mladenič.
Ta energija se izraža tudi v njegovih delih, ki vedno presenečajo -njegovi kozolci in Savinja s svojo modrino, v kombinaciji z zeleno in rdečo belimi akcenti. Ti so po zatrjevanju Koren Božičkove ostanki beograjske akademije in nekako rdeča nit, ki jo kljub različnim predahom, različnim ustvarjalnim fazam, teh v Zavolovškovem slikarstvu ni malo, lahko povezujemo z umetnikom in ga po tem tudi prepoznamo. Razstava, ki jo je odprl nazorski župan Ivan Purnat, bo na ogled vse do 17. marca v času, koje galerija odprta.
Marija Sukalo
KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE
Skrivnosti iz šolskega
vece(a
Mladinska gledališka skupina nazorskega kulturnega društva je preteklo nedeljo v Domu kulture premierno predstavila komedijo Olge Paušič Skrivnosti iz šolskega veceja. V vlogi režiserja se je preizkusil srednješolec Jure Plaznik in lanskoletno nazorsko igralsko ekipo dopolnil s še nekaterimi Zgornjesavinjčani.
Dogajanje je postavljeno na šolsko stranišče, kjer se med odmori in ko junaki igre »špricajo« pouk, dogajajo različne stvari. Zaupajo sl žalostne zgodbe iz domačega okolja, ogovarjajo sošolce, pogovor teče o prvih ljubeznih, priča so izsiljevanju in vandalizmu...
tah in obleki. Vsak lik je bil osebnost zase, ob tem pa sojih igralci dobro upodobili in nadgrajevali ves čas. Zelo dobro so uporabili domače narečje in sleng.
Mladi talenti so tako uspeli na zabaven način predstaviti resno socialno tematiko iz vsakdanjika. Pri
Profesorica je zalotila avtorje grafita pri delu v solskem veceju
(foto: Marija Šukalo)
Igralska zasedba, v kateri so osnovnošolci in srednješolci, je nazorno pokazala dogodke vsakdanjosti, ki se dogajajo danes na vseh šolah. Pri tem pa so po mnenju strokovne spremljevalke, dramaturginje Saše Krolf, uspeli pritegniti občinstvo v dvorani, saj so igrali sami sebe - like, ki so bili prepoznavni po jeziku, ges-
delu so bili prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti. Uspešno so raziskali odnose med liki in ekspe-rimetirali z odrom in kulisami, vendar bodo po mnenju ocenjevalke v prihodnje, če se bodo želeli naučiti »obrti igralstva«, morali poiskati odraslega mentorja.
Marija Šukalo
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novosti s knjižnih polic
Milek, Vesna: Če (roman), Rowling, J. K.: Harry Potter: Polnokrvni princ, Pavček, Tone: Starožitja (poezija), Kalinšek, Felicita: Slovenske jedi iz skute in sira, Kalinšek, Felicita: Slovenske postne jedi, Reforma družinskega prava, Tudor, Doris: Dieta? Hvala, ne bi, Petek, Milan: Saga o ribiču in morski ženi (kratka proza), Pavič, Milorad: Zgodba, kije ubila Emilijo Knorr (roman), Mihajlovič, Jasmina: Ljubezenski roman v dveh zgodbah (roman), Zverinice iz Rezije (dramatizacija), Guiliano, Mireille: Zakaj so pa Francozinje lahko vitke, Connelly, Michael: Ožine (kriminalni roman), Saleem, Hiner: Očetova puška (roman), Dirie, Waris: Puščavski otroci (roman).

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO RADUHA LUČE
Pesem predrami sr«a in vzdrami dušo
Na občinski slovesnosti ob kulturnem prazniku je v Lučah nastopila tudi dekliška vokalna skupina pod vodstvom Anite Lakner (foto: Franjo Atelšek)
Mesec, posvečen umetnosti, predvsem pa spominu na delo in lik pesnika Franceta Prešerna, so prejšnji teden obeležili tudi s praznovanjem tudi v Lučah. Proslava v lučkem gasilskem domu je bila predvsem v znamenju pesmi, saj je pevska dejavnost osnova v delovanju domačih kulturnikov.
Na prireditvi so nastopili domači pevci in pevke, kot gosti pa so se predstavili pevci skupine Koledniki, ki deluje v okviru Kulturnega društva Jurij iz Mozirja, Moški pevski zbor, v svoji pesmih vseskozi zvest tradiciji in ljudskemu izročilu in dekliška vokalna skupina, oboji pod vodstvom Anite Lakner in mozirski pevci, so v kratkem, a prisrčnem glasbenem večeru, ki so ga dopolnjevale deklamacije Prešernovih pesmi, predramili srca in vzdramili dušo na žalost maloštevilnih obiskovalcev proslave.
Na srečo pa praznina v Lučkem kulturnem hramu ni bila tako opazna, kot seje zdelo obiskovalcu na pri pogled. Zapolnile sojo razstavljene slike domače slikarke Bernarde Urh, ki s svojimi likovnimi deli predvsem z izborom biblijskih in sakralnih motivov ustvarja zmožnost za razvijanje svoje likovne govorice. V svojih delih prikazuje svoja doživetja v procesu slikan-
ja, kije zanjo nuja, saj lahko na takšen način iz duše sproščeno črpa notranja doživetja, je bilo rečeno v pozdravnih besedah o domači umetnici.
Poezija in slikarstvo, predvsem pa pesmi nas-
topajočih pevskih skupin so si na lučki prireditvi podali roke in peščici najzvestejših privržencev tovrstnega kulturnega izražanja polepšali sivino hladnega petkovega večera.
Franjo Atelšek
KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Gospa poslančeva nasmejala in navdušila Ljubente
Letošnji mesec kulture tudi na Ljubnem ob Savinji ni minil brez aktivnosti na tem področju. Sobotna premiera znane Partljičeve komedije Gospa poslančeva v organizaciji ljubenskega kulturnega društva na odru Kulturnega doma na Ljubnem je bila sodeč po odzivu obiskovalcev povsem po meri in pričakovanjih le-teh.
Obiskovalci, ki so ljubensko dvorano napolnili do zadnjega kotička, kar se resnici na ljubo ne dogaja ravno pogosto, so dve uri uživali v predstavi domačih gledaliških naturščikov. V režiji domačinke, kulturne zanesenjakinje Urše Solar,
glavne igralke Polone Rihter v vlogi nesojene gospe poslančeve in ostalih amaterskih igralcev, ki so se dodobra vživeli v ostale vloge Partljičeve komedije,je bila predstava resnično prava poslastica za gledalce sobotne gledališke premiere.
Za gledalce je bila Partljičeva komedija resnično prava poslastica, saj so se igralci dobro vživeli v svoje vloge (foto: Franjo Atelšek)
Zgodba komedije je v bistvu parodija na obnašanje politikov -poslancev in na vsakodnevno dogajanje v njihovih družinah. To se je sprevrglo v pravo moro, ko so ambicije - v tem primeru nesojene poslančeve žene, v katero se je glavna igralka očitno dobro vživela - prerasle mero dobrega okusa. Skozi celotno predstavo so gledalce zabavala dejanja protag-
onistov, ki so si s kopico zvijač tudi za ceno življenj hoteli izpolniti zastavljene cilje. Ljubenski gledališki amaterji so zastavljeni cilj s sobotnim nastopom vsekakor dosegli, saj so številno občinstvo s prepričljivo interpretirano zgodbo razvedrili in dali neizbrisen pečat letošnjemu kulturnemu dogajanju na Ljubnem.
Franjo Atelšek
E
Vsebino posveta so novinarjem predstavili (od leve) predavatelji prof. dr. Aleš Kranjc, univ. dipl. prav. Božo Bohar, univ. dipl. inž. Bojan Grobovšek in predstavniki podjetja Tondach Slovenija direktor Jože Štrakl, proj. teh. vodja prodaje Boštjan Kalamar in vodja proizvodnje Zvonko Anton Moravec (foto: Tondach Slovenija)
Strokovnega posveta v Celju z naslovom Naravna opečna kritina se je udeležilo več kot 500 slušateljev iz celotne Slovenije
(foto: Tondach Slovenija)
Družba Tondach Slovenija skrbi za redno izvedbo izobraževanj in posvetov, na katerih sproti obvešča uporabnike in izvajalce njihovih izdelkov o novostih, novih tehnikah pokrivanja, veljavnih predpisih, standardih in ostalem aktualnem dogajanju na področju pokrivanja streh.
Udeležence posveta je uvodoma pozdravil direktor podjetja Tondach Slovenija Jože Štrakl. Po njegovih
besedah je bilo minulo poslovno leto zelo uspešno, saj so izboljšali rezultate iz prejšnjih let in v mesecu decembru 2005 presegli prodajo enega milijona kvadratnih metrov streh, kar pomeni 18,5 milijona prodanih strešnikov oziroma 1.040.000 m2 prodanih streh v letu 2005. V Tonda-chu Slovenija so si v letošnjem letu zadali ambiciozni cilj, da presežejo prodajo iz prejšnjega leta.
KF
TONDACH
TONDACH SLOVENIJA
Naravna opečna kritina
Minulo sredo se je na celjskem sejmišču s strokovnim posvetom zaključil Tondachovteden krovcev in trgovcev 2006, na katerem so se dotaknili aktualne tematike, kako postaviti, prenoviti ali sanirati streho. Udeležba na posvetu je bila zelo visoka, saj se je posveta udeležilo več kot 500 slušateljev iz celotne Slovenije.
fiKCIJfl POMLAD
od 1.3. do 28.4.2006
-5% POPUST na vse osnovne strešnike 1/1 v naravni opečni barvi, engobi in glazuri
Vabljeni v galerijo opečnih kritin TONDRCH na sejmu DOM,
od 07. do 12.03.2006, hala H2, Gospodarsko rostovišče Ljubljana.
'1

m j
à	..
-i
www.tondach.si
Tondach Slovenija d.o.o., Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru Tel.: 02/ 588 86 17, S88 86 18, 588 86 19, e-mail: info@tondach.si
Piše: Aleksander Videčnik
Med enim od številnih obiskov pri Sabodinu (Franc Mlačnik) v Krnici, so mi pokazali njihovo napravo za kurjenje v hiši. To so uporabljali v prehodnem času, ko še ni bilo tako mrzlo. Z njo so si tudi svetili, ko je družina opravljala razna zimska dela. Vemo, da so tudi sicer v drugih predelih naše doline uporabljali razna priložnostna kurišča, da so tako prihranili kurivo. Prav zanimivo, kako so bili ljudje iznajdljivi.
V hiši, kjerje bila velika glinasta peč, so imeli v steno narejeno kurišče velikosti okoli 80 x 90 cm. Globoko v steno je bilo kakih 80 cm. Kamnita plošča, na kateri so kurili, je bila približno 10 cm debela in iz rženega kamna. Dimnik je bil speljan kar v lopo stavbe. Kadar niso kurili, so odprtino v steno pokrili z lesenim pokrovom, sedaj je nameščen kovinski. Kurišče so imenovali "divniki" (divnek). Dajal je torej najnujnejšo toploto, hkrati pa tudi svetlobo. Kurili so izbran les, daje čim manj iskril. To so bili kratki žagani "krhlji" suhe bukve, na drobno cepljeni. Radi so kurili tudi z brezovim lesom, ker je bolj svetlo gorel in tako dajal več svetlobe, pa tudi ni hudo iskril.
Svetili so si tudi s treskami, ki so jih vpeli v "vou-ka" (stojalo), to je bilo različnih višin, pač po potrebi. Treske so oblali s posebnim obličem, to je bilo delo kar za tri moške, tako je bilo naporno. Za svečavo je ponavadi skrbel pastir, moral je pač pogosto menjavati zgorele treske.
Seveda so si svetili tudi s svečami, kupljene so bile drage, zato sojih kar doma vlivali. Imeli so posebne "modle" (pločevinasti modeli), ti so bili malo konični. Ko so v nje vlili tekoči loj in za "taht" (sten) dali predivo, so malo počakali, nato pa vtaknili model v hladno vodo, da so lahko iz njega vzeli svečo. Seveda so doma narejene sveče smrdele po loju, toda za silo je vendarle šlo. Sicer so pri vsaki hiši bile tudi petrolejke, toda petrolej je bil drag, zato so uporabljali cenena sredstva za svečavo.
Že v prejšnjem članku o Sabodinu sem omenil obredni prt, kije imel v sredini veliko znamenje IHS, temu so pravili "sladko ime". To velja posebej omeniti, ker se v nekaterih predelih naše doline še drugi izrazi za to sveto znamenje.
KAJ JE SKROV?
Ponekod so tako kurišče imenovali tudi "kamin", vendar tega izraza v dolini ni pogosto zaznati. Jože Brglez - Kugovnik mi je razložil delovanje kurišča "skrov". V njihovi stari hiši na
Kako so nekoč svetili
v
in se greli
Planini so imeli to napravo. V hišo so na ogel klopi, ob glinasti peči, položili kamnito ploščo vodoravno in potem še eno pokončno, da je varovala naslonjalo klopi. Seveda so na oglu klop ojačali, saj so bili kamni debeli in dokaj težki. Uporabljali so ržen kamen, ki so ga dobivali izpod Smrekovca. Ta kamen je prenesel veliko vročino, zato so pečarji z njim obzidali kurišča v črnih kuhinjah, pa tudi same peči. Nad kuriščem (skrovom) so namestili lijaku podoben dimnik, daje dim zajel kolikor je bilo mogoče in ga odvajal na podstrešje. Da ne bi tja uhajale iskre, so na vrhu tega dimnika namestili kakšen kos pločevine ali staro posodo, da je to potem "ubijalo iskre".
Tudi skrov je služil enakim namenom kot že opisani divnik. Kugovnik mije še povedal, da so skrbno pripravljali drva za skrov, imenovali so jih "skrovne drve." Vse te domače izraze velja ohraniti. Uporabljali so brezov les, ker ni toliko iskril inje svetlo gorel, pa tudi bukov in jelšin les je veljal.
Svetili so si tudi s treskami in doma narejenimi svečami. Treske so oblali s posebnim obličem imenovanim "štolpah", z njim so pripravljali tudi oblance. To delo je zahtevalo zelo močne moške, je še dodal Kugovnik,
KAKO SO OBLALI TRESKE V NOVI ŠTIFTI
Nekaj zanimivih izrazov, ki veljajo za izročilo, mi je pred kakimi dvajsetimi leti povedal Jože Špeh, ki je bil tedaj tudi tajnik krajevne skupnosti in prizadeven zadružnik. Treske so oblali, na "stolu". To je moral biti izbrano lep in gladek bukov les, desko, s katere so potem oblali, so imenovali "špiv-ta". Stol je moral biti zelo trden, pri delu pa so kar trije moški imeli kaj opraviti. Treske so pripravljali na vasi že kar poznani domačini, saj je to delo veljalo za posebne vrsto veščino.
Seveda si lahko predstavljamo, da so za treske skrbeli v naših krajih različno, pa tudi izrazjeje od predela do predela drugačno. Omeniti še velja, da so daljše treske ljudje uporabljali še za bakle, s katerimi so si na poti svetili.
Od kod mlinski kamni
Večkrat smo omenjali vrste mlinskih kamnov. Davno tega sem v Celju govoril z največjim mlinskim strokovnjakom tedanjega celjskega okraja, Melčem Joštom, kije imel v lasti sloviti Joštov mlin v Medlogu. Naj povem, daje bil Jošt tudi sodni izvedenec za mlinarsko stroko.
Pojasnil mije, da so ržen kamen kupovali največ v okolici Šentjurja pri Celju, da pa so bila nahajališča tudi v naših krajih, predvsem v okolici Smrekovca. V kraju Donačka gora pri Rogatcu je bila vse doli. svetovne vojne velika
delavnica, kjer so delali mlinske kamne in bruse iz rženega kamna. Ta kamenje sestavina silicija, magnezija in kalcija, torej peščenec. Daleč znana nahajališča tega kamna so v Srbiji.
Povsem drugače pa je s tako imenovanimi belimi kamni. Te so morali že od nekdaj uvažati in to iz Porenja ali Francije, zato sojih tudi drago plačevali; so pa bili precej trpežni. Zahtevali so posebno nego, o tej je govoril Lovro Goličnik v najinem razgovoru, ki smo ga že objavili.
3ščemo stare fotografije
27. marca 1938 so na Rečici igrali igro Tihotapec. Sliko igralcev nam je poslala Amalija Leban iz Maribora.
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Osnovne značilnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja
Verjamem, da se bralci naše rubrike že nekaj časa ne sprašujete več, ali je res potrebno varčevati za dodatno pokojnino. O tem lahko slišite in berete že skoraj na vsakem koraku, podatki o neugodnih demografskih gibanjih v Sloveniji pa so tako zgovorni, da pustijo »hladne« samo tiste, ki jim ni prav veliko marza njihovo osebno in družinsko socialno varnost. Tokrat si bomo kot eno izmed možnosti ogledali prostovoljno dodamo pokojninsko zavarovanje (PDPZ), ki ga uvrščamo v tako imenovani drugi pokojninski steber.
Predpogoj za vključitev v dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje je vključenost v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja. Poleg tega je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje omejeno tako, da znesek mesečne premije za posameznega zavarovanca ne sme biti nižji od 4.595 tolarjev in ne višji od 46.744,75 tolarjev ter sme znašati največ 24 odstotkov prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če želita zavarovanec in njegov delodajalec uveljavljati davčne olajšave. To je 5,844 odstotka bruto plače posameznika. Na leto to pomeni največ 560.937 tolarjev premije za
posameznega zavarovanca. Ce bi torej nekdo plačeval višjo letno premijo, karsicer lahko počne, niti on niti njegov delodajalec ne bi bila deležna davčnih olajšav.
Davčne olajšave, do katerih so upravičeni zavarovanci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in njihovi delodajalci, so
deset let ali manj, se PDPZ ne izplača.
Pravico do izplačila dodatne starostne pokojnine dobi posameznik, ko dopolni starost 58 let, je uveljavil pravico do pokojnine po predpisih o obveznem pokojninskem zavarovanju inje od vključitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje preteklo najmanj 120 mesecev. Če
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se ne splača vsem enako. Bolj se splača tistim, ki imajo krajšo delovno dobo, komur pa do predvidene upokojitve manjka le še deset let ali manj, se PDPZ ne izplača.
olajšave pri plačilu dohodnine, davka od dohodka in prispevkov, ki jih delodajalci plačujejo iz plač. Pogoj za uveljavitev davčnih olajšav (poleg spoštovanja že omenjenih znesko-vnih limitov) je vključenost v PDPZ najmanj 51 odstotkov zaposlenih.
Za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se odloča vsak posameznik in sam sklene zavarovalno pogodbo. Lahko pa se vsoglas-ju z zavarovancem njegov delodajalec, če je pred tem pripravil veljaven pokojninski načrt, odloči za kolektivno zavarovanje in plačuje premijo ali njen del v korist zavarovanca. Seveda je v slednjem primeru do davčnih olajšav upravičen zgolj delodajalec.
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se ne splača vsem enako. Bolj se splača tistim, ki imajo krajšo delovno dobo, komur pa do predvidene upokojilve manjka le še
; GORNJESAVINJSKI • SMUČARSKI R KLUB MOZIRJE
Šolska ulica 22, 3330 Mozirje
organizira
PRVENSTVO OBČINE MOZIRJE
V	VELESLALOMU
V	soboto, 2S.2.2006, ob 10. uri na 6olteh (proga Uhovniea)
in
PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
V	VELESLALOMU
V	nedeljo, 5.3.2006, ob 11. uri na Golteh (proga Uhovniea). Startnina 1.500 SIT odrasli, 1.000 SIT otroei, dijaki, študentje.
Vabljeni!
Prijavo: Smučarska šola Golte, tal. S831 88S in e-tnail: gsk.mozirje@cmail.si
še ni dodatno pokojninsko zavarovan 10 let, pridobi pravico šele s potekom tega časa.
Do začetka prejemanja dodatne pokojnine pa lahko pride tudi v primeru predčasne upokojilve, če je zavarovanec star najmanj 53 let, je najmanj 15 let dodatno pokojninsko zavarovan in je vključen v takšno zavarovanje, ki zagotavlja pravico do predčasne upokojitve.
Kaj pa če zavarovanec umre že pred uveljavitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine? V tem primeru zavarovanje preneha. Upravičenec za primer smrti oziroma dediči zavarovanca pridobijo pravico do izplačila odkupne vrednosti, od katere se odštejejo izstopni stroški in plača dohodnina. Tako dobljena čista odkupna vrednost, ki se izplača upravičencu ali dediču, je osnova za odmero davka na dediščine in darila.
Kaj pa se zgodi, če je zavarovanec že začel prejemati pokojnino? S smrtjo zavarovanca, kije že uveljavil pravico do pokojnine in prejema doživljenjsko mesečno pokojninsko rento, izplačevanje rente preneha. Upravičenec ali dediči vtem primeru ne dobijo nič. Če pa se zavarovanec z izplačevalcem pokojnine dogovori za časovno omejeno zajamčeno dobo izplačevanja rente, prejemajo dediči določeno časovno obdobje dogovorjeno rento.
Franci Kotnik
KUL
GODBA Zj
UŠTVO
RNJE SAVINJSKE DOLU
OSTNI
OB 30-LETNICI DELOVANJA

DVORANA KULTURNEGA DOMA MOZIRJE
larec 2006, 19. uri
Piše: Igor Pečnik
Še ni tako zelo dolgo, ko sem kot otrok z neizmernim zanimanjem gledal razne znanstveno fantastične filme, v katerih je kar mrgolelo tehnoloških domislic: komuniciranje preko naprav na rokah, prenos slike na daljavo... Dandanes so nekatere od teh stvari že del vsakdanjosti. Samo poglejmo mobilno telefonijo, ki omogoča prenos slike, GPS nas vodi do metra natančno po neznanem okolju in še bi lahko naštevali. Zadnja domislica se imenuje »skinpleks«, gre pa za odčitavanje elektromagnetnega polja, ki ga povzroča koža človeka.
Do sedaj je prepoznavanje ljudi potekalo s pomočjo prstnih odtisov, v zadnjem času tudi s pregledom oči. Po teh kriterijih se vsak človek
TEHNIKA NAPREDUJE
Ko avtomobil prepozna voznika
javljena brezžična tehnologija »bluethooth«.
Podjetje Inalfa namerava letos kot prvo opremiti svoje sončne strehe za avtomobile s sistemom »skinpleks«. V praksi bo to pomenilo, da če se bo med zapiranjem strehe na lokaciji, kjer je nevarnost poškodb, pojavilo elektromagnetno polje človeške kože, bo prišlo do takojšnje zaustavitve. Podoben sistem bi lahko uporabili tudi pri električnih oknih, ki so v številnih primerih vzrok za nepotrebne poškodbe otrok in živali.
Seveda se razmišljanje o razvoju tehnologije »skinpleks« s tem ne
konča. Ko bo v prihodnosti voznik sedel v avto, se bo na osnovi njegovega specifičnega elektromagnetnega polja prilagodilo delovanje klimatske naprave, pravilno se bosta nastavila sedež in volanski obroč ter odmiki pedal od tal, po potrebi se bo vklopilo gretje sedežev, nastavila se bodo ogledala. Če bo temu res tako, nas čaka zanimiva in zagotovo varnejša prihodnost. Verjetno pa bodo sčasoma tudi gibanje ljudi začeli spremljati na podoben način, kar bo pomenilo, da se lahko poslovimo od svobode. Pozor, »veliki brat« vas opazuje...
razlikuje od drugih, je pa jemanje prstnih odtisov in gledanje v čitalec očesne roženice dokaj zamudno. Nova tehnologija »skinpleks« temelji na dejstvu, da človekova koža proizvaja določeno elektromagnetno polje, ki je različno od posameznika do posameznika.
Prve raziskave o uporabi tega elektromagnetnega polja potekajo v avtomobilski industriji. Takšno oddajanje signalov želijo uporabiti
za odpiranje avtomobilov. Človeka bi avtomobil ob dotiku prepoznal in mu odprl vrata. Zadeva je v osnovi enostavna in poceni, deluje pa podobno kot danes že povsem uvel-
Lahko bi rekli, da je Hej mala, opala zrasla v lepo rožico.
Nekako tako bi lahko opisali trenutno pot mlade in atraktivne pevke BrigiteŠuler, kije širšojavnost osvojila v duetu z Wernerjem in pesmijo Hej mala, opala. V Valentinovem obdobju nam pošilja novo malo poslastico - igrivo pesem Lepa rožica.
Brigita je zaposlena kot učiteljica klavirja in pri svojem delu neizmerno uživa. Nadvse pa ljubi petje.
S prvo skladbo Nekje na dnu srca je nastopila v oddaji Orion meseca maja 2003. Novembra 2003 seje s skladbo Premalo ali preveč uspešno predstavila na Hitovem festivalu. Naslednje leto pa seje s pesmijo Lepje ta dan, za katero je besedilo napisala sama, predstavila na festivalu Melodije morja in sonca 2004.
Že nekaj časa se širijo govorice, da bodo De-peche Mode po vseh zapletih vendarle nastopili tudi v Ljubljani.
Koncert tega velikega electro rock dark benda v Ljubljani bo 14. junija. Organizator koncerta je podjetje Multimedia d.o.o., katerega vodilni so pred davnimi leti organizirali nekaj do takrat največjih koncertov v Sloveniji (Joe Cocker na ljubljanskem stadionu itd.). Depeche Mode bodo nastopili v Ljubljani v okviru velike svetovne turneje, na kateri predstavljajo svoj aktualni album Playing The An-
gel. Seveda pa bodo na ljubljanskem nastopu predstavili tudi svoje velike uspešnice iz vseh obdobij svoje bogate kariere.
Obetavna četverica Art-beat, ki je navdušila s hitoma Zagorim, ko plešem in Pobeg, se je odločila, da razpusti skupino.
Članici in člana so se razšli sporazumno. Glavni razlog prenehanja njihovega delovanja je bil, da so v skupini postajale vse bolj pomembne stvari, ki niso povezane s samo glasbo in ustvarjanjem. Mitja Fabian in Suzi Pavlin (na sliki) pa sta se odločila, da pot nadaljujeta sama in pod drugim imenom.
Med gostujočimi glasbeniki na Ol v Torinu sta tudi pevki Anastacia in Whitney Houston ter skupina Duran Duran.
Novoromantični prvaki iz osemdesetih Duran Duran (na sliki pevec Simon Le Bon in basist John Taylor) so v Torinu nastopili pred dnevi. Nekdanja soul princesa Whitney Houston pa je sporočila, da se pripravlja na veliki povratek na glasbeno sceno. Nastopi glasbenikov se vrstijo volimpijski vasi vsak večer po podelitvi medalj. Med ostalimi nastopajočimi zvezdniki v Torinu so tudi Andrea Bocelli, Anastacia, Ricky Martin in Kelly Clarkson.
Alenka
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP REČICA OB SAVINJI
Letos jih čaka premiera igre
Kulturno umetniško društvo Utrip Rečica ob Savinji šteje že skoraj petdeset članov. Mlado društvo, ki ga vodi Jože Skončnik, je zaokrožilo drugo leto delovanja. Kot kaže njihovo bogato in plodno delo, so z ustanovitvijo dosegli svoj namen in popestrili kulturno dogajanje v kraju. Pri tem pa so lani za organizacijo prireditev porabili okrog osemsto tisoč tolarjev.
Januarja so v domači cerkvi pripravili koncert kvarteta Vita, februarja pa seje v njihovi organizaciji na Rečici predstavil akademski slikar Lucijan Bratuša s svojimi litografijami. S čitalniškim večerom, ki so ga pripravili v gostišču Atelšek v Dol Suhi, so posegli v bogato zgodovino domačega kraja. Pogovarjali so se z gostom Francem Markovčičem, igralcem Mestnega gledališča ljubljanskega. Na koncertu v Blateh so se predstavili mladi zgornjesavinjski glasbeniki, ki ustvarjajo v Savinjskem trobilnem kvartetu, v rečiški osnovni šoli pa člani godalnega kvarteta Fiasco.
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE
Vlagajo v strokovna izpopolnjevanja
Na občnem zboru so se drugo soboto v februarju zbrali člani pobreškega gasilskega društva. Ob pregledu delovanja v preteklem letu seje pokazalo, da dobro delujejo vse generacije gasilcev. Tradicija delovanja društva nakazuje kontinuirano delo. Pa ne le z operativnimi člani, ki lahko, roko na srce, največ pripomorejo vsaj k vidni sliki društva, ampak z vsemi generacijami. Najmiajši člani so z dvema desetinama vstopili v novo leto z velikimi željami po uspehu na prihajajočem državnem tekmovanju. Nasproti njim stojijo veterani, ki se udeležujejo tekmovanj širom Slovenije, in se na ta način dokazujejo.
Intervencij v preteklem letu Pobrežani na svojem območju niso imeli, kljub temu pa veliko časa vlagajo v pripravo tehnike in strokovna izpopolnjevanja. Vedno nova sredstva na tržišču zahtevajo veliko znanja, katerega z veseljem pridobivajo in prenašajo na ostale krajane. Ob mesecu varstva pred požari so pregledovali ročne gasilnike, hid-rantno omrežje, uredili dom in njegovo okolico. Sodelovali so na občinski vaji v Trnavčah. Načrti dela za letošnje leto predvidevajo nadaljevanje dobrega dela, skrb za tehniko in zaščitna sredstva, hkrati pa pomoč vsem, kijih bodo potrebovali.
Benjamin Kanjir
______________________________J
Jože Skončnik vodi Kulturno umetniško društvo Utrip Rečica ob Savinji
(foto: Marija Sukalo)
Oktobra so pripravili večer manj znane zgodovine, ki sojo sooblikovali znani Rečičani. Večer slovenske besede pa je žal zaradi bolezni in pozneje
smrti napovedanega gosta Daneta Zajca odpadel. Okrogla miza z naslovom Ljubiteljska kultura kot faktor turistične ponudbe vZgornji Savinjski dolini, je osvetlila vlogo ljubiteljske kulture in predstavila številne ovire, s katerimi se srečujejo turistični subjekti, medtem ko želijo to kulturo ponuditi svojim stacionarnim gostom in izletnikom.
Ob 205-Ietnici rojstva pesnika Franceta Prešerna so pripravili proslavo, na kateri so se predstavili učenci nazorske glasbene šole in recitatorji KUD Utrip. Bodoči povezovalci prireditev so obiskovali tečaj retorike pod vodstvom Šole retorike Zdravka Zupančiča iz Ljubljane. Utripovci so se odpravili tudi na strokovno ekskurzijo v Ljubljano, kjer so si ogledali Žale, Moderno galerijo in baletno predstavo, izdelali pa so tudi svojo internet stran.
Tudi letošnje leto bo za Utripovce delovno, so sklenili na občnem zboru pretekli petek v rečiški osnovni šoli. Njihov največji projekt je vsekakor gledališka igra, ki naj bi bila premierno predstavljena na odru rečiškega kulturnega doma v prvi polovici marca.
Marija Sukalo
KONJENIŠKI KLUB BUTEKO
Na rednem letnem občnem zboru so se na praznik slovenske kulture srečali člani Konjeniškega kluba Buteko Lačja vas, ki ima svoj sedež na ranču Burger. Prisotni so govorili predvsem o potrebi poživitve dejavnosti kluba, katera naj bi osvežila stare, v njihove vrste pa pripeljala tudi nove člane.
in ravno v maloštevilnem članstvu je največ vzrokov, zakaj klub ne more načeti večjih projektov. Člani prihajajo in odhajajo, število pa se giblje okoli 25.
Ranč Burgerje poznan po mnogih prireditvah, kijih z veseljem obiskujejo ljudje od blizu in daleč. Ena izmed njih je tudi tridnevno pokalno tekmovanje. Slednjeje bilo zaradi slabega vremena v lanskem letu organizirano samo en dan, dva dneva pa sta odpadla. ,
Člani so na zboru nanizali vrsto aktivnosti, ki bi jih moral klub v bodoče temeljiteje opravljati in s tem privabiti v svoje vrste nove člane. Organizacija različnih prireditev, kot so dan odprtih vrat, tekmovanje kočij, razna šaljiva tekmovanja in podobno, zahtevajo veliko ljudi, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč. Sodelujoči na zboru so zaradi odstopne izjave preds-
Nataša Burger je zamenjala bivšega predsednika Roka Hribernika
(foto: Benjamin Kanjir)
ednika Roka Hribernika izvolili začasno vodstvo kluba, na njegovo čelo pa postavili Natašo Burger.
Benjamin Kanjir
Portal Savinjske doline
Ljudje in dogodki, Oglasi |
NATEČAJ GOSPODARSKI IZZIV PRAVNE FAKULTETE V LJUBLJAN
Milijon za zmagovalno študijo
Jernej Pintar z Ljubnega, absolvent Fakultete za družbene vede, je še s tremi študenti Pravne fakultete in Fakultete za družbene vede sestavljal raziskovalno skupino, ki je pred dnevi zmagala v odmevnem natečaju Gospodarskega foruma Pravne fakultete v Ljubljani. V okviru natečaja so študentje iskali odgovore, kako naj Slovenija postane družba znanja.
Zmagovalna ekipa je prejela nagrado v višini milijon tolarjev in možnost predstavitve svoje rešitve na Microsoftovi NT konferenci. Nagrado je podelil Jaka Stele, generalni direktor Microsofta Slovenija, ki je bil glavni pokrovitelj natečaja.
Natečaja se je udeležilo 89 štu-
Zmagovafna ekipa, katere člani so Jernej Pintar (drugi z leve), Katarina Blatnik, Maša Jezernik in Aleš Korenčan, je osvojila nagrado v višini milijon tolarjev.
dentov sodelujočih v skupinah. Prijavljenih je bilo 23 raziskav, sodelujoči študenti pa so prihajali skoraj z
vseh slovenskih fakultet, Zmagovalno ekipo so sestavljali Jernej Pintar, Katarina Blatnik, Maša Jezernik in
Aleš Korenčan, S svojo študijo, za katero so prejeli milijon tolarjev, so najprej raziskali teoretične temelje družbe in ekonomije znanja, nato pa predstavili celovito strategijo razvoja Slovenije. S predstavitvijo študije na Microsoftovi NT konferenci pa jim bo dana možnost, da svoje znanje in rezultate predstavijo tudi širši javnosti. Microsoft na tak način podpira mlade in njihove sveže poglede na izzive, ki so istočasno globalni in lokalni.
Organizatorji natečaja so posebej opozorili na učinkovito interdisciplinarno sodelovanje študentov različnih fakultet in področij, kar je ključnega pomena za svež pogled na problematiko družbe znanja.
IS
VALENTINOV KONCERT V CELJU
Mojci Bitenc nagrada za nadarjene dijake
Člani Rotaract in Rotary kluba iz Celja ter Društvo ljubiteljev umetnosti Celje so na Valentinovo zvečer priredili v Narodnem domu v Celju šesti tradicionalni dobrodelni Valentinov koncert. Po nagovorih predsednikov Rotary kluba Celje Bogdana Fludernika in Rotaract kluba Celje Boštjana Korošca so predali donacije štirim nadarjenim posameznikom.
Denarno nagrado so podelili dijakinji in glasbenici 2. letnika I. Gimnazije Celje Mojci Bitenc, dijakinji Gimnazije Celje Center Sandri Severter nekdanji dijakinji Gimnazije Lava Celje Sari Kališnik. Četrto donacijo so namenili obetavnemu projektu
na področju kulture, prevzel pa jo je mladi celjski umetnik, kulturnik, pevec, igralec in režiser Miha Alujevič.
Mojca Bitenc si je denarno vzpodbudo zaslužila kot odlična dijakinja, kot glasbenica, ki se na tem področju šola in izpopolnjuje že 12 let. V Glasbeni šoli Nazarje je zaključila osem let klavirja, zdaj pa je učenka tretjega razreda violončela in solo-petja. V razredu Boga Hvale v studiu H v Trbovljah seje glasbeno izobraževala že od leta 1998, v narodnozabavnem ansamblu Zvonček pa je naredila pomembno mladostniško kariero in z različnimi solo nastopi doma in v tujini tudi lastno promocijo.
Mojca Bitenc iz Zgornjih Pobrežij
Mojca Bitenc je prejela denarno nagrado na Valentinovem koncertu v Celju
(foto: Jože Miklavc)
je nastopila že na številnih glasbenih delavnicah, radijskih in televizijskih oddajah, sodelovala je pri vseh pomembnejših projektih nazorske glasbene šole, pela pa je tudi glavno vlogo v glasbeni igri Volk in sedem kozličkov. Mojca Bitenc je nadarjena, marljiva in uspešna glasbenica, obetavna pa tudi kot dijakinja.
Osrednji glasbeni izvajalec koncerta je bil godalni kvartet Rožmarinke. Glasbenice so izvedle nekatere uglasbene etno in narodne skladbe. Vokalno sta se jim pridružila še Mojca Bitenc ob spremljavi pianista Simona Dvoršaka ter Miha Alujevič s paleto prijetnih glasbenih uspešnic.
Jože Miklavc
TRGOVINA
RSTVO LUKAČ
Miloš LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 Internet: www.mizarstvo-lukac.com, e-mail: info@mizarstvo-lukac.com
SPOMLADANSKA
AKCIJA
VRTNIH GARNITUR
Gotovinski popusti! Dostava na dom!
La
Scarpa
Odprto:	v	(t
JURČEK ::
in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradllll
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE !
v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 09 55
in prodajalna JURČEK » Parižljah, tel. 705 09 33

VABLJENI V PICERIJO IZOLES 031 892 685 od Don, do pet, pečemo elee že od 9, ure dolle
k
Ime in priimek:
Naslov:
Tvoje sodelavke
vse najlepse ti želijo sorodniki
Marija Komar
praznuje 60. rojstni dan
Ko šestič spominjaš se desetega rojstnega dne, spomni se, da veliko lepih let te čaka še.
Brat Jože in sestra Slavica z družinama
novi hotel pod Venisami predlagam naslednje ime:
Podjetje Caffe-Tropic d.o.o. Žalec v Lačji vasi, tik ob reki Dreti, gradi sodoben hotelski objekt, v katerem bo poleg prenočišč in odlične gostinske ponudbe na voljo tudi široka paleta dodatnih storitev za sprostitev in rekreacijo. Novi hotel bo odprl svoja vrata še pred letošnjim poletjem, bralci in bralke Savinjskih novic pa imate edinstveno priložnost, da zanj predlagate ime.
Zbiranje predlogov se s tokratnim kuponom zaključuje, zato izkoristite priložnost in nam pošljite še kakšno domiselno idejo. Čez 14 dni pa bomo razglasili ime hotela, ki ga bo izbral lastnik in izžrebance obljubljenih nagrad:
-	za izbrano ime hotela: TV sprejemnik Gorenje, !
-	za 3 dobre predloge: 3 darilni paketi izdelkov Caffe-Tropic,
-	za 20 ostalih predlogov: kava Caffe-Tropic.
S sprejemom nagrade se bo avtor izbranega imena odpovedal vsem avtorskim pravicam v zvezi s tem imenom.
Kupone pošiljajte v zaprtih kuvertah s pripisom »Hotel« na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
Draga
Jožica!
Dočakala si svoj rojstni dan, ko srečal te je abraham. Da bila bi srečna in čila, ko s prijatelji se boš veselila.
Ob osebnem prazniku, ko praznuješ dve štirici, in ob uspešno opravljeni diplomi, ti želimo zdravja, sreče ter obilo uspeha na vseh področjih.
Telefon:
	
	Svoj 30. rojstni dan praznuje 21.2.2006
	Igor Zagradišnik
¥	Na nadaljnji poti življenja ti želimo zdravja, ljubezni in sreče, ki je opoteča, a upamo, da jo boš vedno ulovil.
	To ti želijo mama, brat in vsi, ki te imajo radi, posebno še Anita!
S&ašf ànOcf
OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI
Recisici debatni klub ponovno na vrhu
Vsoboto,28. januarja, je naOsnovnišoli Oskarja Kovačiča vškofijah potekal osnovnošolski debatni turnir, katerega so se udeležile tudi debaterke rečiške osnovne šole. Že na prvem osnovno-šolskem turnirju tega leta so Rečičanke pokazale, česa so sposobne, saj so v Križevcih dekleta pobrala vsa prva mesta tako v kategoriji najboljših govorkkottudivskupnemseštevkutočk.
Tokrat pa so bila dekleta v večjem številu, saj sta se prvotnima dvema ekipama pridružili še dve. Med osmimi ekipami, ki so se tokratnega turnirja udeležile, so Rečičanke pobrale prva štiri mesta. Deležne so bile veliko pohval sodnikov, ki so bili mnenja, da dekleta debatirajo že na srednješolskem nivoju. S tem seje strinjala tudi direktorica zavoda Za in proti Bojana Skrf, kije bila nad nastopi deklet več kot navdušena.
Prvo mesto so osvojile Maša Zavolovšek, Mojca Brezovnik in Barbara Levar, ki so v finalu za las premagale Rebeko Pečnik, Klavdijo Kaker in Valerijo Mlinar. Na tretjem mestu so pristale Zala Štiglic, Damjana Goličnik in Špela Račnik, tik za njimi pa Lara Selišnik, Mojca Teržan in Mojca Korenjak. Ves čas sta dekleta spodbujala mentor Jani Prgič in Urška Prislan, kije na tem turnirju sodelovala kot časomerilka. Rečičanke pa so pometle s konkurenco tudi pri izboru za najboljših pet govork, kamor so se med prvih pet uvrstile
Rečičanke so se ponovno dokazale v debatnih sposobnostih na osnovnošolskem debatnem
turnirju v Škofijah
kar štiri. Maša Zavolovšek je postala druga najboljša govorka, tretja je bila Barbara Levar, četrta Mojca Brezovnik, sledila pa ji je Damjana Goličnik.
Neverjetno je, da seje na tako majhni šoli zbralo kar 12 odličnih govork, torej štiri odlično pripravljene ekipe, ki podirajo rekorde in hitijo novim izzivom naproti. Zahvala gre tudi sponzor-
jema, ki sta pomagala pri organizaciji prevoza, Jožetu Melavcu in Žagi-Tiples. Debaterke Osnovne šole Rečica ob Savinji so torej še enkrat dokazale, da jim je javno nastopanje »mala mal'ca« in upravičile sloves ene najboljših osnovnošolskih debatnih ekip.
Špela Račnik
VRTEC NAZARJE
Kako pripovedujemo pravljice
Otroci vedno radi prisluhnejo pravljici, še rajši pa jo »pogledajo«. In takšno, otroškim ušeskom in očem privlačno pravljico, so pripravile tudi vzgojiteljice Vrtca Nazarje. V popoldanskem času so pripravile dramatizacijo glasbene pravljice Zlati kamenčki, avtorja Janeza Bitenca, na ogled zanimive predstave pa so povabile tako otroke, ki obiskujejo Vrtec Nazarje, kot njihove starše.
Na domiselno pripravljenem prizorišču sta »glavni vlogi« odigrali vzgojiteljici Cvetka Flere in Marija Korenjak, ki sta spretno upravljali z ročnimi lutkami; miško, njeno mamico, trgovkami, palčkom in dedkom vsevedom. Pravljica se je vseskozi prepletala s pesmijo, kateri so kmalu pritegnili tudi otroci in tako postali del predstave. Za glasbeno spremljavo je z igranjem na kitaro poskrbela vzgojiteljica Barbara, po
končani predstavi pa so se otroci na ustvarjalnih delavnicah preizkusili še v izdelovanju različnih improviziranih glasbil.
Da so pravljice zelo pomembne za otrokov umski razvoj, je znano že od nekdaj. In ker tudi vrtci ter vzgojiteljice v njih igrajo pomembno vlo-
go pri otrokovem razvoju, je pripovedovanje pravljic vzgojiteljicam del vsakdanjega dela. Seveda pa lahko otrokom pravljico približamo na več načinov, kar so staršem odlično prikazale vzgojiteljice Vrtca Nazarje.
TG
	
t>. , f>' :
'•I	v.. :.ä"
%
Vzgojiteljice Vrtca Nazarje so pripravile dramatizacijo glasbene pravljice Zlati kamenčki
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE
Nadaljevati dobro delo
Že tretje leto zapored so se sredi februarja na rednem občnem zboru zbrali mladi radmirski gasilci. V večnamenski dvorani v Radmirju so pregledali rezultate preteklega obdobja in si zastavili cilje, za katerih uresničitev se bodo trudili letos.
Desetarji, ki so pripravili izčrpna poročila, so opravljeno delo ocenili kot zelo uspešno. Veliko je bilo razlogov, zaradi katerih so lahko z de-
lom pionirjevin mladincevzadovolj-ni tudi starejši gasilci, člani radmir-skega drušlva.
Mladi spoznavajo veščine gasilskega poslanstva skozi trdo delo, včasih tudi skozi igro. Uradnemu delu zbora je zato sledilo družabno srečanje, na katerem so se pomerili v raznih igrah in ustvarjali na različnih delavnicah.
Benjamin Kanjir
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Porazna tretja četrtina
Rezultati zadnjega kroga so šli na roko Nazarčanom, čeprav so na obrobju Ljubljane doživeli prepričljiv poraz. Vodilni klubi so namreč v boju za prvi dve mesti, ki vodita v doigravanje za uvrstitev v 1. B slovensko košarkarsko ligo skupaj z dvema najboljšima ekipama iz zahodne skupine.
premagali neposredne skupini druge lige.
V krogu ekip z enakim številom točk so nazorski košarkarji najboljši s štirimi zmagami in dvema porazoma v medsebojnih srečanjih in so tako dosegli največji uspeh v zgodovini članske košarke v Zgornji Savinjski dolini - pa čeprav sta bili doseženi dve zmagi manj kot v lanski sezoni.
Iz opravičljivih razlogov odsotni oba Zakrajška, Valenčak in Plesnik so bili po kvaliteti prevelik primanjkljaj, da bi se lahko ekipa enakovredno kosala z Jančami, ki tvorijo vrh lige. Pa vendar je prvi polčas še prinesel dokaj izenačeno igro, nato pa
KK Nazarje za 5. mesto v vzhodni
GENERALNI SPONZOR^
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30, v 3331 Nazarje__,
je sledil potop v tretji četrtini. Domači igralci so zaigrali agresivno obrambo, s katero se je bil sposoben od nazorskih igralcev kosati le Milčič. Janče so prevladovale tudi v skoku, Nazarčani pa so bili v napadu zmedeni, zato so izgubili ve-
lante : Nazarje 85:57 (20:19, 25:17, 28:06, 12:15)
Ljubljana. Dvorana OŠ Polje. Gledalcev 40. Sodnika: Boris Krejič (Kranj) in Dejan Marjanovič (Koper). Tehnični komisar: Zvone Stojnšek (Radovljica).
Janče: Stražar 8 (1-1), Strlič 2, Abramovič 15 (2-2), Sattler 15 (5-5), Rankovič 2 (2-2), Paulič 1 (1-2), Cipot 16 (3-4), Bradač 12 (3-4), Milaši-novič 9, Ložar 5 (1-1).
Nazarje: Milčič 21 (9-10), Ilič 4 (2-2), Žerjav, Gračner 5 (5-8), Zadravec, Vodončnik 8, Plaskan, D. Matijevič 6, Gelb 7 (5-6), Grebenšek 6 (0-2).
Prosti meti: Janče (18-21), Nazarje (21-28).
Osebne napake: Janče 21, Nazarje 23.
Metza tri točke: Janče 5 (Bradač, Milašinovič, Stražar, Abramovič in Cipot pol), Nazarje 4 (Vodončnik in Matijevič po 2).
Igralec srečanja: Predrag Milčič (Nazarje).
2. SKL - vzhod: lestvica po 18. krogu:
Janče : Nazarje				85:57	
Ruj Haloze : Pivovarna Laško ml.				63:75	
Prebold : ŽKK Maribor				62:95	
Ilirija : Ježica				81:96	
Ruše : Grosuplje				75:85	
Končna lestvica za sezono 2005/06:					
l.ŽKK Maribor	18	16 2	1577 : 1287	(+290)	34
2. Grosuplje	18	15 3	1486 : 1331	(+155)	33
3. Ježica	18	14 4	1498: 1287	(+211)	32
4. Janče	18	12 6	1436 : 1285	(+151)	30
5. Nazarje	18	7 11	1237 : 1368	(-131)	25
6. Ruše	18	7 11	1411 : 1430	(- 19)	25
7. Ilirija	18	7 n	1358 : 1418	(-60)	25
8. Prebold	18	7 11	1296 : 1478	(-182)	25
9. Pivovarna Laško ML	18	4 14	1311 : 1408	(-97)	22
10. Ruj Haloze	18	1 17	1256 : 1574	(-318)	19
liko žog in posledično niso niti imeli časa odigrati dobre obrambe, ki je tolikokratvtej sezoni krasila njihovo igro.
Čeprav je bil trener Andrej Pečovnik po tekmi zaradi slabe igre razočaran, pa je povedal, da je s sezono zadovoljen, še posebej s prizadevnostjo na treningih.
Ko se bo ta trud odrazil tudi na prvenstvenih tekmah, bo igra postala bolj privlačna in bo še povečala zanimanje gledalcev. In ne pozabimo - na vrata članske ekipe bo kmalu potrkal mladi rod, ki pridno vadi in že dosega uspehe.
Tomaž Križnik
DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V VELESLALOMU
Ekipa iz Luč osvojila drugo
mesto
Stari Vrh nad Škofjo Loko je gostil najboljše smučarje slovenskih osnovnih šol, ki so se pomerili na 6. državnem prvenstvu v veleslalomu. Rekordna udeležba s kar dvesto nastopajočimi je prinesla izjemen uspeh osnovni šoli Blaža Arniča Iz Luč, ki je v ekipnem delu tekmovanja zasedla odlično drugo mesto, pravtako pa so se izkazali nekateri njihovi posamezniki.
Izredno zahtevna in ledena proga ni dopuščala napak in prav ta je bila tokrat usodna za eno od favoritk v posamezni konkurenci Katjo Mat-ijovc, ki seji je nesrečno odpela smučka in velika priložnostje splavala po vodi. Tudi Tina Robnik, ki uspešno stopa po poti svoje starejše sestre Mateje, s petim mestom ni bila preveč zadovoljna, vendar je
na koncu ekipni uspeh le razveselil njune obraze in obraze celotnega moštva. S tem rezultatom so lučki osnovnošolci zaokrožili letošnjo nadvse uspešno sezono, ko so poleg pokala viceprvakov v državi osvojili kar enajst medalj, od tega osem zlatih in obe ekipni zmagi na področnem prvenstvu.
Franjo Pukart
Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli
Rezultati tekem finalnih bojev:
Pizzeria 902 : Odgovor 53:60, Tweed ŠKŽ : Parižlje 67:78, Gomilsko : GG Steklarstvo 74:67, Brglez.com : Radio Fantasy 73:54.
Končni vrstni res ekip:
1. Brglez.com Polzela, 2. Radio Fantasy, 3. Gomilsko, 4. GG Steklarstvo, 5. Parižlje, 6. Tweed ŠK Žalec, 7. Odgovor Polzela, 8. Pizzeria 902 Gornji Grad, 9. Werinox Celje.
UM
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE
Na trgu 20, Mozirje,
Tel: 03 5832 725
KRVODAJALSKA AKCIJA
Vabimo vas na krvodajalsko akcijo, ki bo v četrtek, 2. marca 2006, od 7. do 11. ure v Osnovni šoli Gornji Grad.
Vljudno vabljeni!
DANES JAZ ZATE ... JUTRI Tl ZAME!
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 15. KROG
»Graščaki« z malo možnostmi za uvrstitev v končnico
Tri kroge pred koncem rednega dela v 1. slovenski futsal ligi so se stvari okrog osvojitve šestega mesta in stem neposredne uvrstitve »graščakov« v končnico nekoliko razblinile. Čeprav lahko delitev točk s prvo- in drugouvrščeno ekipo ter remi v Kobaridu ocenimo kot uspeh, pa Nazarčanom ostali rezultati niso šli na roko in »play out« je skoraj neizbežen.
Še ena dobra predstava Dela-meinih varovancev pred nabito polno dvorano fanatičnih navijačev v Kobaridu kot kaže le ne bo dovolj za osvojitev šestega mesta, ki bi Nazarčanom omogočilo uvrstitev v
SNOWBOARD
Murkovi zmagi na Bjelašnici
Metulj (prvi z leve) in Vres sta se ponovno dokazala v obrambi
(foto: Franjo Pukart)
končnico. Seveda so še teoretične možnosti, vendar sedaj Zgornjesav-injčani o svoji usodi ne odločajo sami, ampak bo veliko odvisno od rezultatov neposrednih konkurentov. V najslabšem primeru si morajo izboriti kar najboljšo pozicijo v medsebojnih srečanjih za izpad, kjer sedmo- in osmouvrščena ekipa nese s seboj štiri, oziroma dve točki.
In kaj sta o tekmi 15. kroga med domačim Oplastom in Nazorjem Glin IPP-AM Miklavc povedala oba trenerja:
Simon Rosič, trener KMN Opiast
Kobarid: »Mislim, da smo odigrali zelo dobro tekmo in povsem nadzirali dogajanje na igrišču. Fantje so izpolnili moja navodila a kotje vzad-njem času že praksa, je tudi tokrat do izraza prišla naša rak rana - neučinkovitost. Kljub temu sem zadovoljen s srečanjem. Vidi se, da se nam forma vzpenja in prepričan sem, da bomo končno tudi strelsko eksplodirali.«
Denis Delamea, trener KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: »Po
mojem je rezultat povsem realen. Pa tudi če bi domačini ali mi zmagali, ne bi bilo nič narobe. Biloje nekaj spornih odločitev, domača klop je nenehno vršila pritisk na sodnika, kar nam doma ne dovolijo. Taktično smo odigrali dobro, z nizko obrambo smo preprečili hitro igro dvojnih pasov domače ekipe, predvsem v prvem polčasu pa nas je reševal vratar. Če bi branil vso sezono, bi bili zagotovo precej višje na razpredelnici. Pri domačinih pa se je jasno videlo, da so igrali pod velikim pritiskom, v krču in nesproščeno, posledica tega pa je, da niso zadeli niti ob najlepših priložnostih.«
Franjo Pukart
Tomaž Murko na ramenih prijateljev po osvojitvi kar dveh naslovov na Bjelašnici
Sarajevo in olimpijska Bjelašnica adrenalinski športi zapolnijo do-
sta gostila mednarodno FIS tekmo vSnowboardu, natančneje board-ercrossu, na kateri je Slovenijo zastopal tudi najboljši zgornjesavin-jski deskar, pred leti že tudi državni prvak, Tomaž Murko z Ljubnega. Tako na tekmi pokala mednarodne Snowboard zveze FIS kot Odprtem prvenstvu Bosne in Hercegovine je prepričljivo zmagal in dokazal, da še vedno sodi v sam vrh evropskih, amaterskih board-erjev.
Čeprav konkurenca zaradi olimpijskih iger ni bila najmočnejša, pa to ne odtehta velikega uspeha ljubenskega ekstremista, ki mu
bršen del prostega časa. Poskusil je že domala vse od smučarskih skokov, plezanja, kanjoninga, sodelovanja na raznih tekmah vzdržljivosti, kjer mu med drugimi tudi veslanja po nevarnih afriških rekah ni tuje, vzadnjih mesecih pa mu zaradi pomanjkanja prostega časa preostane predvsem deskanje na snegu. Zmagi na Bjelašnici imata še toliko večjo težo, saj so Tomaža v Sarajevo spremljali njegovi prijatelji in navijači z Ljubnega, ki so skupaj z gostoljubnimi domačini ustvarili nepozabno vzdušje.
Franjo Pukart
KMN Opiast Kobarid : KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 2:2 (0:1)
Kobarid. Športna dvorana. Gledalcev: 500. Sodnika: Božidar Crnkovič in Vlado Krištofič. Delegat: Rok Pogačnik.
Strelci: 0:1 Hren (20), 1:1 B. Uršič (21), 2:1 B Uršič (35), 2:2 Delamea (36)-10m.
KMN Opiast Kobarid: Konavec, Ivančič, Džerič, B. Uršič, Fon, R. Uršič, Leban, Ručna, Gorenjšček, Kofol, Perendija, Berginc.
KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Mihajilovič, Vreš, Banovšek, Podpečan, Delamea, Metulj, V. Kugler, D. Kugler, K. Šemenc, Hren, J. Šemenc, Tratnik.
Rumeni kartoni: Valter Konavec, Alan Džerič ( KMN Opiast Kobarid).
Igralec tekme: Joviča Mihajilovič (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc).
Rezultati 15. kroga:	
Opiast Kobarid : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc	2:2
Tomi Press Bronx : Dobovec	5:5
Tomaž : Slovenica AG Kravos	preloženo
ŠD Extrem Ribnica : Puntar	1:6
Gip Beton MTO : Svea Lesna Litija	5:7
Lestvica po 15. krogih:
1.	Gip Beton MTO 37, 2. Dobovec 25,3. Puntar Tolmin 23,4. Tomi Press Bronx 23,5. Svea Lesna Litija 22,6. Opiast Kobarid 21,7. Sloveni-ca AG Kravos 21, 8. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 16,9. ŠD Extreme Ribnica 11,10. Tomaž Ormož 9.
Muzej v Gornjem Gradu
Nič nisem bil presenečen ob branju članka o " muzejskih dogajanjih" v Gornjem Gradu.
Sem pač človek, ki dopušča različna mnenja o problemih, če so posredovana na pravem mestu in ob pravem času. Pa še kanček resnice mora biti dodana, malo dobre volje in problem je zagotovo rešen. Tudi v časniku kakršen je vaš.
Sam sem v vse težave, ki se pojavljajo, neposredno vpleten, pa se še zdaleč ne čutim krivega zanje. Gospod Mavrič jih že kar nekaj let nosi s seboj. Ženim samim stavkom, proti koncu svojega članka je pač povedal vse in bi lahko vso razpravo kar zaključili: " Kolikor mi je znano, drugim zbiralcem nikakor ne gre slabo!" Tu pa je najbrž ključ vseh njegovih težav. V njem samem.
Dogajanja v muzeju spremljam zadnjih osem mesecev in v tem času seje zgodilo kar nekaj korenitih sprememb, ki bodo tudi v bodočnosti krojile usodo muzeja in zbirk v njem. Zelo aktivno sem se vključil v problematiko reševanja nakopičenih problemov v muzeju, poizkušal sem celo reševati socialni problem zasebnega zbiratelja gos-
poda Mavriča. Pa lepo po vrsti:
-	v oktobru smo z denacionalizacijo izgubili muzejske prostore. Ljubljanska nadškofija je dobila "Štekl" nazaj v upravljanje. Tisti trenutekje bila občina postavljena pred izbiro: iti v pogajanja in obdržati prostore v najemu, ter plačati najemnino ali pa prepustiti muzej nadškofiji. Dokončne odločitve še ni, je pa dejstvo, da občina z 2800 prebivalci sama muzeja ne more vzdrževati. Za pomoč smo zaprosili muzej Celje, ki nam je jasno povedal, da prevzamejo skrbništvo nad zbirko, če bo le-ta podarjena njim. Sami pa moramo zaposliti delavca, ki bo skrbel za zbirko. Za njih je izobrazba gospoda Mavriča neprimerna in mu kljub njegovi prizadevnosti ne morejo ponuditi delovnega mesta.
-	vse zbirke v muzeju, tudi zbirka gospoda Mavriča so privatna last. In tu je občina v povsem jasnem odnosu do lastnikov. Povedano po domače, občina nikomur ni dolžna za davkoplačevalski denar zagotavljati prostorov za razstavljanje privatnih zbirk. V mesecu decem-
___/"c d.QQ
predelava in trgovina z lesom
. Praprotnikova ulica 6, 3330 MOZIRJE ^ ''Z GSM: 030/649-751. /	/f''-

/ Iriformacije na telefon: (031) 649-751, (03) 839-51^20
bru smo na predlog muzeja Celje, z občinskim odlokom zaščitili zbirko gospoda Mavriča, ki je na lastno željo dal eksponate v popis.
-	odkar sem zaposlen vZavodu za pospeševanje turizma v Gornjem Gradu, sem vsaj šestkrat uradno govoril z gospodom Mavričem in mu ponujal različne rešitve: izdelal sem celo avtorsko pogodbo in mu ponudil sicer res skromen honorar, toliko, kot je proračun zmogel. Janez mi še do danes ni odgovoril.
-	štirinajst dni pred izidom članka smo ga povabili na občino in mu ponudili možnost zaposlitve preko Zavoda za zaposlovanje, v programu težko zaposljivih oseb. Kakšnega navdušenja sicer ni pokazal,
a Zavod kandidira vtem programu in računa, da bomo uspeli zaposliti vsaj enega težko zaposljivega delavca. Ni pa nujno, da bo to Janez.
Iskreno se zavedam, da bom moral tudi brez razprav v vašem časniku rešiti probleme muzeja v Gornjem Gradu. Sem pa trdno prepričan, da rešitve obstojajo, zelo raznovrstne. In odvisne niso samo od mene, ampak predvsem od ravnanja in pripravljenosti gospoda Janeza na pogovor in ne na izsiljevanje. Že do sedaj sem vložil ogromno truda in tudi vnaprej ga nameravam.
Slavko Kobetič, organizator v Zavodu za turizem občine Gornji Grad
OBČINA NAZARJE
NAZARJE
Občina Nazarje na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. I. RS, št. 22/98), Pravilnika o načinu vrednotenja športnih programov v Občini Nazarje (Ur. glasilo zgornjesavinjskih občin št.2/0l in 10/2003) ter sprejetega letnega programa športa objavlja
javni razpis za sofinanciranje športa v Občini Nazarje za leto 2006
1.	Na razpisu za sofinanciranje športnih programov lahko sodelujejo:
-	društva in klubi ter športna zveza občine Nazarje,
-	gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije registrirane za opravljanje dejavnosti v športu.
2.	Pogoji za prijavo na razpis
-	da imajo sedež in delujejo na območju občine Nazarje,
-	da so registrirani za opravljanje športne dejavnosti,
-	da imajo urejeno evidenco o članstvu, vadbi in dokumentacijo, kot določa zakon o društvih
-	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti.
3.	V letu 2006 bomo sofinancirali naslednje programe:
-	športno vzgojo otrok in mladine - 10 %
-	kakovostni in vrhunski šport - 43%
-	občinske športne prireditve - 12%
-	delovanje športnih društev in Športne zveze občine Nazarje - 15%
-	izobraževanje - 8%
-	športna akcija Veter v laseh - 12% sredstev.
4.	Izbrani programi bodo sofinancirani iz proračunskih sredstev za šport v letu 2006 na podlagi Pravilnika o načinu vrednotenja športnih programov v Občini Nazarje.
5.	Rok za predložitev prijav je 24.3.2006. Prijave pošljete v zaprti kuverti na naslov: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje s pripisom "javni razpis - šport 2006".
6.	Prejete vloge bo ocenila občinska komisija za šport skladno s Pogoji, normativi in kriteriji za vrednotenje in sofinanciranje športnih programov v občini Nazarje.
7.	Izbranim izvajalcem bo izdan sklep o sofinanciranju programov in na podlagi sklepa bo z njimi sklenjena pogodba o sofinanciranju programov v letu 2006.
8.	Prijava mora biti dana na obrazcih naročnika, ki jih dobite na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje.
Župan Občine Nazarje Ivan PURNAT
Odhajaš tja, kjer ti bo lepo, saj težo zemske ruše vsled tvoje blage duše, odvzelo dobro bo nebo.
(Lojze Mavrič)
Ko smo se člani Kulturnega društva Gornji Grad lansko leto marca pridružili voščilcem ob 80-letnici Lojzeta Mavriča, pač nismo slutili, da je bilo to druženje že hkrati slovo, kajti njegovo plodno in polno življenje se je izteklo nekaj dni pred božično-novoletnimi prazniki. Žalostni smo se zavedli, da se je poslovil eden najuglednejših članov dramske skupine našega društva. Skoraj 60 let je prevzemal ključne vloge izbranih dramskih tekstov in jih vselej odlično odigral. Lahko zatrdimo, da so ravno po njegovi zaslugi blesteli naši uspehi med domačo in tujo javnostjo.
V časih, ki smo jih delili z njim na številnih vajah, smo spoznah njegovo enkratno osebnost, ki hoče in zmore opraviti vse, kar mu življenje naloži. V teh druženjih nas je bogatil z mnogimi izkušnjami in bil vselej pristen »most«, ki nas je v različnostih povezoval v trdno in enotno kulturniško družino.
Dolžni smo mu zahvalo za vse kamenčke, ki jih je položil v mozaik kulturne zakladnice našega kraja in celotne Zgornje Savinjske doline. Slava njegovemu spominu!
Za Kulturno društvo Gornji Grad VikaVenišnik
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20,839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od
7.	do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
ČRNA KRONIKA
•	NAFTNA KRIZA
Rečica ob Savinji; V noči na 13. februarje imel občan parkirano tovorno vozilo na parkirišču v Spodnji Rečici. Iz rezervoarja mu je neznani storilec iztočil večjo količino goriva in ga oškodoval za okoli
40.000	tolarjev.
•	M0BILEC ZAMENJAL LASTNIKA
Mozirje; Občanka z Ljubnega je bila 15. februarja v gostinskem lokalu v Mozirju. V času njene odsotnosti ji je neznani storilec z mize, za katero je sedela, ukradel mobilni gsm aparat. Škoda znaša okoli 30.000 tolarjev.
•	UKRADEL ŽAGO
Ljubno ob Savinji: Občan je imel 16. februarja parkiran traktor pred gostinskim lokalom na Ljubnem. Njegovo odsotnost je izkoristil neznani storilec, ki mu je iz notranjosti traktorja odnesel motorno žago znamke husqvarna.
•	ODNESLA STARINE
Radmirje: 17. februarja so sosedje zapuščene hiše v Okonini ugotovili, da so v njeno notranjost vlomili nepridipravi. Zzbiranjem obvestil in pomočjo občanov sta bila storilca, ki soju policisti osumili za to dejanje, izsledena, Iz notranjosti hiše sta odnesla starinsko opremo.
•	ODTUJIL OKRASNE POKROVE
Ljubno ob Savinji: 18. februarja je imel oškodovanec z Ljubnega parkirano osebno vozilo pred trgovskim objektom na Ljubnem. Neznani storilec, kije izkoristil lastnikovo odsotnost, je z vozila pobral vse štiri okrasne pokrove.
•	RAČUNALNIČAR ZAČETNIK?
Nazarje: Občanki iz Nazarij je prišel znani storilec popravljat računalnik. Koje odšel, je ugotovila, daje v računalniku manjka več delov, zaradi česar stroj ni deloval.
•	NA AVTOBUSU RAZBIL STEKLO
Rečica ob Savinji: Občan je imel parkiran avtobus na parkirišču v Šentjanžu. V noči na 20. februar je neznani storilec na njem razbil steklo. S tem je povzročil za okoli 700.000 tolarjev škode.
•	TURISTIČNI VLOMILEC
Mozirje: V noči na 20. februarje neznani storilec na Golteh vlomil v kočo na spodnji postaji Starih stanov in v kočo Pri treh plotih. Iz notranjosti je odnesel za okoli 40.000 tolarjev menjalnega denarja.
ST° «n*
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p.
____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12_j
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Zadrečke
novice
Tu piše, da naj ubijem jajce. A misliš, da bom s tem uničil ptičjo gripo?
Staro za novo
Mama naroči Nejčku: “Poglej pri babici na podstrešju, če ima mogoče še kaj tolarjev, da jih bomo ob priliki zamenjali za evre.” Nejček pri babici resnično najde veliko denarja na podstrešju. Vpraša jo: “Babi, zakaj na teh šopih tolarjev piše Kraljevina Jugoslavija?”
Naporen pristop
Joco nagovori Pepija: “Si slišal, da lahko Judita zakriči s tako visokim glasom, da ji poči kozarec?"
“Zakaj ga pa enostavno, tako kot to naredim jaz, ne vrže natakarju pod noge, če se ta obira?”
Ni rečeno, da se naši športniki in športnice niso v Torinu dobro odrezali. Tega res ne moremo zagotovo trditi. Dekleta in fantje običajno ne nastopajo tako blizu skupaj, mogoče bodo pa rezultati otipljivi šele čez devet mesecev.
Ker vrednost denarju pada, vam svetujem, da ga nekaj investirate v vzajemni sklad pri okencu šest!
Virus najhujše vrste
Sestrični se dobita na kavici in klepetu: “Te kaj skrbi zaradi ptičje gripe?”
“Kakšni pa so simptomi?”
“Najprej se začnejo tiči čudno obnašati...”
“Potem pa je z mano konec! Moj mož jo je že dobil, ker ima zadnje dni nenasitnega!”
Sedežnica
Drugi dve sestrični imata drugačen pogovor s podobno vsebino: “Si se v Torinu s kom dol dala?”
“Ne, gor pa! Z Valentinom, prvakom v deskanju, sva se ljubila na sedežnici."
“To je moralo biti pa adrenalinsko in testoste-ronsko!”
“Še posebej potem, ko je, ker še nisva izstopila, nekaj začela sumiti tudi njegova žena.”
Po pravilih!
Veterinar obišče Fonza in njegove kure. “Kako pa pri vas krmite kokoši?” ga vpraša.
Fonza pove: “Grem in jim namečem krme na dvorišče...”
“To ni prav!" veterinar takoj ugotovi. "Kokoši morajo biti zaradi ptičje gripe zaprte!”
Možakar odide, Fonza pa obljubi, da bo ubogal novo direktivo.
Čez teden dni dobi ponovno obisk. Tokrat ga nek drug veterinar vpraša: “Kako pa pri vas krmite kokoši?”
"Grem v kurnik in jim namečem krme."
"To ne gre tako enostavno! Zaradi možnosti okužbe s ptičjo gripo, si morate nadeti zaščitna sredstva in se pred ter po delu očistiti."
Ne mine teden dni, ko Fonza dobi že tretji obisk. Tokrat je pri njem spet prvi veterinar, ki ga vpraša: “Kako pa pri vas krmite kokoši?”
Fonzu je vsega dovolj, zato reče brezbrižno: "Nič jih ne! Dam jim denar, pa naj si kupijo, kar si želijo pri Family Frostu."
NA ZDRAVJE
Akademski slikar Lojze Zavolovšek (levo): »Ti si pravi kolega ker nazdravljaš s človekom, ki pije pomarančni sok.«
Akademski slikar Arpad Šalamon: »Dragi Lojze, nikoli v življenju nisem nazdravljal s pijačo, ampak vedno s človekom.«
(BARVA NI POMEMBNA PRESS)
ZBOR VELJAKOV
Gornjegrajski župan Toni Rifelj (levo): »Ni mi jasno, zakaj vedno zaspiš, kadar začnem kakšno reč razlagati?«
Ljubenska županja Anka Rakun: »Tvoje besede znam že na pamet, saj že dvanajst let poslušam isto zgodbo.«
Solčavski župan Vojko Klemenšek: »Torej moram poslušati to zgodbo vsaj še štiri leta, če hočem po načitanosti dohiteti Anko.«
(SEŠTEVANJE MANDATOV PRESS)
KRATEK SPOMIN
Koordinator SLS za Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino Andrej Presečnik (levo): »Bodi previden pri izbiranju besed, da boš kot predsednik stranke govoril isto kot minister.«
Predsednik SLS in okoljski minister Janez Podobnik: »Zapomni si, Andrej, da za ministrove besede odgovarjajo njegovi sodelavci, predsedniku pa ni treba vedeti, kaj delajo ministrovi ljudje.«
(POLITIKA JE UMETNOST MOŽNEGA PRESS)
Križanka, Oglasi
SESTAVIL
PEPS
TLAKOVA-
LEC
(ZAST.)
PROSTOR
ZA
GLEDALCE NA NOGOMET. TEKMI
OTRDELA ZEMLJA, ZMES APNENCA IN GLINE
PIJANEC,
ALKOHOLIK
(SLABŠ.)
SLOVENSKI
OBLIKOVALEC-
OSKAR
ČAROVNIK
IZ
GRŠKIH
PRAVLJIC
KOVANJE
(KNJIŽ.)
(DOMAČE)
GLIVIČNA
BOLEZEN
RASTLIN
OČKA,
ATEK
(NAR.,
KOROŠKO)
DOMAČA
PERNATA
ŽIVAL
VIRTUOZNO
OKRAŠEN
PEVSKI
GLAS
MOŠKO
IME
EMBALAŽA
ZA
TEKOČINE IZ PLASTIF. PAPIRJA
FRANCOSKA
NIKALNICA
POBEGNI-
TEV
BLAGAJNIŠ-
KI
IZKUPIČEK,
IZTRŽEK
MESTO NA POLJSKEM
SLOV. OPERNI PEVEC-ERVIN
SLOVENSKA
TISKOVNA
AGENCIJA
ŠPORT
MNOGOBOJ-
CEV
SLOVENSKI
POLITIK-
ZORAN
SODOBNIKI
ILIROV
NABIRALEC
GOB
GRŠKA PESNICA IZ 4. STOLETJA
PRITOK,
DOLIV

HRUPNO
IZRAŽANJE
JEZE
IVO
DANEU
NEMŠKI
IGRALEC-
FRITZ
ITALIJANSKI OTOK PRI KORZIKI
RAFKO
IRGOLIČ
REKA V ŠVICI
STARA
MAMA,
BABICA
JUDOVSKA
MESTNA
ČETRT
KRATEK
POŽIREK
KORALNI
OTOK
MAVRAH
(NAR.)
PEŠČENA PUŠČAVA V IRANU
OSEBNI
ZAIMEK
BELORUSKI
PISATELJ,
MENIH
(POLOCKI)
KOST
PRSNEGA
KOŠA
(ANAT.)
PROSTOR
ZA
VZREJO
PSOV
(KNJIŽ.)
NEMŠKI
ŠAHIST-
RAINER
Portal Savinjske dolina
mm
MINI SLOVARČEK:
ABARIS- čarovnik iz Grških pravljic KNAAK- Nemški šahist- Rainer ERINA- Grška pesnica iz 4. Stoletja RASP- Nemški igralec- Fritz LUT- peščena puščava v Iranu
Savinjske novice tudi na Savinjskem valu!
Vsak petek ob 9*00 na 89,1 Mhz*
Napovednik
•	Petek (24. februar), ob 11.00. Gasilski dom Luče
Šolska kulturna prireditev ob kulturnem mesecu
•	Petek (24. februar), ob 18.00. Samostanska cerkev Nazarje
Slavnostna otvoritev praznovanja 220-letnice razvoja šolstva v Nazarjah____________________________________
•	Petek (24. februar), ob 18.00. Knjižnica Mozirje
Koncert ob Mozartovem letu - Glasbena delavnica Osminka_____________________________________
•	Petek (24. februar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
1. SLMN - KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc :
KMN Tomaž Ormož_______________________________________
•	Petek (24. februar), ob 20.00. Mozirski gaj
Parada humorja_______________________________________
•	Sobota (25. februar), ob 10.00. Golte
Prvenstvo občine Mozirje v veleslalomu_________________
•	Sobota (25. februar), ob 11.00. Golte
Prvenstvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu
•	Sobota (25. februar), ob 20.00. Mozirski gaj
Velika gala maškarada__________________________________
•	Sobota (25. februar), ob 19.00. Zadružni dom Solčava
Pustna prireditev Vinarska 2006_______________________
•	Nedelja (26. februar), ob 15.00. Mozirski gaj
Otroška maškarada_____________________________________
•	Torek (28. februar), ob 15.00. Mozirski trg
Mednarodna karnevalska povorka
•	Torek (28. februar), ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad
Predstavitev knjige Gora Oljka avtorjev
Janka Germadnika in Rolande Fugger Germadnik
ŽIVALI - PRODAM
Prodam brejo kobilo in traktorsko prikolico za prevoz živine; gsm 041/556-748.
Prodam črno-belega bikca, starega osem dni; tel. 584-10-70.
ŽIVALI-KUPIM
Kupim teličko ali bikca starega do 10 dni; gsm 041/868-633.
Kupim teden dni stare bikce, mesnate pasme, po 1000 sit/kg in 300 - 400 kg težkega bika; gsm 031 / 676-833.
Kupim kravo, bika, telico, teličko za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745.
041/793-534.
Bobnasto rotacijsko kosilnico 165 prodam; gsm 031/853-715. Prodam okrogle silažne bale, tretja košnja; gsm 041/783-987. Prodamo kosilnico laverdo in obračalnik za minimalno ceno; tel. 583-29-33.
Prodam PC monitor IBM 17" barvni, ericsson prostor, set za gsm (novo) in avtoradio + 2 zvočnika; gsm 031/451-948.
DRUGO-KUPIM
Kupim staro, dvodelno omaro za smučarsko in motociklistično opremo; gsm 031/572-832.
DRUGO - PRODAM
Prodam seno in brejo kozo; gsm 031/443-411.
Drva suha - mešana, prodam; gsm 041/783-630.
Kvote za krave dojilje prodam; gsm
NEPREMIČNINE
V Gornjem Gradu kupim hišo; gsm 041/281-368.
Ženski ali mladi družini oddam v najem sobo 4 X 5 m v G. Gradu; gsm 031/674-363.
VOZILA - PRODAM
Prodam citroen C5 HDI 2.0, 110 KM, prevoženih 18.000 km, še v garanciji, kot nov; gsm 031/683-834.
Prodam kombi C25, I. 92, prevoženih 160.000 km, 3 sedeži
+ furgon - povišan; gsm 041 /714-196.
Prodam suzuki swift 1.0, i. 91, reg. marec 07, cena 75.000 sit; gsm 031/725-047.
Prodam polo 1.0 letnik 97, rdeče barve, 5 vrat; tel. 584-12-47.
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk!
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avfoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/584-51-94.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elettro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
ŠIVILJSTVO MONROE
Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571.
Nataša Forštner s.p. Prešernova 7, 3330 Mozirje.
MIZARSTVO ČASL
Izdelujemo kvalitetna masivna notranja in zunanja vrata po naročilu. Tel. 03/839-46-09, gsm 070/711-146.
Rajko Časi, s.p., Prihova 46,3331 Nazarje.
ODDAMO PROSTORE V NAJEM v pritličju novega poslovnega objekta v Mozirju, velikosti 40 m2 ali 80 m2. Gsm 041/637-526.
VEKOL d.o.o., Rečica ob Savinji 86 a, 3332 Rečica ob Savinji. ZAPOSLIM
frizerko za določen čas z enim letom delovnih izkušenj, informacije na telefon št. 031/776-803.
Žensko in moško frizerstvo Bojana Trogar s.p., Na trgu 27, Mozirje. POLAGANJE PLOŠČIC
Iščete kvalitetnega izvajalca ali pa samo nasvet? Gsm 041/483-692, tel. 03/838-81-33.
Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, A. Artus, Alojz Fužir s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji.
ZAPOSLITEV
Zaposlimo delavca za krovska dela, informacije na gsm 040/647-446 - Robert Remic.
POREM d.o.o., Dol 4, 3342 Gornji Grad.
Svinjski vrat
\VtUSOl
IZPIT ZA TRAKTOR
6.marec ob 15.30
V gasilskem domu
Na podlagi kategorije opravite samo tečaj o delu s traktoijem in prizna se Vam izpit za traktor. Prijave na tel: 041-698-252
PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE
Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče
cl.o.o.
Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136
' kopalniške ■ keramičnih
/9M.MIKLAVC

Ü
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
TERMINI tehničnih pregledov za traktorje IN TRAKTORSKE PRIKLOPNIKE na terenu v marcu 2006
Torek, 07.03.2006 LEPA NJIVA, BREZJE, RADEGUNDA	od 9. do 11. ure od 11. do 13. ure od 13. do 15. ure
Sreda, 08.03.2006	
RECICA,	od 10. do 12. ure
GRUŠOVLJE,	od 12. do 14. ure
Četrtek, 09.03.2006	
BOČNA, •	od 9. do 12. ure
ŠMARTNO OB DRETI	od 12. do 15. ure
Petek, 10.03.2006	
LJUBNO	od 9. do 11. ure
LUČE	od 11. do 13. ure
SOLČAVA	od 13. do 14. ure
Tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si
Marija Lihteneker s.p. Topolšica 215, 3325 Šoštanj Tel.: 03/894 16 20, faks: 03/894 16 21
LimA
Forti ERMENC s.p.
Loke 6,
3333 Ljubno ob San
03 5 841 01 GSM: 041 592 155
! Šoštanj. Kajuhova 7, tel 03 5 882 101
Svinjsko pleče brez kosti...........799,00
Svinjsko stesno brez kosti.........999,00 AKCIJSKE
..........................  815,00
Svinjka rebra brez kože.............830,00
Tatarski biftek.................. 2.000,00
Svinjski kare.......................950,00	Mesoje
Junčja rebra........................700,00	slovenskega
Prekajena svinjska krača zadnja.....625,00	porekla.
Prekajena svinjska krača sprednja..425,00
Zaposlimo
delavca v dobri psihofizični pripravljenosti s končano IV. ali V. stopnjo tehnične smeri in usposobljen za delo na višini.
3 mesece poizkusnega dela.
Delovne izkušnje niso potrebne.
Savinjske novice organizirajo za vse, ki imate posebno veselje do kuharskega predpasnika, nagradni natečaj za najboljše doma pripravljene kruhe.
Kruhe, ki jih boste prinesli na pokušnjo, bo ocenila štiričlanska komisija, ki jo Brezovnik (predstavnica službe), Marija Bezovšek
JpCV'
Ocenjevanje bo potekalo
v soboto, 4. marca, v gostilni Menina v Gornjem Gradu!
T/
sestavljajo Bernarda Kmetijske svetovalne (strokovnjakinja za domačo kulinariko), Stanka Prek (slaščičarka) in Branka Rosenstein (vodja gostinstva Zadruge Mozirje).
Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah izdelkov:
1.	pšenični kruh
2.	mešani kruh
3.	kruh z dodatki
Kruhe tekmovalk in tekmovalcev bomo zbirali od 12. do 13. ure. Komisija bo ocenjevanje zaključila do 16. ure in razglasila zmagovalce. Po podelitvi priznanj in nagrad bo sledilo družabno srečanje z degustacijo, na katerega ste prisrčno vabljeni tudi vsi "zunanji pokuševalci".
Kruhi naj bodo narejeni iz 70 do 100 dag moke. K vsakemu kruhu je potrebno priložiti seznam količine sestavin v gramih oziroma odstotkih.
‘	Igfev: ;:,TO;U.T.	:: |§p
Na tekmovanje se lahko prijavite po telefonu 839-07-90 (Helena Kotnik), 837-07-56 (Bernarda Brezovnik) ali z objavljeno prijavnico, ki jo pošljite na naslov: Savinjske novice d.o.o., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
InÉìi	,_________. jBÉébì
Prvouvrščeni v vseh treh kategorijah prejmejo poleg priznanja praktične nagrade.
nagradni haiiiiariiai SaviiM*iiili
Ime in priimek: Naslov:	:
Vabljeni vsi, ki vas veseli peka kruha, ter pokuševalci!
POKROVITELJ AKCIJE
HabiT
upravljanje s stanovanji, d.o.o.
Telefonska številka:______
Sodeloval(a) bom v naslednjih kategorijah:
(obkrožite izbrane kategorije)
1.	pšenični kruh
2.	mešani kruh
3.	kruh z dodatki
Celje - skladišče D-Per
7/2006

GflRdNr
GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela
Pohištvena industrija d.d.	POLZELA
Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA
5000018337,8
COBISS ©
Tel.: 03 703 71 30, 03 703 71 31
E-mail: mfo@garant.si Internet: www.garant.si Del. čas: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure
sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
Ugodna ponudba v februarju - NOVO: DISKONT POHIŠTVA ODPRODAJA IZVOZNIH IN OPUŠČENIH PROGRAMOV
UGODNO: VELIK
in vzmetnice
Izjemna ponudba spalnic Adria
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM!
IZBOR
KOSOVNEGA
POHIŠTVA
sedežne garniture, kavči, jedilnice in vzmetnice