Spod. in abb. post. II. gruppo GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 20.- VIDEM, 1.-15. NOVEMBRA 1952. Leto III.- Štev. 52 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 400.— lir, 6 mesečna 200.— lir. ZA VÀHTE ! Vsem rojakom Beneške Slovenije, ki so jih poireba po kruhu, želja po delu, vojne ali usoda gnali po svetu, da so umrli daleč proč od svojega rojstnega kraja ter počivajo zapuščeni in morda tudi pozabljeni v tujih deželah, kjer ne čuva nad njimi senca domačega zvonika in jih ne tolaži spomin in molitev njihovih dragih, posveča » Matajur « ta svoj spomin s katerim jih združuje v eno samo skupno misel z vsemi pokojnimi, ki počivajo na naših pokopališčih. DEJSTVA GOVORIJO k Mn il Mio I sc rani din Nacional-šovinistični »Messaggero Veneto« iz Vidma se je kct ton;vadi spravil nad revijo »Revue de la Pclitique Mondiale«, zaradi nekega članka izpod peresa dr. Arnejca, o položaju slovenske narodne manjšine v Ita'iji. »Messaggero Veneto« je uporabil tudi to priliko za ranizanje najnizkotnejših laži, s katerimi bi hotel opravičiti pred svetom nečloveško in barbarsko postopanje, ki ga je naš narod deležen pod Italijo. Te laži so tako velike, dcù postane zaradi njih časopis že kar smešen in odv-nten celo furlanskim krogom samim. Leta 1951 je isti časopis pisal neka1, kar bi rad danes zanikal in vse seveda zaradi protislovenske gonje. Argumenti italijanskega nacional-šovinizmcg katerega glavni glasnik je »Messaggero Veneto«, so isti kot običajno: hočejo prikazati belo to, kar je črno in obratno, pj tudi če pri tem demantirajo nekaj kar so prej sami trdili. »Messaggero Veneto« skuša na svoj način prikazati neosnevanost nekaterih podatkov in v svojem uvodniku od 21. p. m. piše med drugim takole: »....Razen v nekaterih manjših občinah na Goriškem, v vseh tako imenovanih mlcvenskih« občinah Furlanije (s tem meni Beneško Slovenijo op. ur) niso predložili niti svojih kandidatnih list, kar pomeni, da se ne čutijo Slovence, ali pa da je njihovo število tako neznatno, da ve računajo na možnost uveljavljenja.« Ne glede na dejstvo, da so v Beneški Sloveniji vsi župani, k'akor tudi vsi občinski upravitelji Slovenci, tudi če so bili izvoljeni pod demokrščanskim ščitom in razpravljajo v občinskem svetu o občinskih zadevah v svojem slovenskem narečju, ker italijanščino razumejo komaj za silo, moramo opozoriti te mojstre laži, da so v videmski pokrajini beneški Slovenci predložili dva svoja kandidata pri volitvah v pokrajinski svet. Prvi slovenski kandidat je bil Molaro Aleksander, ki je nastopil v tarčentskem volilnem kolegiju, drugi pa Marinič Jožef, ki je kandidiral v kolegiju Povo'etto- Sv. Peter Slovenov. To stvar dobro ve tudi »Messaggero Veneto«, saj je ob priliki tistih volitev epozarjal svoje čitatelje na naše kandidate s tem, da je njihovemu imenu dodal se besedico »titino«. In to je stolli, ko je objavil število glasov, ki so jih dosegli posamezni kandidati v videmski pokrajini. Pri ocenjevanju volilnega uspeha naših kandidatov in števila glasov, ki so jih dosegli, je treba upoštevati posebno italijansko volilno strategijo, ki je razdelila slovenske volilce videmske pokrajine kar na štiri volilne kolegije in sicer no Pontebo, Tarčent, Povoletto-Sv. Peter Slovenov in na Čedad, da bi na ta način preprečili dosego dovoljnega kvocienta glasov, kar bi omogočilo Slovencem, da bi lahko poslali svojega svetovalca v pokrajinski svet. Tako je bilo v tarčentskem volilnem kolegiju na 32 000 prebivalcev samo 7.000 Slovencev. Vendar so doseženi volilni uspehi bili značilni. V slovenskih občinah tarčentskega volilnega kolegija je naš kandidat Aleksander Molaro dosegel drugo mesto, takoj za demokristjani, na šest kandidatov raznih italijanskih strank, ki so postavile svoje liste. Na mnogih volilnih sekcijah je dobil naš kandidat absolutno večino nad vsemi italijanskimi strankami skupaj. Takratne volilne rezultate je objavil tudi ta časopis, ki bi danes rad zanikal celo naš obstoj. Poleg tega pa so še druga dejstva, ki bt jih »Messaggero Veneto« rad zakril in katera mečejo še večjo senco sramu na rimsko vlado. Tu imamo predvsem obupen gospodarski položaj, v katerem se nahaja naše ljudstvo in točni podatki postavljajo na laž trditve italijanskega nacional-šovinističnega tiska. Mislimo, da ne bodo osporavali točnosti teh podatkov, saj so jih izdelali italijanski statistični uradi. Ti podatki potrjujejo to, kar smo mi 9e večkrat navedli. Za primer naj navedemo občino Tipava. V obdobju 40 let se je zmanjšalo prebivalstvo te občine za 25 odst. Podatki zadnjega ljudskega štetja govore jasno in nedvoumno. Dne 4. novembra 1951 so našteli v tipanski občini 2 824 stalnih prebivalcev in v tem številu so všteti tudi državni funkcionarji in uradniki, ki so se medtem priselili v občino. Zato moramo računati, da je bilo pravega domačega prebivalstva še mnogo manj, kot ga navaja omenjena številka. Kaj pa povedo številke prejšnjih štetij? Ljudsko štetje iz leta 1911 navaja za Tipano 3.693 stalnih prebivalcev, štetje iz leta 1931 pa 3.376 prebivalcev. Ce primerjamo te podatke z onimi od zadnjega ljudskega štetja, lahko ugotovimo, da se je prebivalstvo te občine zmanjšalo Malo je starih ljudi v Beneški Sloveniji, ki bi vedeli kaj povedati o usodnem letu 1866 in tragičnem 22. oktobru. Tora ljudje kljub temu vendarle še vedo, kako je bilo naše ljudstvo prevarano, kako so s sladkimi obljubami italijanske oblasti znale pregovoriti naše dede, da so pri plebiscitu volili za državo, ki se je proglašala za nosilko svobode in civilizacije zatiranim in nazadnjaškim narodom. To-cia ko je Italija prišla v naše kraje, je vzela še tisto svobodo in tiste pravice, ki smo jih do tedaj imeli pod Avstrijo. Namesto da bi nam odprla slovenske šole in omogočila, da bi si postavili kulturne ustanove, nam je šole zaprla in uničiia vse tisto, kar smo imeli poprej na kulturnem področju. Pa ne samo to: italijanska oblast je uničila tudi stare zgodovinske listine, ki so pričale o slovenstvu v teh krajih in ki so jih hranili v arhivih. Deloma so jih sežgali ali prodali mesarjem v Gorico in Krmin za ovojni papir; kar je ostalo so pa zmetali na podstrešje vladne palače v Čedadu, kjer so jih uničile vremenske neprilike in miši. Italija je začela s preimenovanjem krajev in vasi samo zato. da bi se naš narod ne spominjal več svoje preteklosti, da bi pozabil na zgodovino svojih očetov, da bi pozabil na svoj nacionalni izvor, da bi se ne zavedal h kateremu narodu pripada. Italijanska vlada je že takoj leta 1866 snovala načrt, da bi nas čimprej raznaro-dila. Po večjih središčih Beneške Slovenije je ustanovila italijanske šole. V št. Petru Slovenov pa je odprla celo italijansko učiteljišče, da bi v njem vzgajala čimveč janičarjev, ki bi jim služili pri njihovih raznarodovalnih načrtih. Beneški Slovenci niso marali italijanske šole in tako je bilo nad polovico naših ljudi nepismenih. Oblasti pa so začele groziti staršem: Ce ne bodo pošiljali svojih otrok v šolo, bodo morali plačevati za vsakega šoloobveznega otroka visoko globo. Tako so beneški Slovenci bili prisiljeni obiskovati italijanske šole. Italijanski šovinistični učitelji, ki so jih oblasti posebno skrbno izbrale, so opravljali zaupano jim nalogo kaj vestno. Zgodilo se je, da so morali otroci plačati glebo za vsako izgovorjeno slovensko besedo v šoli. Ker pa so beneški Slovenci siromašni, starši niso mogli plačevati kazni. Zato so sami prigovarjali otro- kar za 869 duš v razdobju 40 let. Morda bo kdo ugovarjal, da se je zmanjšalo število prebivalstva zalo, ker so se mnogi izselili. Take ugovore pa pobija dejstvo, da je bilo ob ljudskem štetju 4. novembra 1951 prisotnih v lipan-ski občini samo 2.391 prebivalcev, vštev-ši vse tiste, ki so se na ta dan po kakršnem koli opravku nahajali na njenem ozemlju (orožniki, finančni stražniki ali druge oborožene sile). Očividno torej, da so všteli v število stalnih prebivalcev, ki jih je bilo 2824, tudi 500 ali morda več. izseljencev, ki so živeli na ta dan v inozemstvu ali po drugih krajih Italije. To so številke, ki se nanašajo na eno samo slovensko občino, ono v Tipani, kjer pravi »Messaggero Veneto«., da gre samo za začasno izseljevanje. Mi pa smo mnenja, da tega pojava ni pripise,ti začasnemu izseljevanju, ampak so zgoraj navedene številke dokaz načrtnega obubožanja prebivalstva, ki je organizirano v cilju, da bi uničili slovensko narodno manjšino v Italiji. Na podlagi teh točnih ugotovitev smo upravičeni smatrati italijansko vlado za odgovorno, ker noče pravično rešiti naših gospodarskih in narodnostnih proble- kom, naj v šoli ne govore slovenski. Doma pa so ohranili svojo materino govorico. Italijanom pa ni šlo v račun, da beneški Slovenci nočejo zatajiti svojega jezika. Skovali so drug načrt. Začeli so pritiskati beneške Slovence na gospodarskem in socialnem področju. Računali so, da jih bc beda prisilila zatajiti svoj materinski jezik in odpovedati se svoji raroanosti. S tem načrtom pa so si italijanske oblasti nakopale med beneškimi Slovenci tako silno sovraštvo, da ga ni mogoče opisati. Celih 86 let je vrelo med beneškimi Slovenci; italijanske oblasti niso mogle nikoli priti temu do dna. Toda končno je prišla ura, da so beneški Slovenci lahko obračunali s svojimi tlačitelji. V velikem številu so se vključili v narodnoosvobodilno borbo. Takrat so dobili Slovenci končno svoje šole, kar je vzbudilo na j več j o radost med domačini. Toda tudi to veselje ni dolgo trajalo. Po končani vojni so prevzeli oblast zopet tisti ljudje, ki so nad 80 let raznarodovali naše ljrdstvo. Odvzeli so jim takoj vse, kar so si beneški Slovenci priborili v času narodnoosvobodilne borbe. Ko je Italija po drugi svetovni vojni podpisala mirovno pogodbo, se je obvezala, da bo spoštovala Slovence kot narodno manjšino. Toda že pet let je poteklo po pod- Rimska vlada je napravila in predložila parlamentu za odobritev »zakonski osnutek« o spremembi do sedaj veljavnega volilnega zakona za parlamentarne volitve. Osnutek novega zakona ima samo en člen in spreminja dosedanji volilni zakon glede sistema razdeljevanja glasov. Po novem sistemu bi dobila lista ali povezana skupina list, ki bi zbrale absolutno večino glasov, 65 odstotkov mandatov v parlamentu. Razdelitev mandatov v okviru večinske skupine in med manjšino bo izvršena proporcionalno na osnovi dobljenih glasov v vsej državi. Dosedanja volilna okrožja ostanejo nespremenjena, le da se v nekaterih zaradi zvišanja števila prebivalstva poveča število mandatov; poslanskih mest bo zato odslej 590. Volilno okrožje Videm-Gorica bo potemtakem imelo 15 poslanskih mest namesto Glih takuo, kot se uračajo lastovice usako Ijeto u gorke kraje kar začne mraz, de tam preženejo zimo, takuo se tud naši djelouci, ki so šli po svjete si služit kruh, uračajo sada na svoje duo-move. Tisti, ki so djelali u marzlih krajah, kot je na primer Švica, so že paršli damù, drugi pa, ki djelajo u buj gorkih daželah boju paršli drug mjesac an takuo boju usi par svoji hiši, kar bo par-tisnou hud mraz. Ku lastovice so naši ubogi djelouci, zak’ zanje se ponovi usako Ijeto nimar tista pjesem ku za tiste parjubljene tiči-ce - emigracija, a le s tisto difarencijo, de muorajo naši ljudje na juškem tarduo djelati an de se damù varnejo sano počivat Težkuo smo jih čakal, de so se varnil damù an težkuo čakamo še ta druge, ?ak’ vjemo kulku nagobarnosti muorajo prestat usaki dan, posebno tisti, ki djelajo ped zemljo. Sadà buodo za par mjescou buj mjerno tukla sercà naših mater an otruok, zak’ boju imjel u svoji sredi svo- pisu pogodbe in Italija ni izpolnila svoje dolžnosti do nas, beneških Slovencev. V Beneški Sloveniji, ki ima preko 2(0 vasi in zaselkov, ni niti ene slovenske osnovne šole, v kateri bi se otroci učili svojega materinega jezika. Nasprotno pa rastejo po naših vaseh, posebno v zadnjem času, italijanske raznarodovul-nice pod pokroviteljstvom O N.A.I.R.-ja. Toda po 86 letih oblasti »rimske kulture in civilizacije« smo še vedno tu! Vsi njihovi raznarodovalni načrti niso zadostovali. Da bi nas uničili, so po končani drugi svetovni vojni tolerirali še trikoloristične oborožene tolpe, da bi z orožjem v roki preganjale, pretepale, ustrahovale in še celo morile zavedne Slovence. Toda niti plačevanje glob, niti sistematično uničevanje našega gospodarstva, niti strahovlada oboroženih tri-kolorističnih banditov jim niso pomagali do cilja, do uničenja našega ljudstva. Ponovno poudarjamo, še smo tu ! Zahtevamo naše človečanske narodne pravice, zahtevamo pred vso svetovno javnostjo, naj nam Italija poplača vso škodo, ki nam jo je prizadejala. Zahtevamo, da nam popravi vse krivice, ki nam jih ja storila v 86 letih svojega vladanja. Zahtevamo, da nam da vse tisto, do česar imamo pravico in za kar se je zavezala tudi z mirovno pogodbo. Izidor Predan. 14, kev se je na podlagi zadnjega ljudskega štetja ugotovilo, da je prebivalstvo naraslo. Ce nobena lista ali skupina list ne bo dosegla absolutne večine se bodo mandati razdelili po okrožjih in sicer tistim kandidatom, ki bodo dobili največ preferenčnih glasov. Denarni obtok narašča Po podatkih italijanske državne banke se je denarni obtok v Italiji od 31. avgusta do 30. sep. povišal od 1,267.881.345.700 lir na 1,285.461,740.700 lir, to je za dobrih 17 in pol milijard. Dvig denarnega obtoka v septembru je deloma pripisati sezonskim vplivom. je može, očete an brate. Ob vračanju emigrantou pa bo katjera družina če ankrat zajokala, zak’ dost sinou an oče-tou iz naše zemlje je tud ljetos zgubilo življenje na juškem, deleč od svojih najdražjih. Tisti se ne buodo nikol varnili an zatuo se ob praznikih, ki spominjajo vse martve, pardružujemo tud mi, njihovi žalosti an jim dajemo tolažno be-sjedo, de muorajo priti cajti, ko se ne bo trjeba borit sinovom Slovenščine za košček kruha na juški zemlji smarti gledoč u obraz. PRI NAS IN PO SVETO SARAGAT TAJNIK SOCIAL DEMOKRATSKE STRANKE — Na sestanku novega izvršilnega odbora socialdemokratske stranke Italije je bil izvoljen zi tajnika stranke Giuseppe Saragat. Sara-gat je bil izvoljen namesto Romite, ki je estal član izvršilnega odbora. KONGRES SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE — V Milanu v gledališču »Scala« se je vršil drugi kongres socialistične internacionale (COMISCO). Kongresa so se udeležili predstavniki 36 dežel. Predsednik internacionale, glavni tajnik laburističre stranke Morgan Philips je v svojem govoru povedal, da so socialistične stranke, združene v socialistični internacionali ob njeni ustanovitvi štele 9 milijonov 750 tisoč članov, predstavljale pa so 43 milijonov glasov. Letos se je število glasov včlanjenih socialističnih strank povečalo na več kot 60 milijonov. ITALIJANSKA PROIZVODNJA SLADKORJA — V Italiji se nadejajo, da bo lt tošnja proizvodnja znašala 638 tisoč ton, medtem ko je bila lani 13 tisoč ton manjša. Letošnji pridelek sladkorne repe je znašal 29 ton na hektar. POMOČ MEDNARODNEGA SKLADA OZN ZA OTROKE — Mednarodni sklad Združenih narodov za pomoč otrokom je sklenila nakazati 3 milijone 119 tisoč dolarjev otrokom na vsem svetu. Od te vsote bo porabljenih 1 milijon 564 tisoč dolarjev v Aziji, 734 tisoč dolarjev v drža-veh vzhodnega Sredozemlja, 276 tisoč dolarjev pa v Evropi UNICEF bo poleg tega podelil 400 tisoč dolarjev na račun pomoči beguncem iz Palestine. MANEVRI SIL SREDOZEMSKIH DRŽAV — Vznodno poveljstvo zavezniških sil v Evropi je objavilo, da bodal v začetku novembra v Sredozemskem morju kombinirani manevri, pri katerih bodo sodelovale sile Francije, Grčije, Italije, Turčije, Anglije in ZDA. Pri manevrih bo sodelovalo skupno 170 ladij in 500 letal poleg vojske in enot pomorske pehote. PREBIVALSTVO SVETA — Svetovna zdravstvena organizacija je ugotovila, da je prebivalstvo sveta narastio na 2 milijardi 377 milijonov ljudi, to je skoraj 400 milijonov več kot pred vojno. POLOŽAJ NA KOREJI — Po začasni prekinitvi mirovnih pogajanj v Panmun-jomu so se začele srdite borbe po gričevju severno od Seula, med kitajskimi in južnokorejskimi četami. Zavezniki so odbili nove predloge Severnih za nadaljevanje pogovorov za premirje, vendar- so izrazili svojo pripravljenost za nadaljevanje teh razgovorov, če bi Severni sprejeli enega izmed treh stavljenih predlogov za izmenjavo ujetnikov. REFORME V EGIPTU — Predsednik egiptovske vlade general Naguib je razpustil začasno kraljevo namestništvo katerega posle bo opravljal princ Abdel Mo-nein. Poročajo tudi, da bo egiptovsko vojaško sodišče sodilo bivšega kralja Faruka v odsotnosti zaradi veleizdaje. mov. Il 111111111 li 1111111 II II 11111111 il III Il II MMMMMIMMMIilMII 1111 lili Mili lllll11 lili ||||I| |>|||I|||||!|!||| |I|I|I|I|!|I|IIII!IIIIIIIIIIIIIII>I1IIIT!III>III!IIIIIIMIIII'IIIIIIIII'IIIlllll Prestopno ljeto 1952, nesrečno ljeto za naš kamun! Nje bila zadost velika škoda, ki jo je napravu tam po zimi snjeh s tjem, de je nam vederbu strjehe, po-iomiu sadno drevje an odnesu dol u potoke kopé sena, je pa paršla luja še debela touča, ki nam je okljestila do golega sadno drevje, venjike, sjerak an druge pardjelke. U Podbonescu, Briščah, ščiglah, Dolenjem Roncu an u drugih vaseh škoda je bila zlo velika, ki jo buo-do use naše družine občutile. Kar ja tam pozim zapadu snjeh, je prebudilo use naše domače. Daželne an governatiune oblastnike, šindike, sekretarje, provincialne an governatiune deputade smo takrat vidali, de so se kar lovil po naših vaseh za ogledat škodo, ki smo jo utar-pjel. Paršli so mjerit strjehe, štjet kope sena an takuo naprej. Bli smo buj kù sigurni, de nam bo governo dau kajšno pomuoč, kajšan »sussidio«, de porauna-mo strjehe, de kupmó senuó, a kakor po navad, tud telkrat smo ostal z dougim nošam. Tud potlé, ko nas je potuklo, so tistim poglavarjem šle navidezno souzé usmiljenja do naših ubuožnih kmetu, katjerim je za obupat, če pomislimo, de sada muorajo živjet na doug an kakuo boju živjel ejelo ljeto, če touča jim je pobrala sadje, grozduje, burje an sjerak. Najmanj kar smo se troštali je bilo tuo, de za ljetos nam boju pustil dol dauke, de ne buomo u adni besjedi plačuval od tega kar njesmo pardjelali. Par glej zluodija! Kakor za hjubo, kakor za po-kozat figo našim trc-štam, so nam pred par tjedni parnesli še te nove kartele od daukou, ki so takuo... bogate, de mar- dan lec nam nje še tega prepovjedu. Zatuo mislemo, de je popounoma nasprunt,-no tud lecii, če ne pišemo imena našega kamuna takuo kot se kliče. Potlé je trjeba, de no malo premislimo, tud na tuo, de u naši provinci je več vasi, de se kličejo Sv. Lenart an dostikrat se godi, de puošta namest prit u našo vas, gre kam drugam, zak’ nje h Sv. Lenartu doležena besjeda Slovencev. Sv. Lenart Slovencev ga njesmo mi .-caratili, tisto ime so ga sami italijanski oblastniki dal pred stuo ljeti, zavoj te-gà, ki drugač ne bi vjedli za našo vas, ker je več vasi s takim imenom, a Sv. Lenart Slovencev je samo adàn: to je r.aš kamun. Duo tistega nejče vjervat, naj pogleda dokumente, kartele za dauke, ki so nam pošjal pred parvom svje-tcuno vojsko. Tud špjetar pred 75 ljeti ga njeso Italijani imenoval »San Pietro al Natisene«. Takrat se je klicu »San Pietro degli Slavi«. Trjeba je pa se zapomniti, de »San Pietro degli Slavi« je biu potlé Sprem en jan u »San Pietro al Natisone« p posebnim dekretom, ki ga je nardiu rimski governo. Za naš kamun nje bilo Še kaj takega nareto an zatuo zahtevamo od našega kamur.a, de naj piše nimar takuo kot se kliče naša vas, tuo je Sv. Lenart Slovencev, po talijansko »San Leonardo degli Sloveni« ali »degli Slavi«. ič-ef ČIŠNJE — Pred kratkim je umrla u Špjetre, u zavodu za te stare, kjer je bila že več ljet, naša vaščanka Marija Manihova, stara 76 ljet. Buoh se usmil, čez nje dušico an naj počiva u mjer za večni cajt. SEUCE — Naš vaščan Simac Anton je biu pred kratkim razvesejen rojstva drugega fajnega puobča. Novorojenčku želimo pouno sreče an zdravja. POSTAK — U naši vasi je živu že dougo cajta 83 ljet stari , Garjup Ivan ki je doma iz Trušnjega pri Dreki. Mož je par nas pletu koše, za plačilo pa so mu ljudi dajal živež an takuo je mož preživu svoje stara ljeta. Pretekli tjedan pa je Garjup kar zmanku u naši vasi. Ljudje so ga gledal ejeu tjedan an šele po osmih dneh gledanja so ušafa.1 blizu lllililililililllilililllll]|ilililllilililll!IIIIIJ!IJI|:|]|:lil:l11ililll!lNe vem prav za gotovo.« »Ali je bil živ?« »Seveda je bil!« »če bi bil živ, bi se ustrašil in zbežal. »No, živ a)i mrtev, jaz sem se tako Modrasi so plašljivi.« »Jaz sem se po ustrašil, ker nisem ve- ustrašil, da se še zdaj tresem.« del, kaj je. če bi bil vedel, da je mo- dras...« »Ah, moj klobuk! Gotovo sem ga tam pustil,« »Kje pa, če ne tam? Kaj ti bodo rekli doma? Ali greva ponj?« »Bojim se.« »Beži, kaj se boš bal! Bog ve, kod že hodi modras, če je živ. Gotovo set je prestrašil, ko si zarjul. če je mrtev, se ni treba bati. Vsekakor ga bova s kamenjem,« »Čakaj malce; ne morem takoj, ker s j mi noga tresejo.« »Veš, preveč sva se ustrašila; saj m bilo take sile!« »Tebi ne, ker si bil gori; jaz pa malo da nisem z roko prejel grde spake!« Sedla sta v travo, da se izmirita. Srčnost se jima je hitro vračala. Kaj bi se bala modrasa, ki sta ga stokrat lovila in kamenjala! Po klobuk morata na vsak način. Kaj bi rekli doma, ako bi prišla brez njega? »Halo! Pojdiva. Kamenja naberiva v žepe, da bo videl modras, ako je še živ! In pa ptički? Bog ve, kaj je ž njimi? Upaš li, da jih dobiva še žive? Bcjim se, da jih je modras pohrustal!« »Jaz so tudi bojim, da je tako.« »Uboge siničice!« »No pojdiva gledat.« Nabrala sta kamenja in se podala na mesto nesreče. Toda. nista se maraia preveč približati strašnemu deblu; začela sta, gledati od daleč, da bi zagledala modrasa. »Zastonj opazujeva; od te strani se ne vidi, ker je duplo zadaj, če bi bila spredaj, bi ga bila zapazila že prej.« Oprezno sta šla na drugo stran. (Nadaljevanje sledi.) L lil \ ZA NAŠE DELO Zadnja košnja pen. Odprite okna, de pride notar ajar an takuo pustite za en dan. Po telim djelu vaša kljet ne bo več smardjela po zatohlem. U tjelim mjescu se zlo težkuo posuši zadnja djetelja ali otava an zatuo jo ie trjeba hitro ponucat. Ne stuojta daržat dougo cajta pokošene trave u kupu, zak' bi se ugrela an takuo bi zlo škuodla živini. če je ne morete hitro ponucat jo raztresite na široko, kadar pa jo dajete živini pomješajte med njo malo suhe slame ali sena, de bo fuoter buj mehak an ckusen. Ce krava ne pusti tele sesat Murvovo listje - dobar fuotar Dosti je takih krau, ki ne pustijo teleta, de bi sesàu mljeko an ga proč cabajo preča ko telé začne sesat. Take krave dielajo velike težave živinorejcu, zak’ jo rr.uora s silo daržat, če bo téu, de tele sesa. Za kravo navadit, de pusti teletu sesat, napravite takuole: Uzomita konac varvi an na adnim koncu napravite lač (zanko) an ta lač ga dejta kravi okuol nosa. Potlé primite drug kcnac varvi an vlečite takuo moč-nuo, de krava spregna glavo u kraj. Tuo se muora djelati sevjeda takuo, de krava ne bo tarpjela. Ta konac ga potlé par-vežite na rep. Potlé parpejajte telé h kravi od tistega kraja, kjer ima obarnje-no glavo, takuo de ga bo vidala kadar sesa. če boste takuo runal s kravo se ne bo ganila, zak’ bi jo zabolelo par repu an par nosu. Po treh ali štjerih dneh bo krava stala mjerno an bo sigurno pustila, de bo telé sesalo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllll II 111 ili 11 11 11 "II M 1111 II II 11111 lili ! I l'll 111 ITI I I lil I I ! I I II I III Ne pozabite obrat murvovo listje, zak’ ta je zlo dobar fuotar za živino. Ne čakajte, de bi listje padlo na tla, zak’ tisto na tleh se umaže an je gnilo, ampak ga oberite z rokami iz drevja. Ne dajajte pa dosti murvovega listja naenkrat živini, zadost je tri do štjer kile na dan an takuo ne bo nobedne nagobarnosti, de bi živino napenjala. Po targatvi Če imate mokro ali zatohlo kljet če je kljet mokra radi gnijejo usi par-djelki, ki jih notar spravite za zimo. Temu se pa da pomagat, če buosta napravil takuole: zidove, če njeso zadost mokri jih zmočite an potlé jih oprašite z neugasnjenim (živim) japnom. Japno uleče nase uso mokroto an takuo se zidovi lepuo posušijo. Dobro je tudi, de parvežite pod sofit dasko, ki bo stala mal po strani an pod ta spuodnji konac ložite Ione ali kakšno skljedc. Na tisto dasko ložite dosti klorovega japna. Tisto japno vlači nase mokroto an potlé odteka kot gošča u lonc. Goščo lahko posušite an jo potlé spet ložite na dasko. Duo bo takuc naredu bo imeu nimar suho kljet an živež, ki ga bo notar dau se ne bo pokuaru. Če je kljet zatohla n ardita pa takuole: spraznite kljet potlé pa dobró zataknite ckna, na sred kljeti pa ložite lonc u ka-tjerim sta dal eno do dva kilogramou soli. Tisto sou polite z pou do adnim litrom žveplene kisline, potlé pa pojta hitro von an dobro zaprita vrata. S adà se u kljeti djela plin (gas) an ta uniči vos tist smrad po zatohlosti, čez par ur se lahko kljet odpre, a prej ku stopite notar si zavežite lepuo nos an usta z mokro ruto, zak’ tist plin (gas) je zlo stru- Targatou je končana, a naši kmetje ljetos je njeso zadovoljni, čeglih je blo dost grozdja, zak’ ljetos vino ne bo močno. Avoštou suš an potlé setemberjou an otuberjou daž so motili normalno djela-nje cukerja u grozduju. Vino ne bo mjelo ljetos dost alkohola u sebi an zatuo ga bo tud buj težkuo ohranit zdravo čez ljeto. An pru zatuo priporočamo našim kmetom, de daržijo kljeti več ku morejo zaparte, de ne bo paršu notar mraz, za de bo mogou mošt dobro vreti. U kljeti naj se žge »solfo«, ki dizinfetira an mori vinske mušice an mufo. Usak tjedan pregledajte sode, da bost’-* vidali, če je vino zdravo, tuo se pravi, de vidite, če diši po kisu, mufi ali po kajšni drugi reči. Če buosta vidali kaj takega na vinu, ga hitro pretočite u zdrave posode an nalite notar na usak hektoliter en decim vazelinovega olja. Na Sodih, kjer) imate to bjelo vino, pustite gor na jami žakljiče pjeska dok bo vrelo vino. Sode, kjer imate ta ardeče vino, zaprite šele po Vahtah, ku no bo vrelo več. Očedite use orodje, ki ste ga nucal za grozduje stiskat an ga namažite z vaze-linovim oljem, potlé pa ga dobro spravite, de na bo arjavelo an de se ne bo na njih nabjerou prah. Tud gume umite z uročo raztopino od »carbonato di sodio« an‘ jih spravite na primeren pra-stor. ne veje an ostargat- proč staro lubje. Odrjezane veje ne stujta nosit proč, ampak jih pustita u sadounjaku do pomladi, de jih buodo grizli zajci an takuo vam ne buodo objedali mladih dreves, če njeso lepuo zavarovana. Mlade sadne drevesa jih murate ogradit, de ne buodo pozim zrn arzilli Bliža se zima an zatuo bo trjeba hitro peskarbjet za zbujšat kokošnjake. Dok ne pride sneg so kokoši vos dan zunaj na ajarju, a potlé jih je trjeba daržat u kokošnjaku. Ker so tle kokoši navajene bit na odpgrtem, jih ne smijete potlé zaprjet u adàn majhan kokošnjak, zak’ takuo bi lahko ušafale uši, zboljele an tud ne bi nesle več jajc. Kokošnjak muora bit takuo naret, de ima kokoš u njem zadost prastora, ajarja, luči an gorkuote. Dar-žite se telih nasvjetou: 1) Na adà n kuadratni meter lahko stojijo samo tri kokoši. 2) Na 8 kuadratnih metrou muora bit adnó okno, ki bi muorlo bit veliko adàn meter. 3) Okna naj boju, če se da obarnjene pruot jugu, de takuo ne bo pihau od severa marzu veter. 4) Ob ljepih dnevih naj se kokoši spustijo na prosto an naj se takrat očedi use. 5) Stene od kokošnjaka naj se večkrat pošpricajc z japnom (dajte na deset li-trou vede pou kila žganega japna, pou kile soli an četart kila kreolina). 6) U gnjezdah je trjeba večkrat spremenit steljo. 7) U kokošnjaku naj bo tud pjesak, de sci boju kokoši u njem valjale. U takuo urejenih kokošnjakih buočo kokoši nimar zdrave an frišne a, če jim tud debro dajete za jest -buodo jajca nesle tud pozim. Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL po kg. Krave Voli Jenice Teleta Ovce Kcze Praseta L. 180 do 220 » 250 » 260 » 250 » 260 » 450 » 460 » 170 » 200 » 150 » 180 » 250 » 300 111 11 I I I I I U I I I I < I I I t II ( I I II • I II I I M I I I I I II • l I l | l U I lili I II J I I 11 I | I I I | | | II | ||'| Il II 11 I I II I I I I I I I MI 11 11 I I IIlili GOSPODARSTVO ŽIVINA ZA REJO po glavi Krave mlekarice L. 140000 do 190000 Jenice breje » 160000 » 190000 Fraseta od 12 do 20 kg. » 2500 » 4509 PERUTNINA — ZAJCI — JAJCA PO kg. Kokoši L. 480 do 520 Piščanci » 500 » 550 Race » 400 » 450 Purani (dindje) » 480 » 510 Zajci » 230 » 240 Jajca usako » 31 » 32 SER AN MASLO po kg, Mlekarniško maslo L. 950 do 1050 Domače maslo » 850 » 900 Ser do 2 mjesca star » 460 » 500 Ser čez 2 miesca star » 580 » 650 ŽITARICE Ušenica Sjerak Ušenična moka Sjerkova moka Ušenični otrobi po kuintalu L. 6900 do 7200 5800 » 8500 » 6800 » 5200 » 6200 9200 7000 5500 SENO Tržni pregled Na targih naše provincije s knetijski-mi pardjelki u zadnjih cajtah nje bluo takuo živahno kot prejšnje tjedne. Tav-gouci nejčejo več njih sude ponucat za kupit blaguo za ga u mahazine potlé daržat. Djelo u sadounjaku Hitro potlé ko odpade proč listje je trjeba začet čistit sadno drevje. Odrjezat je trjeba previč goste, suhe al polomlje- Kup pa se ni spremeniu. Ostu je nimar tisti, ali pa so le majhane spremembe. Ušenica jo nimar dnako plačujejo; sjerak pa, ki smo čakali, de sada u jesen bo za bujši kup se darži gor an ne zgleda, de ga buodo kmeti pustili za majši kup. — Ssnuo pa darži nimar visok kup an zgleda, de bo tud podražim Dol po Furlaniji a po Italiji ga zlo poprašu-jejo. Zatuo ne smijeta mislit, guoreivu domačih targoucev, ki pravijo, de sena se ne bo moglo več prodat. Senuo bo šlo an kakuo; tuo nam dokazuje, de u zadnjih cajtah živina je nazadovala s kupom, zak’ ponudbe na targih so velike, kar pomeni, de tisti, ki jo prodajajo nje-majo sena za jo fuotrat. Sir an maslo so tud podražili an kaže, de kup po useh mlječnih pardjelkih bo še narastou. Darvà su tud podražile, to sevjeda je uzrok, de se bližamo zimi, ki ljetos zgleda de bo zlo marzia. Praseta pa so padle na tak nizak kup, ki se ga njesmo pričakoval. Menjava denarja Sterlina Napoleon Dolar Sterlina karta Francoski frank Belgijski frank Švicarski frank Avstrijski šiling Zlato po gramu Srebro po gramu 7525 6250 641 1590 159 12,40 148 22,75 785 17 Djetelsko seno Navadno seno Bukovi hlodi Orjehovi hlodi čerješnjovi hlodi Smrjekovi hlodi Kostanjevi hlodi po kuintalu L. 1600 do 2003 » 1200 » 1400 GRADBENI LES po kubičnem m. L. 12500 do 13000 » 16000 » 19000 » 16500 » 18500 » 12200 » 14000 » 12000 » 15000 Jesenovi hlodi » 17500 » 18000 DARVA ZA ŽGAT po kuintalu Bukove darvà suhe L. 1050 do 1100 Bukove darvà surove » 900 » 950 Druge mehke darvà » 600 » 720 Bukovo oglje » 2600 » 2900 SADJE AN ZELENJAVA po kg. Jabuka L. 30 do 50 Hruške » 35 » 55 Kostanj » 15 » 25 Grozdje » 45 » 65 Krompjer » 25 » 30 Odgovorni urednik : Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska : Tiskarna L. Lucchesi - Goric» ‘Senešfia prauca : Pametni sin C y\ Nekoč je živel oče, ki je imel tri sino- pokliče k sebi in da vsakemu en denar bo za ta denar kupil največ blaga. Sino- poti. Prvi sin je kupil slamo, ker je mi- Drugi sin je kupil svečo, češ ta bo r»f ve. Ko se mu je bližala zadnja ura jih rekoč, da bo zapustil onemu posestvo, ki vi so takoj odšli po svetu, vsak po svoji slil da bo prinesel očetu največ blaga. svetljevala celo hišo. Tretji je šel k trg»v 'Mm m? a 1 T II \V\xi cu in kupil najlepšo knjigo. Prvi sin je stresel pred očeta slamo, a bil jo je le mali kupček v kotu; drugi sin je prižgal svečo, a ta je delala sence pod mizo in stoli; tretji je pa začel čitati na glaa novo knjigo in glej njegov glas je napolnil ne samo izbo ampak tudi srca poslušalcev. Oče se je razveselil najmlajšega si- na in zato mu je takoj podaril mo cekinov in potem tudi premoženje.