'ŠTAJERSKITEDNIK ^m^TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 6 let NAROČNIKE NAGRAJUJE! Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park mejtuj' rnaročTnTeoTFoste našli na oglasnik straneh l/im biedern Stywkeqa tednika, poiluXcdcm Radia Ptüj teši poilovum paritkMjm zdim ptijetm f>iaznični decmb&i in, hteim na/o- Mir! Spodnje Podravje Ptuj • Novega direktorja ptujske bolnišnice še vedno ni O Stran 9 Ptuj, petek, 20. decembra 2013 letnik LXVI • št. 99 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - V Štajerski Spodnje Podravje Bistriško • Občine vedno bolj škrte pri sofinanciranju Veselega decembra O Stran 9 Slovenija • Marca 2014 cenejše premije pri Vzajemni Drugo leto en evro mesečno manj Novica, ki je te dni prišla iz zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, je ena redkih pozitivnih v poplavi negativnih vesti: omenjena zavarovalnica naj bi po napovedih s 1. marcem znižala premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Premija bo nižja za en evro in bo po novem znašala 27,62 evra (s triodstotnim popustom 26,79 evra). Kot so zapisali na svoji spletni strani, bodo zato imeli drugo leto približno 11 milijonov evrov manj prihodkov. Kljub temu so v Vzajemni prepričani, da bodo glede na pričakovano gibanje škod in napovedi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za prihodnje leto poslovali varno in brez težav. Trenutno pa v Vzajemni pripravljajo poračune za svojih 850.000 zavarovancev, saj bodo po sklepu Nadzornega sveta ta mesec že poračunali 15 evrov letošnje premije. To pomeni, da bodo zavarovanci decembra namesto 28 evrov plačali 13 evrov premije. Za slednje so se odločili zaradi presežka zbranih sredstev v letošnjem letu. Pri tem pojasnjujejo, da bodo zaradi različne dinamike plačevanja in plačilnih instrumentov poračun izvajali postopoma. Ur __ Foto: Črtomir Goznik Dve povprečni plači za pogreb Spodnje Podravje • Računi za opravljene pogrebne storitve bodo po novem letu še precej višji, saj država ukinja pogrebnine in poomrtninn. O Stran 3 Tednikov objektiv: Slovenci na petem mestu med pivci alkohola Soodnje Podravje • Registrirana poraba alkohola se v Sloveniji giblje med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto. Zaskrbljujoče je, da po alkoholu posegajo vedno mlajši. O Stran 4 - 6 V| Šport Nogomet • 80 let nogometne Drave O Stran 11 100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!! Bi bili radi se boljši ljubimci ? www.sextablete.si - NA VOLJO BREZ RECEPTA - NARA VNO LN ZA VSA LETA __J 4 tablete + 1 brezplačno =30,60 EUR 9 tablet + 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 13 tablet + 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet : vami že 5 letJ Kako lahko pride do trajnega povečanja ? www.penistablete.si -ANONLMNA DOSTAVA V24 URAH - BREZSTRANSKLH UČLNKOV 031246 816) = 32,74 EUR 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet) Hi PARADA 2013 V ŽIVO - ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ četrtek, 26.12. 2013, ob 16. uri PARADO VODITA: Danica Godec in Luka Huzjan f 1AGER io^frio Predprodaja vstopnic: Radio-Tednik Ptuj, center Jager Ptuj in Center Jager Gorišnica Nastopili bodo: Ans.SPEV MIRAN RUDAN Ans. PETKA DEJAN VUNJAK GADI NATALIJA KOLŠEK NAVIHANKE Ans. BISERI SAŠA LENDERO CALYPSO BRIGITA ŠULER MAJA ODERLAP VESELE ŠTAJERKE Ans. ROKA ŽLINDRE Ans. PEGAZ NEMIR POSKOČNI MUZIKANTI ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA MODRIJANI SLOVENSKI MUZIKANTJE Ans. DONAČKA TANJA ŽAGAR ALFI NIPIČ REBEKA DREMELJ ZREŠKA POMLAD ANS. EKART ZLATIH 6 ATOM IK HARMONIK ANS. ŠTRK Luka in Pepi In še kakšno PRESENEČENJE! Organizatorja: Radio Tednik Ptui d.o.o. in Meaa marketing d.o.o. 9771581625012 2 Štajerski Aktualno petek • 20. decembra 2013 Ptuj • 35. seja mestnega sveta Večinska podpora za „politično" usklajen proračun Ptujski mestni svetniki so v ponedeljek opravili še zadnjo sejo v letu 2013, pod streho pa so spravili tudi dopolnjen proračun za leto 2014, ki je hkrati zadnji za svetnike mandata 2010/2014 in o katerem so tudi največ razpravljali. Javna razprava je trajala mesec dni, od 21. oktobra do 21. novembra, v tem času je bilo vloženih blizu 70 predlogov, pobud in razmišljanj, ki so jih podali mestni svetniki, odbori, svetniške skupine, javni zavodi, občani, četrtne skupnosti, civilna družba in nekateri drugi. Upoštevali so jih v okviru danih možnosti in zakonskih možnosti. Prednost v proračunu za leto 2014 so dobili projekti, pri katerih lahko MO pridobi maksimalno sofinanciranje države in EU. Proračun MO Ptuj za prihodnje leto je določen v višini 32,547 milijona evrov, predviden primanjkljaj znaša 1,744 milijona evrov, za realizacijo projektov, za katere je MO Ptuj pridobila tudi evropska in državna sredstva, pa se bo zadolžila v višini 1,4 milijona evrov. Dopolnjen proračun, ki je od predloga večji za 5,9 odstotka oz. za 1,8 milijona evrov, so svetniki potrdili z večino glasov in s petimi amandmaji, s katerimi so še dodatno prisluhnili predlogom in pripombam iz javne razprave. V proračunu tudi 30.000 evrov za zaposlovanje mladih Na podlagi predlogov iz javne razprave so v proračun za leto 2014 vključili pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo kanalizacije v Rabel-čji vasi, projekt malih čistilnih naprav (10 tisoč evrov), ureditev infrastrukture na pokopališču, pripravo projektne dokumentacije za izgradnjo namakalnih sistemov, nova postavka je sofinanciranje zaposlitve mladih (30.000 evrov), Unescov tek mladih (5.000 evrov), za preplastitev Ulice Vide Alič in Ulice Lackove čete je predvidenih 70.000 evrov, 5.000 evrov je pridobil božič- no-novoletni sejem, za 20.000 evrov je povišana postavka za nakup dvigala v OŠ Breg, toliko pa je tudi predvidenega denarja za investicijsko vzdrževanje vrtca. Med večje investicije v letu 2014 sodijo izgradnja kanalizacijskega sistema (4,2 milijona evrov), druga faza prenove dominikanskega samostana (1,6 milijona evrov), energetska obnova stavb Vrtca Ptuj (1,1 milijona evrov), rekonstrukcija Mestnega trga (700.000 evrov), Mestni kino - Hiša ustvarjalnosti mladih (174.000 evrov), energetska sanacija OŠ Olge Meglič (368.000 evrov) in OŠ Breg (146.000 evrov). Kam se je „izgubilo" okrog 1.400 občanov? Prednostno so na 35. seji mestnega sveta k dopolnjenemu proračunu za leto 2014 pripombe podale svetniške skupine. Pripombe SDS je predstavila Helena Neudauer, najprej je govorila o prihodkih, ki so vezani na število prebivalcev, dohodnini in primerni porabi. Iz tega naslova so prihodki vsako leto nižji. MO Ptuj na svoji spletni strani še vedno prikazuje podatek o 24.708 prebivalcih, po podatkih statističnega urada pa jih ima 23.322, tako naj bi MO Ptuj izgubila kar okrog 1400 prebivalcev. Ne le, da je zaradi tega prihodek manjši, ostale svetniške skupine je želela spomniti, da so v preteklih letih večkrat predlagali, da bi morali nekaj narediti s komunalnim prispevkom, s kulturo bivanja, pa se jim je vedno očital populizem, čeprav so vedno opozarjali na to, da se bodo občani izseljevali iz MO Ptuj v okolja, kjer je komunalni prispevek nižji celo za polovico. Opozorila je tudi na „težave" pri realizaciji proračunskih postavk, ki se, četudi so vključene, ne realizirajo. Vsaj pri amandmajskih investicijah, torej dodatno vključenih investicijah, naj bi dodatno zapisali, da morajo biti zaključene do junija 2014. Svetniške skupine naj razmislijo o tem, da bi se strošek prenosa sej mestnega sveta, da bi bila javnost bolje seznanjena z delom mestnega sveta, pokril iz sredstev, ki jih imajo le-te na razpolago za svoje delovanje. Meško: Proračun je všečen konsenz interesov vseh strank Miran Meško (SD) je po tem, da so imele prvič pri obravnavi proračuna pred delovnimi telesi prednost svetniške skupine, ocenil, da je šlo pri tokratnem proračunu za politično usklajevanje. Za beg občanov je bolj kot komunalni prispevek krivo pomanjkanje delovnih mest. Proračun je tako kot vsako leto tehnično in strokovno pripravljen brezhibno z množico najmanjših podrobnosti, kar pa je na drugi strani razlog za njegovo slabo preglednost. Proračun za leto 2014 je všečen konsenz interesov vseh strank in svetnikov iz posameznih okolij. Ni zaslediti večje podpore gospodarstvu na dolgi rok, kot tudi ni zaslediti večje racionalizacije. Za kulturo, promocijo, turizem je namenjenih le 1,8 milijona evrov, za kulturna društva pa bore malo, le 1400 evrov. Rezultat: 19 za, 2 proti, dva nista glasovala Branko Brumen (SLS) je ocenil, da je predvideno za- dolževanje oz. več kot ena tretjina investicijskih odhodkov v letu 2014 edini realni vzvod za premagovanje gospodarske krize. Proračun podpira tudi zato, ker je predvidenih več sredstev za investicijsko delovanje v ČS. Vlado Čuš (Zeleni Ptuj ter Mladi in upokojenci za delovna mesta) je izpostavil, da je premalo podpore sodelovanju s kmetijskim zaledjem ter z obrtjo in podjetništvom. Več pozornosti pa bi morali dati vodi in izgradnji namakalnih sistemov. Miroslava Lucija (SDS) pa tudi pri tem proračunu, kot pri vseh prejšnjih, moti zadolževanje, še leta 2002 je bila MO Ptuj brez kredita, a se je razvijala. Kljub še nekaterim pomislekom o proračunu za leto 2014, med drugim tudi o tem, da ni razvojno, investicijsko naravnan, je dobil večinsko podporo, 19 svetnikov je bilo za sprejem, dva sta bila proti, dva pa nista glasovala. MG S petimi amandmaji za 155.000 evrov zmanjšali sredstva za vzdrževanje neprofitnih stanovanj Dodatnih 50.000 evrov so namenili preplastitvi trgov in javnih poti v starem mestnem jedru, 70.000 evrov za preplastitev Vrazovega trga in Aškerčeve ulice, dodatnih 30.000 evrov bo za ureditev javne razsvetljave v Ulici Vide Alič in v naselju Grajena. Se 50.000 evrov pa bo šlo za preplastitev Vodove ulice in Ulice Jožefe Lacko. Mestni svetniki so na 35. seji na podlagi sprejetega amandmaja formirali tudi novo proračunsko postavko za javno pot Kicar-Zabjak, s tem pa zagotovili 25.000 evrov za asfaltiranje te makadamske poti. V petem amandmaju pa so potrdili spremembe načrta razvojnih programov v obdobju 2014/2017, da se bodo ti projekti tudi lahko realizirali. Skupna vrednost omenjenih amandmajskih projektov je 155 tisoč evrov, za toliko pa se je tudi znižala postavka investicijsko vzdrževanje in upravljanje neprofitnih stanovanj. Uvodnik „Zaskrbljenost" po holivudsko Praznični dnevi so že od nekdaj povezani z upanjem in pričakovanji. Prižganih je bilo na tisoče lučk najrazličnejših barv. December pa je tudi mesec izjemne dobrodelnosti in večjega občutenja za tiste, ki so se znašli v stiski. Ta pa izjemno boli, še posebej, če je nastala zaradi pohlepa in grabežljivosti. Stisko ljudi v glavnem rešujejo ljudje, ki še niso izgubili čuta za druge. Hvalevredna je vsaka pobuda darovanja v dobre namene. Tisti, ki še imajo dovolj, niti ne bodo opazili, da letos niso dobili koledarja več, steklenice dobrega vina, bombonjere, ker so se darovalci letos odločili drugače, namesto poslovnih daril so praznične dneve naredili lepše tistim, ki so v stiski, ki si ne morejo privoščiti prazničnega priboljška. Če jim dobri decembrski možje (še) niso mogli prinesti dela, vsaj praznična miza ne bo ostala prazna. Vzakulisju letos izjemno lepo okrašenega mesta pa ni vse svetlo. Veliko je tudi temnega, česar v mestu s takšno tradicijo kulture nasploh človek ne bi pričakoval. Metode za dosego ciljev so vse brutalnejše, v primerjavi s ptujskimi režiserji so holivudarji pravi začetniki. Vse imajo do potankosti naštudirano, še stisnjeni v kot bodo poiskali slamico rešitve, ne glede na to, da bo kratkega veka. Pa še z nečim imamo opraviti v tem mestu, z velikim dušebrižništvom in zaskrbljenostjo, ki pa je vselej anonimna, nikoli podpisana. Že to veliko pove o ljudeh, ki jih pišejo in pošiljajo na različne naslove zunaj mesta in v državi, kjer že zdaj mestu in njegovim ustanovam, ki ciljajo in delujejo regijsko, niso najbolj naklonjeni. Takšna pisma jih samo še bolj utrjujejo v prepričanju, da to ni okolje, ki bi si zaslužilo regijo, kaj šele regijske ustanove. Zato je „mariborski" pisec anonimke, kije prišla na mizo sveta zavoda ptujske bolnišnice po holivudsko zrežirano, ne glede na to, iz katerega loga je prišel, prav dobro vedel, kaj dela. Biti orodje v rokah nekoga drugega pa je najslabše, kar se ti lahko zgodi. Majda Goznik Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 20. decembra 2013 Aktualno Štajerski 3 Slovenija • Vrtoglavi stroški pogrebnih slovesnosti Dve povprečni plači za pogreb Smrt bližnjega je za vsakogar stresna, ob dejstvu, da smo izgubili bližnjo osebo, je treba le v nekaj dneh organizirati vse potrebno za dostojno slovo od pokojnika. Po pogrebni slovesnosti običajno sledi še en šok: račun za opravljene pogrebne storitve. Zneski se v povprečju gibljejo od 1.000 evrov navzgor. S spremembo pogojev za pridobitev pogrebnine kot delnega kritja pogrebnih stroškov, ki jo bodo po novem letu prejeli le še socialno ogroženi, bodo končni zneski pogrebnih storitev še višji. Foto: Langerholc Pogrebnine in posmrtnine po novem letu le še za socialno ogrožene S 1. januarjem prihodnje leto pogrebnina kot pomoč pri kritju stroškov pogreba in posmrtnina kot izredna socialna pomoč ne bosta več pravici iz zdravstvenega zavarovanja, pač pa socialni pravici, do katerih več ne bodo vsi upravičeni. Kot so zapisali na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, bo posmrtnina od 1. januarja 2014 pravica, namenjena finančni pomoči svojcem umrlega, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, in sicer z enkratnim nakazilom v višini 265,22 evrov, medtem ko bo pogrebnina namenjena finančni pomoči pri kritju stroškov pogreba. Do te pomoči bo upravičena samska oseba, ki poskrbi za pogreb in ima dohodke, ki so nižji od 606 evrov, kar je višina praga tveganja revščine, ali družina, katere dohodki ne presegajo 909 evrov. Pri tem se v dohodke ne štejejo denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek ali državna štipendija. Izredna denarna socialna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba bo znašala 530 evrov. Omenjeni pravici se lahko uveljavljata v roku enega leta po smrti svojca, upravičenost pa se ugotavlja na dan smrti svojca, se pa ne bosta upoštevali v postopkih dedovanja. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v letu 2012 za pogrebnine namenil 9.443.879 evrov, odhodki za posmrtnine pa so znašali 146.323 evrov. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je višina pogrebnine doslej znašala 80 % povprečne cene nujnih stroškov pogreba v Republiki Sloveniji, ta še trenutno (do konca leta) znaša 507,12 evra. Oseba, ki je oskrbela pogreb zavarovane osebe, ki je umrla v tujini, ima pravico tudi do povračila stroškov prevoza umrle osebe v domovino v višini dejanskih stroškov prevoza, če je oseba umrla med zdravljenjem v tujini, na katero jo je napotil ZZZS, in pravico tudi do dodatnega 50-odstotnega zneska pogrebnine, če je zavarovana oseba umrla v tujini v drugih primerih in je pokopana v Sloveniji. Pogoj za uresničevanje te pravice je bilo urejeno in predhodno obvezno zdravstveno zavarovanje. Veliko ljudi varčuje denar za svojo pogrebno slovesnost. Zavedajo se namreč, da je pogreb draga storitev, s katero po svoji smrti ne želijo finančno obremeniti svojih bližnjih. Na območju občin Sp. Podravja večino pogrebnih slovesnosti opravljata podjetji Mir iz Vidma pri Ptuju in Javne službe Ptuj, kjer so nam tudi pojasnili podrobnosti v zvezi z organizacijo, izvedbo in stroški pogrebnih storitev. Doplačila z že odbito pogrebnino (507,12 evra) se gibljejo v povprečju med 800 in 1.200 evrov Kot nam je pojasnil Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, so doplačila za pogrebne slovesnosti različna, glede na storitve, ki jih stranke naročijo. V letu 2013 je najnižje doplačilo za klasični pogreb znašalo 125 evrov, za žarni pogreb pa 340 evrov. Država je namreč letos še izplačevala pogrebnino kot pomoč pri kritju stroškov pogreba. Najvišje doplačilo za klasični pogreb je znašalo 1.096 evrov ter za žarni pogreb 1.420 evrov. V decembru je najvišje doplačilo za klasični pogreb znašalo 696 in za žarni pogreb 1.218 evrov. Sicer pa se cena klasičnega pogreba, ki vključuje najem vežice, obeležje in cenejšo varianto krste brez tujih storitev, kot so pevci, Tišina, slikanje, povečava slike, osmrtnica v časopisu ali po radiu ter cvetje, giblje med 200 in 300 evri z že odbito pogrebnino. Žarni pogreb je pri nas nekoliko dražji, saj se doplačilo za žarni pogreb brez tujih storitev giblje od 400 do 600 evrov, v ceno so vključeni najem vežice, obeležje, kre-macija ter prevoz v Maribor in nazaj. »Doplačila z že odbito pogrebnino se tako gibljejo v povprečju od 800 do 1.200 evrov ne glede na vrsto pogreba, saj stranke naročijo različne tuje storitve,« dodaja Hodnik. Cene tujih storitev predstavljajo v povprečju 45 % cene pogreba Cena standardne pogrebne storitve običajno vključuje prevoz pokojnika, krsto ali žaro, kremacijo v primeru žarnega pogreba, najem vežice, obred ter izkop in za-sutje groba. Skoraj polovico stroškov klasične pogrebne slovesnosti pa predstavljajo tako imenovani tuji stroški, ki pa so sicer povsem običajni in sestavni del organizacije večine pogrebov. Med tuje storitve tako na primer spadajo povečava in uokvirjanje fotografije, odigrana Tišina, pevci, cvetje in fotografiranje pogreba. Ti skupno nanesejo tudi do 1.000 evrov. Osnovni pogreb le po naročilu CSD Kot nam je razložil direktor Hodnik, se osnovni pogreb opravi na zahtevo oziroma z naročilnico Centra za socialno delo (CSD). V osnovni pogreb spadajo samo nujne oziroma z zakonom določene storitve in materiali. Pri osnovnem pogrebu, ki ga naroči CSD, se pokojnika ne sme postaviti v vežico, ne sme se mu dati sveč in obeležja, pogreb je brez glasbe. Vrsta osnovnega pogreba za CSD je odvisna od naročilnice. Zadnji pogreb z naročilnico CSD (žarni pokop) je bil opravljen v začetku decembra letos. Račun je znašal 147,19 evra z že odbito pogrebnino, kar pomeni, da je bila polna cena 654,31 evra. Zakaj so pogrebi tako dragi? Ceniki pogrebnih storitev in materiala so običajno zelo dolgi in vključujejo veliko postavk. Sodeč po ceniku Javnih služb Ptuj se cene krst gibljejo od 200 do 645 evrov, cena okrasnih žar pa od 120 do 205 evrov, križ oziroma obeležje stane 61 evrov, prevoz do 5 kilometrov stane 17 evrov na uro, zaračuna pa se tudi stojnina vozila, spremljevalec in osebno vozilo. Oblačenje pokojnika stane 20,28 evra, vsak prenos in polaganje pokojnika pa 8,43 evra. Uporaba mrliške vežice stane 13.13 evra na dan, prav tako se zaračuna najemnina mrliškega odra, ki stane 7,88 evra na dan, uporaba pogrebnega vozička pa 4,52 evra. Izkop in zasutje običajnega groba skupno znaša 80,64 evra, medtem ko ista storitev za žarni grob znaša 32,99 evra. Izkop in zasutje poglobljenega groba pa nanese 107,83 evra. Zaščita jame in sosednjih grobov stane še dodatnih 4,40 evra. Spremstvo in izvajanje pogrebnega ceremoniala stane 54,99 oziroma 33,67 evra za žarni pokop. Če se stranke dogovorijo še za odstranitev vencev, jih to stane 5,53 evra. Pogrebne službe so sicer na voljo 24 ur na dan, a za popoldansko in nočno delo ter nedelje in praznike zaračunajo več. Postavka delavca se glede na omenjeno giblje od 12.14 do 26,51 evra. Dodaten finančni zalogaj so pevci, ti vas lahko za tri odpete pesmi stanejo slabih 200 evrov, odigrana Tišina še dodatnih 81 evrov, nato je tu še cvetje, katerega cene so različne glede na ponudnika, uokvirjanje fotografije 40 evrov in fotografiranje pogreba z albumom 85 evrov. Stroškom pogrebnih storitev sledijo še stroški urejanja infrastrukture na pokopališču, celoletna najemnina za grob ter pred postavitvijo še soglasje za postavitev spomenika v višini 44,04 evra. Patricija Kovačec Če svojci pogrebnih stroškov ne morejo pokriti zaradi nizkih dohodkov, gre za socialni problem. Kritje stroškov pogreba v takem primeru je opredeljeno v Zakonu o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč. V 20. členu tega zakona je namreč določeno, da morajo stroške pokopa poravnati dediči umrlega, če teh ni ali če ti niso sposobni poravnati stroškov pokopa, pa jih poravna pristojna občina, ki ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega. Ljudje se vse več odločajo za prepustitev telesa v učne namene, ki je brezplačna Kot nam je pojasnil Dean Ravnik, predstojnik inštituta za anatomijo Medicinske fakultete v Ljubljani, je prepustitev prostovoljna in brez finančnega nadomestila. Če se nekdo zanjo odloči, inštitutu pošlje izjavo, ta pa ga nato vpiše v seznam darovalcev ter vrne potrjeno izjavo. Navodilo osebam, ki se odločijo za to, je, da izjavo shranijo med svoje dokumente, tako da lahko sorodniki ali druge bližnje osebe ukrepajo v primeru smrti. Takrat morajo obvestiti Inštitut za anatomijo MF in lokalno pogrebno podjetje, da se uredi prevoz umrlega na njihovo ustanovo, ter poleg izjave priložiti tudi kartico zdravstvenega zavarovanja. Vse stroške, nastale s prevozom od kraja smrti do Inštituta za anatomijo na področju Republike Slovenije, prevzame Inštitut za anatomijo. Telesni ostanki se kasneje anonimno pokopljejo na ljubljanskih Žalah. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 20. decembra 2013 Slovenija • Alkohol, prikrit sovražnik naše družbe Slovenci na petem mestu med pivci alkohola V Evropi popijemo dvakrat več alkohola kot v drugih delih sveta. Visoka poraba alkohola in s tem povezana škoda je velik javnozdravstveni problem tudi v Sloveniji. Registrirana poraba alkohola se v Sloveniji po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije giblje med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto. Največ se popije piva, sledijo vino in žgane pijače. Poleg registrirane porabe alkohola predstavlja v Sloveniji veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje. Kot pojasnjuje dr. Robert Oravecz, specialist psihiatrije, zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Ormož, strokovnjaki ne uporabljajo pojma alkoholizem, pač pa govorijo le o zlorabi alkohola, odvisnosti od alkohola ali o zasvojenosti z alkoholom. Osnovni vzrok za zasvojenost je zagotovo alkohol, psihotropna snov, ki spreminja duševnost posameznika. »Alkohol je lahko dostopna, privlačna, ob primernem znanju ne pretirano toksična snov, ki je relativno poceni in je legalna. Ta snov je skozi zgodovino za večino prebivalstva veljala kot prehransko dopolnilo, ki pomaga premagati utrujenost, da moč ob hudem delu, razveseli ob hudem, vendar le nekajkrat na leto. Nekoč so si takšno količino alkohola, da bi se lahko zasvojili, lahko privoščili le zelo bogati ljudje. Res pa je, da je bila vinogradniška, hribovska kultura vedno bolj prepojena z alkoholom in vsemi posledicami pitja. Alkoholizem se je razbohotil v času industrializacije, ko je tovrstna pijača postala bolj dostopna tudi za širše sloje prebivalstva, ki so živeli v relativni revščini, bedi, brez možnosti socialnega vzpona. Za oblast je alkohol predstavljal ventil za socialno napetost, obenem pa tudi kruto, pa vendar učinkovito sredstvo za zgodnjo eliminacijo neproduktivnega dela prebivalstva ob koncu delovnega veka. O razširjenosti zasvojenosti vedno odloča družba, s tem, kakšno družbe-no-politično korist ali škodo vidi v rabi in zlorabi alkohola. Zagotovo velja, da je bilo obdobje po 2. svetovni vojni zelo liberalno glede rabe in zlorabe alkohola. S podaljševanjem delovno aktivne dobe, staranjem prebivalstva, obremenjenostjo zdravstvene blagajne se odnos družbe do alkohola močno spreminja. Vsak dan opažamo, kako zakonodaja, prometna varnost, delovno-pravni red in kaznovalna politika stiskajo zanko okoli odvisnikov. Pri teh sociokulturnih pojavih velja, da imajo močno inercijo, to pomeni, da se spremembe kažejo šele po nekaj letih, saj se učimo na lastni koži, občasno pa tudi na primeru drugih,« podrobno opisuje dr. Oravecz. Vzroki in tveganja za nastanek alkoholizma V zadnjih desetletjih se je oblikovala znanstveno utemeljena doktrina o tem, kdaj govorimo o družbeno sprejemljivi rabi, o zlorabi, škodljivi rabi, oziroma o odvisnosti. Dr. Ora-vecz razlaga, da ne velja več, »da lahko spijem, kolikor ga ne-sem«, saj se ob trajni in pretirani rabi alkohola pojavijo znaki odvisnosti. Svetovna zdravstvena organizacija dovoli pitje 14 enot alkohola na teden za moške in 7 za ženske (1 enota = 1 dl vina, 3 dl piva ali 0,3 dl žganja). »To je tista količina, kar odrasla, zdrava oseba lahko spije brez posledic in tveganja za zasvojenost. O zlorabi alkohola pa govorimo, ko nekdo alkoholne pijače ne uporablja kot prehransko dopolnilo, ampak izkorišča psihotropni učinek za odpravo psihičnih simptomov, kot so depresivnost, tesnoba, stanje stresa ali za doseganje stanja sproščenosti. Izguba kontrole nad količino in frekvenco pitja, neugoden občutek odtegnitve od nečesa življenjsko pomembnega, rahel nemir in tresenje do hudega delirija s tresenjem celega telesa, potenja, prividov in popolne zmedenosti so znaki odvisnosti.« Posledice prekomernega uživanja alkohola so lahko telesne, duševne in socialne. Prekomerno pitje lahko privede do propada in odpovedi organov ter kroničnih neozdravljivih bolezni, kot tudi do propada sposobnosti, osebnosti in nastanka hudih duševnih motenj, vključno s samomoril-nostjo, na drugi strani pa tudi do ekonomskega propada in razpada družine. Zdravljenje odvisnosti od alkohola je dosmrtno Na vprašanje, kako odvisnika pripraviti do zdravljenja, Robert Oravecz odgovarja, da težko. To se sicer lahko zgodi s pomočjo zunanjega pritiska, pod grožnjo izgube službe, zaradi zaporne kazni, odhoda partnerja oziroma partnerke ali zaradi razpada družine. Velikokrat odvisnike do odločitve o zdravljenju privede šele pritisk zaradi hudih telesnih bolezni. »Zelo redko tovrstno odločitev sprejmejo ob osebnem uvidu, da tako ne gre več naprej.« Kot pravi, je veliko je odvisno tudi od terapevta. »Če je terapevt primerno toleranten, empatičen, išče človeka za odvisnikom in s tem ne dreza v negativno podobo pacienta, potem lahko doseže, da ta privoli v zdravljenje.« Zdravljenje po besedah strokovnjakov traja vse življenje, saj gre bolje rečeno za rehabilitacijo. »Proces zdravljenja predvideva detoksifikacijo, zdravljenje, ki Osnovnošolci v šoli ne popivajo, druga zgodba so dijaki Na dveh osnovnih in eni srednji šoli smo preverili, ali se soočajo z vinjenimi osnovnošolci in dijaki, kako ukrepajo in ali so že morali klicati reševalno službo. O vsem tem smo govorili s tremi svetovalnimi delavkami. Kot je pojasnila Darija Er-bus iz OŠ Ljudski vrt, se na njihovi šoli s prekomernim pitjem učencev ne soočajo in doslej še nikoli niso potrebovali pomoči reševalne službe v ta namen. »Težko bi govorili o upadu ali porastu zlorabe alkohola,« še dodaja Erbusova. Po besedah Anite Peklar Selinšek iz OŠ Olge Meglic se tudi pri njih z osnovnošolci, ki bi bili vinjeni v šoli, ne srečujejo. »Kaj pa počnejo sicer, ob koncu tedna, pa mi ne vemo,« še dodaja Peklar Selinškova, ki je svetovalna delavka na šoli že 14 let in v tem času Foto: Črtomir Goznik niso imeli primera, da bi kdo potreboval pomoč reševalcev zaradi vinjenosti. Kar se tiče Elektro in računalniške šole Ptuj, pa smo pojasnilo na to temo dobili od svetovalne delavke Nataše Vidovič: »Ne bi mogla reči, da se opijanje oz. prisotnost alkohola v šoli stopnjuje. Občasno imamo težave, da dijaki pridejo v šolo ali na šolsko prireditev vinjeni. Vendar na šoli vsako leto znova, na skupnih roditeljskih sestankih, za vse starše šole, in na razrednih urah vse dijake šole, opozorimo, da je prinašanje alkohola ali prisotnost alkohola v šoli ali na šolskih dogodkih najtežji prekršek. V zadnjih letih smo morali enkrat poklicati tudi reševalno službo. V drugih primerih smo poklicali starše, ki so ustrezno poskrbeli za svojega otroka.« Vsak Slovenec povprečno spije med 10 in 13 litrov čistega alkohola letno Izsledki raziskav kažejo, da sta čezmerno pitje alkohola in visoko tvegano opijanje v Sloveniji pomembna javnoz-dravstvena problema. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se Slovenija uvršča med sedem držav z najmanjšim deležem moških na svetu, ki v zadnjem letu niso pili alkohola. Registrirana poraba alkohola se v Sloveniji giblje med 10,3 in 13,5 litra čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto; največ se popije piva, sledijo vino in žgane pijače. Poleg registrirane porabe alkohola predstavlja v Sloveniji veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje. Po podatkih SZO se Slovenija po skupni registrirani in neregistrirani porabi alkohola na prebivalca uvršča na peto mesto med državami članicami EU, in sicer za Češko, Madžarsko, Estonijo in Romunijo. Foto: Črtomir Goznik petek • 20. decembra 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 Mladi pri nas začnejo piti prej kot njihovi vrstniki v EU Po podatkih strokovnjakov IVZ je z alkoholom v Evropski uniji povezano kar 120.000 prezgodnjih smrti (pred 65. letom) na leto, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. Zaradi alkohola prezgodaj umre eden od sedmih moških in ena od trinajstih žensk. Še posebej skrb vzbujajoče je, da je tvegana in škodljiva raba alkohola še vedno najpomembnejši vzrok za smrt pri mladih med 15. in 29. letom. Na pitje in opijanje v našem okolju pri mladih ter na odnos do alkohola vplivajo predvsem lahka dostopnost, spremenjen način življenja, globalizacija in agresivno tržno komuniciranje proizvajalcev in prodajalcev alkoholnih pijač. Mladi pri nas začnejo piti vedno bolj zgodaj in se v povprečju pogosteje opijajo kot v drugih državah EU. Čeprav se nam poraba alkohola na prebivalca zadnjih 20 let zmanjšuje, so skrb vzbujajoči podatki, da smo še vedno visoko nad povprečjem EU glede alkoholne bolezni jeter in da so med regijami še vedno velike razlike v tveganju za smrt zaradi alkohola. je usmerjeno v izobraževanje in uvid lastne osebe v zrcalu odvisnosti. Vzporedno se odvija tudi zdravljenje družinskih članov, v smislu podpore in edukacije. Bolnišnična faza traja 2-3 mesece, nato sledi rehabilitacija v klubih zdravljenih alkoholikov, ki traja od 3 do 10 let, skupaj s partnerjem oziroma partnerko.« V tem času naj bi prišlo do rekonstrukcije osebnostnih lastnosti in med-osebnih odnosov. Kot alternativa se pojavljajo tudi skupine za samozdravljenje, tako imenovani anonimni alkoholiki. A Robert Oravecz opozarja, da je odvisnost kronična, neozdravljiva, nevrobiološko pogojena bolezen. »Oseba lahko kadarkoli pade nazaj in v nekaj tednih postane zapita, kot je bila pred zdravljenjem.« Sodelovanje svojcev je nujno Zdravljenje je kompleksen proces, v prvem obdobju se opravi diagnostika, ocena psihičnih in telesnih težav, predpisuje se terapija za odtegni-tvene znake, duševne motnje, kot so na primer depresija, tesnoba, občasno celo psiho-tična doživetja. Istočasno se oseba postopno prilagaja na zdravilno okolje oddelka, prav tako na red, na svojo vlogo v terapevtskem sistemu, na terapevtske zahteve glede točnosti, aktivnosti, iskrenosti in sa-morazkrivanja. V sklopu bolnišničnega programa mora vsak bolnik usvojiti osnovna znanja o odvisnosti in sprejeti sebe kot odvisnika. Nato se proti koncu zdravljenja formira rehabilitacijski načrt, ki temelji na osvojenem znanju in uvidu. V osnovi gre za socioterapev-tski program z elementi edu-kativne, suportivne terapije, psihosocialnega svetovanja, ob tem pa tudi za klinično psihiatrično delo. Sodelovanje svojcev je nujno, poudarja dr. Oravecz. »Odvisnost prizadene celotno družino, vsi plujejo v istem čolnu po reki z vedno hujšimi brzicami. Laične predstave svojcev o odvisnosti pogosto delujejo proti terapevtskim ciljem, tako da je treba vključiti tudi poznavanje problematike s strani svojcev in njihovo mesto v tem.« Odločitev za zdravljenje je težka, mnogi propadejo, preden sploh stopijo v stik s psihiatrijo »Opažamo predvsem, da bolniki večinoma prihajajo v boljši psihofizični kondiciji kot prej, vendar kot psihiater, ki delam na internih oddelkih, opažam, da tisti, ki imajo hude telesne posledice zaradi alkohola, sploh ne pridejo v stik s psihiatrijo, ampak propadejo mimo intervencijskega sistema, kot odklonilni do vsakršnega zdravljenja. Teh je veliko, predvsem na podeželju. Kot problem se pojavlja, da veljavna socialna zakonodaja ne deluje motivi-rajoče na odvisnike, saj jih le redko prepozna kot osebe, ki bi lahko nekaj aktivno naredile za izboljšanje svojega življenja. Socialni transfer prispeva k poglabljanju alkoholne kariere in izmikanju intervencijskim sistemom. Skrb vzbujajoče je, da v določenih panogah delo- dajalci še vedno tolerirajo zlorabo alkohola do tiste stopnje, ko jim delavec postane breme, potem pa se ga elegantno znebijo, ne da bi kaj prej izvajali pritisk v smeri zdravljenja. Vse kaže na to, da bi bilo treba v menedžerskih krogih spodbuditi razmišljanje o tem problemu,« zaključuje dr. Oravecz. Alkohol še zmeraj velik problem prometne varnosti »V letu 2012 smo na območju Policijske uprave (PU) Maribor voznikom odredili 68.996 preizkusov z indikatorji alkohola, od katerih jih je bilo 2.249 pozitivnih in 76 odklonjenih. Poleg tega je bilo odrejenih 207 strokovnih pregledov za ugotavljanje prisotnosti alkohola in preizkusov z etilometri, od katerih je bilo 97 pozitivnih in 52 odklonjenih,« je statistiko prekrškarjev, ki so bili v letu 2012 na območju Podravja preizkušeni z alkotestom, predstavil predstavnik za odnose z javnostmi na PU Maribor Miran Šadl. Povprečna stopnja alkoholiziranosti pri voznikih 1,54 promila V Sloveniji je bilo v letu 2012 pri nadzoru cestnega prometa odrejenih 333.079 preizkusov z indikatorji alkohola, od katerih je bilo 12.895 pozitivnih in 425 odklonjenih. Odrejenih je bilo 1.698 strokovnih pregledov za ugotavljanje prisotnosti alkohola in preizkusov z etilometri, od katerih je bilo 726 pozitivnih in 230 odklonjenih. »Podatka o najvišji izmerjeni koncentraciji alkohola v organizmu iz statistične evidence policije ni mogoče pridobiti, vam pa posredujemo podatek o povprečni stopnji alkoholizirano-sti povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom alkohola. Ta je na območju, ki ga pokriva PU Maribor, v letu 2012 znašala 1,54 grama alkohola na kilogram krvi, večja pa je bila pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom, pri katerih je znašala 1,62 grama alkohola Foto: Črtomir Goznik na kilogram krvi. Šest povzročiteljev prometnih nesreč je imelo nad tri grame alkohola na kilogram krvi,« podatke o najvišjih in povprečnih koncentracijah alkohola v krvi voznikov navaja Miran Šadl. Lani skoraj 10 % povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola V letu 2012 je bilo pod vplivom alkohola na območju Slovenije 1.834 povzročiteljev prometnih nesreč, kar predstavlja 9,9-odstotni delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč. Na območju PU Maribor je delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč znašal 9,8 odstotka, alkoholiziranih je bilo 343 povzročiteljev prometnih nesreč. Policija poleg rednega izvajanja nadzora cestnega prometa večkrat letno izvaja poostrene nadzore nad psihofizičnim stanjem voznikov. Najbolj intenzivne aktivnosti se v sklopu Manj sprejemov bolnišnici, a vedno mlajši pivci in več deklet Na otroškem oddelku ptujske bolnišnice, kjer zdravijo otroke do 19. leta starosti, smo se pri predstojniku, otroškem zdravniku specialistu Andreju Levaniču zanimali, kako pogosto imajo opraviti z mladimi, ki so zlorabili alkohol. „V preteklih letih je bilo takih sprejemov več. Včasih smo imeli tudi do deset primerov mesečno, včasih serijsko dnevno. V zadnjem času pa opažamo, da je tega manj, nekaj primerov mesečno. Opažamo pa tudi, da je več mlajših, osnovnošolcev, kar je še posebej zaskrbljujoče. Kar pa je še bolj zanimivo, med njimi je vse več deklet, ki pa so tudi bistveno agresivnejša v svojem obnašanju. Največ jih sprejmemo zaradi zaužitja prevelike količine žganih pijač v kombinaciji z brezalkoholnimi pijačami. Ob sprejemu nekateri priznajo tudi uporabo drugih substanc, v večini gre za travo, občasno pa tudi kakšne sintetične droge. Glede na splošne podatke, koliko je tega v populaciji mladih pri nas, se na našem oddelku znajde zelo malo mladostnikov zaradi samih drog. Mi pri vseh, pri katerih obstaja sum ali so težje prizadeti, opravimo testiranje, rezultati so pri nekaterih pozitivni. Mladi, ki jih sprejmemo, prihajajo v spremstvu prijateljev, včasih tudi staršev, pogosto pa jih pripeljejo z reševalnim vozilom. Večinoma gre za mladostnike v precejšnji motnji zavesti, ki tudi bruhajo, ki jim v zimskem času preti še nevarnost podhladitve, včasih Foto: Črtomir Goznik Andrej Levanič, dr. med., spec. pediater, predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice. pa so prisotne tudi poškodbe. Pri dekletih v takih stanjih obstaja tudi možnost zlorabe. Pri vseh opravimo osnovne laboratorijske preiskave, poleg ocene statusa, izmere tempe- rature in vseh vitalnih funkcij ugotavljamo tudi stopnjo alko-holiziranosti. Ta pa je različna. Tisti, ki redko konzumirajo alkohol, običajno že pri manjših koncentracijah doživijo občutno spremembo zavesti, v posameznih primerih so te vrednosti tako ekstremne, da lahko resno ogrozijo tudi življenje. Vse, ki jih sprejmemo na oddelek zaradi prevelikega zaužitja alkohola, obdržimo na nekajurnem opazovanju. Sledi soočanje s starši, situacijo in posameznikom in nevarnostjo tovrstnega dejanja, odgovornost nosijo pretežno sami. Starši in okolica smo seveda žalostni, prizadeti, da naš otrok doživi neko tako zadevo, pomembno je, da mu v tej situaciji lahko vsi pomagamo, stojimo ob strani in skušamo kar se da preventivno delovati, da se to ne bi ponavljalo. Držati mladostnika za roko 24 ur na dan je nemogoče. Eno so zanesljivo zgledi, ki vlečejo, drugo pa je, da se otrok začne sam zavedati, da to, kar je naredil, ni dobro. V povprečju pa se zgodi, da eden od teh, ki so zlorabili alkohol, letno utrpi posledice, ki ga trajno spremljajo, poškodbo ali okvaro organa (srčna mišica in podobno), ki jih povezujemo z ekstremnimi intoksikacijami." Povratnikov je malo, ali na to vplivajo naši svetovalni in terapevtski ukrepi, je težko reči, še dodaja Levanič, ki pa ne verjame, da bi se uživanje alkohola med mladimi zmanjšalo, saj naj bi po podatkih leto preraščalo v neki vedenjski vzorec za mlade, ker je in, če tega ne delaš, ni „kul". Mladi, ki jih sprejmejo na otroškem oddelku zaradi prevelikega vnosa alkohola, prihajajo iz različnih socialnih struktur. 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 13. decembra 2013 Alkohol je nezaželen tudi na delovnem mestu Uporaba alkohola na delovnem mestu je povezana z večjo pojavnostjo nezgod, poškodb, obolevnosti, odsotnosti od dela. Vpliva na psihofizične sposobnosti delavca ter zmanjšuje delovno storilnost. Delodajalec lahko ugotavlja stanje pod vplivom alkohola po postopku in na način, ki ga določa interni akt podjetja. Vanj morajo biti vključeni kriteriji, kako pridobiti dokaze o alkoholiziranosti, določeni morajo biti pogoji, v katerih se bo testiranje opravilo, postopek testiranja in izvajanje sankcij. Kako to počnejo v nekaterih večjih podravskih podjetjih? Elektro Maribor V Elektru Maribor imajo že več let Pravilnik o odreditvi in izvajanju preizkusa alkoholiziranosti ter prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoa ktiv-nih snovi in njihovih presnovkov pri delavcih na delovnem mestu. Kot so pojasnili, so Pravilnik nazadnje uskladili z zakonodajo pred dvema letoma. Preverjanja izvajajo skladno s Pravilnikom, z notranjimi in zunanjimi kontrolami ob prisotnosti neposredno nadrejenega in tako, da se zagotovi ustrezna mera zasebnosti. V podjetju imajo osebe, ki so usposobljene za opravljanje preizkusov alkoholiziranosti. Talum V skupini Talum imajo v ta namen izdelan organizacijski predpis Prepoved dela po vplivom alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc. Kot so zapisali, se kontrola stanja, ki jo ugotavlja strokovno usposobljen delavec, odredi ob utemeljenem sumu kršitve prepovedi dela pod vplivom alkohola (na primer vedenjski indikatorji, znaki vinjenosti oziroma zasvojenosti ipd.), ob morebitni nesreči na delovnem mestu ali nezgodi pri delu, ob morebitnih strojelomih in požarih, naključna, nenapovedana kontrola ter v drugih primerih, kadar je to glede na okoliščine primera potrebno oziroma primerno. Za merjenje alkohola v izdihanem zraku uporabljajo Dragerjev aparat vrste Alcotest 6810. Iste aparate uporablja tudi policija. Perutnina Ptuj »V skrbi za zdravje in varnost zaposlenih v Perutnini Ptuj med drugim izvajamo tudi preventivna preverjanja prisotnosti alkohola in drugih nedovoljenih snovi v delovnih procesih, ki ga skladno z zakonodajo in internimi pravili družbe izvaja pogodbeno podjetje. To sicer za nas izvaja tudi fizično varovanje, s čimer celostno upravljamo tovrstno vprašanje.« V Perutnini Ptuj so 18. maja leta 2009 sprejeli osvežen pravilnik o izvajanju in kontroli prisotnosti alkohola, drugih narkotičnih sredstev in nedovoljenih poživil v sistemu Perutnine Ptuj. V pravilniku so določene pravice, dolžnosti in odgovornosti vseh zaposlenih ter posebna pooblastila podjetju, ki izvaja kontrole. Foto: Črtomir Goznik slednjih izvajajo v času akcije 0,0 šofer trezna odločitev in evropsko usklajenega nadzora cestnega prometa Alcohol & drugs. Ta se je izvajal tudi v obdobju od 9. do 15. decembra letos. Nadzori se izvajajo predvsem na cestah, na katerih policisti ugotavljajo največjo prometnovarnostno problematiko ter v bližini gostinskih lokalov, diskotek in nočnih klubov ter drugih mest, kjer se prav tako pričakuje tovrstna problematika. Izvajajo se tudi nadzori nad spoštovanjem določb Zakona o omejevanju porabe alkohola. Policija izvaja tudi preventivne aktivnosti v različnih oblikah svetovanja v povezavi s problematiko alkohola v cestnem prometu ter sodeluje v akcijah, ki jih izvajajo Javna agencija za varnost prometa in občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Foto: Črtomir Goznik V bolnišnici zaradi alkohola pristane trikrat več moških kot žensk Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije smo v Sloveniji v med letoma 2000 in 2010 v povprečju beležili 3.876 ho-spltallzacij letno zaradi alkoholu neposredno prlpisljivlh vzrokov. Med hospltallziranlmi zaradi alkoholu neposredno priplsljlvih vzrokov prevladujejo moški, ti so trikrat pogosteje hospltallziranl kot ženske. SIcer pa je povprečna starost hospitalizlranih med 45 In 54 let. Najpogostejši diagnozi za hospitalizacljo sta duševne In vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola ter alkoholna bolezen jeter. Bolnikov, ki so hospitalizlrani zaradi sindroma odvisnosti od alkohola, je vedno manj, a so ob sprejemu v bolnišnico zdravstveno vedno bolj prizadeti. Podatki za vzhodno Slovenijo kažejo, da se je število Foto: Črtomir Goznik hospitalizacij v psihiatričnih ustanovah v obdobju med letoma 2002 in 2007 zmanj- ševalo, hkrati pa so bili sprejeti na zdravljenje bolniki, ki so bili zdravstveno vse bolj prizadeti in z vse hujšimi oblikami odvisnosti. Vzrokov za zmanjševanje števila spre- jemov v psihiatrične ustanove je več, a je med njimi kot najpomembnejšega verjetno treba izpostaviti socialno-eko-nomske spremembe v družbi. Ekonomska in finančna kriza ter brezposelnost vplivajo, da se odvisni od alkohola zaradi grozeče izgube zaposlitve težje odločajo za nekajmesečno zdravljenje. Na poznejšo odločitev za zdravljenje verjetno vpliva tudi dejstvo, da je danes socialnih programov v podjetjih manj. Poleg tega k odlogu zdravljenja in večjemu deležu bolnikov s hujšimi oblikami odvisnosti ob sprejemu v bolnišnice pripomorejo tudi daljše čakalne dobe zaradi racionalizacije poslovanja zdravstvenih zavodov. Na zmanjšanje hospitalizacij lahko vpliva tudi večja ponudba zunaj bolnišničnega zdravljenja. Visoke globe, odvzemi vozniških dovoljenj in prevoznih sredstev Sankcije za vožnjo pod vplivom alkohola, ki so predpisane v Zakonu o pravilih cestnega prometa, so odvisne od ugotovljene koncentracije alkohola v organizmu in vrste voznika. Globa za vožnjo pod vplivom alkohola znaša od 300 do 1.200 evrov, vozniku se poleg globe izreče od 4 do 18 kazenskih točk. Višina globe in število kazenskih točk sta odvisna od stopnje alkoholiziranosti. Možni so tudi ukrepi prepovedi vožnje motornega vozila, začasen odvzem vozniškega dovoljenja, pridržanje voznika motornega vozila od najmanj šest do največ 12 ur. Policist se lahko odloči, da pridržanja ne odredi, če se vozniku ob izpolnjevanju pogojev iz 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa zaseže vozilo ali če je kraj postopka neposredno pred objektom, v katerem voznik dejansko biva, in če to dejstvo izkaže oziroma če je iz okoliščin mogoče sklepati, da je tja namenjen in da ne bo nadaljeval vožnje, ali pa mu je zagotovljen prevoz motornega vozila na naslov, na katerem dejansko biva. Da bi zmanjšali problematike alkohola v cestnem prometu in za ugodnejše stanje varnosti cestnega prometa policisti voznikom svetujejo: »Vozite le trezni. Če boste uživali alkoholne pijače (ne glede na zaužito količino), se ne odločite za vožnjo v cestnem prometu. Če ste uživali alkohol, naj vozi tisti, ki alkoholnih pijač ni užival, ali pa uporabite javna prevozna sredstva. Dosledno upoštevajte tudi druga cestno-prometna pravila, še zlasti pravila o hitrosti, prednosti, prehitevanju, uporabi varnostnih pasov in mobilnih telefonov ter varnostni razdalji.« Patricija Kovačec Mojca Zemljarič Majda Goznik in Dženana Kmetec torek • 31. decembra 2013 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 5 Ptuj • Gradnja kanalizacije Za enako ceno priklopa V okviru projekta druge faze podtalnice se je izgradnja kanalizacije pričela tudi v ČS Rogoznica, kjer poteka na štirih odsekih, dveh v Podvincih in dveh v Žabjaku. Mestni svetnik Marjan Ko-larič (SDS) opozarja, da prebivalci ČS Rogoznica, ki bodo imeli možnost priklopa nanjo, še ne vedo, koliko bodo morali plačati za to. Po izjavi župana Štefana Čelana, ki jo je dal pred kratkim za časopis Štajerski tednik, naj bi bil ta znesek od 2000 do 2500 evrov. V letu 2008 je bilo na zboru vaščanov, ki ga je vodil sedanji župan, dogovorjeno, —-Foto: Crtomir Goznik da bo prispevek minimalen, v ČS Rogoznica izgradnja kanalizacije poteka na štirih odsekih, odvisno od višine plačila MO dveh v Podvincih in dveh v Žabjaku. Ptuj za ta projekt. Še prej pa je bilo v letu 2002 na zboru občanov dogovorjeno, da bodo vaščani Podvincev oproščeni plačila priklopa na kanalizacijo. Ob izgradnji odlagališča CERO Gajke je bilo namreč sklenjeno, da se bo zaradi onesnaženosti okolja oz. bližine Gajk pričelo pospešeno vlagati v ta naselja. V svoji pobudi je svetnik Marjan Kolarič, na katero pričakuje odgovor na januarski seji mestnega sveta, predlagal, da naj bo višina prispevka za vse, ki se bodo priklopili na kanalizacijo, enaka, lastniki zemljišč, po katerih se koplje primarni vod, naj bodo oproščeni plačila, omogoči naj se plačilo na več obrokov. MG Od tod in tam Ptuj • Prednovoletni sprejem Prihodnost je v povezanosti Ptujski župan je tradicionalni prednovoletni sprejem pripravil 18. decembra v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Tako kot vedno je bil tudi tokrat polno obiskan. Vsem, ki tako ali drugače prispevajo svoj kamenček v razvoj MO Ptuj, se je zahvalil s povabilom k tvornemu sodelovanju tudi v prihodnje. Leto, ki se izteka, je bilo polno okroglih obletnic, praznovali so kulturniki, muzealci, gospodarstveniki, civilna družba, gasilci, zavodi, društva. Leto 2013 pa je bilo predvsem leto krize, ki je prizadela posameznike in družbo kot celoto. Po statistiki pa Slovenci še ne živimo na socialnem ali brezupnem robu, sodili naj bi med prvih 15 odstotkov najbolj premožnih prebivalcev na svetu. To bi nas moralo na nek način zadovoljevati in osrečevati. Z marsičim pa smo lah- Foto: Črtomir Goznik Župan Štefan Čelan se je zahvalil za tvorno sodelovanje pri razvoju lokalne skupnosti v letu 2013. ko zadovoljni tudi, ko gre za dosežke MO Ptuj v letu 2013. S podobnim investicijskim ciklom bi želeli nadaljevati tudi v prihodnje, je poudaril ptujski župan Štefan Čelan, potem se za prihodnost ne bi bilo treba bati. Obdobje, ki ga živimo, prinaša potrebo po drugačni razvojni paradigmi. Družba, v kateri bo 5 % ljudi obvladovalo 95 % denarja in s tem odločitev, ni družba, ki bi lahko obstala. Vsak lahko prispeva k temu, da bo pri nas in v svetu prišlo do nujno potrebnih sprememb. Leto, ki prihaja, je po kitajski astrologiji leto konja, zaznamovano je s tistimi, ki so drzni in ki si upajo. Tako naj bi bilo leto 2014 leto izjemnih priložnosti, le upati si je treba. Ptujski župan je vsem zaželel veliko poguma, veliko iskrivih misli, z željo, da naj bo to leto, v katerem bomo vsi skupaj razumeli, da je sodelovanje boljše od gole tekmovalnosti, da je medsebojno razumevanje mnogo boljše od ozkega egoizma, in da bomo samo povezani lahko premagovali najrazličnejše ovire. Letošnje srečanje so obogatile nadvse obetavne mlade jazz glasbenice iz oddelka za jazz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ki igrajo za dušo in zabavo. MG Videm • Položitev temeljnega kamna Pričetek gradnje po novem letu V torek je videmski župan skupaj s predsednikom športnega društva in predstavnikom investitorja ob igrišču v Vidmu položil temeljni kamen za športni objekt. Prva dela se bodo začela v začetku prihodnjega leta, objekt, ki ga nameravajo graditi v dveh fazah, bo dokončan predvidoma avgusta. Občina Videm bo prihodnje leto bogatejša za športni objekt, vreden približno 420 tisoč evrov. Projekt izgradnje omenjenega objekta ob igrišču se bo izvajal v dveh fazah. Prva se bo pričela januarja prihodnje leto, dela pa bo izvajalo Cestno podjetje Ptuj. V tej fazi, ki je vredna okoli 130 tisoč evrov, bo objekt zgrajen do 3. gradbene faze oziroma do ostrešja. Ta naj bi bila zaključena do konca maja prihodnje leto. Kot je dejal žu- Po položitvi temeljnega kamna so (z leve) Ilija Ereiz, predstavnik Cestnega podjetja Ptuj, videmski župan Friderik Bračič in Renato Bračič, predsednik Športnega društva Videm, v Vidovi kleti nazdravili skorajšnjemu pričetku investicije. pan Friderik Bračič, pa bodo spomladi objavili še razpis za drugo fazo izgradnje, ki bo najverjetneje stekla vzporedno s prvo, konec del je namreč predviden že v avgustu 2014. Investicije so veseli vsi, še posebej zadovoljen je bil ob polaganju temeljnega kamna Renato Bračič, predsednik športnega društva, člani društva bodo z objektom namreč pridobili potrebne društvene in klubske prostore. Patricija Kovačec Foto: MG Člani sekcije frizerjev in kozmetikov OOZ Ptuj, ki jih vodi Brigita Pušnik, so na delavnici spoznavali sistem najnovejše učne tehnike na svetu v frizerski stroki (Poglej, naredi, ustavi in preglej), v katero jih je popeljal eden trenutno najbolj iskanih frizerjev in učiteljev iz Velike Britanije Steve Turner. Gre za tehniko, ki je povzročila pravo revolucijo v svetu frizerskega izobraževanja. Spoznavanje nove tehnike je potekalo na vadbenih lutkah, tako da udeleženci delavnice niso imeli težav s pritožbami modelov in so se lažje osredotočili na učenje. Sekcija frizerjev in kozmetikov OOZ Ptuj je ena najdejavnejših sekcij, ki redno skrbi za to, da so njeni člani oz. pri njih zaposleni v stalnem stiku z najnovejšimi modnimi trendi v frizerstvu. MG Foto: Črtomir Goznik V Mercatorjevem hipermarketu v Špindlerjevi ulici na Ptuju sta minulo soboto dobrodelni stojnici postavila Soroptimist klub Ptuj in Leo klub Ptuj. Zbirali so sredstva oz. živila, s katerimi bodo ob bližnjih praznikih in tudi sicer skušali prižgati iskrico upanja vsem tistim, ki se v teh težkih časih s težavo preživljajo. Ptujske soroptimistke, za katerimi je nadvse uspešno leto (uspelo jim je zbrati dobrih 110.000 evrov za nakup novega mamografa), so se odločile, da bodo pomagale tudi družini Plošinjak iz Cirkulan, mami s tremi otroki, ki se je po smrti moža oz. očeta znašla v hudi stiski. Med drugim njihova hiška nujno potrebuje centralno kurjavo, pa tudi izolirati bi jo bilo treba. MG Ptuj • Miklavževanje v Sožitju Foto: arhiv Sožitje Miklavž je s svojim spremstvom obiskal tudi člane društva Sožitje Ptuj. Že tradicionalno je miklavževanje potekalo v dvorani gasilskega doma Hajdoše. Udeležilo se ga je več kot 150 članov društva Sožitje in njihovih spremljevalcev. V uvodnem delu je vse zbrane pozdravil predsednik društva Janko Šuman, ki je med drugim z malo pozornostjo obdaril naj rejnico Slovenije Angelo Arnuš, prav tako članico društva Sožitje Ptuj. Po zaključku kulturnega dela prireditve smo vsi skupaj priklicali Miklavža, ki je z darili razveselil vse osebe z motnjo v duševnem razvoju. Najpogumnejši med njimi so mu tudi zapeli. Petra Šuster Foto: ms Pred 60 leti, 28. 11. 1953, sta na skupno življenjsko pot na Po-lenšaku stopila Terezija (roj. Kokol, leta 1933) in Stanko Majcen (roj. leta 1929). Zaobljubo sta obnovila 30. 11. 2013 v Gostišču Čelan v Slovenji vasi, kjer sta ju matičarka in pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez razglasila za biseroporočenca. Jubileju primerno je sledil otvoritveni ples z Alfijem Nipičem, nato pa je zabava v dobri družbi dveh sinov z ženama, treh vnukov s partnerji, štirih pravnukov, bratov in sester, nečakov in nečakinj ter prijateljev, z obilo presenečenj, zabave, plesa in smeha, trajala še pozno v noč. TM Foto: PK 8 Štajerski Spodnje Podravje petek • 13. decembra 2013 Ptuj • Z novinarske konference Povezovanje vinogradnikov ključno za razvoj Haloz V petek je v prostorih vinoteke Zlati grozd potekala novinarska konferenca, kjer je bil podrobneje predstavljen program pospeševanja prodaje vin skupine proizvajalcev vina Haloze kot tudi kakovostna in vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom Haloze. Kot so se strinjali gostje, pospešene prodaje vina ne bo brez širšega razvoja Haloz. Ptuj • Teleing za dobrodelne namene S posluhom za pomoč Podjetje Teleing se je tudi letos odločilo, da bo namesto poslovnih daril darovalo za dobrodelne namene. 1500 evrov so 17. decembra predali Lions klubu Ptuj za tradicionalno božično-novoletno obdaritev otrok iz socialno ogroženih družin. V imenu prejemnikov se je zahvalil podpredsednik Lions kluba Ptuj Ivan Božičko. Na petkovi novinarski konferenci je Golc tako predstavil 10-letni pregled prehojene poti pri uveljavljanju vrhunskih vin in skupnih sodelovanjih na področju promocije in trženja Haloz, pri čemer je opozoril na še vedno velik problem zastoja v razvoju. Skupina proizvajalcev vina Haloze je bila po besedah Jerneja Golca ustanovljena z namenom izvajanja usklajenih aktivnosti pri promociji in trženju vina iz vinorodnega podokoliša Haloze. Skupino sestavlja pet uveljavljenih vinogradnikov iz Haloz, in sicer Kmetija AS-Arnečič, vinarstvo Turčan, kmetija Pintarjevi, vinogradništvo Plajnšek ter turistično-vino-gradniška kmetija Pungračič. »Začetki formiranja skupine segajo sicer v leto 2003, ko smo skupaj s Podeželskim razvojnim jedrom Halo podpisali skupni dogovor o sodelovanju na področju trženja in Udeleženci so razpravljali o vidikih in možnostih razvoja turizma v Halozah. Strinjali so se, da je rešitev le v povezovanju. promocije kakovostnega in vrhunskega vina z zaščitenim geografskim poreklom Haloze. V desetletnem obdobju smo skupaj izvedli različne aktivnosti, kot so nastopi na domačih in mednarodnih vinskih sejmih, ter pridobili čez 20 različnih priznanj in odličij na ocenjevanjih vina doma in v tujini.« Po besedah Golca je vzpostavljena pake- tna dostava vina v vse države EU trenutno še v manjšem obsegu, obstajajo pa že tradicionalni redni kupci, ki so večinoma nekako povezani s Slovenijo ali Halozami. Najaktivnejše skupno prodajno mesto je vzpostavljeno na Ptuju v starem mestnem jedru v Krempljevi ulici. S pomočjo sredstev EKRP so v letu 2013 in v prihajajočem letu v fazi izvedbe prenove poslovnega modela in uvajanja modela socialnega podjetništva. Tako v letu 2014 predvidevajo razvoj dodatnih storitev, povezanih s trženjem in promocijo vina v starem mestnem jedru Ptuja. Namen aktivnosti je s promocijo doseči boljše poznavanje posebne kakovosti vin iz Haloz pri potrošnikih in uvelja-vljenje zaščitenega geografskega porekla kakovostnih in vrhunskih vin iz Haloz. Med prisotnimi se je razvila razprava o ključnih zadevah v razvoju Haloz, pri čemer je Vladimir Korošec, dober poznavalec problematike razvoja Haloz, dejal, da je za nadaljnji razvoj Haloz povezovanje vinogradnikov ključnega pomena. Po njegovih besedah razvoja Haloz namreč ni pričakovati brez ekonomskih temeljev, pot do ekonomskih rešitev pa je nedvomno vinogradništvo. Patricija Kovačec Foto: Črtomir Goznik S predaje donacije podjetja Teleing Lions klubu Ptuj. Kot je na tiskovni konferenci poudaril direktor Teleinga Janez Smolkovič, so letos že četrto leto zapored darovali za dober namen. To jim je omogočilo uspešno poslovanje v letu 2013, v katerem so uspešno končali več investicij v optična omrežja, skupaj so zgradili več kot 90 km novih optičnih omrežij in omrežno opremo. Zadovoljni so, da število njihovih naročnikov raste. Prihodke od prodaje so v letu 2013 povečali za osem odstotkov, čeprav niso spreminjali cen. To jim je omogočilo tudi dodatno zaposlitev treh delavcev. Za donacije in sponzorstva bodo v letu 2013 namenili 1,2 odstotka prihodkov. Sponzorirajo pa predvsem klube in društva, ki se ukvarjajo z mladimi. Ponosni pa so tudi na dobro sodelovanje z gasilskimi društvi na območju vseh petnajstih občin, kjer ponujajo svoje storitve, namenili so jim tudi poseben društveni paket svojih storitev. Podjetje Teleing je znano tudi po dobrodelni akciji Poveži se, v okviru katere zbirajo staro računalniško opremo, ki jo obnovijo in sestavijo, da je ponovno uporabna ter podarijo vsem tistim, ki si je ne morejo kupiti. MG Foto: PK ■ffll * www.lumar.si/KVADRAT Wim Jim BlackLine BB Arh.: SoNo arhitekti LUMAR KAKOVOST OB NAKUPU HISE LUMAR DOBITE NAJVEČ NA m2 - ORIGINALNO LUMAR KAKOVOST Primerjajte našo ponudbo in odločitev bo preprosta. Kakovost zagotavlja Lumar s svojimi partnerji. M Lumar. Živeti najbolje! T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si A COMPANY OF THE GREEN BUILDING GROUP E Lesene stopnice I Strešna kritina ^ Okna BRAMAC I Toplotna črpalka I Toplotna črpalka I Parket Internarm senčila bled I JjVaillanf Fasadni sistem sto I Celulozna izolacija trend isoT torek • 31. decembra 2013 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 5 Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica • Veseli december Občine vedno bolj skrte pri sofinanciranju prireditev Veseli december je že v svoji drugi polovici. Da je vesel in bogat s prireditvami v občinah Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica, so v prvi vrsti zaslužna društva, ki sooblikujejo decembrski program v zameno za malico članov in članic ali še to ne. Sicer pa so vse tri občine za zadnji mesec v letu namenile približno 42.000 evrov, kar je manj kot minulo leto. Največ so za mesec, ko mesto praznično zažari v soju lučk in zrak napolni vonj kuhanega vina in čaja, namenili v največji občini Slovenska Bistrica, ki šteje okoli 25.000 prebivalcev. Praznične prireditve v mestu organizirata Zavod za kulturo in Razvojno informacijski center Slovenska Bistrica, ki sta prejela dobrih 14.000 evrov. »Dodeljen denar je že nekaj let enak kljub bogatejšemu progra- mu. Ta primanjkljaj skušamo nadomestiti s sponzorskimi sredstvi,« je dejala direktorica Razvojno informacijskega centra Slovenska Bistrica Mateja Brumec Mikec, ki si v prazničnem decembru želi predvsem obiskovalcev mestnega jedra. Razlogov za obisk in sprehod po mestu je letos prav gotovo veliko. Med 13. in 24. decembrom na Trgu svobode poteka božični sejem s popoldanskim programom in obiskom pra- vljičnih bitij, vsak popoldan na grajskem dvorišču oživi tudi praznično in pravljično grajsko mesto. Tako praznični program oblikujejo društva iz slovenskobistriške občine in sosednjih občin, glasbene skupine, pevci in pevke, med njimi tudi Alenka Godec, ter pevski zbori z bistriškega. Za okrasitev je letos občina namenila približno 17.200 evrov, kar je skoraj 3000 evrov manj kot lani. Za okrasitev je Slovenska Bistrica (pribl. 25.000 prebivalcev) Poljčane (pribl. 4.600 prebivalcev) Makole (pribl. 2100 prebivalcev) Prireditve v decembru 14677 evrov 1450 evrov Nimajo podatka. Prireditve izvajajo društva, ki so financirane v okviru letnega načrta. Stroški okrasitve 2012 20100 evrov 3831 evrov 776 evrov Načrtovani stroški okrasitve 2013 17290 evrov 3000 evrov 500 evrov Obdarovanje otrok sponzorsko 3750 evrov 1734 evrov zadolženo podjetje Komunala Slovenska Bistrica. Tako kot minulo leto tudi letos ne bo novoletnega ognjemeta. Razlog ni varčevanje, temveč so- Ptuj • Svet zavoda ptujske bolnišnice Novega direktorja še vedno ni V tednu dni, odkar je bil imenovan, se je svet ptujske bolnišnice sestal že trikrat, nazadnje včeraj. Po drugi seji so si vzeli dva dni časa, da so ponovno pregledali vloge vseh treh kandidatov, razpravljali o njihovih predstavitvah, prav tako so skušali pridobiti dodatne informacije in dejstva o okoliščinah, na podlagi katerih bi se lahko argumentirano odločili. Pol ure zatem je predsednica sveta zavoda Sonja Žibrat stopila pred novinarje in sporočila, da so imeli premalo pravih in konkretnih informacij, da bi lahko sprejeli tako pomembno odločitev, kot je vodenje bolnišnice, še posebej pa v teh kriznih razmerah, ko je za zdravstvo vedno manj denarja in ob dejstvu, da bolnišnica posluje z izgubo. Do imenovanja novega direktorja bodo tako že tretjič podaljšali mandat sedanji vršilki dolžnosti direktorice Mirjani Bušljeta, ki je bila tudi ena izmed treh kandidatov za novega direktorja ptujske bolnišnice, ki je na tej funkciji že dve leti. Razpis so razveljavili, novega z enakimi pogoji bodo objavili 3. januarja naslednje leto v medijih in na oglasni tabli Zavoda za zaposlovanje. Imenovanje novega direktorja, tako so se obvezali, naj bi izpe- Foto: Črtomir Goznik Sonja Zibrat, predsednica sveta zavoda ptujske bolnišnice (levo): „Imeli smo premalo pravih in konkretnih informacij, da bi lahko sprejeli tako pomembno odločitev." ljali najpozneje do 10. februarja 2014. Predsednica sveta zavoda je včeraj tudi izrecno poudarila, da razveljavitev razpisa ne pomeni, da prijavljeni kandidati niso ustrezni, vsi trije, Mirjana Bušljeta, Alenka Skaza Trop in Mihael Ličen, so v celoti izpolnjevali razpisne pogoje. Sonja Žibrat je tudi zagotovila, da anonimno pismo, ki so ga sprejeli v zvezi s poslovnimi povezavami Alenke Trop Skaza med ponedeljkovo sejo sveta zavoda, po njeni predstavitvi, ni vplivalo na njihovo odločitev. Pet minut pred včerajšnjo sejo, sestali so se ob osmi uri zjutraj, so člani sveta zavoda prejeli novo pismo, tokrat s podpisom delavke, ki je opozorila na domnevne nepravilnosti pri delovanju v. d. direktorice Mirjane Bušljeta. Gre pa za kršitve delovno-prav-ne zakonodaje, zaradi katerih teče postopek pred delovnim sodiščem. Podobnih zgodb naj bi bilo v bolnišnici še več, vendar si zaposleni ne upajo spregovoriti. MG lidarnostna gesta občine, ki je tudi letos 4.000 evrov raje kot pirotehnikom namenila Občinskemu odboru Rdeči križ Slovenska Bistrica in Župnijski Karitas Slovenska Bistrica. Poljčane bo obiskal Božiček »Stroški so minimalni. Veliko zadev je narejenih v okviru društev, novoletno smreko dobimo sponzorsko podarjeno, okraševati pomagajo gasilci itd.,« so sporočili z Občine Poljčane. Stroški decembrskega dogajanja v občini pod Bo-čem znašajo približno 9.000 evrov, od tega je več kot tretjina denarja namenjenega za obdarovanje otrok. Decembrski dobri mož dedek Mraz bo obdaril približno 200 vrtče-vskih otrok ter približno 300 osnovnošolcev. Ob tem pa bo Občina Poljčane v skupni vrednosti 200 evrov obdarila tudi otroke, ki se bodo peljali z božičnim vlakcem ali se udeležili lutkovne predstave. Osrednja prireditev v poljčan-ski občini v zadnjem mesecu leta so tradicionalne žive jaslice v Studenicah v organizaciji Turističnega društva Samostan Studenice. Društvu je občina za izvedbo prireditve namenila približno 800 evrov. Ob vsem tem pa v Poljčanah Foto: Milan Sternad že ves december poteka božični sejem, Kulturno-ume-tniško društvo Janko Živko Poljčane se bo v tem mesecu predstavilo z godbo na pihala in pevskim zborom, prirejena bodo še predavanja, lutkovna igra in organizirani planinski pohodi. Za okrasitev občine z novoletnimi lučkami pa so v Poljčanah namenili približno tisoč evrov manj kot lani oziroma 3.000 evrov, do sedaj so porabili dve tretjini. V Občini Makole z nekaj več kot dva tisoč prebivalci so vse decembrske prireditve na plečih društev. Tako je predviden delež občine pri oblikovanju decembrske podobe Makol 500 evrov, ki so namenjeni za okrasitev. Pa vendar božične pesmi so tudi v Makolah zvenele. Prosvetno društvo Anice Černejeve Makole je minulo sredo priredilo Božično novoletni koncert, ki ga je dopolnil tudi Mešani pevski zbor iz Škofje Loke, KUD Forma viva pa jutri, 21. decembra, prireja tradicionalni božično-novole-tni pohod z baklami po poti Forma viva. Tudi najmanjša med občinami se je spomnila svojih najmlajših občanov. Šolske in vrtčevske otroke bo obiskal dedek Mraz, ki bo vsakemu podaril darilo v vrednosti okoli sedem evrov. Mojca Vtič ka Prodajalna Videm | Prodajalna MajšperkJ Prodajalna Podlehnik PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK DOSTAVA NA DOM, Tel.: 030 333 535 Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 5. 1. 2014. 10 Štajerski Kultura petek • 13. decembra 2013 Ptuj • Literarni večer s Tonetom Partljičem Tone Partljič predstavil roman Pasja ulica Izvrsten pisatelj, dramatik, predvsem pa iskriv in humorističen sogovornik Tone Partljič je na literarnem večeru, ki je bil sredi decembra v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, predstavil svoj zadnji roman z naslovom Pasja ulica. Z avtorjem se je pogovarjal urednik pri založbi Litera Orlando Uršič. Za glasbene vložke je poskrbel Trio harmonik iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pod mentorstvom Marjete Babič. Partljič v romanu Pasja ulica z izrazito sposobnostjo preučevanja človeške psihe prikazuje ljudi, ki živijo v omenjeni ulici, v kateri prepoznamo desni breg Maribora. Časovno zajema dogajanje v Mariboru od prve svetovne vojne do danes. Pisatelj razpolaga z nešteto podatki o zgodovini mesta, znamenitih družinah, o podrobnostih iz kulturnega in akademskega večera ter o pozabljenih posameznikih, ki so tako ali drugače zaznamovali Maribor, a o njih ne vemo ničesar. Pasja ulica pa je tudi roman o minevanju, v katerem so simboli življenja in smrti, ljubezni in sovraštva, vere v boga in ateizma enako zastopani, kar kaže na avtorje- T i # 4 Foto:Crtomir Goznik Na literarnem večeru je Tone Partljič predstavil svoj zadnji roman. vo širino in stvarno dojemanje življenja. Še posebej pa Tone Partljič v tem romanu s presenetljivo pisateljsko kondicijo izkazuje ljubezen do človeka in vsega, kar je človeškega. Prikazuje namreč malega človeka, ki živi na videz povprečno in nevpadljivo življenje, vendar pa avtor iz te povprečnosti izvleče tiste elemente, ki so vredni za v roman, bralca pa posrkajo vase in ga držijo od začetka do konca branja. Eva Žunkovič Ptuj • Slikarstvo iz ptujskih ateljejev Ptuj, likovna prestolnica V sredo, 11. decembra, je v Mestnem gledališču Ptuj odprla vrata razstava z naslovom Slikarstvo iz ptujskih ateljejev, odprti depoji Art stays 2003-2013. Izbor in postavitev del na razstavi je pripravil Vladimir Forbici, razstavo pa je uradno odprl direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič. Decembrske razstave društva Art Stays in Galerije FO.VI so vsako leto rezultat odprtja bogatih depojev društva in festivala sodobne umetnosti Art Stays. Letošnja razstava je posvečena slikarstvu, ki je bilo zmeraj pomemben steber programov festivala in razstav društva. V 11 letih festivala Art Razstavišče bo odprto ob sobotah od 10. do 12. ure, razstava pa Stays se je v ptujskih ateljejih bo odprta do 15. februarja 2014. in razstaviščih zamenjalo več kot 500 umetnikov, od tega skoraj 100 slikarjev. Slikarska razstava iz depojev Festivala sodobne umetnosti Art Stays zajema izbor del enajstih festivalov od leta 2003 do 2013, avtorjev, ki prihajajo iz Italije, Avstrije, Slovaške, Češke, Nemčije, Hrvaške, Kanade, Japonske, Španije in Slovenije. Gre za močno mešanico umetnin, zato se je treba posvetiti vsakemu delu posebej. »Namen razstave je pokazati, da je v vseh teh letih ustvarjanja nekaj vrhunskih del ostalo na Ptuju, ki smo ga tako likovno obogatili. Predvsem pa je treba poudariti, da mesto Ptuj potrebuje svoje lastno moderno razstavišče, tako kot ga imajo druga mesta po Sloveniji in v tujini«, je povedal Vladimir Forbici. Eva Žunkovič Veržej in Razkrižje Šesta razstava jaslic Že vrsto let občini Veržej in Razkrižje izvajata skupni projekt Božična Prlekija, s katerim v prihajajočih dnevih privabljata v ta predel ob reki Muri številne obiskovalce. Minuli teden so v Puščenjakovi dvorani Centra DUO v Veržeju odprli že šesto razstavo jaslic, ki bo na ogled dva meseca. Tokrat je razstavljenih 20 jaslic rokodelcev, ki večinoma prihajajo z vzhodnega dela Slovenije, na ogled je tudi 15 jaslic, ki so jih izdelali otroci šol in vrtca, v ospredju pa so rezbarske jaslice Marijana Vodnika. Razstava bo do 6. januarja na ogled vsak dan med 9. in 17. uro, nato pa do 3. februarja med 9. in 17. uro. Tudi letos posebnost predstavlja Božična vas v Banovcih, ki se odpira to soboto zvečer. Že štirinajsto leto zapored bodo na dvoriščih številnih hiš v tem zdraviliškem kraju obiskovalcem na ogled jaslice, v termah pa bodo v sklopu Božične vasi pripravili božični koncert. Pri Ivanovem izviru na Razkrižju bo že šestnajsto leto zapored predstava o božični noči. V enourni predstavi sodeluje okoli 120 domačinov, ki dogajanje postavijo v naravno okolje. Predstavi bosta na ogled 24. decembra ob 19. uri in 4. januarja ob 18. uri. NŠ Rezbarske jaslice Marijana Vodnika na slic v Veržeju. Foto: NS vseslovenski razstavi ja- Tednikova knjigarnica Pravljični cvet za boljši svet Nekoč je živel kralj, ki je izgubil pravljico, v kateri je imel svoje kraljestvo. Tako so mu ostali le žezlo, krona in plašč iz hermelina, ni pa premogel niti koščka kraljestva, nad katerim je vladal. Ker ni znal ničesar drugega, kot biti kralj, je začel iskati pravljico, v kateri bi spet lahko zaživel življenje vladarja, kjer bi spet imel razkošno palačo, spoštljivo spremstvo, kraljevsko stražo v oklepih in operjenih čeladah in veliko podložni-kov, ki bi se, kadar bi šel na sprehod s kočijo, klanjali ob poti in vzklikali: »Živelo njegovo veličanstvo!« Tako je slednjič le dočakal, da je prišla mimo pravljica. Hitro je skočil in stopil vanjo. Potem seje napotil v mesto in kmalu z začudenjem ugotovil, da se mu ljudje nič ne klanjajo in ga ne pozdravljajo, marveč si ga ogledujejo s pomilovanjem. »Nesramneži!« je ogorčeno zavpil.«Me ne poznate? Vaš kralj sem! Priklonite se!« Ljudje pa so govorili:«Sirota,« hodili mimo njega in ga še bolj pomilovali.« Saj je še mlad, pa takole govori!«... Ničesar mu niso verjeli in so se mu le smejali. »Kako si drznete, kmetavzil« je vzkliknil kralj, poska-kovaje po cesti, da ga ne bi povozili. »Poslal vas bom v izgnanstvo, v ječo, na »Pa si res kralj?« j »Seveda sem in od danes naprej vam bom vladal z železno roko!« Pogledi nekaterih v množici, ki se je zbrala okoli kralja, so se začeli spreminjati. Smeh jih je minil in v njihovih glavah je začela vrtati misel, ki jo je kralj pri priči razumel. Ta misel je bila: kaj ko bi mu odsekali glavo?... Šele zdaj je kralj vedel, da je vstopil v napačno pravljico. Z veliko težavo je pobegnil iz nje in začel iskati tako, v kateri so kralji ljubljeni in spoštovani. Ker pa je danes tako pravljico težko najti, jo nesrečni kralj išče še zdaj. Pravkar ste prebrali, cenjeni bralci Knjigamice, kanček prirejeno pravljico z naslovom Kralj, ki je izgubil kraljestvo (Marcello Argilli. Prevedla Nedeljka Pirjevec. Pravljice za leto in dan. Oktober. November. December. Izbral in uredil Niko Grafenauer. Ilustriral Matjaž Schmidt. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993). V letu, ki se izteka, je ta pravljica tista med izbranimi, ki naj vas spomni in utrdi v prepričanju, da ga ni večjega kraljestva od tistega okoli »domačega ognjišča«. In če pomislite na tisto staro reklo, denar je sveta vladar, potem ta pravljica ni povsem resnična - denar kraljuje bolj kot kdaj koli! In ni ga, ki bi vprašal, ali je nujno vzdrževanje take sorte »denarnega kraljestva«? A kaj bo ljudstvu to stresno žebranje? Varneje in praznikom primerneje je iskanje dobrote in lepote, le-te je v prijazni količini v novi knjigi, antologiji Pravljični cvet (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013. Zbirka Sončnica. 343 strani) s podnaslovom Zgodbe in pesmi s podobami Marjance Jemec Božič, ene najbolj priljubljenih slovenskih ilustratork, ki s svojimi podobami pravljic, zgodbic in pesmic biva v vsakem otroku in odraslem. V tej čudoviti knjigi boste našli tudi pesem Mirka Kunčiča: Novo leto Staro leto sloje spat, spat v svoj daljni črni grad, novo leto gre čez plan. Novo leto - dober dan! Ob praznikih sreče želi Liljana Klemenčič Rokomet ^ ® J V Celju igrali z mislimi V * B. I na Trimo Trebnje 1 * Z Stran 12 Tenis ¿j I Blaž premagoval / ■ m M ll starejše tekmece Stran 12 v T Strelstvo Majda Raušl in Boštjan Simonič med finalisti Stran 13 Kikboks Ormožani dvakrat na najvišji stopnički Stran 13 Nogomet Visoki cilj nogometašev Podlehnika Stran 14 Nogomet Mladi Kidričani do uspehov s trdim delom Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ riaí na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Visoka obletnica Drave 80 let nogometne Drave Pisalo se je leto 1933, ko je bil kot protiutež nemškemu klubu SK Ptuj ustanovljen Nogometni klub Drava. Prvi predsednik je bil doktor Aleš Lešnik, ki je v tistih težkih časih vložil veliko truda, da so nogometaši sploh lahko igrali. Njihova osnovna barva opreme je bila takrat modro - bela, njihovo prvo igrišče pa je bilo na desni strani reke Drave, ob železniškem mostu. Uspeh v sezoni 1968/69 V predvojnem času je klub nastopal v isti ligi kot SK Ptuj in tekme med kluboma so bile zelo napete ter zanimive. Leta 1941 je bil klub razpu-ščen, takoj po drugi svetovni vojni pa je bil pod vodstvom predsednika Slavka Komca ponovno formiran in je začel nastopati v slovensko-hrvaški ligi. Nato je dolga leta igral v ligi Mariborske nogometne podzveze. Sledila so leta, ko so se generacije nogometašev želele prebiti v slovensko nogometno ligo, kar jim je uspelo v sezoni 1968/1969. V njej so največji uspeh naredili tri sezone kasneje, ko so osvojili 3. mesto. Takrat je klub vodil kot predsednik doktor Ante Mileta, igrali pa so Dušan Čeh, Ivan Čuš, Ivo Klarič, Drago Kneževič, Janko Ko-larič, Alojz Korenjak, Franc Krajnc, Marjan Lenartič, Zoran Markovič, Stevo Pe-rič, Marjan Plajnšek, Vlado Plajnšek, Dušan Simonič, Luka Špehonja, Marjan Vra-bl in Franjo Vrbanec. Skozi 70. leta prejšnjega stoletja je Drava nekaj sezon igrala v prvi slovenski ligi, medtem ko v 80. letih ni bila več tako uspešna in je igrala v nižjih ligah, kot so bile 2. slovenska nogometna liga, v Območni vzhodni ligi in v 1. razredu Medobčinske nogometne lige Ptuj. Tudi v 90. letih »modrim« kljub nekaterim dobrim generacijam nogometašev ni uspel ponoven preboj v najvišji razred slovenskega nogometnega tekmovanja. Preboj v 1. SNL To jim je po letih truda uspelo v sezoni 2002/03, ko se je Drava po osvojenem 2. mestu v 2. slovenski ligi prebila v 1. slovensko nogometno ligo. 15. junij 2003 je bil dan, ki je z zlatimi črkami zapisan v zgodovino Nogometnega kluba Drava: na zadnji tekmi sezone je z zadetkoma Borisa Klingerja in Matjaža Majcna z 2:0 premagala Dravinjo in na stadionu ter v središču mesta se je pričela nepozabna zabava. Ta uspeh je na predsedniškem mestu spremljal Robert Furjan, medtem ko so ga na igrišču izborili Jura Arsič, Boris Emeršič, Mitja Emeršič, Andrej Fa-nedl, Damjan Golob, Dejan Horvat, Slaviša Jevdenič, Boris Klinger, Matjaž Ko-rez, Denis Krajnc, Uroš Krajnc, Simon Krepek, Matej Lenart, Matjaž Majcen, Matej Meznarič, Primož Petek, Davorin Petrušič, Jakob Poštrak, Gregor Sluga, Matjaž Štelcer, Emil Šterbal, Rok Tement, Tomaž Toplak, Nikolaj Topolovec, Marko Velečič, Damjan Vogrinec, Bojan Zagoršek, Aljaž Zajc in Tihomir Zdelar. Sledil je sedemletni prvoligaški ples, ki je v najstarejše slovensko mesto prinesel veliko zanimanja za nogomet. V prvi sezoni so nogometaši spoznali kakovostni preskok in so se po doda- Slavje ob uvrstitvi v prvo ligo Foto: Arhiv Nk Drava Ekipa Nogometnega kluba Drava 1971/1972, ki je osvojila tretje mesto v 1. slovenski nogometni ligi. Stojijo z leve: Martin Mlakar, dr. AnteMileta, Franc Krajnc - kapetan, Janko Kolarič, Zoran Mar-kovič, Franko Vrbanec, Dušan Čeh, Luka Špehonja, Stevo Perič, Ciril Kovač - trener, Mirko Mohorič - tehnični vodja; čepijo Alojz Korenjak, Marjan Lenartič, Marjan Plajnšek, Vlado Plajnšek, Marjan Vrabl, Ivo Klarič, Ivan Čuš. Ill i T |J-IS!*W' 1955 #-*« Mestni stadion Ptuj ^ Športni zavoo ptuj wiffiffimwm??mm Mr-r- Foto: Črtomir Goznik Ekipa Drave v sezoni 2006/07 Foto: Črtomir Goznik Foto: Arhiv NK Drava 1933 - prvo moštvo NK Drava tnih kvalifikacijah, v katerih so bili boljši od Bele krajine, obdržali med prvoligaško konkurenco. Evropski nastop Po sezonah boja za obstanek je Drava leta 2006/07 zabeležila največji uspeh v zgodovini kluba, saj se je uvrstila na 4. mesto. Pod ta uspeh so se kot igralci zapisali Sebastjan Ber-ko, Miljenko Bošnjak, Aleš Čeh, Mladen Dabanovič, Marko Drevenšek, Jani Dru-zovič, Mitja Emeršič, Dejan Germič, Gorazd Gorinšek, Lukas Horvat, Endurance Odiri Jonathan, Doris Ke-lenc, Rok Kronaveter, Matjaž Lunder, Tomaž Murko, Dejan Novak, Ugochukwu Ogu John, Eugene Obi Ohunta, Dalibor Pešterac, Andrej Prejac, Adam Mari-usz Soska, Emil Šterbal, Se-nad Tiganj, Tomaž Toplak, Borut Tisnikar, Viktor Tre- nevski, Matjaž Vesenjak, Damir Zagoršek, Aljaž Zajc, Aleksandar Zečevič in Sead Zilič. Ta uspeh je ptujski ekipi zagotovil tudi nastop v evropskih tekmovanjih, natančneje v pokalu Intertoto. V tem jih je dvakrat z 1:0 premagal hrvaški Slaven Belupo. Ptujski modri so nato še tri sezone igrali v najvišjem slovenskem nogometnem razredu, v teh letih pa so se večale finančne težave. Po enoletnem nastopanju v drugi slovenski nogometni ligi (2010/11) je na osnovi licenčnih kriterijev Nogometna zveza Slovenije Nogometni klub Drava prestavila v najnižji razred tekmovanja. Takrat je klub prenehal aktivno nastopati in članska ekipa je pod imenom Nogometna šola Drava Ptuj najprej igrala v Štajerski ligi, lani v Super ligi in v tej sezoni 2013/2014 uspešno nastopa v 3. slovenski nogometni ligi vzhod. Pred kratkim je postal pred- sednik Športnega društva Nogometna šola Drava Ptuj Fre-di Kmetec, ki bo poizkušal počasi stabilizirati nogometne razmere na Ptuju in društvo naj bi s premišljenimi ter načrtovanimi koraki stopalo korak po korak. Kratkoročni cilj je nastopanje v 2. slovenski nogometni ligi, dolgoročne želje pa so, da bi morda čez nekaj let z lastnim kadrom ponovno igrali v prvi ligi. Letos ima nogometna Drava osemdeset let in v vseh teh letih so v ptujskem nogometu delovali številni igralci, trenerji in funkcionarji. Vsi ti predstavljajo zgodovino Drave, medtem ko nekateri aktivni nogometaši in predvsem otroci iz vrst Nogometne šole Poli Drava Ptuj predstavljajo prihodnost Drave, ki bi lahko bila z dobrim delom mladih in stabilnimi razmerami kmalu ponovno svetlejša. David Breznik 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 13. decembra 2013 Rokomet m 1. A SRL (m) V Celju igrali z mislimi na Trimo Trebnje Celje PL - Jeruzalem 43:22 (20:12) CELJE PL: Lesjak 9 obramb, Skok 7 obramb; Marguč Gal 5, R. Žuran 2, Razgor 2, Ranevski 2, Skube 4, Poteko 6, Praznik 3, Sliškovič 4 (1), Potočnik, Čavor 4, Zelenovič 4, Žabič 1, Lekai 3, Žvi-žej 2. Trener: Branko Tamše JERUZALEM: S. Žuran 5 obramb, Belec 4 (1x7m) obrambe, T. Cvetko 2 obrambi; Poznič, Žižek Cvetko 1, Putarek, Bogadi 3, Radujkovič 1, Čudič 1, Gregorc 4 (2), Kavčič, Mavrič, Šišmanovič 4, Mesarič 3, Peček 4, Kirič 1. Trener: Saša Prapotnik. IZKLJUČITVE: Celje PL 10; Jeruzalem 6 minut. SEDEMME-TROVKE: Celje PL 2/1; Jeruzalem 3/2. IGRALEC TEKME: Vid Pote-ko (Celje PL). 1. A SRL (m) REZULTATI 17. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 43:22 (20:12), Gorenje Velenje - Sevnica 36:22 (19:12), Krka - Krško 26:21 (11:10), Ma- ribor Branik - Sviš 31:21 (18:9), Slovan - Istrabenz plini Izola 27:25 (13:13), Trimo Trebnje - Ribnica Riko hiše 24:23 (12:12) 1. GORENJE VELENJE 17 16 1 O 32 2. CELJE PIVO. LAŠKO 17 15 O 2 3O 3. MARIBOR BRANIK 17 13 3 1 29 4. RIBNICA RIKO HIŠE 17 9 2 6 2O 5. KRKA 17 7 2 8 16 6. TRIMO TREBNJE 17 7 2 8 16 7. JERUZ. ORMOŽ 17 7 O 1O 14 8. SEVNICA 17 6 1 1O 13 9. ISTRABENZ IZOLA 17 5 1 11 11 10. SLOVAN 17 5 O 12 1O 11. KRŠKO 17 2 4 11 8 12. SVIŠ 17 1 2 14 4 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Ormoža (na fotografiji Lino Kirič) so v Celju pričakovano izgubili, misli pa že usmerjajo na sobotno tekmo s Trimom (ob 18.00). Ormožani so tekmi s prvou-vrščenim Gorenjem in drugo-uvrščenim Celjem pričakovano izgubili. V zadnji gostujoči tekmi v letu 2013 so Celjani s 43:22 ugnali Ormožane, ki so tudi na tej tekmi v 2. polčasu spočili glavne adute. Trener Jeruzalema Saša Prapotnik je že v 7. minuti moral priklicati minuto odmora, saj so gostitelji začeli odlično in povedli s 5:1. Še tik pred odhodom na odmor je prednost Celjanov v 28. minuti znašala znosnih pet točk (17:12). Nato je sledilo nekaj nezbranosti Ormožanov v napadu, kar so tekmeci s pri- dom izkoristili in z goli Igorja Žabiča, Roka Žurana in Nema-nje Zelenovica povišali svojo prednost na kar +8 (20:12). Jeruzalem je enak zaostanek 8 točk (25:17) držal do 38. minute, ko je trener Prapotnik zamenjal še zadnje može prve sedmerice. Prihod mladih ormoških sil v igro so domačini izkoristili in prednost višali iz minute v minuto. V zadnjih dvajsetih minutah je domači ekipi uspel delni izid 18:5 za končnih +21 (43:22). uk Saša Prapotnik, trener Jeruzalema: »V Celju smo pričakovano doživeli visok poraz in vsak komentar o tekmi je odveč. Po dogovoru so glavni nosilci naše igre odigrali svojih trideset minut, toliko da ostanejo v trenažnem procesu do pomembne tekme proti Trimu. Skozi ves teden so vse misli usmerjene proti Trimu, kjer bomo ob slovesu od leta 2013 na Hardeku lovili osmo prvenstveno zmago. Smo sposobni ugnati zmeraj neugodni Trimo, seveda s pomočjo naših glasnih navijačev Ormožanov.« Tenis • TK Terme Ptuj Blaž premagoval starejše tekmece MAX Ljubljana, A-turnir U-14 Na finalnem A-turnirju v Ljubljani je prišlo do številnih presenečenj, med najbolj prijetnimi pa je zagotovo 11-letni Blaž Vidovič. Ta je svoje nastope začel v kvalifikacijah in se s tremi gladkimi zmagami prebil na glavni turnir (Urban Gnilšek je izpadel v 2. krogu kvalifikacij). Blaž je z zmago začel tudi glavni turnir, nato pa se je v 2. krogu pomeril z 2. nosilcem, leto starejšim Mariborčanom Janom Kupčičem. Blaž je presegel pričakovanja trenerjev in z odlično igro izločil tekmeca, s katerim v preteklosti še ni zmagal. Odlično formo je potrdil tudi v četrtfinalu, ko je izločil še 5. nosilca, Koprčana Grilja (letnik 2000). Po napornih dnevih igranja v polfinalu Blaž ni imel več moči za novo presenečenje, kljub temu pa je že z uvrstitvijo med najboljšo osmerico zabeležil izjemen rezultat. Rezultati: 1. krog: Blaž Vidovič - Jaka Hočevar (Morje) 6:2, 6:2; 2. krog: Blaž Vidovič - Jan Kupčič (ŽTK Maribor, 2) 3:6, 6:4, 7:5; četrtfinale: Blaž Vidovič -Aleks Grilj (Koper, 5) 6:2, 6:2; polfinale: Blaž Vidovič - Gašper Bezjak (Branik) 1:6, 1:6; finale: Miha Velički (Branik) - Gašper Bezjak 7:6(5), 6:7(2), 7:5. Foto: Črtomir Goznik 11-letni Blaž Vidovič je odlično nastopal na turnirju v konkurenci U-14. Sport plus, A-turnir U-14 Na A-turnirju deklet je bila 2. nosilka Maruša Plank (TK Terme Ptuj). 13-letna Maruša je premagala tri tekmice, v polfi-nalu pa jo je ugnala 4. nosilka Nika Radišič. Maruša je imela številne priložnosti za zmago v tretjem nizu, a ni izkoristila številnih prednosti, ki si jih je priigrala predvsem v prvih igrah. Rezultati: 1. krog: Maruša Plank (2.) -Pia Lovrč (Domžale) 6:4, 6:0; 2. krog: Maruša Plank (2.) -Hana Dolar (Celje) 6:2, 6:3; četrtfinale: Maruša Plank (2.) - Anja Trbežnik (MAX LJ, 5.) 6:1, 6:1; Maruša Plank je prejela pokal za osvojeno 3. mesto. polfinale: Maruša Plank (2.) - Nika Radišič (Talos, 4.) 6:4, 1:6, 1:6; finale: Radišič (4.) - Tina Cvetkovič (Radovljica, 3) 6:0, 6:4. 2. članski OP Rogaške Slatine Na članskem turnirju, ki je potekal na igriščih TK Rogaška Crystal, je ptujski teniški klub zastopal Sven Lah (letnik 1998). Ta je uspešno začel turnir in 7:5, 6:1 premagal vrstnika iz Maribora Nejca Sitarja. V 2. krogu je naletel na 1. nosilca, tri leta starejšega Aljaža Radin-skega (ŽTK MB). Sven mu je nudil dober odpor, a je bil fizično močnejši tekmec tokrat še premočan (3:6, 2:6). Turnir 8-11 v Mariboru Na igriščih ŽTK Maribor je potekal turnir za najmlajše. Na mini turnirju (U-8) sta nastopila Nejc Strašek in Jure Gojkovič (TK Terme Ptuj), v konkurenci U-10 so nastopili trije člani TK Galten, in sicer Enej Brle, Žiga in Matija Bojnec. Slednji je zmagal v tolažilnem delu turnirja. Med deklicami U-11 je zmagala Nina Pliberšek (Galten), iz TK Ptuj se je med najboljšo osme-rico uvrstila Alana Ledinek. Gal Žirovnik (Galten) je nastopil v konkurenci dečkov U-11. JM Rokomet • Jeruzalem Ormož Vsi na Hardek, saj proti Trimu gre zares V soboto je pred Ormožani na Hardeku tekma 18. kroga proti Trimu iz Trebnjega. Za slovo od leta 2013 si v taboru Jeruzalema želijo le eno: zmago! Preverili smo v preteklost in ugotovili, da Ormožanom kar ležijo zadnje tekme ob koncu leta. Leto 2010 so končali z zmago nad Slovenj Gradcem, leto 2011 z zmago nad Izolo in leto 2012 z remijem proti Krki. Podobnega razpleta si v ormoškem klubu želijo tudi tokrat, ampak se bo treba izjemno potruditi, saj na Hardek prihaja zmeraj neugodni Trimo. Dolenjci se lahko pohvalijo z najboljšim vratarjem 1. SRL Klemnom Ferlinom, novo zvezdo trebanjskega rokometa Anžetom Ratajcem, neugodnim krožnim napadalcem Markom Radljem, odličnim strelcem Jakom Ferkuljom, z nevarnim levakom Blažem Rojcem ter reprezentantom Juretom Sušinom. To so glavni nosilci igre trebanjskega kluba, ki v zadnjih letih posegajo po najvišjih mestih v državnem prvenstvu tako v članski konkurenci kot v konkurenci mlajših selekcij. Trimo velja za eno najboljših rokometnih šol v državi, njihovi mladinci so jesenski del prvenstva v 1. SRL končali na 1. mestu. V prvem delu sezone je Trimo v Trebnjem ugnal Ormoža-ne z 32:26. Obe ekipi se borita za uvrstitev v Ligo za prvaka in točke bodo štele »dvojno«. Pred tekmo je Siniša Raduj-kovic povedal: »Proti Gorenju smo odigrali solidno tekmo, proti Celju pa smo vedeli, kaj nas čaka, zato smo pred pomembno tekmo s Trimom v 2. polčasu zaigrali s pomlajeno zasedbo. Smo dovolj izkušena ekipa, ki dobro ve, kaj je treba storiti v soboto. Motiva in želje po zmagi nam ne manjka, želimo si le, da bi nam še enkrat več v tej sezoni pomagali naši strastni navijači. Z njimi bo pot do uspeha lažja. Trimo ima kakovostno ekipo in pričakujem pravi derbi 18. kroga.« Tekma na Hardeku se bo v soboto, 21. 12., začela ob 18.00. ku Rokomet • Mlajše kategorije MLADINCI, 1. LIGA REZULTATI 11. KROGA: Ajdovščina -Celje Pivovarna Laško 23:34 (12:16), Loka 2012 - Dol TKI Hrastnik 30:36 (13:21), Slovenj Gradec 2011 - Slovan 25:24 (10:11), Krka - Krško 27:30 (14:15), Drava Ptuj - Trimo Trebnje 25:27 (13:12). Gorenje Velenje - Ribnica - preloženo. 1. TRIMO TREBNJE 11 9 0 2 18 2. CELJE PIVO. LAŠKO 10 8 0 2 16 3. RIBNICA RIKO HIŠE 9 6 1 2 13 4. KRKA 10 4 3 3 11 5. SLOVAN 10 3 4 3 10 6. DOL TKI HRASTNIK 11 5 0 6 10 7. SL. GRADEC 2011 11 5 0 6 10 8. GORENJE VELENJE 10 4 1 5 9 9. KRŠKO 11 4 1 6 9 10. AJDOVŠČINA 11 3 2 6 8 11. LOKA 2012 11 3 1 7 7 12. DRAVA PTUJ 11 2 1 8 5 DRAVA PTUJ - TRIMO TREBNJE 25:27 (13:12) DRAVA PTUJ: Šulek, Toš 1, Lukežič, Janžekovič, Verdenik 2, Reisman, Čeh 2, Korošec, Maroh 2, Bedrač, Jerenec 2, Pukšič 6, Žuran 5, Veit, Požar 5, Šamperl. 2. LIGA VZHOD REZULTATA 10. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Maribor Branik 27:29 (12:14), Jeruzalem Ormož - Rudar 34:28 (16:12) 1. JERUZALEM ORMOŽ 8 4 3 1 11 2. BRANIK MARIBOR 8 4 2 2 10 3. RUDAR 8 3 2 2 8 4. ŠMARTNO 7 2 1 4 5 5. V. NRDELJA C. O. 7 1 2 4 4 VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL - MARIBOR BRANIK 27:29 (12:14) VELIKA NEDELJA CO: Zorec, J. Hržič, Bombek 3, Šerod 5, D. Hržič 1, Prapotnik 3, Tement, Lorenčič 4, Hojžar, Mendaš, Sok 11, Škrja-nec. Trener: Robi Mesarec. JERUZALEM - RUDAR TRBOVLJE 34:28 (16:12) JERUZALEM: T. Cvetko, Kuz-mič; Žižek Cvetko 7, Mavrič 6, Kosi 6, Kocbek 3, Topolovec 3, Kavčič 3, Kirič 2, Štumberger 2, D. Ozmec 2, Šandor, G. Horvat. Tekma je odločala o uvrstitvi v Ligo 6 2. mladinske lige. Ormožani so nujno potrebovali točko, Rudar pa zmago. Ormožani imajo daleč najmlajšo zasedbo, ki jo sestavljajo predvsem kadeti letnika 1997 in 1998. Pri mladincih pa imajo pravico nastopa letniki 1993. Z uvrstitvijo v Ligo 6 so mladinci Jeruzalema že izpolnili zadani cilj. Ormoška rokometna šola bo tako prvič v zgodovini imela prav vse ekipe (kadeti, SDA, SDB, združeni MDA in MDB) v polfinalu državnega prvenstva. Želje v vsaki generaciji segajo po uvrstitvah vsaj od 5. do 8. mesta. STAREJŠI DEČKI A JERUZALEM - V. NEDELJA CARRERA OPTYL 36:21 (19:12) JERUZALEM: Firšt Šeruga; Škorjanec 3, M. Hebar 3 (1), Petek 2 (1), Ciglar 5, Ž. Kociper 3 (1), Jovanovič, Niedorfer 5 (1), Koder-man 4 (1), Šoštarič 11. VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL O: Jaušovec; Kokalj 6 (1), Vršič 3, Škrlec 3 (1), Modrinjak, Anderlič, Kosi 1, Meško, Hržič 2 (1), Gašič 6. Mladi Ormožani so zabeležili pričakovano zmago nad sosedi iz Velike Nedelje, ki so se odlično upirali do izida 5:5. Gostiteljem je trikrat na tekmi uspel delni izid 6:0 (pri 13:11, 21:17, 27:18). Ormožani so se uvrstili v polfinale državnega tekmovanja, kjer bodo lovili peto zaporedno uvrstitev na zaključni turnir (Final 4). JM, DK, KU Judo • Uspešen nastop Ljutomerčanov Na novoletnem turnirju v Celju so ljutomerski judoisti uspešno nastopili v svojih starostnih skupinah (U-16 in U-14). Od prleških judoistov sta v svoji kategoriji zmagala Uroš Vozlič (-60 kg) in Gašper Rudolf (-50 kg). Drugo mesto so osvojili Nina Magdič (-52 kg), Maša Štuhec (-63 kg) in Mitja Virag (-38 kg), tretje Hanna Mazouzi (-57 kg), četrto pa Marsel Majcen (-66 kg). NŠ petek m 13. decembra 2013 Šport, rekreacija Štajerski 13 Ples • Maribor open Uspešen nastop Ane in Ivana Prejšnji konec tedna je bilo v športni dvorani Tabor že 15. prvenstvo Maribora v standardnih in latinskoameriških plesih - Maribor Open 2013. Tekmovanja se je udeležilo okoli 450 parov iz 24 držav, sodilo pa je 25 sodnikov. V petek sta Ana Ekart in Ivan Jarnec tekmovala v kombinaciji standardnih in latinskoa-meriških plesov. Pomerilo se je 17 plesnih parov iz sedmih držav. Uvrstila sta se na drugo mesto, takoj za parom iz Rusije. Enak rezultat sta ponovila tudi v nedeljo, ko se je tekmovalo v standardnih plesih. Tudi tokrat je bil pred njima ruski par, skupno pa je tekmovalo 31 plesnih parov iz 10 držav. Podobno uspešna sta bila tudi v soboto v latinskoameriških plesih, ko sta v konkurenci 33 plesnih parov končala na četrtem mestu. V kategoriji mladincev tekmujeta prvo leto, zato sta z rezultati še toliko bolj zadovoljna. Vesela pa sta bila tudi navijačev, ki so ju glasno vzpodbujali s tribun. S to tekmo sta uspešno končala sezono 2013 in se že pripravljata za naslednjo, za katero sta si zastavila visoke cilje. Upata na trikratni naslov državnih prvakov, kar bi jima omogočilo nastop na svetovnih prvenstvih. Ur Bovling • Podjetniška liga Razburljiv razplet zadnjega kroga Šele zadnji krog je podal dokončno sliko, katere ekipe so se razvrstile na prva tri mesta. Saška bar je potrdil drugo zaporedno zmagoslavje (slavili so tudi v spomladanski ligi), njihova končna prednost je bila prepričljivih 12 točk. O 2. in 3. mestu pa so odločale malenkosti, oz. nekaj podrtih kegljev v posameznih igrah. VGP Drava je presenetljivo izgubilo srečanje z ekipo SKEI Ptuj in s tem ogrozilo prigarano 2. mesto - na koncu se jim je izšlo za pičlo točko! Še bolj ogorčen je bil boj za 3. mesto, na katerega so ciljale kar štiri ekipe. Najdaljšo so na koncu potegnili igralci Tamesa, ki so v neposrednem dvoboju visoko ugnali Elektro Maribor. Ta je imel v zadnji igri priložnost za osvojitev potrebnih dveh točk, a jo je zapravil in močno zdrsel po lestvici navzdol ... Ekipa Gostišča Iršič je bila prav tako blizu bronu, a jih je na koncu od zmagovalnih stopničk oddaljilo manjše skupno povprečje (0,8 podrtega keglja na igro). Ekipe od 2. do 6. mesta so se na koncu zvrstile znotraj pičlih treh točk razlike. Do kozmetičnih premikov je prišlo tudi v sredini lestvice, kjer je Ra-dio-Tednik prehitel MP Ptuj, SKEI pa DaMoSS. Članice Boxmark Teama so zadržale točko prednosti pred Talumom, zadnje mesto pa so zasedli novinci v ligi, ptujski lekarnarji. Ti gredo po stopinjah vseh novincev, za simpatičnost (in čokoladice) pa si zagotovo zaslužijo dodatne točke Najboljši ekipni rezultat je tokrat dosegla ekipa Radio-Tednik (2700), iz katere prihaja tudi najboljši posameznik kroga - profesor Črtomir Goznik . Rezultati 13. kroga: DaMoSS - Gostišče Iršič 2:6, Radio-Tednik Ptuj - Lekarne Ptuj 8:0, Talum -Mestna občina Ptuj 2:6, Saška bar - Čisto mesto Ptuj 8:0 (b. b.), Elektro Maribor - Tames 2:6, SKEI Ptuj - VGP Drava 5:3, MP Ptuj, d. o. o. - Boxmark Team 6:2. Najboljši posamezniki 13. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 860, 2. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 728, 3. Miran Buran (Elektro Maribor) 722, 4. Jani Kramar (DaMoSS) 721, 5. Sašo Vido-vič (Saška bar) 705, 6. Robert Šegula (Tames) 692, 7. Igor Gaber (MO Ptuj) 681, 8. Tadej Vreže (MO Ptuj) 670, 9. Franc Fišer (Talum) in Franc Malek (VGP Drava) oba 668. 1. SAŠKA BAR 13 2524 80 171,6 2. VGP DRAVA 13 2507 68 163,5 3. TAMES 13 2432 67 162,0 4. GOSTIŠČE IRŠIČ 13 2514 67 161,2 5. MES. OBČINA PTUJ 13 2576 66 165,0 6. ELEKTRO MARIBOR 13 2532 65 160,3 7. RADIO-TEDNIK PTUJ 13 2700 59 155,7 8. MP PTUJ 13 2456 57 156,1 9. SKEI PTUJ 13 2637 55 160,3 10. DAMOSS 13 2441 53 151,6 11. BOXMARK TEAM 13 2392 33 141,8 12. TALUM 13 2420 32 149,7 13. ČISTO MESTO P. 13 20 135,3 14. LEKARNE PTUJ 13 1878 12 129,5 JM Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 195,9, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 186,9, 3. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 183,1, 4. Sašo Vi-dovič (Saška bar) 182,6, 5. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 182,4, 6. Jani Kramar (DaMoSS) 177,9, 7. Branko Kelenc (VGP Drava) 175,8, 8. Robert Kurež (Saška bar) 174,9, 9. Robert Šegula (Tames) 174,8, 10. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 173. Najboljše posameznice: 1. Lea Mohorič (MP Ptuj) 159, 8, 2. Danica Šegula (Tames) 155,3, 3. Karolina Kekec 155,2, 4. Sonja Veler 150,4, 5. Martina Janžekovič (vse Boxmark Team) 146,2 ... Strelstvo • MT Zagreb - 37. Mladost Trophy Majda Raušl in Boštjan Simonič med finalisti Po novembrski izvedbi močnega turnirja v Hočah se v decembru nadaljuje serija mednarodnih tekmovanj, preko katerih se bodo najboljši strelci kvalificirali na letošnje EP z zračnim orožjem (10 m), ki bo od 26. 2. do 6. 3. v Moskvi. V Zagrebu je v začetku meseca potekal tradicionalni 37. mednarodni turnir Mladost Trophy, ki je znova privabil odlične strelce iz sedmih držav, med 215 udeleženci pa so bili tudi tokrat nekateri osvajalci najžlahtnejših odličij iz največjih tekmovanj. V moški konkurenci s pištolo v finalu kar štirje Slovenci V disciplini zračne pištole so odlično nastopali tudi slovenski strelci, v Zagrebu jih je tekmovalo 60, saj sta si tako v moški kot v ženski konkurenci slovenska udeleženca zadnjega EP 10 m na Danskem Blaž Kunšek in Petra Dobravec s tretjim mestom priborila posamični odličji in tako dosegla velik uspeh. Pri moških je zmagal domači favorit Vlado Cin-drič. Slovenci so tokrat pokazali odličen ekipni nastop, saj so se kar štirje uvrstili v finale, zraven Kunška, ki je v kvalifikacijah s 572 krogi dosegel 5. najboljši rezultat, je to uspelo še Petru Tkalcu s 575 krogi 4., Pirančanu Emeriku Hodžicu, ki nastopa za Kovinar Ormož, s 572 krogi na 6. mestu in mi-klavškemu strelcu Boštjanu Simoniču, ki je s 571 krogi kot osmouvrščeni za las ujel finalno osmerico. Tako Tkalec kot Simonič v finalu nista pokaza- Foto: Simeon Gonc Na 37. pokalu Mladosti v Zagrebu so slovenski strelci pokazali odlično streljanje, Željko Moičevic je zmagal s puško, z dobrim ekipnim nastopom pa se lahko pohvalijo tudi strelci s pištolo, kjer sta Kunšek, tretji z leve strani, in Dobravčeva osvojila bronasto odličje. Med finaliste pa se je uvrstilo še pet Slovencev, skrajno desno Boštjan Simonič, Peter Tkalec in Emerik Hodžic ter Ptujčanka Majda Raušl in Živa Dvoršak v ženski konkurenci. la zadostne zbranosti, s tremi osmicami v prvih šestih strelih pa sta finale hitro končala in osvojila 7. in 8. mesto. Nekoliko bolje se je odrezal Hodžic, ki je po dobrem začetku izpadel v 12. strelu finala z dvema nesrečnima sedmicama v zaključku tekme. V Zagrebu so nastopali še: 23. Ludvik Pšajd 560, 24. Mirko Moleh 558, oba iz Juršincev, 29. Simon Simonič (JKM) 554, 32. Gregor Vese-njak 552 ter 39. Rok Pučko, oba iz Juršincev, s 540 krogi. Majda Raušl osma V ženski konkurenci se je med finaliste uvrstila tudi Ptuj- čanka Majda Raušl, ki je v kvalifikacijah dosegla 374 krogov in zasedla 8. mesto. S 377 krogi in 6. mestom pa je to uspelo tudi Petri Dobravec iz Železnikov. Najboljša v kvalifikacijah je bila s 386 krogi Srbkinja Zorana Arunovic, ki zaseda 1. mesto na svetovni rang lestvici ISSF. Srbkinja je slavila tudi v finalu. V finalu, kjer vse strelke začnejo iz ničelnega izhodišča, je zaradi nesrečnega zadnjega strela s 7,8 kroga najboljša Ptujčanka klonila proti mladi evropski prvakinji in olimpijki Veličkovičevi z minimalnim zaostankom 0,2 kroga ter osvojila 8. mesto v finalu. Raušlova je bila na koncu s Kikboks • Croatia Open 2013 Dvakrat na najvišjo stopničko Skupinska fotografija Ptujčanov in Ormožanov Foto: Franc Slodnjak V nedeljo, 15. 12., sta se ekipi KBV Ptuj in Ormož udeležili 17. tradicionalnega mednarodnega turnirja »Croatia open« na Hrvaškem, ki je tokrat prvič potekal v Zagrebu, in sicer v dvorani Dražena Petroviča. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 660 tekmovalcev iz 83 klubov iz sedmih držav. Večina od sedmih ptujskih tekmovalcev je nastopala v dveh kategorijah, vsi pa so tekmovali v disciplini point fighting. Največji uspeh sta dosegla Timi Sitar (mlajši kadeti do 47 kg) in Patrik Šulek (mlajši kadeti nad 47 kg) z osvojitvijo 2. mesta v svojih kategorijah. Za to uvrstitev sta oba morala premagati tri tekmece. Tretja mesta so osvojili Nejc Popo-šek (starejši kadeti do 52 kg), Nina Duh (starejše kadetinje do 55 kg) in Dominik Ljubec (kadeti do 52 kg), ki je edini nastopal v light kontaktu. Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Vladimir Sitar, sodila pa sta tudi mednarodna sodnika iz Ptuja Edvard Štegar in Milan Breg. Glede rezultatov so bili uspešni tudi Ormožani, ki so pod vodstvom Milana in Danila Korotaja nastopali v disciplini light contact (le Nejc Korotaj je nastopil v pointh fighting). 1. Rok Tomažilč st. kadeti do57 kg 1. Žan Tomažič st. kadeti do 63 kg 2. Dejan Kociper st. kadeti do 57 kg 3. Dejan Kociper st. kadeti do 63 kg 5.-8. Matjaž Pleh st. kadeti do 57 kg 9.-16. Nejc Korotaj ml. kadeti do 42 kg Ormožani bodo tekmovanja nadaljevali spomladi, Ptujča-ne pa čaka še medobčinsko prvenstvo in polaganje višjih pasov. Ur prebojem med finalistke zadovoljna, saj se njena rezultatska krivulja dviguje. Dvoršakova 4. v finalu, velika zmaga za Željka Moičevica V disciplini z zračno puško, kjer strelci nastopajo na decimalne vrednosti zadetkov, sta se med finaliste uvrstila dva Slovenca. V ženski konkurenci je to uspelo olimpijki Živi Dvoršak (končno 4. mesto), ki si je z odličnim rezultatom s 418,7 kroga delila najboljši rezultat v kvalifikacijah z odlično Srbkinjo Ivano Maksimovic. V moški konkurenci pa se je še bolje od Dvoršakove odrezal slovenski reprezentant Željko Moiče-vic, ki je v finalu konkurentom odčital pravo lekcijo odličnega streljanja in z rezultatom 207,1 kroga slavil prestižno zmago in obenem postavil tudi nov slovenski finalni državni rekord. Ormoška strelca Tadej Horvat in Jan Šumak sta s 608,1 in 607,8 kroga osvojila 48. in 49. mesto. Kidričevski mladinec Aleš Pernat je s 596,3 kroga osvojil 69. mesto. Simeon Gonc Kegljanje OTS: Ptujčani letos višje kot lani Tekmovanje so končali tudi kegljači druge ekipe ptujske Drave, ki nastopajo v OTS Mari- bor. V letošnji tekmovalni sezoni so uvrščeni precej višje kot v minuli, na 5. mestu. K njihovemu uspehu je precej pripomogel izkušeni Franc Žnidarič. 1. INVALID 2 11 10 0 1 20 2. MARIA RAST 11 9 0 2 18 3. IMPOL 3 11 8 0 3 16 4. KRILATO KOLO 11 7 0 4 14 5. DRAVA 11 6 1 4 13 6. LOKOMOTIVA 2 11 6 0 5 12 7. IMPOL 11 5 0 5 10 8. KRILATO KOLO 2 11 4 1 6 9 9. LOKOMOTIVA 3 11 4 1 5 9 10. DE VESTA 2 11 2 1 8 5 11. KONSTRUKOTOR 311 2 0 9 4 12. IMPOL 5 11 1 0 10 2 Danilo Klajnšek 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 13. decembra 2013 Članska ekipa NK Podlehnik Nogomet • NK Podlehnik Visoki cilji Nogometaši Podlehnika so prijetno presenečenje v tekmovanju 2. lige MNZ Ptuj, saj so jesenski del končali na 2. mestu. Izpustili so celo priložnost, da bi bili prvi, a so na domačem igrišču remizirali z Oplotnico. Njihove igre so bile skozi ves jesenski del konstantne in zato ne čudi tako visoko mesto. Veliko pozornost pa namenjanju vzgoji igralcev v mlajših selekcijah. V sezoni 2013/14 nastopajo v ligah MNZ Ptuj s petimi selekcijami, in sicer U-9, U-11, U-13, člansko ekipo v 2. ligi MNZ Ptuj in z veterani v ligi nad 40 let. Selekcije U-9, U-11 in U-13 trenirajo dvakrat tedensko in uspešno nastopajo v svojih ligah pod vodstvom trenerjev Aleksandra Lesjaka in Boštjana Grabrovca. V veliko pomoč pri uspešnem delu so tudi starši, ki pomagajo pri organizaciji tekem in prevozih otrok. Članska ekipa je v 2. ligi MNZ Ptuj osvojila končno 2. mesto, z istim številom točk kot NK Zgornja Polskava, kar je rezultat dobrega dela igralcev in trenerja Luka Gajška. Veterani nastopajo v veteranski ligi 40 zahod in so uvrščeni na 6. mesto. Cilji kluba v spomladanskem delu prvenstva so naslednji: pri delu z mladimi želijo nadaljevati po začrtani poti in povečati številčnost v ekipah, članska ekipa cilja na uvrstitev v višjo ligo, za kar bo treba vložiti veliko dela in truda. Ekipo bodo Mlajše selekcije NK Podlehnik še okrepili, tako na igralskem kakor tudi v vodstvenem področju, veterani pa bodo poskušali popraviti uvrstitev iz jesenskega dela prvenstva. Da delo v NK Podlehnik poteka nemoteno gre velika zahvala predsedniku kluba Ivanu Lozinšku in gospodarju Ivanu Hrenu. Velika zahvala gre tudi Občini Podleh- nik, s pomočjo katere bosta v prihodnjem letu ob igrišču zrasla nova tribuna za 200 gledalcev ter pomožno igrišče. Danilo Klajnšek Nogomet • NK Aluminij, 1. SML in 1. SKL Do uspehov s trdim delom V začetku decembra se je končal jesenski del tekmovanja v 1. mladinski in kadetski nogometni ligi. Odigranih je bilo 18 krogov, kar je tri kroge čez polovico. Če že v kidričevskem klubu niso bili najbolj zadovoljni s 3. mestom članov, pa so lahko zadovoljni z uvrstitvami mladincev in kadetov, ki so četrti in tretji. V skupnem seštevku so na 3. mestu, zaostali so le za Domžalami in Olimpijo. To so najvišje uvrstitve, odkar nastopajo v elitnem mladinskem in kadetskem razredu. »Višja« je samo pokalna lovorika, ki so jo dosegli mladinci Aluminija, ki so v finalnem obračunu premagali domačine iz Nove Gorice. V svojih rangih tekmovanja so uspešne tudi preostale ekipe. Najboljša strelca mladinske ekipe sta Elvino Podbrežnik in Matic Vrbanec z desetimi doseženimi zadetki, pri kadetih sta najboljša strelca Jan Krivec in Dejan Petrovič s po šestimi zadetki. Uvrstitve mladih selekcij so rezultat dobrega dela v klubu, ki lahko tako optimistično gleda naprej. Mnogi od teh fantov naj bi v doglednem času oblekli tudi članski dres. Bojan Špehonja, trener mladincev Aluminija: »Seveda smo v klubu zadovoljni z doseženim. Kako tudi ne bi bili, saj smo v 18 krogih osvojili 38 točk, kar je točka več od lanskega tekmovanja po celotni sezoni. Rezultat je res dober, vendar smo mi v prvi vrsti tisti, ki pripravljamo nogometaše za člansko moštvo. Praktično ni sezone, ko mladinci ne bi bili povabljeni k delu članskega moštva. Tako pač je v tem sistemu, ko igralci Foto: Črtomir Goznik Kadeti Aluminija so v 1. SKL po jesenskem delu zasedli 3. mesto. prihajajo in odhajajo. V bistvu že polagoma mislimo na prihodnjo sezono, ko se bodo priključili igralci iz kadetskih vrst.« Tomislav Grbavac, trener kadetov Aluminija: »V kadru ekipe je 28 nogometašev, z uspehom pa smo seveda zadovoljni. Fantje so pokazali, da so 'pravi'. Dobro delajo, saj se zavedajo, da je to edina pot do uspeha - konkurenca namreč ne počiva. Uspeh je toliko večji, ker je v ekipi igralo nekaj igralcev vstopnega letnika. Naša želja je, da tudi v nadaljevanju prvenstva igramo enako uspešno. Uspehi so obenem velika motivacija.« Danilo Klajnšek Kasaštvo Številni naslovi Ljutomerčanom Zveza društev kasaške centrale Slovenije je na zaključni konjeniški prireditvi - Kasaški akademiji, objavila imena najuspešnejših kasaških konj, voznikov, lastnikov in rejcev v sezoni 2013. Med osvajalci številnih najvišjih naslovov so bili tudi člani KK Ljutomer. Priznanje za zmago na državnem prvenstvu (DP) dvoletnih kasačev je nagrado prejela kobila Lil Kim v navezi Vlado Žnidarič (lastnik) - Jože Sagaj mlajši (voznik), za zmago v DP za 3-letnike je priznanje prejel žrebec Lenny Joe, lastnika in voznika Slavka Makovca. Za zmago v šampi-onatu Slovenije je bil nagrajen 12-letni Alain Delon, lastnika Dušana Zorka, za prvo zmago v karieri pa je priznanje prejel član KK Ljutomer Miroslav Antolič. Najuspešnejši lastnik v minuli kasaški sezoni je glede na zaslužek njegovih konj postal Alfred Hossmann, naslov voznik leta 2013 pa je tretjič zapored pripadel Jožetu Sagaju mlajšemu. Sagaj je nanizal 28 zmag, od tega 19 na slovenskih hipodromih, sedem na Madžarskem ter po eno v Nemčiji in Srbiji. Na slavnostni akademiji je nagrado za življenjsko delo prejel tudi predsednik KK Ljutomer Janko Slavič. Niko Šoštarič Športni napovednik Rokomet • 1. NLB LEASING LIGA 17. KROG: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje (v soboto ob 18.00) Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj PARI 4. KROGA - SOBOTA: 10.00: Casino Ptuj - ŠD Rim;10.40: ŠD Ptujska Gora - ŠD Draženci; 11.20: KMN Bagerkom Pragersko - Po-etovio Plindom 0807300; 12.00: KMN Majolka - Club 13. NEDELJA - 4. KROG: 9.30: KMN Draženci - Klub ptujskih študentov; 5. KROG: 10.10: Poetovio Plindom 080 7300 - KMN Majolka; 10.50: Klub ptujskih študentov - KMN Bagerkom Pragersko; 11.30: Club 13 - Casino Ptuj; 12.10: ŠD Draženci -ŠD Skorba bar Boško; 12.50: ŠD Rim - ŠD Ptujska Gora. ZLMN ORMOŽ ČLANI - sobota, 21. 12.: ob 15.20: KMN Tomaž (6) - Avtoprevozništvo Jerebič (1) ob 16.00: Trust (9) - Inox ograje Majcen (3) nedelja, 22. 12.: ob 10.10: Akord Izkoščevanje mesa (5) - Črni ribič Frankovci (2) ob 10.50: Bar Gaja Ivanjkovci (4) - Vičanci (11) ob 11.30: Mladost Miklavž (7) - Brlek Transport Cvetkovci (10) ob 12.20: Strjanci (12) - Alinea (8) VETERANI - sobota 21. 12. 2013: ob 14.00: Modelarstvo in montaža Rakuša (8) - Bar As Ormož (4) ob 14.40: Rucica Bresnica (9) - Pristan Frankovci (7) nedelja 22. 12. 2013: ob 12.50: Smoki Ormož (3) - Tomaž (2) ob 13.30: Fiposor Aries IT (5) - Mladost Miklavž (1) Prosti so Vičanci. Boks • Na Ptuju 3. krog ligaškega tekmovanja Boks klub Ring iz Ptuja organizira 3. krog slovenskih boksarskih lig. Tekmovanje bo v soboto, 21. 12., od 13. ure dalje v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Pričakovati je zanimive in izenačene dvoboje, v katerih se bo merilo tudi precej boksarjev BK Ring Ptuj in BK Le-gionar. Dobrodelni tek Ptuj 2013 V soboto, 21. 12., bo na Mestnem stadionu potekal dobrodelni tek Ptuj 2013. Startnina za tek bo 10 evrov (pobirala se bo od 10. ure dalje) in bo v celoti namenjena za nakup božičnih daril za učence OŠ Ljudevita Pivka. Bolje pripravljeni tekači bodo tekli od Mestnega stadiona mimo Campusa, proti Ranci in do jezu v Markovcih ter nazaj do Mestnega stadiona, manj pripravljeni tekači do Rance in nazaj, tisti slabše pripravljeni pa bodo lahko tekli poljubno število krogov po stadionu - vsak po svojih močeh. Pobudnica ideje je Sonja Šneberger. DK, UK, DB, JM Šahovski kotiček Aleksander Beljavski, sahist leta 2013 Šahovska zveza Slovenija je včeraj proglasila najboljšega šahista in šahistko za leto 2013. Pri članih je ta naslov pripadel članu Šahovskega društva Ptuj velemojstru Aleksandru Be-ljavskemu. Beljavski, ki je pred dnevi praznoval okrogli jubilej, 60 let, je stalni član slovenske reprezentance, že nekaj let je prvi šahist na slovenski šahovski lestvici, v letošnjem letu pa se je kar nekajkrat znašel med sto najboljšimi na mesečnih lestvicah, ki jih vodi Mednarodna šahovska zveza FIDE. Njegov letošnji največji uspeh je 4. mesto na evropskem posameznem prvenstvu v maju na Poljskem in uvrstitev na svetovni posamezni pokal avgusta na Norveškem. Z naslovom najboljše šahist-ke se je okitila vzhajajoča zvez- Foto: arhiv SZS Aleksander Beljavski (ŠD Ptuj) da slovenskega šaha, 14-letna Laura Unuk iz ŠK Komenda. Silva Razlag Božično-novoletni turnir v Spuhlji V četrtek, 26. 12, bo v gostišču Pri Majdi v Spuhlji organiziran tradicionalni božično-novoletni šahovski. Turnir se začne ob 9.00. Najboljši igralci bodo nagrajeni, prav tako bo nagrajen najboljši igralec s stalnim prebivališčem v Spuhlji. Ur petek • 20. decembra 2013 Dogodki, zanimivosti Štajerski 15 Ptuj • Energetska prenova Mestnega stadiona in Mladike Končan projekt, vreden 130 tisoč evrov Foto: Črtomir Goznik Dvorana Mladika in Mestni stadion (v ozadju) bosta poslej energijsko veliko varčnejša. V torek, 17. 12., je bila pred Mestnim stadionom na Ptuju manjša slovesnost, s katero so simbolično predali namenu energetsko obnovljena Mestni stadion in Mladiko, najstarejšo dvorano na Ptuju. Zbranim sta spregovorila župan MO Ptuj Štefan Čelan in direktor Zavoda za šport Sandi Mertelj, v kulturno-športnem programu pa je nastopil pevski zbor OŠ Mladika in plesna skupina Mainstream. Prireditev je izpeljalo podjetje Kreativni laboratorij iz Celja. Samo investicijo je podrobneje predstavil Sandi Mertelj: »Najobsežnejša so bila dela na fasadi starega dela Mestnega stadiona, ki je dobil 15 cm debelo toplotno izolacijsko preobleko. Ob tem je bilo zamenjano vse stavbno pohištvo, okna in vrata, ki so bila precej dotrajana. Pomembna pridobitev je tudi toplotna črpalka, ki bo precej pocenila segrevanje vode na Mestnem stadionu, na katerem je bil v času obratovanja to velik strošek. Vzporedno z opisano investicijo je potekala tudi izgradnje sončne elektrarne na strehi Mestnega stadiona. Določeni investitorji so opazili možnost izkoriščanja sončne energije, zato smo jim na MO in Zavodu za šport prisluhnili in v končni fazi streho oddali v najem podjetju Arbol, d. o. o. Po dogovoru je to obnovilo streho na starem delu Mestnega stadiona.« V nadaljevanju je direktor Zavoda za šport podal še finančno konstrukcijo investicije: »Končna proračunska postavka za energetsko obnovo Mestnega stadiona in dvorane Mladika znaša 130 tisoč evrov: približno 50 tisoč evrov smo pridobili od Fundacije za šport, preostali del je zagotovila MO Ptuj. V nadaljevanju želimo obnoviti še notranje prostore Mladike, od dvorane za boks, judo, kikboks in fitnes, pa tudi osrednjo dvorano.« Postati neto izvozniki energije »Energetska obnova Mestnega stadiona in dvorane Mladika sta le dve od mnogih posodobitev, ki smo jih izvedli v MO Ptuj. Izkazalo se je, da je bila ustanovitev Lokalne energetske agencije (LEA) prava poteza. Ta nam je omogočila, da smo po treh letih delovanja letos prejeli priznanje za energetsko najučinkovitejšo občino v Sloveniji,« je povedal župan Štefan Čelan, ki pa se je obrnil tudi v prihodnost: »Dela s tem še zdaleč niso končana: naša ambicija je, da bi iz obnovljivih virov pokrili vse energetske potrebe, ki znašajo približno 200 GW. Brez geotermalne energije imamo na voljo približno 180 GW, z izkoriščanjem le-te pa bomo postali neto izvozniki energije, kar je naš končni cilj. S tem sledimo dvema ciljema: zmanjšujemo proračunska sredstva za plačevanje energije, na drugi strani pa je to ve- lik prispevek k varovanju okolja. V zadnjih treh letih smo v energetsko obnovo objektov oz. v obnovljive vire energije vložili več kot 8 milijonov evrov. Imeli smo srečo, da sta vse te investicije sofinancirali država in Evropska skupnost, zato je naš delež znašal približno 20 %. V nadaljevanju v prvi fazi sledi energetska obnova vrtcev, OŠ Breg in OŠ Olge Meglič.« Župana MO Ptuj je posebej razveselilo dejstvo, da so bila dela opravljena pravočasno in kakovostno: »Potreben ni bil noben aneks k pogodbi, zato si takšnih izvajalcev želimo tudi v prihodnje.« Jože Mohorič Bovling • Zaključek podjetniške lige Slavila Aleks Vidovič in Karolina Kekec V torek, 17. 12., je bilo v ptujskem bowling centru zaključno dejanje jesenske podjetniške lige - tekmovanje posameznikov in posameznic (iz vsake ekipe je tekmoval le eden). To je bilo na trenutke zelo dramatično, med igrami pa ni manjkalo niti številnih šaljivih pripomb. V odsotnosti najboljšega posameznika lige in zmagovalca zadnjih dveh turnirjev posameznikov (spomladi 2013 in jeseni 2012), Črtomirja Gozni-ka, je pri moških na vrh ciljalo veliko igralcev. Prve tri igre so zaznamovali zelo visoki rezultati, zato je bilo potrebno za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje, med najboljšo osmerico, v povprečju podreti več kot 178 kegljev. Izstopal je najmlajši tekmovalec lige, Sašo Vidovič, ki je krepko presegel mejo 600 kegljev. Rezultati: 1. Sašo Vidovič (Saška bar) 635 2. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 569 3. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 553 4. Alex Vidovič (Elektro Maribor) 551 5. Milan Berghaus (Čisto mesto) 551 6. Igor Gaber (MO Ptuj) 540 Foto: Črtomir Goznik Najboljše ekipe jesenske lige 2013: 1. Saška bar (v sredini), 2. VGP Drava (levo), 3. Tames. 7. Silvo Strauss (DaMoSS) 539 8. Joži Mohorič (Radio-Tednik)_536 9. Robert Šegula (Tames) 534 10. Franc Fišer (Talum) 530 11 Marko Šauperl (Lekarne Ptuj) 507 12. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 489 13. Milan Haladeja (SKEI Ptuj) 482 V dvobojih na izpadanje (18, 2-7, 3-6, 4-5) sta se zgodila dva izjemno izenačena dvoboja že v četrtfinalu, najbolj prepričljiv pa je bil še naprej Sašo Vidovič. V polfinalu je sledil družinski dvoboj, ata-sin, ki ga je v prvi vrsti kot navi-jačica spremljala tudi mama. Čeprav se je ta želela sinovega uspeha (mama pač ...), so izkušnje v finale odpeljale Aleksa. Drugi polfinalni obračun se je v končnici obrnil v prid Silva Strausa, ki je izkoristil eno samo napako Igorja Gabra. Finalni obračun ni postregel z visokim rezultatom, na koncu pa je zasluženo slavil Aleks Vi-dovič. Rezultati, četrtfinale: S. Vidovič - Mohorič 256:195, A. Vidovič - Bergahaus 199:156, Čerček - Gaber 171:172, Ivanuša - Strauss 201:205; polfinale: S. Vidovič - A. Vidovič 161:235, Gaber - Strauss 206:213; finale: A. Vidovič -Strauss 166:162. Končni vrstni red: 1. Aleks Vidovič, 2. Silvo Strauss, 3. Igor Gaber, 4. Sašo Vidovič, 5. Blaž Ivanuša, 6. Joži Mohorič, 7. Zvonko Čerček, 8. Milan Berghaus. Pri dekletih sta se v polfina-lu zgodila »klasična dvoboja«, v katerih sta bili uspešnejši Karolina Kekec in Danica Šegula. Finale je zaznamovala izjemna predstava članice ekipe Boxmark Team, ki se je močno približala meji 200 podrtih kegljev. S tem rezultatom bi lahko - tako je bilo slišati iz ozadja -slavila tudi v moški konkurenci ... Moškim ostaja tolažba, da le s finalnim rezultatom ... Polfinale: Danica Šegula (Tames) - Monika Kolarič (Radio-Tednik) 155:125, Lea Mo-horič (MP Ptuj) - Karolina Ke- Statistika lige Najvišji ekipni rezultat: Saška bar: 3036 Najvišji posamezni rezultat kroga, moški: 1. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik) 919, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 892, 3. Sašo Vidovič (Saška bar) 876 ..; ženske: 1. Lea Mohorič (MP Ptuj) 801 in 706, 3. Karolina Kekec (Boxmark Team) 705 ... Najkoristnejši igralec (MVP), moški: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 86, 2. Aleks Vidovič (Elektro Maribor) 80, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 78 ...; ženske: 1. Lea Mohorič (MP Ptuj) 58, 2. Karolina Kekec (Boxmark Team) 50, 3. Monika Kolarič (Radio-Tednik ) 46 ... kec (Boxmark) 148:167; finale: Kekec - D. Šegula 193:127. Končni vrstni red: 1. Karolina Kekec, 2. Danica Šegu-la, 3. Lea Mohorič, 4. Monika Kolarič, 5. Ida Veršič, 6. Mojca Metličar, 7. Silva Mesarič. Naslednja podjetniška liga se začne konec januarja 2014. JM Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Zmagovalna trojka pri ženskah: 3. Lea Mohorič (MP Ptuj), 1. Karolina Kekec (Boxmark Team), 2. Danica Šegula (Tames). Zmagovalna trojka pri moških: 3. Jgor Gaber (MO Ptuj), 1. Aleks Vidovič (Elektro Maribor), 2. Silvo Straus (DaMoSS). Šolski šport • Strelstvo V ospredju mladi strelci OŠ Juršinci Zavod za šport Ptuj in Strelski klub Ptuj sta v torek, 3. 12., v Športni dvorani Mladika na Ptuju organizirala medobčinsko tekmovanje osnovnih šol v streljanju. Tekmovanje je potekalo po pravilih SZS za serijsko zračno puško. Zmagovalci, posamezno: učenci letnik 1999 in 2000: 1. Domen Širovnik - OŠ Videm pri Ptuju; učenke letnik 1999 in 2000: 1. Kaja Maruša Konig - OŠ Mladika; učenci letnik 2001 in _ mlajši: 1. Mitja Vučlna -O Juršinci; učenke letnik 2001 in mlajše: 1. Sandra Kumer - OŠ Juršinci. Ekipno: učenci letnik 1999 in 2000: 1. OŠ Borisa Kidriča Kidričevo (Ivo Cicma-novic Zimet, Žan Gojko-šek, Tilen Vuk); učenci/-ke letnik 2001 in mlajši: 1. OŠ Juršinci (Mitja Vučina, Sandra Kumer, Julija Lajh). tp Najboljša trojica v konkurenci letnikov 1999-2000 16 Štajerski Nasveti petek • 20. decembra 2013 Kuharski nasveti Sadni kruh Bližajo se prazniki in nekateri že razmišljamo in pripravljamo praznične jedi. Tačke in repki naravnega žganja ali ruma in ga lahko odišavimo z limono, cimetom, klinčki in dodatno sladkamo. Če so vaši jabolčni krhlji precej trdi, jih narežite na male koščke, prilijte malo vode in jih na hitro prekuhajte. Tudi če jih na rahlo prekuhamo, lahko sadje še dodatno odišavimo s cimetom, mletimi klinčki, limono, in sladkorjem. Ko se krhlji rahlo zmehčajo, jih na hitro s cedilko poberemo iz tekočine, tekočino do mlačnega ohladimo in z njo zgnetemo kvašeno testo. Sadni kruh pripravimo tako, da 4 dekagrame kvasa damo v toplo vodo, dodamo žličko moke in žličko sladkorja in gladko premešamo ter damo vzhajat na toplo. Posebej prese-jemo en kilogram gladke moke, moki dodamo žličko soli in 3 žlice sladkorja. Posebej na male kocke narežemo 15 dekagramov suhih jabolk in jih damo v vodo in jih na hitro prevremo. Krhlje odcedimo in vodo do mlačnega ohladimo. Posebej narežemo še 10 dekagramov suhih fig, 10 dekagramov suhih marelic, 5 dekagramov suhih hrušk. Če so hruške zelo trde, jih na hitro pokuhajte zraven jabolčnih krhljev. Vzhajan kvas dodamo moki. Moki dodamo še žličko mletega cimeta in žličko mletih klinčk-ov. Z vodo, v kateri smo kuhali krhlje, zgnetemo kvašeno testo. Ko je testo dovolj elastično, dodamo vse narezano sadje ter dodamo še 10 dekagramov pra-ženih in olupljenih lešnikov ter 5 dekagramov poljubnega kan-diranega sadja. Testo gnetemo še toliko časa, da se sadje enakomerno porazdeli, nato ga razdelimo na dva enaka dela. Iz teh dveh delov lahko oblikujemo dva manjša hlebca, ki ju damo v manjše slamnjače na pomokano krpo, da testo vzhaja. Lahko pa testo damo v pravokotni poma-ščen pekač in prav tako pustimo, da vzhaja. Sadni kruh naj na toplem vzhaja tako dolgo, da je testa enkrat več, kot ga je bilo pred vzhajanjem. Nato damo testo na pekač, po vrhu ga lahko potresemo še s kandiranim ali lupinastim sadjem in pečemo pri temperaturi 200 °C eno uro. V zadnji tretjini pečenja lahko temperaturo zmanjšamo na 180 °C. Pečen sadni kruh ohladimo in ponudimo. Okrasitev z lupinastim in kandiranim sadjem pa lahko po vrhu naredimo komaj takrat, ko je kruh do polovice pečen, takrat ga ponovno premažemo z vodo in oblikujemo zunanjo dekoracijo. Vlado Pignar Prehranjevanje naših kosmatin-čkov med prazniki Zaradi vsakoletnih težav z bruhanjem, driskami in zaprtjem pri psih in tudi mačkah v predbo-žičnem in po božično-novoletnem času, sem se odločil, tako kot vsako leto, opozoriti na omenjeno problematiko. V prejšnjem prispevku je bil opisan stres zaradi uporabe pirotehnike, v današnjem pa stres zaradi preobilne in nepravilne prehrane naših ljubljenčkov v tem času. MKO obvešča Ministri EU o promociji kmetijskih proizvodov in o stanju mlečnega sektorja Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so na zadnjem letošnjem zasedanju med drugim obravnavali predlog uredbe o ukrepih za informiranje in promocijo kmetijskih proizvodov na notranjem trgu in trgu tretjih držav ter se seznanili z ugotovitvami s konference o razvoju mlečnega sektorja po letu 2015. Na Svetu EU so obravnavali tudi predlog uredbe o opredelitvi ukrepov za določitev nekaterih pomoči in nadomestil v zvezi s skupno ureditvijo trgov za kmetijske proizvode, ki predstavlja zadnji zakonodajni akt v okviru paketa reforme Skupne kmetijske politike, predsedstvo Sveta EU pa je predstavilo tudi poročilo o napredku glede svežnja »Pametnejša pravila za bolj varno hrano«. Minister se je ob robu zasedanja sestal tudi s komisarjem za zdravje dr. Toniem Borgom, s katerim sta se pogovarjala o omejitvi oz. prepovedi neonikotinodov, kar je pomembno za slovensko kranjsko čebelo, in o razmnoževalnem semenskem materialu. Slovenija predlog akta Evropske komisije o ukrepih za informiranje in promocijo kmetijskih proizvodov na notranjem trgu in trgu tretjih držav vidi kot izredno pomembnega, saj krepitev konkurenčnosti evropskega kmetijstva pomeni boljšo seznanjenost potrošnikov s prednostmi evropskih kmetijskih proizvodov in posledično povečanje prodaje kmetijskih proizvodov na lokalnih trgih. Minister mag. Dejan Židan je povedal, da se bodo sredstva do leta 2020 povečala z 61 milijonov na 200 milijonov €: »Ta znesek je sestavljen iz treh delov - polovico financira evropski proračun, 30 % država, 20 % pa združenje proizvajalcev. Zdajšnji predlog Komisije je, da se odstotek financiranja zviša na 60 %, države pa ne prispevajo nič, kar pomeni, da ostalo pade na izvajalce promocijskih aktivnosti. Menimo, da to ni dobro in verjamemo, da se bomo o tem še pogovarjali, saj ima zadržke več držav.« Ministrom EU so bili predstavljeni tudi rezultati konference o pripravi na ukinitev mlečnih kvot oktobra 2015. Sedanje razprave v Bruslju so pokazale, da Komisija in deležniki generalno ne pričakujejo poslabšanja razmer v sektorju, opozarjajo pa na nevarnosti na področjih, kjer obstajajo OMD-ji (v Sloveniji je takih 75 %). Komisija kot edini ukrep ponuja 3-mesečni monitoring, o temi pa bodo še razpravljali. Ob tem je minister apeliral na slovensko mlečno verigo, ki je po njegovih besedah v zanimivi situaciji, saj v tem trenutku v sosednjih državah mleka primanjkuje in kupci prihajajo v Slovenijo po mleko po višjih cenah, kot jih dajejo proizvajalcem v domačih državah. »Apeliram na vse deležnike v mlečni verigi, da vse, kar je v njihovi moči, naredijo, da bo veriga vzdržala ta pritisk,« je dejal mag. Židan, ki je še dodal, da je letos zaradi dveh zaporednih suš proizvodnja mleka v upadu. Minister Židan se je s komisarjem Borgom pogovarjal tudi o omejitvi oz. prepovedi neonikotinodov, kar je pomembno za slovensko kranjsko čebelo, ki velja za zelo občutljivo, tudi v kontekstu velikih pomorov iz leta 2011. Z Ukrepi Komisije se je za dve leti omejilo uporabo štirih pesticidov iz skupine neonikotinoidov, za katere so ocenjene škodljive posledice za zdravje čebel. Minister se je s komisarjem pogovarjal tudi o stališču Slovenije do gensko spremenjenih organizmov. Komisija je novembra pozvala članice EU k odobritvi sporne pridelave druge gensko spremenjene koruze v EU ter k ponovni razpravi o novi zakonodajni pobudi o gensko spremenjenih organizmih (GSO). Po zagotovilih ministra Slovenija odobritve sporne pridelave druge gensko spremenjene koruze ne bo podprla. Bo pa Slovenija podprla zakonodajno pobudo, »da pridemo v EU do predpisa, ki bi posameznim državam članicam EU omogočal, da kljub soglasju Komisije, ki upošteva dva kriterija (zdravje ljudi in varnost okolja), prepove uporabo GSO v praksi«. Sicer pa je komisar ministra seznanil tudi s tem, da je v zaključni fazi poročilo o označevanju mesnih izdelkov. Minister Židan je komisarju predstavil tudi organiziranost Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, s katero je Slovenija skoncentrirala službe nadzora in strokovne službe, kažejo pa se že prvi pozitivni učinki. Vir: MKO Sadni kruh je ena izmed značilnih jedi, ki ga pripravljamo v tem času. Glede na okus in dodatke sadja jih je ravno toliko, koliko ljudi ga pripravlja. Sama priprava sadnega kruha ni tako zapletena, kot se nam sicer zdi, in tudi okus pridobimo glede na dodane vrste suhega sadja ter dodatkov. Nekoliko več težav nam povzroča sadni kruh, ki ima zelo velik odstotek dodanega suhega in namočenega sadja, ko gre za večji dodatek sadja, kot je testa, v tem primeru ga skoraj vedno pečemo v modelu, saj drugače ne ohrani lepe oblike. Tako pripravljen sadni kruh je zelo sočen, okusen in tudi energijsko bogat. Tisti, ki se priprave sadnega kruha ne lotite pogosto, vam priporočam, da za uvod pripravite sadni kruh, ko vzamete na 1 kilogram moke vsaj pol kilograma sadja. Zraven tega pa na kakovost sadnega kruha vpliva tudi moka. Uporabimo moke, ki vsebujejo več lepka oziroma pšenične vrste moke. Te moke sicer vpijajo več vode, vendar zaradi tega kruh, sadni ali ne, lepše vzhaja. Od količine in kakovosti lepka je odvisno tudi, kako luknjičava bo sredica in kakšen volumen bo imel kruh. Moko za sadni kruh pred uporabo presejemo in jo ogrejemo. Lahko uporabimo samo gladko pšenično moko, lahko vzamemo pol ostre, pol gladke moke ali del gladke moke zamenjamo s polnozrnato pšenično moko, lahko pa del pšenične V času praznikov se mize kar šibijo pod težo dobrot, piškotov, potic, sladkarij in ostalih priboljškov, pripravljajo se obilna kosila, slavnostne večerje in podobno. Vse to se dogaja pred noski z nami živečih ko-smatinčkov in povsem logično je, da so zaradi omamnih vonjav pripravljeni ubrati vse načine in tehnike prosjačenja in prepričevanja svojih lastnikov in drugih prisotnih, da jim namenijo za pokušino vsaj nekaj z obloženih miz. Pri tem svojem početju so največkrat kar uspešni, saj se kmalu zasmilijo prisotnim, ko jih s svojimi poželjivimi očmi gledajo in se dobrikajo za grižljaj hrane. Če nismo pazljivi in več ljudi pri mizi daje priboljške našemu psu, se bo le-ta na koncu kar močno najedel raznih klobas, sira sladkarij, koščkov mesa moke zamenjamo tudi z rže-no moko. Pri pripravi sadnega kruha kot rahljalno sredstvo uporabimo kvas, in sicer na kilogram moke uporabimo 3 do 4 dekagrame kvasa. Kot vzhajalno sredstvo pa lahko uporabimo tudi kislo testo, ki sadnemu kruhu da posebno svežino in svojstven okus. Pomembna je tudi priprava suhega sadja. Da dobimo okusen sadni kruh, uporabimo več vrst suhega sadja: krhlje suhih jabolk, hrušk, slive, suhe fige, slive lahko zaradi barve zamenjamo tudi s suhimi marelicami. Uporabimo tudi suho lupinasto sadje, dodamo na primer malo celih in popraženih lešnikov ali olupljenih in popraženih mandljev, orehova jedrca in danes dodajamo tudi manjšo količino pistacij. Prav tako na okus sadnega kruha vpliva, če dodamo še vsaj eno vrsto kandiranega sadja, ali so to kandirane češnje ali drugo kandirano južno sadje, kot so pomaranče ali limone. Sadni kruh po okusu lahko izboljšamo še z začimbami in dišavami - mletim cimetom in mletimi klinčki. Če želite, da bo sadni kruh tudi sladek, lahko nekaj sladkorja dodamo k moki. Za nekoliko manj sladke okuse pa bo dovolj sladkorja iz sadja, ki ga uporabimo pri pripravi sadnega kruha. Okusnejši sadni kruh dobimo, če sadje, ki je nekoliko čvrstejše, najprej narežemo na manjše, enako velike koščke in ga čez noč namočimo. Sadje namočimo v mešanici in druge hrane. Ker psi niso navajeni na tovrstno prehrano in jo tudi naenkrat pojedo preveč, pride do zdravstvenih težav, povezanih predvsem z motnjami prebave, z drisko in bruhanjem. Zaradi prevelike količine sladkarij in pogosto tudi mastne prekajene hrane, zaužite v kratkem času, pride do težav s trebušno slinavko pri mesojedih živalih, saj trebušna slinavka mesojedov ni prilagojena na presnovo takih količin ogljikovih hidratov, kar sladkarije so. Zelo hitro se lahko odzove z nepravilnim delovanjem, vnetjem ali s svojo disfunkcijo in posledice so lahko nevarne celo za življenje živali, če lastnik ne ukrepa pravočasno in ne poišče pomoči pri Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. veterinarju. Simptomatika, ki spremlja omenjene težave pri živali, je karakteristična, pojavi se bruhanje, driska in spremenjeno je splošno stanje, kužek je žalosten, otožen in večinoma poležava. Naslednja zelo pogosta težava, povezana z nepravilno prehrano v času praznikov, je zaprtje živali. Zelo nevarne so kosti, kot ostanek obroka za ljudi, in jih kužek ali muc zau-žijeta v preveliki količini. Tu so predvsem nevarne kokošje in piščančje kosti, ki lahko povzročijo močno zaprtje pri malih živalih, celo popolno zaporo v črevesju in s tem smrtno nevarno urgentno stanje, ki zahteva hitro ukrepanje z operativnim posegom odstranitve zapore iz črevesja. Predvsem psi, ki živijo v boksih ali so pripeti na verigo, imajo pogosto težave s tem, saj jim nevedni lastniki prinesejo kosti, ki so ostale pri obroku in psi jih seveda zelo hlastno pojedo. V primeru prebavnih težav pri naših kosmatinčkih je najprimerneje, da jim odredimo takojšen popolni post, ki traja vsaj 24 ur. Žival lahko pije samo vodo, pa še to večkrat v manjših količinah, da je ne izbruha. Če je počutje živali naslednji dan v redu, ji ponudimo zelo lahek obrok hrane, po možnosti razdeljen na več manjših. Če pa je splošno stanje naše živali prizadeto tudi drugi dan in se bruhanje in driska ne ustavita kljub postu, moramo obiskati veterinarja. Enako velja, če ku-žek ali muc ne moreta na blato in se kar naprej močno napenjata, hkrati pa se pojavi tudi zelo slabo počutje živali. Če se le da, ne spreminjamo prehranjevalnega režima pri naših kosmatinčkih med prazniki. Če jim že privoščimo kakšen priboljšek, bodimo zaradi njihovega zdravja zelo previdni in skromni. Emil Senčar, dr. vet. med.. Foto: ES petek • 20. decembra 2013 Zanimivosti Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Decembrske prireditve, prežete z dobrodelnostjo Do vstopa v novo leto 2014, leto konja, nas loči le še nekaj dni. Mesto in okolica sta zaživela v prazničnem razpoloženju, vrstijo se predpraznične prireditve, povezane s prihodi prazničnih mož, ponekod otrokom deli darila božiček, drugod so pohiteli z dedkom Mrazom. Na ptujski tržnici, ki je v letošnjem prazničnem decembru osrednji prireditveni prostor z Zimsko pravljico bo živahno vse do konca decembra. Na tržnici, kjer poteka tudi božično-novoletni sejem, bo 31. decembra potekalo tudi ptujsko silvestrovanje na prostem z Rebeko Dre-melj, ansamblom Golte in didžejem. Denar, ki bi ga sicer namenili za silvestrski ognjemet, bodo skladno s tradicijo namenili v dobrodelne namene, okrog 1500 evrov bodo podarili za obdarovanje otrok, ki obiskujejo OŠ dr. Ljudevita Pivka. Zanje bodo sredstva za nakup daril zbirali tudi na sobotnem božičnem dobrodelnem teku, ki naj bi postal tradicionalna prireditev za dober namen. Za Varno hišo na Ptuju pa bodo sredstva zbirali na dobrodelnem božičnem koncertu, ki bo to soboto v Domu krajanov Budina-Brstje, na katerem bodo nastopili mandolinska skupina Amos, Moški pevski zbor Jezero, Ljudske pevke Jezero in pevke ljudskih pesmi KD Oslušev-ci. Turistično društvo Ptuj pa skupaj s ptujskimi minoriti vabi na odprtje tradicionalne božične razstave, že šeste po vrsti, ki bo na ogled od 21. do 27. decembra, vsak dan od 7. do 17. ure. Na ogled bodo številni ročno izdelani izdelki, ki krasijo praznično decembrsko mizo, ki so jih ustvarili v društvu Optimisti Ptuj v kreativnih delavnicah Tretjega življenjskega obdobja v okviru LU Ptuj, TD Središče ob Dravi, OZT Ljutomer, TD Veržej in DUO Center Veržej. V iniciativi ptujskih gostincev, ta je že ob sprejemu odloka o rabi javnih površin v MO Ptuj opozorila ne negativne posledice sprejema takšnega Foto: Črtomir Goznik Prejšnji konec tedna je v Furstovi hiši na Ptuju potekal odmeven BaZart z izjemno bogatim dogajanjem, ki je obogatil ptujsko decembrsko praznično dogajanje. odloka, ki med drugim grozi tudi s tisoč evrov kazni, če lastniki lokalov na gostinskih vrtovih ne bodo imeli senčnikov barve naravnega platna, pričakujejo, da jih bodo odgovorni v Mestni hiši na Ptuju čim prej posedli za skupno mizo. Njihova želja je, da bi še do poletne sezone oz. do posedanja na terasah rešili ne- katera odprta vprašanja, da bi lahko mestno jedro dihalo po pričakovanjih. Po tem, kar je bilo zapisano v odgovoru na pobudo Branka Brumna, ki jo je ta podal v imenu svetniške skupine SLS, da se preučijo posledice letos sprejetega odloka o rabi javnih površin v MO Ptuj in pripravijo morebitni popravki, v prehodnem obdobju do spomladi 2014, pa naj se ne bi uveljavile kazenske sankcije na podlagi odloka, naj bi ta sestanek opravili še letos. Priporočilo o neuporabi kazenskih sankcij pa je v tem trenutku odveč, ker so gostinci v starem mestnem jedru v glavnem počistili svoje terase, Slovenski trg in Prešernova ulica sta skorajda že brez zunanjih teras oz. brez senčnikov, ki „bi kvarili podobo starega mestnega jedra". Za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejel Tonček Kukovec, Bukovci 174, ki je pravilno odgovoril, da je bila prva Orfejč-kova parada leta 1991. Danes sprašujemo, kako se imenuje zbornik, ki je izšel ob 40-letni-ci Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova ulica 3, do konca decembra. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Ptujska časopisna dediščina. Ptuj • Novi kinološki vodniki Zadovoljni z uspehi Naše Kinološko društvo Ptuj je končalo jesensko šolanje hišnih ljubljenčkov - kosma-tinčkov in njihovih vodnikov. Tako smo tudi 30. novembra pripravili kinološke izpite. Na kinološki izpit se je prijavilo 13 kandidatov. Ptuj • Aktivnosti v vrtcu Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju V tem šolskem letu smo v Vrtcu Ptuj pristopili v program »Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju«, ki temelji na spoznanjih o pomenu spodbujanja in utrjevanja etike in splošnih človeških vrednot v vzgojno-izobraževalnem procesu za lepši in vrednejši jutri. Na osnovnem izpitu ISP-A so bili v nove vodnike promo-virani štirje kandidati in ga tudi uspešno opravili. Osnovni izpit je sestavljen iz testa poslušnosti, ki ga vodnik opravi s psom na povodcu. Drugi izpit ISP - B-BH, sestavlja pa ga teoretični del, poslušnost s povodcem in brez njega ter obnašanje psa v urbanem okolju, je uspešno opravilo vseh osem kandidatov. Tretji izpit IPO-I je opravljal le en kandidat in žal ni bil uspešen. To je višji izpit, ki je sestavljen iz sledenja, poslušnosti in obrambe. Kinološki sodnik Miran Marš je od kandidatov zahteval natančno tisto, kar stopnja, za katero so se prijavili, tudi zahteva. Z delom kandidatov je bil zelo zadovoljen in jim je tudi za njihov dosežen uspeh iskreno čestital ter zaželel še veliko uspešnega kinološkega dela. Ob koncu prireditve je spregovoril vodja šolanja Marjan Zupanič, ki je prav tako pohvalil vse kandidate in vse inštruktorje šolanja, ki so s svojim vestnim, ljubiteljskim delom pripomogli k uspešnemu zaključku. Vsem kandidatom, ki so uspešno opravili izpit, je podelil priznanja jim čestital in jih povabil k nadaljevanju šolanja. Prvi tečaji se bodo pričeli takoj v pomladnskem času prihodnjega leta. Iz veselega razpoloženja novih vodnikov je bilo zaznati veliko priznanje in zadovoljstvo za strokovno in prizadevno instruktažo kinologa Bojana Debeljaka. Njegova skupina je opravila izpite z nadpovprečno oceno. Želja Kinološkega društva je, da s svojim ljubiteljskim delom ozavešča lastnike psov, kako potrebno je pravilno voditi in živeti v sožitju s svojim kosmatinčkom. Zato je izredno pomembno, da se odločimo za šolanje svojega hišnega prijateljčka kosmatinčka. Zelo pomembno je, da se vodnik in pes naučita pravilnega medsebojnega kontakta, da se pes socializira in nauči pravilnega obnašanja v urbanem okolju. Pes ne sme biti agresiven, saj zagotovo lahko rečemo, da agresivnih psov, ki so pravilno vzgojeni, ni. Milica Mohr Uvodno izobraževanje vzgojiteljev in učiteljev severovzhodne Slovenije, ki ga je pripravil Inštitut za preučevanje etike in vrednot, je potekalo v našem vrtcu, v petek, 29. novembra 2013, v prostorih uprave, Prešernova 29. V uvodu nas je nagovoril akad. dr. Jože Tron-telj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki si je kasneje v spremstvu ravnateljice Vrtca Ptuj Bože-ne Bratuž ogledal enoti Vrtca Ptuj, Podlesek in Tulipan. Program »Etika in vrednote v vzgoji m izobraževanju« te- melji na prepričanju, da je eno od najpomembnejših poslanstev vzgoje in izobraževanja skrb za etično in s temeljnimi vrednotami usklajeno ravnanje v vrtcih in šolah. V vrtcih in šolah se namreč preko so-cializacijskih mehanizmov in ponotranjenja vrednot in življenjskih načel postavljajo pomembni temelji etike in vrednot otrok in mladostnikov, ki danes obiskujejo vrtce in šole, čez leta pa bodo ustvarjalci prihodnosti vseh nas. Izpolnjevanje poslanstva vzgoje in izobraževanja je tudi ena najpomembnejših podlag za oblikovanje stabilne družbe prihodnosti, ki je lahko le družba, utemeljena na etičnih standardih, vrednotah in znanju. Program »Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju« vodi vrtce in šole na poti pridobitve certifikata, ki se imenuje Certifikat etike in vrednot. Podeljujeta ga Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Inštitut za preučevanje etike in vrednot. Mojca Nahberger, pomočnica ravnateljice Vrtca Ptuj Foto: Kinološko društvo Foto: MN 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 13. decembra 2013 Izza gledališkega odra 3. VPRAŠANJE ČASTI ali igranja v svetu Ljubezenskih in šaljivih zgodb al fresco O nastajanju predstave Ljubezenske in šaljive slike al fresco v Mestnem gledališču Ptuj v režiji Marka Ceha in njegove ekipe. Igrajo Anže, Jernej, Maruša in Vesna. Premiera: 23. januar 2014. V enem od prvih zapisov sem zgodbe Šaljivih in ljubezenskih slik al fresco razporedila tudi po utrganosti, od bolj realnih do skrajno grotesknih. V izboru naših šestnajstih zgodb tistih najbolj utrganih v bistvu več ni, saj sva jih z Maretom že v štartu izločila. Zakaj? Ker so izhajale iz realne osnove, jasnih dialogov, stvarnih situacij in delovale odtrgano le na nivoju hitre domislice, v samem občutku pa niso dosegale tega, kar so besedno sporočale. Za ponazoritev: Ena od teh utrganih zgodb se je na primer dogajala na terapiji, kjer je pacientka tarnala nad svojim odnosom z moškimi, terapevtka pa ji je v usta polagala besede spoznanja, veliko citirala Freuda in zaključila, da ji manjka falus. V zadnjih treh replikah je terapevtka povedala, da je imela tudi sama podobno težavo, ki jo je brezhibno odpravila s tem, da so ji moški falus operativno prišili. Ostale so torej tiste manj utrgane zgodbe, ki so zato bolj konsistentne in manj nadobudne, in če jim odvzamemo še tiste presenetljive obrate na koncu, ki se iz ene v drugo po- Foto: Nusa Komplet navljajo, postanejo puste kot nezačinjeno meso. Velikokrat smo se zato na vaji spraševali, kje je avtorju spodletelo? Kaj je tisto več, kar je hotel povedati, pa mu ni uspelo oziroma mi ne preberemo, ne dojamemo? Ali so te zgodbe groteske? Kako jih igrati? In tistega petka se nam je vsem naenkrat nekako posvetilo ... Če sem jaz prej verjela, da je vsaka zgodba sama po sebi vrhunec nekega odnosa in pride resno na oder v vsem svojem žaru, mi je postalo jasno, da gre le za en cikel pre-igravanja neskončnih vzorcev in zgodba brezsramno pride na oder v zadnjih vzdihljajih. Konec tako že poraja nov zače- tek, ki spet diši po koncu, čas je zgolj občutek stalnega spreminjanja in v tej duhovni krizi, ki brez vsakega absoluta skrene z ustaljenih tirnic, profanizira vse pred seboj in lahkotno pre-igrava narobe svet, ima korenine groteska. Ob tem se lahko čisto po Bahtinovo smejemo sebi in vsem naokrog, afirma-tivno prikimavamo življenju ali pa nas čisto po Kayserju spreletava srh in obliva zona strašljivega smeha. In tako so se dane situacije same po sebi razpršile, svojevoljno zafantazirale, čustva pa še pomnožila v neskončne možnosti. In zato ni več dovolj, da sta dve starki iz zgodbe Dober dan, gospod doktor le nemočni starki, ampak sta druga drugi ogledalo in se zrcalita kot grdi, osamljeni, prestrašeni, zlobni. In zato ni več dovolj, da sta Ona in On v zgodbi Nedelja zjutraj nezadovoljna zakonca v postelji, ampak sta ljubček in ljubica, ki se boleče provocirata na smrt. In zato ni več dovolj, Filmski kotiček Hobit: Smaugova pušča PETKOV VEČER Bodite nocoj i/ družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom Za prvi del nove filmske fantazijske trilogije smo pred letom dni zapisali, da je v njej čutiti rutiniranost njenih avtorjev, ki so pri Gospodarju prstanov morda še čutili strahospoštovanje do izvornega knjižnjega materiala, za nameček pa so jih trle še tehnične omejitve, neizkušenost, pomanjkanje denarja in širša nepoznanost tako v sistemu hollywoodskih studiev kot ciljnega občinstva. Deset kasneje vseh teh razlogov ni več, saj so avtorji filmov znani, proračun je preveč www.radio-tadnik.si fKRADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. The Hobbit: The Desolation of Smaug Igrajo: Ian McKellen, Martin Freeman, Richard Armitage, Orlando Bloom, Evangeline Lilly, John Bell, Jed Brophy Režija: Peter Jackson Scenarij: Fran Walsh, Phillipa Boyens, Guillermo del Toro in Peter Jackson po romanu J. R. R. Tolkiena Žanr: fantazijski Dolžina: 163 minut Leto: 2013 Država: ZDA, Nova Zelandija Foto: Nusa Komplet da sta Ona in On v zgodbi Zakonske težave nezadovoljna zakonca v postelji, ampak sta kar malo gnusna ljubček in ljubica, ki se igrata najbolj perverzne igrice. In zato ni več dovolj, da se v zgodbi Vprašanje časti razkrije, kdo je s kom, ampak deluje nastala situacija kot evil plan zdaj enega, zdaj drugega akterja. In zato ni več dovolj, da sta Mac in Joe v zgodbi Ljubezensko pismo Mary vojaka na fronti, ampak sta obsedenca z videoigricami. In zato ni več dovolj, da klošarji v zgodbi Denar in ljubezen razpravljajo o denarju, ampak se gredo nek klošart in ustanovijo bend z delavnim naslovom Med-Zwi- schen-Honey. Prav tako kot ni več dovolj, da se naslajamo ob plastičnem pogledu Miše Molk, ampak se skupaj z njeno lepo hčerjo zazrimo v gube njenega ogledala starosti. Maruša je od bridkega spoznanja za en teden z virozo ostala doma v postelji, Anže pa je imel težave z želodčno kislino. Preživeli vsi. Naslednji zapis bo predbo-žično miren in sestavljen iz poetičnih avtorjevih didaskalij. Ps. Za pomoč pri delu se zahvaljujem Aleksandru Skazi in njegovemu članku Groteska v literaturi. Nuša Komplet obilen, občinstvo se je spremenilo v sanje Hollywooda, torej v 'ready-made audience' (občinstvo, ki pozna franšizo in komaj čaka nove filme), tehnične inovacije in pridobljene veščine pa vzbujajo morda že pretiran občutek samozavesti. Zato je bil lanski Hobit bolj vaja iz rutine, v kateri ni bilo čutiti samoizpraševanja v funkciji izboljšanja filma. Hkrati imajo filmski Hobiti obratno težavo kot Gospodar prstanov. Če je bila največja težava prejšnje trilogije v tem, kako skrčiti knjigo in Tolkie-nov fantazijski svet v samo tri tri-urne filme, imajo avtorji tokrat obratno težavo: kako ob že znanem izmišljenem svetu razšiti zgolj 300-stran-sko pravljico v tri prav tako epske filme? Drugi del trilogije, Smau-gova pušča, zato vodi na neizogibno pot, ko so avtorji zavrgli strukturo knjige in si dali duška. Ne gre več za manjša odstopanja glede na knjigo, temveč za čisto samosvoj film, ki se le občasno utiri na narativno pot knjige. Puristi bodo zato seveda razjarjeni, ampak vseeno bi bilo škoda zaradi tega v sebi zatreti otroško navdušenost nad domišljijo, ker bi zaradi zavrgli čisto fino gledljiv film, ki v najboljši luči povzame bit Hollywooda: ko se luči ugasnejo in film začne, vemo, da bomo za dve uri in pol pozabili na vse tegobe in življenja in izjemno uživali v drugih, izmišljenih svetovih. Režiser Peter Jackson še goji vedno tistega otroka v sebi, ki je v šestdesetih požiral ponovitve filmskih serija-lov na TV, kar se filmu zelo pozna. Svojo pot režisersko pot je začel z danes kultnimi, maloproračunskimi in pozabljenimi, toda vrhunskimi komedijami gravža, zato je v Smaugovi pušči lepo videti, da svoje senzibilnosti za ke-atonovske norčije in gnus ni izgubil niti zdaj, ko je eden največjih režiserjev, čeprav za nekatere tudi precenjen. Zlati prizor bega v sodih po reki, ki se zdi neskončno dolg, a je v celoti na smrt zabaven, dobro strne vse tiste odmeve jacksonovskega filma, zaradi katerih je sploh zaslovel. Smaugova pušča je seveda zgolj in le eskapizem, ki pa svoji tehnični izpiljenosti navkljub glorificira staro vrsto holivudske pustolovščine in vzemirjenja in to zelo uspešno, veliko bolje kot prvi del, ki je trpel zaradi predolge ekspozicije preštevilnih junakov. Priporočljiv je zlasti ogled v formatu 3D in HFR (48 sličic na sekundo namesto klasičnih 24), ki je po novem na voljo tudi v Sloveniji. Neverjetno jasna in lepa slika je na trenutke morda pretirano realistična, toda ko v kadrih čisto realistično nastopijo tudi fantazijski liki, se zavemo, da višja stopnja resničnosti le še poudari prekrasno fantazijsko in domišljijsko plat filma. Edina slaba plat filma je to, da bomo morali na tretji del čakati kar leto dni. Matej Frece OVEN ^ (21.3. - 20.4.) _o E Prisluhnili boste romantični 'g glasbi in se predajali notranjemu .g veselju ter navdihu. Teden bo priS meren, da naredite osebno bilanco kn -a in da boste ugotovili, kdo vašo po-"s moč potrebuje. Ljubezen vam bo 1 prinesla paleto ugodnosti in pri-1 ložnosti za uspeh. Sreča vas čaka tudi v svetu poslovnosti. m BIK / (21.4. - 20.5.) * Po zvezdnih namigih vas bodo privlačile skrivnosti in ezoterične zakonitosti. Imeli boste priložnost, da dokončate tisto, s čimer ste odlašali. Prijetne besede vam bodo segle do srca. Praznični teden bo v znamenju ljubezni. V veliki meri vas bo sprostila narava in sveži zrak. m DVOJČKA (Il. S. - IQ. ó.) Zimska narava bo prinesla pridih čarobnosti. Življenje bo postalo kot pesem o sreči. Vsekakor boste zelo družabni in se veliko pogovarjali. Popazite na dejstvo, da bodo vaše misli svetle. Partnerjeva podpora bo vnesla neko svežino. In na delovnem mestu se bodo vrstili uspehi. ¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.) Označevalo vas bo delo in delavne obveznosti. Jasno bo, da boste imeli polno drobnih opravil. Na delovnem mestu se bodo zadeve uredile v vašo korist. Na oranžen list papirja si zapišite svoje želje in ga dajte pod novoletno jelko. V ljubezni vas bo obiskala vila romantičnih izzivov. LEV vur Wal (23.7. - 22.8.) Ognjena energija vam bo koristila v ljubezni. Pogovori bodo prinesli blagostanje in skladnost. Blesteli boste v umetnosti in pri kreativnosti. Vsekakor se veselite drobnih trenutkov. Otroci vam bodo pokazali pravo pot in se boste v duhovnem smislu od njih učili. m DEVICA & (23.8. - 22.9.) Dom vam bo pričaral neko ravnovesje in čustveno skladnost. Marljivo se boste lotili vseh obveznosti in tako stvari spravili na svoje mesto. Obdajali vas bodo zelo zanimivi ljudje. Spomnili se boste tudi preteklosti in pričakovati je obisk ali pismo starega prijatelja. Romantično bo. petek • 20. decembra 2013 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC POVITJE, RODITEV JAPONSKI OSEBNI RAČUNALNIK PREČNI DROG NA JAMBORU FIZIK (FRANCIS) IZBRANA DRUŽBA STAR ŠPANSKI PLES ŽULJ ZARADI OBUTVE NAS EKONOMIST OVIN DIAMANT V RUSKEM CARSKEM ŽEZLU GRSKI BOG VINA USTREZNA ČRKA NEKATERIH AZBUK SUHA ROŽA RAKEV RIMSKA 2 ZNAČILNOST ZRNATEGA PEVSKI GLAS BLAZINA, KI SE DA NA VZMETNICO KOREJSKI AVTO NARAVOSLOVEC GORSKA TRAVA VOHALNI ORGAN HRANA ZA ŽIVINO SVEDER ZA UTORE JUŽNO AFRI-SKI DENAR CIRKUSKI KOMIK MASNI PLASČ OČKA NAS NOGOMETAS (ALEKSANDER) BREME SP. TISK. AGENCIJA ODPRTINA V STENI IGRALEC HUDSON LJUBLJANA 100 BIKOV GLAS INDIJSKI FIŽOL KOSČEK, GRIŽLJAJ (NAREČNO) SOVJI SAMEC CIVILNA ZAŠČITA TRENJE LIJAK, LIJ GOL MOŠKI LAHKI BECIN NIKO NOVAK DUŠAN HORJAK VALJEVO JESENSKI JURČEK DOPOLNITEV VELJAVNEGA ZAKONA VAGA PREPROST PLUG ŽABJI GLAS UGANKARSKI SLOVARČEK: ASTON = britanski fizik in kemik, Nobelovec 1922 (Francis William), INKARNAT = živo rdeča slikarska barva, LAI = španska tiskovna agencija, MOT = indijski fižol, NOVELACIJA = dopolnitev veljavnega zakona, ORLOV = diamant v ruskem carskem žezlu, RIZA = mašni plašč, TAR = vas v Istri, VISLO = prečni drog na jamboru. "HVA'H 'OIVdO 'VOIN1H31 'V(ÏOV~I3AON '»30AOarV 'NHOZV9 ÏNV MSOIAI 'NN 'ZO 'dlAOS 'OIS 'n '»Id 'IVI 'dOAO! 'SAVN» 'HV 'ONVd '»INIIdOin 'VIAId» 'dVAVdVN 'VI» 'IDOraVN 'ISOlVNdZ 'V~l31dOIAII 'OIAO>IN3a 'NOISV 'OISIA 'IdVLV 'QOdOd ÜNAVdOQOA "3>HNVZia>H 31 A3HS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 21. december: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 22. december: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 23. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenke gorice). TOREK, 24. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO:. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 BOŽIČNI PROGRAM RADIA PTUJ. SREDA, 25. december: 5.00 BOŽIČNI JUTRANJI PROGRAM: 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45) 12.00 PRAZNIČNI PROGRAM. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). ČETRTEK, 26. december: 5.00 PRAZNIČNI JUTRANJI PROGRAM: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. PRAZNIČNI PROGRAM. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). PETEK, 27. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val) . POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik. si IN OBIŠČITE NA FB TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Po zvezdnih namigih bodo v vaše življenjeprihajali zanimivi ljudje. Daleč v osredju bo diplomacija in na delovnem mestu se boste morali odločiti za pomembno zadevo. Srčni izvoljenec bo tisti, ki bo prinesel svežino in popestritev. Tako bo bakla čiste ljubezni zagorela in grela dvoje src. ŠKORPIJONOV STRELEC (24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Obiskala vas bo vila prijetnosti in vam podarila razigrano energijo. Tako boste znali na življenje pogledati s svetle plati in se veseliti vseh tistih drobnih malenkosti. V pozitivnem smislu bo izstopala ljubezen. Praznične dobrote bodo mamljivo dišale - ne pozabite se razgibati. Zrno modrosti bo diplomacija. Na zadeve boste morali pogledati z drugega zornega kota. Tako najdete tudi kakšna ustrezno rešitev. Poslovno se bodo zadeve obrnile v vašo korist. Mnogo priložnosti bo za razmislek in preteklost bo vaša učiteljica. Previdno pri denarnih zadevah. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Življenje bo prineslo mnogo pozitivnih rešitev. Zadeve se bodo obrnile v vašo korist. Seveda bo napredek počasen, a zanesljiv. Praznike boste preživeli v veseli in razigrani družbi. Odgovorno bo tudi na poslovnem področju. Ljubezen bo ponudila oazo uspešnih ^ VODNAR ^^ (21.1. -18.2.) Vaše srce bo v osnovi ognjeno. To bo pomenilo, da se boste znali boriti za resnico in pravico. Prav gotovo bo resnica tudi, da na delovnem mestu pokažete pravo znanje. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Čas bo namenjen tudi raziskovanju duhovnih znanj. RIBI (19.2. - 20.3.) Življenje vam bo ponudilo mnogo možnosti za osebni razvoj. Sprejeti boste morali tudi salomonsko rešitev in se odločiti, kaj je za vas bolj in kaj manj pomembno. Odgovorno boste stopili po razpotju preobrazbe. Kljub pridihu pra-zničnosti boste blesteli na delovnem mestu. 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 13. decembra 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (23.) Predbožični potepi „Jaz bom kupila avtobusno karto, ti lahko rezerviraš hostel", sem dejala. A kupiti mednarodno avtobusno karto za prijateljico Portugalko, ki ima kar štiri imena in dva priimka, zahteva, pri vpisovanju podatkov, kar nekaj previdnosti. Načrtovali sva izlet v Talin, edino prestolnico baltskih držav, v kateri še nisva bili. Talin je majhno srednjeveško mesto z drobcenim pridihom socializma. Da naštejem nekaj dejstev, ki sem jih v zadnjem času slišala o tem mestecu: javni prevoz je brezplačen, internet je vsepovsod, plačilna enota pa je evro. Občutek pri ponovnem plačevanju z evri po več kot šestih mesecih je zanimiv in domač, čeprav sem se večkrat zalotila, da preračunavam v latvijske late. Javni prevoz je za vse meščane (ne pa tudi turiste) popolnoma brezplačen, kar vključuje mestne avtobuse, tramvaje in trolejbuse. Glede interneta se ne bi mogla popolnoma strinjati, saj ga ni bilo ne v hostlu, ne v restavraciji, v kateri sva si privoščili slastne tradicionalne palačinke, brezplačnih inter-netnih točk pa ni bilo ravno enostavno najti. Majhne uličice so nama, ob naletavanju drobnih snežink, pričarale pravo praznično vz-dušnje. Božični market, kjer diši po kuhanem vinu, oreš-čkih s cimetom in medenem Izlet v Talin, edino prestolnico baltskih držav, v kateri še nisem bila. pecivu, je naravnost čaroben. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da so nas na trgu pozdravljali čisto pravi severni je-lenčki, seveda z Božičkom na čelu. Preživeli sva lep, a izredno hladen dan in večer, zato sva komaj čakali, da se odpraviva v topel hostel, ki je bil lociran direktno ob pristanišču, kar nama je prišlo naslednji dan še kako prav ... Talin leži ob estonski se-obali v Finskem zali- Foto: Mateja Toplak Na Finskem je ena najzanimivejših kafeterija, kar sem jih obiskala ... Foto: Mateja Toplak Veliko drsališče na enem izmed glavnih trgov v Helsinkih verni _ _ vu, 80 kilometrov južno od Helsinkov, kar je kot nalašč za obisk finske prestolnice. S trajektom, ali bolje rečeno z več kot 600 čevljev dolgo ladjo, sva potovali dobri dve uri. Na njej ni manjkalo restavracij z živo glasbo, igralnih avtomatov, trgovin in veselih Fincev. Namreč, številni izmed njih se odpravijo v Talin z enim samim namenom: kupiti čim več alkohola. Le-ta je na severu tako drag, da je ugodneje potovati v Estonijo in nazaj ter s seboj prinesti kar se da največ steklenic vodke, likerjev ali pločevink piva. Na trenutke se mi je dozdevalo, da sva edini, ki na krovu ne posedujeva alkoholnih pijač ali tobaka. Prispeli sva v vetrovne Helsinke, kjer je močno snežilo. Kljub temu sva si ogledali večje znamenitosti, kot so: parlament, velika katedrala, nekateri muzeji, razstave in cerkvice. Ker je uradni jezik tako finščina kot tudi švedš-čina, so imena ulic praviloma v obeh jezikih, presenetilo pa me je, koliko ljudi obvlada tudi ruščino. Drsanje je zelo popularno, zato starši otorke že v zgodnjem otroštvu navajajo na dr- Foto: Mateja Toplak Palača Rundale, ena izmed najlepših baročnih palač v Latviji Foto: Mateja Toplak salke, o čemer sva se prepričali na enem izmed glavnih trgov, kjer se je kar trlo nadobudnih malčkov, ki so na spolzkem ledu poskušali (sicer dokaj neuspešno) loviti ravnotežje. Po naključju sva se znašli v najbolj zanimivi kafeteriji, kar sem jih videla. Majhna lesena hiška, v kateri se najde vse od starih kavnih avtomatov, knjig, slik, spominkov iz različnih koncev sveta, starinskih predmetov ... , deluje tako domače in prijetno, da sva jo v kratkem času obiskali kar dvakrat. Poskusili sva lokalno božično pijačo glogi. Gre za topel napitek, narejen iz brusnic, začinjem s cimetom in številnimi drugimi začimbami. Po okusnem, a malce presladkem napitku sva si privoščili še kavo. Ker sva se zaklepetali, zunaj pa je bilo tako mrzlo, da še nisva želeli odditi, sva naročili še dodatno merico dišeče kave. Natakarica nama je dotočila, vsaki od naju pa podarila pet centov. Gre za zanimiv koncept: „Če vam je kava všeč, vam jo ob naslednjem naročilu podarimo, istočasno pa vam plačamo še simbolnih pet centov," je pisalo nad šankom. Seveda je bil napis v finščini, zato ga nisva razumeli, tako da sva bili ob prejemu denarja simpatično zmedeni. Moje predbožično potovanje se ni končalo s prihodom v Rigo, saj sem le nekaj ur po prihodu potovala v mestece Bauska, ki leži ob meji z Litvo. S prijateljico sva se odpravili v mladinski center, da bi srednješolcem predstavili delo prostovoljca v tujini. Obisk sva izkoristili za ogled ene izmed najlepših baročnih palač v Latviji, palače Rundale, ki je v neposredni bližini. Zaradi dejstva, da je v času, ko sem bila v Estoniji in na Finskem, v Latviji zapadlo ogromno snega, je bil najin kratek izlet skorajda pravljičen. Nadaljevanje prihodnjič Kidričevo • Praznične prireditve veselega decembra V Čarobnem parku so zagorele praznične lučke Tudi v občini Kidričevo so v prazničnem decembru pripravili pester program prireditev, glavnina vsega se dogaja v Parku mladosti sredi Kidričevega, ki so ga v prazničnih dneh spremenili v pravcati čarobni park. Ob odprtju Čarobnega parka so že prejšnjo soboto, 7. decembra, odprli tudi pravo drsališče na prostem, kjer lahko otroci uživajo v drsanju vse do 5. januarja prihodnje leto. Praznično drsališče je odprto vsak dan od 15. do 21. ure, njegova uporaba je brezplačna, otroci in mladi vseh starosti pa lahko drsalke prinesejo s seboj ali pa si jih proti plačilu izposodijo. V soboto se je pričel tudi tradicionalni Miklavžev sejem, v okviru katerega so v Čarobnem parku postavili več stojnic, na njem pa ponujajo svoje izdelke domače branjevke in obrtniki. Za prijetnejši uvod v praznično dogajanje so pripravili tudi atraktivno hokejsko tekmo med učenci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in OŠ Cirkovce, ki so jo dobili domačini iz Kidričevega. Otroci so si lahko ogledali tudi gledališko glasbeno pravljico Grad gradič, ki jo je pripravila skupina Žogice iz Vrtca Kidričevo, zvečer pa je otroke obiskal Miklavž s spremstvom, ki je otroke tudi obdaril. V soboto, 14. decembra, so v Čarobnem parku pripravili otroške ustvarjalne delavnice, na katerih so ob pomoči mentoric izdelovali okraske, nato pa z njimi okrasili veliko novoletno jelko sredi parka. Praznične pesmi so prepevali otroci pevskih zborov obeh osnovnih šol, po prazničnem nagovoru župana Antona Leskovarja pa so v Čarobnem parku opravili svečan prižig lučk. -OM Foto: M. Ozmec Ob odprtju Čarobnega parka so na drsališču pripravili atraktivno hokejsko tekmo med učenci OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in Cirkovce. SŽfaj&ako, budlika, 89,8 98.2 104,3 Mkz www. radio-ptu-j. ii 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Maistrovi dnevi na Za vrhu 11:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Kronika iz občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev SIP 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja I PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 08:0D ŠKL 09:00 Hajdina - Štajerska Frajtonarica 11:00 Kronika iz občine Videm 13:00 Predstavitev zbornika OOZ Ptuj 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Kronika iz občine Destrnik 18:30 Kronika iz občine Lenart 20:00 Miklavžev koncert v Trničah 21:30 Buta I d - veseloigra 08:00 Kronika \Z občine Markovci 09:10 SKL 10:00 Kronika iz občine Lenart 12:00 Seja sveta Lenart - ponovitev 16:00 Seja sveta Dornava - ponovitev 20:00 Koncert Godbe Markovci 21:30 Ujemi sanje 22:30 Polka [n Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Muzikal o patru Miha Drevenšku 09:30 Polka in Majolka 10:20 Oddaja \z Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Kronika iz občine Videm 20:00 Koncert Godbe Markovci 21:30 Kronika iz občine Markovci 22:30 T V prodaja petek • 13. decembra 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 AMKA P®M»BA V M[ES(N0(šAKI JfêggTA F0NKGMŠTA MESO IZDELKI œ£e> 'nitilfi Mil • SV.PLEČEB.K. 3,88 C/KG ZAČINJENA PIŠČANČJA STEGNA 1,99 C/KG • KRVAVICE IN KAŠNICE 4,68 € - 36% = 2,99 C/KG • SV. MESNATE KOSTI _0,95 C/KG PEČENA MESNA SLANINA 4,99 €/KG V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEC.. Za 25 let - 5 izdelkov (tatarski biftek, pragerska salama, kmečki suhi štuci, marinirana telečja krača, sv.. vrat bk) 25 % popusta na blagajni. OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 V€LIKn 0OŽIČNO-NOVOL€TNR PRIR€DIT€V »Zfl Mfll€ IN V€LIK€« v petek, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvorani Center SPIDI * z MINI TALENTI ■ DEDEK MRAZ bo razdelil a bombončke in sladkarije ^ ■ JUHI ^k ■ ČAROVNIK AVGUSTINO ■ MATEVŽ ŠAVORA ■ IN OSTALI MLADI GLASBENIKI ■ RIMLJANI DRUŠTVA POETOVIO 69^ Ustvarjalne delavnice ■ BOXMARK ^ ■ PIKAPOLONICA gj^ Voditeljici: ^ Mateja Tomašič in Manja Kokol Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj *' Pr Francet« - 59. oddaja 16=30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Povabilo na kavo - pon. 19:00 Pregled tedna-pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) -12. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske 14. oddaja - pon. 20:45 Izzivi trenda staranja - pon. 21:00 Po zdravje - pon. 21:35 Motoscena - 26. oddaja - pon. Ponedeljek 23.12. 9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 9:45 Info kanal 10:40 Pregled tedna-pon. 11:00 Glasnena 8 (tuja) -12. oddaja - pon. 11:30 Modro - pon. 16:00 Pomurski tednik 16:35 Kuhinjica 17:00 Široko oko -12. oddaja - pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 18:00 Povabilo na kavo - pon 18:35 To bo moj poklic: Arhitekt in inženir gradbeništva 19:05 Zapuščina Štefke Cobelj - non 19:20 Film Camnus: Stanovanje št.4 19:30 Glasbena« (slo.)-13. oddaja-20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno, 5. oddaja - pon. 20:40 SportCno)- 22. oddaja - pon. 21:20 Motoscena - 26. oddaja - pon. Spremljate nas lahko tudi na 12 in SIOLIV -pon. PTUJSKA TELEVIZIJA TOP^fl VTOMOBItf t- VOZILA Z GARANCIJO .J Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M =fJ si WI d 911! I Mej J 9 M B tel O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI M AVANT 2.0 TDI 2009 13.990,00 1 .LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA AUDI ALLROAD 2.5 TDIQUATTR0 2003 5.490,00 4X4, SLO, VSA OPREMA KOV SIVA BMW 318 d TOURING 2009 13.490,00 1.LAST., VSA OPREMA KOV. ČRNA BMW 318 dTOURING DIESEL 2004 5.490,00 AVT. KUMA, 17 C0L KOV MODRA BMW 520 d Fl 0 NOV MODE 2011 31.990,00 VSA OPREMA KOV MODRA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdl 2008 8.490,00 KUMA, KOT NOV KOV.VIJOUČNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2009 8.990,00 1 .LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA CITROEN C51.6 DIESEL HDI 2011 11.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV ČRNA FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCIGHIA 2010 9.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV. SIVA FORD M0NDE0 2.0 DIESEL TITAN. 2009 9.990,00 AVT.KLIMA, NAVIG. KOV ČRNA OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL 2009 6.990,00 KUMA, 1.LAST. KOV SIVA 0PELASTRAGTC1.616V 2008 6.790,00 C0SM0 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTT 2011 13.990,00 VSA OPREMA BISERNO BELA RENAULT CU01.216V 2004 2.990,00 KUMA, SLO K0V.SREBRNA RENAULT ESPACE DCI DIESEL 2004 3.490,00 KUMA, VELIKI SERVIS KOV SIVA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2008 5.990,00 1 .LAS., SLO KOV SREBRNA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2008 6.490,00 KUMA, SLO KOV ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. O PMiklavž C.i ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.mikiavz@gmali.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA, BARVA AUDI A4 AVANT 2,0 IUI MULTTTRONIC 2011 17.780,00 ČRNA BMW SERIJA 1:118D FUTTURA 2010 12.880,00 KOV. T. SIVA BMW SERIJA X6: XDRIVE30D AVT. 2009 42.000,00 BELA CITROEN XSARA PICASS01,6116V ELAGENCE PLUS 2008 5.590,00 KOV. RJAVA FORD FOCUS 1,8 TDCI TREND 2006 4.280,00 BELA FORD FOCUS KARAVAN 1.6TDCI GHIA 2010 8.280.00 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA 2,0 CDTI C0SMD 2010 12.700,00 KOV. SIVA PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1,616V 2004 4.450,00 KOV. SREBRNA RENAULT ESPACE EXCEPTION 2,0 DCI 2010 10.980,00 KOV. SIVA RENAULT GRAND SCENIC 1,5 DCI BUSINESS 2011 9.780,00 KOV. SV. MODRA RENAULT MEGANE 1,5 DCI 2011 7.980,00 BELA RENAULT SCENIC 1,5 DCI BUSINESS 2011 9.770,00 KOV. SIVA VOLKSWAGEN GOLF RABBIT 2,0 TBI 2008 8.880,00 KOV. ČRNA VOLKSWAGEN GOLF VARIANT COMF.1.6 TOI 2011 10.980.00 KOV. ČRNA VOLKSWAGEN PASSAT CC 2,0 TDI DPF 2010 16.580,00 KOV. SIVA VOLKSWAGEN T0URAN 1,6 TDI C0MF. 2011 15.580,00 KOV. SREBRNA VOLVO S60D3 KINETIC 2012 18.800,00 BELA ODKUP VOZIL V ENI URI www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 13. decembra 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 Prireditvenik Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PREMOG lignit in visoko kalorični premog (črni) zelo ugodno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat s.p. Moškanjci 1/d. Tel. 051 667 170. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. ILP ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Ulica Kneza Koclja 11, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgolič, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33. NEPREMIČNINE PRODAM 1 ha nižinskega gozda v bližini Borla. Možnost plačila na obroke. Tel. 041 748 318. PRODAM novo urejeno stanovanje 2 km iz centra Ptuja. Možni dogovori. 030 396 757. BLIZU PTUJA gradimo novo naselje, vrstnih hiš, uredimo ugodno financiranje. Tel. 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36. PTUJSKA GORA, zazidljivo parcelo v Stogovcih ob asfaltni cesti, v velikosti 12 arov, prodam. Tel. 01 568 60 73. PRODAMO obnovljeno dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 632 833. DOM STANOVANJE V NAJEM oddam opremljeno stanovanje na Ptuju, 45 m2, z balkonom. Tel. 041 872 075. ODDAM v najem dvosobno stanovanje, opremljeno, v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079. NA PTUJU oddam v najem hišo. Tel. 041 730 104. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. UGODNO prodam bukova in gabro-va drva, tudi v hlodih, možna dostava. Tel. 051 632 814. PRODAM telico simentalko, pašno, brejo 8 mesecev, zelo lepa. Tel. 051 273 093. PRODAM koruzo v bing-bang vrečah po 500 kg za 0,23 €/kg, možnost dostave. Tel. 041 723 957. PRODAM kosilnico Gorenje Muta s koso in snežnim plugom, cena po dogovoru. Tel. 051 376 732. PRODAM odojke od 25 do 30 kg, mesnate pasme. Tel. 051 426 841. PRODAM odojke in tri večje prašiče. Tel. 051 342 491. PRODAM domače vino po 1,5 €/l. Tel. 041 554 657. PRODAMO prašiče od 60 do 120 kg. Cena po dogovoru. Tel. 02 764 51 81, zvečer. PRODAMO 150-kg svinje in odojke do 30 kg. Tel. 031 781 483. PRODAM dva prašiča, težka 130-160 kg, domače reje. Tel. 040 561 699. PRODAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes in idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91. PRODAM trosilnik hlevskega gnoja in sejalnico za žita. Tel. 755 5271. PRODAM prašiča, težkega okrog 240 kg, domače reje. Tel. 041 462 171. PRODAM dva prašiča, 60 kg. Tel. 031 249 314. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka s popustom cenovno zelo ugodni. GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki (samo za male oglase) 02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Petek, 20. december 9:00 Slovenska Bistrica: Veseli december, božični sejem s praznično ponudbo, 17.00 koncert Radio Vibes, ob 18.00 Palačinkijada in dobrodelna prodaja rabljenih igrač, nastop Tine Kavkler, ob 19.00 koncert Alenke Godec 14:00 Žetale, prostori občine: podpis pogodbe o ustanovitvi konzorcija za sonaravno in trajnostno pridobivanje, predelavo in rabo lesa v energetske namene Spodnje Podravje 16:00 Lenart, Center Slovenskih goric: Božično-novoletni sejem, do 20. ure, Trg osvoboditve - ob 17. uri predstava za otroke Čudežno pletenje, ob 18.00 koncert Klapovuhi 16:00 Ptuj, Mestni kino: Veseli december v DPM Ptuj, otroška gledališka predstava Čarobni snežak, Gledališča Smejček 16:00 Slovenska Bistrica, center Metulj: recital literarne skupine DPD Svoboda Slovenska Bistrica, Čuvaj mojo pesem 17:00 Ormož, Dom kulture: dobrodelna prireditev S srcem drugačen, OŠ Stanka Vraza Ormož 17:30 Voličina, Kulturni dom: prireditev pred dnevom samostojnosti in božično-novoletnimi prazniki, V pričakovanju ... 18:00 Maribor, po dvoriščih in ulicah: APZ Maribor in božične pesmi po Mariboru 18:00 Markovci, večnamenska dvorana: prihod Božička 18:00 Ptuj, Mestna tržnica: Ptujska pravljica, nastop OŠ dr. Ljudevita Pivka, ob 18.15 nastop GŠ Karola Pahorja, ob 18.30 prihod dedka Mraza in tete Zime s spremstvom, ob 19.00 nastop skupine Michael Jackson tribute band 19:00 Lenart, cerkev sv. Lenarta: božični koncert Mladinskega pevskega zbora župnije sv. Lenart 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: burkaška moraliteta Iztoka Mlakarja Sljehrnik, SNG Nova Gorica Sobota, 21. december 9:00 Ptuj, minoritski samostan: odprtje 6. razstave TD Ptuj in drugih, Ob božiču, do 17.00, vsak dan do 27. 12. 9:00 Slovenska Bistrica: božični sejem s praznično ponudbo, do 19.00 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: Glasbena pravljica, predstava Janeza Bitenca Šest kužkov, ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla 10:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: praznični december, lutkovna predstava za izven 11:00 Ptuj, Mestni stadion: Božični dobrodelni tek, sredstva za učence OŠ dr. Ljudevita Pivka 14:30 Ptuj, Mestni kino: Veseli december DPM Ptuj, risani film Ernest in Celestina in prihod dedka Mraza in tete Zime, ob 14.30 in ob 16.30, za otroke brezplačno 15:00 Kidričevo, cerkev sv. Družine: božični koncert KKD Zvezdni dol, Tamburaški orkester Cirkov- ce, MePZ iz Leskovca, Fantje treh vasi 16:00 Kidričevo, Čarobni park: predstava za otroke bratov Malek, Škrat reši božič 16:30 Slovenska Bistrica, grad: Doživetje v grajski kuhinji, Božičkova večerja, Sladke delavnice s Pijo, peka dišečih božičnih tortic in kuhanje kakava 17:00 Gaj, pri ribniku: prižiganje lučk na jaslicah na vodi in druženje ob kuhančku 17:00 Kidričevo, Čarobni park: prihod Božička na saneh, vožnja na saneh za dobrodelne namene 17:00 Lenart, Trg osvoboditve: V zimski čudežni deželi, prihod Božička, PMZ OŠ Voličina, mladinci cerkevno-prosvetnega zbora KD Sv. Ana in benda, ob 18.30 MPZ Obrtnik Lenart in Ljudski pevci KTD Selce, božično-novoletni sejem v Centru Slovenskih goric od 16. do 20. ure 17:00 Ptuj, dominikanski samostan: Grajska pravljica s harfami Zlate nitke in Anita Kralj 17:00 Ptuj, dominikanski samostan: odprtje razstave 1. mednarodne likovne kolonije Jaz, Leonardo 17:30 Ptuj, dvorana OŠ Ljudski vrt: Božiček pleše Plesnega centra Mambo 17:30 Ptuj, Mestna tržnica: Ptujska pravljica, delavnice za otroke, ob 18.00 Čarodej Grega, ob 19.00 glasbeni sestav Carevi iz Varaždina 18:00 Ormož, Bela dvorana grajske pristave: božični koncert Harmonikarskega orkestra GŠ Ormož 18:00 Ptuj, Dom krajanov Budina Brstje: dobrodelni božični koncert, za Varne hiše na Ptuju, Mandolinska skupina Amos, MPZ Jezero, LP Jezero, Pevke ljudskih pesmi KD Osluševci 18:00 Slovenska Bistrica, grad: nastop etnoloških skupin in Godbe na pihala Spodnja Polskava 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Zavito v ..., modni performens Sanje Veličkovic 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Neca Falk in Boštjan Narat, Boštjan Gombač in Žiga Golob Nedelja, 22. december 9:00 Grabe, vaški dom: razstava adventnih venčkov, do 10.00 9:30 Kog, Košarkina hiša: razstava adventnih venčkov, do 11.30 10:00 Ptuj, grad: muzejska delavnica Iz stare knjige, izdelava novoletne dekoracije, brezplačno 15:00 Juršinci, večnamenska dvorana: božično-novoletni koncert, OŠ in občina 16:00 Hajdina, dvorana Društva upokojencev: premiera lutkovne igrice Jajce, lutkovna sekcija KPD Staneta Petroviča Hajdina 16:00 Kidričevo, Čarobni park: glasbeni nastop Damjane Golavšek 16:00 Miklavž pri Ormožu, pred vrtcem: prihod dedka Mraza, obdarovanje za otroke od prvega do sedmega leta 16:00 Slovenska Bistrica, grad: lutkovna predstava vrtca Otona Župančiča, ob 19.00 koncert Fiero Spirito 16:00 Sv. Tomaž, župnijska cerkev: božični koncert Ptica v duši, posebna gosta Peter Januš in Špela Horvat, ob J6.00 in ob 19.00 17:00 Kidričevo, Čarobni park: prihod Božička na saneh, vožnja s sanmi za dobrodelne namene 17:00 Ptuj, dvorišče krščanske adventistične cerkve, Belšakova 71: Žive jaslice, ponovitev v sredo, 25. 12. 18:00 Kidričevo, Čarobni park: novoletni koncert Pihalnega orkestra Talum Kidričevo 19:00 Poljčane, Kulturni dom: prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti, glasbena zasedba Sonus 19:00 Ptuj, CID: božični koncert mladih kitaristov Ponedeljek, 23. december 9:30 16:00 17:00 17:00 18:00 18:00 19:00 19:30 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven Ivanjkovci, Dom kulture: prihod dedka Mraza, obdarovanje za otroke od prvega do sedmega leta Ormož, grad: svečanost ob dnevu samostojnosti in enotnosti, podelitev občinskih priznanj s kulturnim programom Gimnazije Ormož Slovenska Bistrica: prihod dedka Mraza z nastopom otroških skupin bistriških OŠ in vrtcev, miška Frida in škratovka Julka Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert PZ Bee Geesus in vokalne skupine 4Given in sprejem s pogostitvijo Ptuj, Mestna tržnica: prihod dedka Mraza, tete Zime in spremstva, ob 18.20 Teater Cizamo, Skoraj najboljši cirkus, ob 19.00 glasbena skupina Cikardi in Elektric workshop Ptuj, refektorij minoritskega samostana: M.ARS kvartet, glasbeni večer ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla, Weber, Hajdn, Brams Ptuj, Mestno gledališče: predstava Jožef in Marija, božična predstava Anica Kumer in Sandi Pavlin Slovenska Bistrica, grad: koncert okteta Planika in skupine Vivere Mestni kino Ptuj Petek, 20. december: 16:00 Veseli december, Čarobni snežak; 17:15 Veseli december, Čarobni snežak; 18:30 Jobs; 20:35 Moje življenje z Liberacijem. Sobota, 21. december: 14:30 Veseli december, Ernest in Celestina; 16:30 Veseli december, Ernest in Celestina; 18:30 Jobs; 20:35 Moje življenje z Liberacijem. Nedelja, 22. december: 16:00 Ledeno kraljestvo; 18:00 Jobs; 20:05 Moje življenje z Liberacijem. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Sprejem zaslužnih prostovoljcev Mestne občine Ptuj; 30-letnica izobraževanja elektro programov na Ptuju; Mestno priznanje Janezu Škrlecu in Marjanu Zargiju; Na ptujski tržnici odprli drsališče; Dobrodelni dogodek s folkloristi in Navihankami; Donacijska pogodba za merilnik hitrosti; Pomen ohranjanja zapisov na sodobnih medijih; Steklo iz ptujske preteklosti; V Miheličevi galeriji razstava premične kulturne dediščine; Potepanje po ekoloških vinogradih z Andrejem Reberniškom; Razstava Društva gojiteljev malih živali Ptuj 2013; Spominski koncert, posvečen profesorju Jožetu Gregorcu; Letni koncert Folklorne skupine Bolnišnice Ptuj SPOMIN Pred letom dni, 21. decembra, smo se za vedno poslovili od drage Anice Drevenšek S POBREŽJA Težko in počasi sprejemamo resnico, da si ostala z nami le še v naših mislih in besedah. Čeprav te ni tukaj, si ob vsakem koraku za vselej v naših srcih. Manjkajo nam tvoja dlan, tvoj topel pogled in tvoj nasmeh. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu in počastite spomin nanjo s svečko in cvetjem. Vsi tvoji najdražji So misli in trenutki, ki nas bodo vedno spominjali nate, nas razveselili in užalostili in nam ne dovolili, da bi te pozabili. V SPOMIN Valeriji Peršoh IZ PLETERIJ 48 Deset let bo minilo, bolečina ostaja. Iskrena hvala vsem, ki s svečko in lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi tvoji, ki te imajo radi Odšel si v noč daleč proč, do konca sveta, tam je zdaj tvoja zvezda doma, tam zdaj živiš življenje brez meja. V SPOMIN Dušanu Markežu Mineva 10 let, ko te ni, a spomin na tebe še vedno živi, vedno bolj te pogrešava. Mami in ati Kako srečni smo lahko, da smo imeli nekoga, od kogar se je bilo težko posloviti. (medvedek Pu) ZAHVALA Ob slovesu tetike Zofije Rajšp IZ NOVE VASI PRI PTUJU 121 bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam stali ob strani in prispevali, da so bili obredi posebno lepi, gospe Veri, bratom kapucinom in bratom minoritom, mladim iz proštije, Halozam 1, Društvu upokojencev Rogoznica, sorodnikom, prijateljem. Hvala tudi za cvetje, sveče in darovane svete maše. Vsi njeni Vinograd bo čakal, češnje cvetele in ptički peli -tebe pa ni in te ne bo. Nič več te ne bo prizadelo, nič več bolelo. MIRNO SPI. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža očeta, dedka, sina, brata in tasta Janka Nemca IZ PODGORCEV 37 22. 12. 1943 t 9- 12. 2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za svete maše in nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, govornicama ge. Jožici in ge. Treziki, nosilcem simbolov in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena Marija, hčerki Dušanka in Valerija z družinama, mama in sestra Pavla z družino Slovenija • Po ustanovitvi nove stranke levice J Gorišnica • Borčevska organizacija Anderlič: Stranke se ne da menjati kot starih nogavic V zadnjem času je v medijih pogosto zaslediti ugibanja o povezavah LDS z drugimi, še posebej novo nastajajočimi političnimi strankami levice. Kot zatrjuje predsednik LDS Tone Anderlič, takšna namigovanja zavračajo, saj zagotavlja, da še naprej delujejo kot samostojna stranka, zvesta svojim načelom in liberalnim stališčem: »Stranka LDS se je po odhodu posameznikov, ki so v preteklosti krojili njeno politiko in finančno poslovanje, sedaj pa krojijo usodo drugih strank, znašla v nezavidljivem položaju. Po neuspehu na zadnjih volitvah smo bili tako prisiljeni vse aktivnosti posvetiti sanaciji in konsolidaciji finančnega stanja, za katerega verjamemo, da ga bomo tudi uspešno rešili. Nekateri naši člani te situacije niso sprejeli in se s težavami, h katerim so na takšen ali drugačen način (posredno ali neposredno) prispevali tudi sami, niso želeli spopasti, zato priložnosti iščejo drugje. V LDS do članov, ki stranko zapuščajo in ustanavljajo nove, ne gojimo nobenih zamer, menimo pa, da se stranke ne Foto: M. Ozmec Predsednik stranke LDS, Tone Anderlič. da menjati kot 'starih nogavic'. Sprašujemo se tudi, kakšno 'drugačno politiko, nove rešitve in nove ideje' lahko stari politični obrazi, ki so desetletja aktivno krojili usodo ene stranke in imeli od nje tudi številne koristi, ponudijo novim strankam. V LDS se zavedamo, da so v Sloveniji potrebne spremembe, h katerim lahko prispevajo tudi nove politične stranke in novi obra- zi s svežimi, a uresničljivimi idejami, stališči in razmišljanjem o družbenem razvoju, a do sedaj ustanavljanja takšne stranke še ni na vidiku. Zato pa potrebujemo odgovorno in transparentno politiko, dinamičnost v razmišljanju ter svobodo podjetništva, ki ne ogroža socialne države in osebnega dostojanstva posameznika,« meni Anderlič. -OM Po Stanovniku naj bi organizacijo vodil Tit Turnšek Več kot sto članov Združenja borcev za vrednote NOB Spodnjega Podravja je na predno-voletnem srečanju, ki ga je organiziralo Združenje za vrednote NOB občine Gorišnica, opozorilo tudi na aktualne razmere v slovenskem združenju. Predprazničnega srečanja borcev so se udeležile tudi delegacije občinskih Združenj društev borcev za vrednote NOB iz občin Dornava, Haj-dina, Juršinci, Kidričevo, Mar-kovci, Podlehnik ter Območnega združenja Ptuj. O aktualnih razmerah v borčevski organizaciji sta člane združenja seznanila predsednik gorišniške organizacije Bogomir Toplak in predsednik ptujskega območnega združenja Milan Ču-ček. Med aktualnimi nalogami sta jih seznanila tudi s predlogom za kadrovske spremembe na čelu borčevske organizacije. S težkim srcem, a z razumevanjem so sprejeli izjavo predsednika Janeza Stanovnika, da iz zdravstvenih razlogov žal ne more več opravljati funkcije predsednika Zveze. Janez Sta-novnik je borčevsko organizacijo uspešno vodil dolga leta in v teh turbulentnih časih dajal s svojimi premišljenimi Foto: M. Ozmec Borčevski organizaciji se v turbulentnih kriznih časih pridružuje vse več podpornikov in somišljenikov. besedami na javnih nastopih dodatno moč in hrabrost, da lahko tudi v današnjem času še bolj vneto zagovarjajo vrednote NOB. Še posebej zato, ker se jim zadnje čase pridružuje tudi vedno več mladih podpornikov in somišljenikov. Soglasno so podprli predlog glavnega odbora o njegovi predčasni razrešitvi, še pose- bej pa predlog, da se Janeza Stanovnika razglasi za častnega predsednika Zveze. Enotno pa so podprli tudi predlog, da glavni odbor Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije izvoli za predsednika Zveze z veljavnostjo do konca tega mandata nekdanjega obrambnega ministra Tita Turnška. -OM Ptuj • Policijska preiskava se zaključuje V ozadju umora na Ptuju koristoljubje in maščevalnost Umora 59-letnega gostilničarja B. K., ki so ga 6. decembra našli mrtvega v njegovem lokalu na Ptuju, je osumljen 52-letni moški iz okolice Ptuja, ki je zdaj v priporu, je v izjavi za javnost povedal vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor Robert Munda. Najverjetnejši motiv za umor je koristoljubje in maščevalnost. »Gre za zelo okrutno kaznivo dejanje. Preiskava je strokovno zelo zahtevna,« je dejal Munda. Pojasnil je, da je bila žrtev ustreljena, ter potrdil, da je bil osumljeni nekoč zaposlen na policiji. »Je upokojeni policist,« je dejal. Ni pa vedel povedati, ali ima osumljeni še vedno dovoljenje za posedovanje orožja. Osumljencu so policisti odvzeli prostost prejšnji teden. »Oseba je bila izsledena po nekaj dneh intenzivne preiskave. Zbrali smo dovolj dokazov, da smo zoper to osebo lahko spisali kazensko ovadbo in jo 14. decembra privedli k preiskovalnemu sodniku na Ptuju. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik odredil pripor,« je pojasnil Munda. Preiskava je še vedno v teku, zato na policiji več podatkov ne želijo razkriti. Prav tako še vedno pozivajo vse morebitne očividce kaznivega dejanja, ki se je zgodilo v zgodnjih jutranjih urah po zabavi v gostilni, da posredujejo informacije. Po poročanju medijev je osumljenec nekdanji policist (M. V.) iz Zabovcev, ki naj bi gostilničarju že večkrat grozil s smrtjo. S pokojnim naj bi bila člana iste lovske dru- Foto: Črtomir Goznik žine, kjer naj bi tudi zašla v konflikt. Kdor komu vzame življenje, se ga po kazenskem zakoniku kaznuje z zaporom do petnajstih let. Po navedbah Večera naj bi se o tem, kdo je storilec, na Ptujskem šepetalo že prvi dan preiskave, saj naj bi gostilničarju grozil. Vendar pa zbiranje dokazov ni bilo preprosto. Objekt, v katerem se je zgodil zločin, namreč s trgovskim centrom vred meri nekaj tisoč kvadratnih metrov, dnevno pa ga obišče na desetine ljudi. Še dodatno naj Napoved vremena za Slovenijo bi preiskavo zapletla okoliščina, da so v neposredni bližini ustreljenega našli številne sledi obuval. Gostilničar je namreč večer pred smrtjo v svojem lokalu organiziral zabavo. (sta) NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA IS/i I • C) RS,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGOi www.radio-ptuj.si Danes bo v vzhodnih krajih delno jasno, drugod bo pretežno oblačno. Predvsem v zahodni in južni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Ponekod bo še pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 1, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 5 do 11 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo večinoma oblačno. V zahodni polovici Slovenije bo občasno rosilo ali rahlo deževalo.