Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina:	mesečno din 16'—, četrtletno din 48‘—, polletno din 96’—,
celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži sev Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
94
kos
V LJUBLJANI dne 25. novembra 1939.
Letnik X.
Hill Uredba o dokladah osel) upokojenih z izjemnih položajev
602. Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi. IV. del — I!. Zaščita pred požarom.
603. Dopolnitev pravilnika o zaščiti pred zračnimi napadi, 1. del.
V S K B I N A :
604. Spremembe in dopolnitve v pravilniku o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke in finančnih direkcijah.
605. Razne objave iz Službenih novi n .
Uredbe osrednje vlade.
601.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne
16.	septembra 1939. predpisuje ministrski svet na predlog ministra z.a finance tole
uredbo
« dokladah oseb, upokojenih z izjemnih položajev/
Clen 1.
Ministrom, državnim podtajnikom in banom v pokoju in na razpoloženju gre osebna doklada, in sicer:
a) predsedniku in podpredsedniku ministrskega sveta po 4.000 dinarjev na mesec;
b) ministrom, državnim podtajnikom in banom po 3-000 dinarjev na mesec.
Osebna doklada gre ne glede na osnovo, po kateri 80 jim bile odrejene pokojnine ali prejemki na razpoloženju.
Clen 2.
Pomočnikom ministrov pa izrednim poslanikom in opolnomočenim ministrom, katerim je bila pokojnina od-rejena po prejemkih po zakonih, ki so dobili obvezno moč po 31. avgustu 1923.. gre posebna doklada po —000 din na mesec.
Ta doklada gre ne glede na to, ali jim je za aktivne službe po zadevnih zakonskih predpisih šla osebna doklada ali ne.
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije^ z dne
*L novembra 1939., št. 259/XC/722.
Clen 3.
Rodbinskim upokojencem, %i jim je bila odrejena pokojnina po smrti oseb, naštetih v členih 1. in 2., gre enaka osebna doklada, ki jo je imela ali bi jo imela oseba, od katere izvajajo svojo pravico.
Ce se pokojnina deli, so deli osebna doklada tako, kakor je razdeljena pokojnina sama.
Clen 4.
Poleg osebne doklade ne gre nikakršna rodbinska doklada.
Clen 5.
Dohodek od imovine ali osebnega dela kakršne koli vrste, ne glede na njegovo višino, ni zakonita ovira za prejemanje osebne doklade.
Clen (5.
Osebna doklada po tej uredbi gre od 1. novembra 1939. dalje.
Clen 7.
Ta uredba dobi obvezno moč od dne razglasitve v ^■Službenih novinah .
V Beogradu dne 8. novembra 1939.; M. s. šl. 1445.
Predsednik ministrskega Sveta
Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
602.
Pravilnik* o zaščiti pred zračnimi napadi.**
IV. D E L.
Tehnična služba,
li.	Z a š £ i t a pred p o ž a r o m.
1.	O napadih radi povzročitve požara in o vžigalnih bombah vobče.
1. Nevarnost požara je v vojnem času mnogo večja kot v mirnem času, ker skuša tedaj ludi sovražnik povzročiti čim več požarov, posebno na objektih, važnih za naše državne in narodne interese in občutljivih za požar. Ta občutljivost objektov in njihova narava kakor tildi njih obsežnost nalagajo glede na vojne okoliščine že v miru ojačenje gasilskih organizacij in njihovih materialnih sredstev po vsej državi. Zato je od priprav, izvršenih v miru, odvisno uspešno preprečevanje in gašenje požarov tudi v vojnem času. V zvezi s tem je neogibno potrebno, da se že v mirnem času najvestneje prouče vsi ukrepi glede organizacije zaščite pred požari in da se pripravijo tudi materialna sredstva, l<i jih je treba stalno dopolnjevati po razvoju tehnike, kemije in taktike zračnih napadov.
2. Najpogosteje povzročijo požare v vojnem času letala z vžigainimi bombami. Te bombe so navadno težke od 200 g do 10 %, izjemoma pa tudi več, in jili more tako eno letalo nositi veliko število.
Teh bomb sta dve vrsti, namreč »fosforne«, ki so napolnjene z zmesjo fosfornih spojin, in »termitske , ki so napolnjene s termitom, t. j. z zmesjo oksida in železa ali aluminija z magnezijo.
Ce je plašč termitske bombe iz elektrona (zgorljiva zlitina z več ko 90% magnezija, ostanek pa iz aluminija, cinka in mangana, ki se da zelo težko pogasiti), imenujemo tako bombo »elektro-termitsko bombo«.
Cas gorenja teh bomb je odvisen od njihove velikosti; male bombe gore 3 do 5 minut, večje pa več, celo po nekoliko ur. Tedaj razvijajo pri zgorevanju temperaturo 2000 do 3000" C in jih je težko pogasili.
3. Vržene iz letala dobivajo te bombe precej veliko udarno silo, posebno večje bombe 10 do 12 kg prebijajo strehe posameznih zgradb in objektov in ko se razpočijo, razmetavajo naokrog razžarjeno snov.
Te bombe niso nevarne samo za naseljene kraje, temveč tudi za gozdove, zoreče poseve itd. Za te poslednje so pripravnejše male bombe, ker je teh lahko na enem letalu več in morejo zato zasuti večji prostor, na katerega so vržene (sl. 1***). Večje bombe pa zanesljiveje prebijajo strehe hiš, se dajo teže odstraniti in pogasiti.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 14. avgusta 1939., št. 183/LXII/4S3. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah : z dne 10. oktobra 1939., 'št. 23t/LXXX/833.
** Ta pravilnik je nadaljevanje pravilnika o zaščiti pred zračnimi napadi IV. del, Tehnična služba 1). št. 8127/39, ki je natisnjen v »Službenih novinah« št. 180/ LXI/476 z dne 10. avgusta 1939.
*** Glede slik gl. pripombo na koncu tega besedila. — Op. ur.
Poleg tega lahko povzročijo požar tudi rušilne bombe kot posredna vžigalna sredstva, ker razvijajo tudi te bombe visoko temperaturo, ki more vneti lahko gorljiv material. Slednjič lahko nastane požar posredno tudi s porušitvijo napeljav za razsvetljavo in kurjavo.
4.	Vžigalne zmesi se mečejo iz zrakoplovov z raznimi napravami in bombami. V bombah je vžigalna snov lahko pomešana tudi z bojnimi strupi in eksplozivi. Najbolj znana taka zmes je iz nafte z bencinom in petrolejem; potem raztopina iz rumenega fosforja in žveplenega ogljika, razredčena z veliko količino terpentina; zmes olja iz premoga z bencinom itd.
2. Načrt zaščite pred požarom.
1. Da bi mogla biti zaščita pred požarom uspešna in da bi se dobile od priprav v mirni dobi čim večje koristi v vojni, so krajevni pododbori za gasilsko službo in izvršilni gasilski organi dolžni, da v času miru izdelajo načrt zaščita preti požarom.
Ta načrt se mora izdelati najprej za zaščito posameznih naseljenih krajev, nato pa celotnih ozemelj — občinskih, sreskih in banovinskih.
2. Kot osnova za izdelavo načrta zaščite kakega naseljenega kraja ali ozemlja pred požarom v vojni mora služiti mirnodobni načrt zaščite posameznega kraja ali ozemlja pred požarom, ker se služba obrambe pred požarom, zlasti v primeru sovražnikovega napada iz zraka, ne more uspešno improvizirati. Razlika med mirnodobnim in vojnim načrtom zaščite pred požarom bodi samo tolikšna, kolikor se razlikujeta mirnodobna in vojna organizacija po svojem obsegu in po sredstvih, s katerimi razpolagata.
3. Načrt zaščite določenega kraja kakor tudi ozemlja pred požarom je skladno s členom 19. uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi sestavni del splošne organizacije in načrta zaščite tega kraja (ozemlja) za primer sovražnikovega napada iz zraka.
Dela z izdelavo tega načrta so zelo razsežna in zato se je treba lotiti tega dela takoj in se potruditi, da se čimprej dovrši. To tembolj, ker je načrt za zaščito posameznega kraja pred požarom potreben tudi v mirnem času, ko prav tako obstoji nevarnost požara. Zaradi tega je potrebno, da se že v miru prouče vsa vprašanja, ki vplivajo na zaščito pred požarom in da se za to pripravijo osebje in sredstva, priprave, orodje itd.
4. Izdelava načrta spada v skladu s členom 16-» točka 7., uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi v pristojnost krajevnega odbora oziroma pododbora za gasilsko službo ob sodelovanju obstoječih gasilskih organizacij.
Na podstavi tega načrta se izdajajo potrebna navodila in odredbe za izvedbo zaščite pred požarom.
5. Po krajevnih okoliščinah izdajajo pristojni organi krajevne gasilske službe, uprave industrijskih in drugih podjetij, načelniki železniških postaj itd. posebna navodila, opomnike in naredbe za svoje gasilsko osebje, ga seznanjajo z dolžnostmi in vodijo potrebne vaje.
C. Na podstavi teh posebnih načrtov za dela posameznih gasilskih edinic se izdela splošni načrt za vzajemno pomoč vseh gasilskih edinic, in to:
a)	v vsaki občini, kjer je več gasilskih edinic, za
vse občinsko ozemlje;
b) v vsakem srezu za vse občine na ozemlju tistega sreza; in
c) pri banskih upravah za vse banovinsko ozemlje, kolikor se more tudi tu z motoriziranimi gasilskimi edinieami oskrbeti vzajemna pomoč.
7. Načrt zaščite pred požarom mora vsebovati:
a) ukrepe in sredstva za preprečevanje in gašenje požarov;
b) način nabavljanja teh sredstev;
e) ureditev službe za opazovanje in javljanje požarov;
č) gasilske edinice — organizacijo in dopolnjevanje z osebjem in materialom;
d) razvrščanje in hrambo gasilskih sredstev;
e) opravljanje vaj in obveščanje ter pouk občinstva radi preprečevanja požarov in ustvarjanja požarne discipline.
8. Zaščita pred požarom v vojni se opira torej na dobro urejeno zaščito pred požarom v miru. S službo zaščite pred požarom pa je treba razumeti vrsto ukrepov. ki se odrejajo predvsem zato. da se prepreči nastanek- požara, potem pa tudi, da se že nastali požar po-gasi v najkrajšimi rasa. Težavnost tega problema v vojnem času pa je v tem, da se pojavlja tedaj sočasno zelo veliko število požarov. Ker redna gasilska organizacija, tudi najbolje urejena in opremljena, ne bo mogla biti kos vsem požarom, bi mogle nastati katastrofalne posledice.
Da se odpravi ta nevarnost, je treba izdelati za čas vojne organizacijo zaščite pred požarom v najširših izmerah.
9. Taka organizacija zaščite pred požarom mora
obsegati:
a) službo preprečevanja požarov in
b) službo gašenja požarov.
Namen službe preprečevanja požarov je, da se prepreči nastanek požarov, če pa je požar nastal, onemogočiti, da bi se širil. Ta služba je v odrejanju ukrepov in pripravljanju potrebnih sredstev, da se odvrne vsaka nevarnost požara, če pa je požar nastal, da se takoj zapazi in pogasi s sredstvi preventivne obrambe. Zato je ta služba zelo važna, da, skoraj važnejša nego služba gašenja požarov.
Služba gašenja požarov pa je v pripravljanju posebno izučenega osebja in specialnih sredstev za gašenje požarov, ki bi jih s preventivnimi sredstvi ne bilo mogoče pogasiti v začetku.
3.	1'krcpi in sredstva za preprečevanje požarov.
1. Čedalje večja nevarnost požara ob zračnih napadih mora odslej vplivati tudi na način gradnje naseljenih krajev. Radi omejevanja požarov v vojni bo zelo potrebno in koristno preiti od dosedanjega skupinskega n Ii blokovnega sistema gradnje mest in naselij k nestrjenemu načinu gradnje mest. t. j. da bodo posamezne zgradbe ali velike stavbe ločene po vrtovih ali sadovnjakih.
Krajevna oblastva, gradbena podjetja pa tudi lastniki zgradb morajo odslej ob gradnji upoštevati tudi te razloge poleg koristi, ki jih daje nestrnjenost tudi v zdravstvenem pogledu.
2. K ukrepom in sredstvom preventivne obrambe Pred požarom spada tudi izvršitev vseh določb zakonov
in drugih predpisov, ki se nanašajo na ukrepe preventivne obrambe za zavarovanje vseh vrst zgradb pred požarom.
Najvažnejši ukrepi preventivne obrambe so:
a) Strehe je treba postavljati kar le moči strme, da morejo vžigalne bombe zdrkniti ob njih; strešne konstrukcije druge oblike pa je treba tako ojačiti, da se prepreči preboj strehe; vso strešno konstrukcijo je treba po možnosti izdelati iz nezgorljivega gradiva; vse lesene dele strešne konstrukcije je treba zato impregnirati s sredstvi, odpornimi proti ognju, ali jih vsaj premazati s takim sredstvom (sl. 2 in 3).
b) Zgradbe, ki pokrivajo velike površine, je treba razdeliti s požarnimi zidovi nekoliko nad strešno konstrukcijo, da bi se požar, ki bi zajel material v enem delu, ne mogel razširiti na material, ki je na sosednem delu zgradbe.
Požarne zidove je treba izdelovati po določbah gradbenega zakona, ki se glasi v tem delu:
Požarni zidovi, ki se morajo napraviti na čelni strani ob sosednih zgradbah ali v dolgih zgradbah, morajo biti v medsebojni razdalji 30 m sezidani 30 cm nad strešno površino. Vsaka zgradba mora imeti posebne požarne zidove v debelini ene opeke, ki se smejo zožiti nad streho tudi na pol opeke. V teh zidovih ne sme biti noben leseni del zunanji površini bližji kot 20 cm «
c) Vsa vrata na podstrešju morajo biti izdelana iz kovine oziroma iz nezgorljivega materiala. Pregrade iz letev na podstrešju je treba nadomestiti z žičnimi mrežami ali z nezgorljivimi zidovi iz mavca, eternita in sličnega. Podstrešni tlak ne sme biti iz vnetljivega materiala, a tudi ne iz asfalta, ker se tudi ta lahko vname pod učinkom vžigalnih bomb (sl. 4 in 5).
č) Priporoča se, da se pokrije podstrešni tlak, ki ni odporen proti ognju, s plastjo peska ali gline nekoliko centimetrov na debelo. To je treba napraviti sporazumno z gradbenim strokovnjakom, da se ne bi preobremenila vsa gradbena konstrukcija.
d) Kjer se uporabljajo posamezni deli podstrešnih prostorov za druge namene (stanovanja, ateljeje in temu podobno), je treba te zgraditi iz nezgorljivega materiala, (zidove in tlak), tako da se na njih nastali požar ne more širiti po podstrešju in zajeti strešno in podstrešno konstrukcijo. Pred morebitno nevarnostjo zračnega napada je treba iz takih oddelkov odnesti vse pohištvo (sl. 6)!
e) Izgubiti se ne sme iz vida, da je nevarnost širjenja požara po učinku vžigalnih bomb večja v višjih nadstropjih in da se postopoma manjša proti nižjim. Zato so preventivni ukrepi potrebni predvsem na pod-strešjih. Prvi ukrep preventivne obrambe mora biti odstranitev vseh lahko vnetljivih stvari s podstrešja (sl. 4 in fi).
Razen tega je treba odstraniti s podstrešja tudi vse, kar ni vnetljivo, kar pa hi moglo ovirati hiter in prost prehod in dohod na posamezna mesta na podstrešju (sl. 4). To velja tudi za hodnike, vhode idr. (sl. 7 in 8).
f) Pred vhodom na podstrešje kakor tudi na podstrešju samem je treba na pripravnih mestih hraniti material in orodje, s katerim se more lokalizirati ali tudi povsem zadušiti učinek vžigalne bombe. Sem spadajo pesek, orodje za posipanje (razmetavanje) peska, posoda za vodo, aparati za gašenje začetnih požarov s kemijskimi, sredstvi, voda itd. (sl. 9).
g) Ce iina zgradba vodovod, je treba nabaviti gumijasto cev zadostne dolžine z brizgalko in holandci, pipo v kuhinji in na umivalniku pa tako urediti, da se da nanjo cev priključiti s holandcem. Pri večjih stanovanjih, delavnicah, garažah idr. je treba vzidati na primernih mestih tudi posebne notranje in zunanje hidrante, da je mogoče gasiti požar v vsej zgradbi (sl. 10, 11, 12 in 13).
h) Kazen tega je treba pripraviti orodje in pribor za zapiranje vode ali svetilnega plina, da se izolirajo poškodovana mesta.
i) Pripraviti je treba sredstva za nadomestitev svetilnega plina za razsvetljavo in kuho, ker more ta plin eksplodirati.
j) V lahko vnetljivih zgradbah, če se morajo te uporabljati, je treba poskrbeti tudi potrebne izdatnejše ukrepe za varnost pred požarom.
k) V lokalih, kjer se hranijo lahko vnetljive snovi, morajo biti tla, stropi, vrata, okna in stopnice izdelani iz nezgorljivega gradiva.
1) V tovarnah in delavnicah, ki delajo z lahko vnetljivim materialom, je izdati posebne pripravljalne ukrepe, ki naj ustrezajo tem posebnim razmeram in dandanašnjim nevarnostim požara v vojni.
m) Namestitev in hramba lahko vnetljivih snovi v prostorih s svetliščem, dvoriščih in na ulicah v bližini zgradb, posebno pa pod okni, sta najstrože prepovedani. Prav tako morajo biti hodniki in vsi prehodi vedno docela prosti, zlasti pa ob času zračnih napadov (sl. 7 in 8).
4.	Organizacija za preprečevanje začetka požara.
1. V vsaki zgradbi mora eden od stanovalcev prevzeti z odgovornostjo dolžnost, da bo skrbel za varnost zgradbe pred požarom. Predvsem mora biti to lastnik ali upravitelj hiše. Ta se mora potruditi, da se store vsi ukrepi preventivne obrambe. Ce pa ob dejanskem napadu pade vžigalna bomba na zgradbo ali v njeno območje, mora ta oseba s pomočjo ostalih stanovalcev napraviti bombo nenevarno s tem, da jo vrže na ulico, na dvorišče ali tja, kjer ni vnetljivih predmetov ali materiala.
2. Po velikosti zgiadbe je treba dati tej osebi tudi enega ali več pomočnikov. Te osebe so oddelek hišne zaščito in prve pomoči. Radi morebitne zamenjave posameznih oseb ali vsega tega oddelka je treba poskrbeti tudi za potrebno število oseb kot rezervo.
3. Bistvo osebju hišne gasilne organizacije poverjenega dela je v mirnodobnih pripravah, da se odstranijo možnosti, ki pospešujejo požar. Ko gre pa zares, morajo gasilci vreči ali odstraniti vžgano bombo do kraja, kjer ne more biti nevarna, dokler ne zgori, ali pa jo zasuti' s suhim peskom, eventualno pa tudi z zemljo, kjer tudi zgori, a ne more razprševati isker, s katerimi bi vžigala ckolne predmete. Ko bomba zgori, je treba njene ostanke hladiti z vodo, fosfornim bombam pa dodati tudi modro galico. Predmeti, ki bi se morebiti vneli, se gasijo z vodo.
Fosforne bombe se gasijo z velikimi količinami vode; termitske bombe pa se ne morejo gasiti z vodo. S škro-pilom-metlo, ovito z mokro krpo, se povlažijo mesta, kamor pade iskra, da ne nastane požar.
V vseh teh primerih se lahko doseže uspeh pri majhnih bombah, pri večjih pa znatno teže, a še to z zdru-
ženim delom večjega števila gasilcev. Res pa je tudi, da so večje vžigalne bombe mnogo redkejše.
4. Osebna oprema osebja oddelka hišne zaščite in prve pomoči mora biti naslednja:
a) Za vse osebe: primerna, močnejša obleka; kombinezon od močne lanene tkanine ali obleka od azbesta, t. j. nevnetljive tkanine (sl. 14; gasilci obdrže tudi svojo obleko); šlem, torbica, v njej pločevinasta škatla s približno 200 g klorovega apna; barvasti naočniki za zaščito oči pred svetlobo velikih vžganih bomb; po dva zavoja za prvo pomoč; 100 g alkalične masti; milo; maska za zaščito pred bojnimi strupi; gasilski pas s sekirico; električna žepna svetilka; čutarica in rezervno cedilo za masko.
b) Za določeno število osebja: zaščitna obleka za delo v zastrupljenih prostorih, piščalke na vrvci, pripravne za uporabo pii nadeti maski, vrv za reševanje, po potrebi tudi specialna maska (sl. 15).
c) Za ženske: hlače, rute za na glavo, zavezane tako, da ne ovirajo nadevanja maske za zaščito pred bojnimi strupi in ostala oprema, navedena pod a) oziroma pod b).
5. Sredstva za delo oddelka hišne zaščite in prve pomoči so: rovače, lopate, vedra in železne kljuke, greblje za izmetavanje ali odstranjevanje vžigalnih bomb, suh pesek kot prvo in najvažnejše sredstvo; nato čim več vode v kadeh, sodih in čebrih, vedrih ipd. (na vodovod se ni zanašati, zato pa je treba imeti vodnjake kot rezervo) in druga sredstva, kakor so škropila, večji in manjši aparati /.a gašenje začetnih požarov z vodo, kemičnimi tekočinami, suhimi snovmi, plini, peno ali drugimi sredstvi. Vrsto in velikost teh aparatov je izbrati po zgradbi in po možnostih za nastanek požara v zgradbi in njeni okolici (sl. 16 do 24).
Priporočljivo je, da imajo stanovalci v nadstropjih montirano vrv za svoje reševanje (sl. 25).
Ta preventivna sredstva je treba postaviti na primerna zavarovana mesta, tako da so lahko dostopna.
6. Tudi spričo vseh preventivnih ukrepov pa ni vselej mogoče preprečiti nastanek požara. Za take primere je potrebno, da se oddelki hišne zaščite in prve pomoči iz več hiš ali iz vrste hiš združijo med seboj v eno organizacijo blokovne-t ajonske zaščite in prve pomoči. Taka organizacija mora imeti na primernem kraju tudi skupno skladišče s pripravami, orodjem in priborom po okoliščinah bloka ali rajona, kakor n. pr.: 1 nastavek za hidrant s ključem, 1 ročnik z zadostno dolžino cevi, lestve ustrezajoče dolžine (sl. 27 do 37), 1 do 2 mali ročni črpalki, eventualno malo prenosno motorno črpalko, 4 vedia za vodo, 2 lopatici, 2 ozki sekirici, 2 kopači (krampa), 2 sekiri, 1 žago, 2 do 3 ročne gasilne aparate, 1 škropilo, 2 vrvi, 2 svetilki, 5 do 10 kg klorovega apna, 1 do 2 kg jedilne sode in drugo, kar je morda še potrebno; specialno masko (sl. 15), sredstva za prvo pomoč ob nezgodah kakor sanitetno torbo, oživljalni aparat ali apaial za umetno dihanje (pulmotor), 1 ali 2 ročni dvokolnici, bolničarska nosila itd.
7. Organizacija te službe mora biti sposobna, da tudi sama ukroti požar, če bi iz katerih koli vzrokov izostala javna pomoč, ki jo daje krajevni odbor (pododbor za gasilsko službo) po določbah uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi in po tem pravilniku. Ce se zgradba nikakor ne da rešiti, naj pogori. Treba pa je preprečili, da bi požar zajel in poškodoval tudi sosedne zgradbe.
8. Vse osebje te blokovne, rajonsko organizacije se mora izučili v specialnih tečajih. Ob evakuaciji prebi-
valslva ostane tudi to osebje na svojem mestu kakor vse ostalo osebje, zaposleno pri katerem koli delu po uredbi o zaščiti pred zračnimi napadi.
9. Ta organizacija se dopolnjuje z osebami, ki niso vojaški obvezniki, kakor tudi z ženskami, ki so sposobne za posamezne dolžnosti te organizacije v smislu člena 20. uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi.
10. Na podoben način morajo organizirati to službo industrijska, rudaiska, trgovska in druga podjetja, prometne in podobne ustanove, zavodi itd.
11. Državna, upravna in samoupravna oblastva organizirajo to službo pri svojih uradih kakor tudi pri podjetjih, zavodih, ustanovah itd, s svojim osebjem in po naravi dela in po razmerah pri teh uradih.
12. Tu ni moči navesti vse mogoče okoliščine in pogoje za zaščito pred požarom. To spada v posebne po-žarno-policijske predpise, s katerimi se morajo seznaniti pododbori za gasilsko službo oziroma gasilski organi v krajevnih ali drugih odborih, da po razvoju tehnike in nastalih potrebah izpopolnijo spredaj navedene določbe z nadrobnimi navodili in odredbami, ki bodo mogle zagotoviti uspešno delo.
5. Služba opazovanja in javljanja požara.
To službo uravnavata sporazumno pododbor za organizacijo javljanja nevarnosti zračnih napadov in pododbor za gasilsko službo, v manjših krajih pa eden od članov krajevnega odbora, ki ga določi predsednik krajevnega odbora po členu 16., točkah 2. in 7. in členu 17. uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi.
6. Ukrepi in sredstva za gašenje požara.
1. Kadar kljub vsem preventivnim ukrepom nastane požar takega obsega, da ga ni mogoče pogasiti z osebjem in sredstvi preventivne obrambe, nastane potreba po intervenciji javne gasilske edinice. Da bi mogle gasilske edinice učinkovito pomagati, morajo imeti zadostno število dobro izvežbanega osebja tudi za izredne vojne razmere kakor tudi potrebne gasilne priprave in pribor, ki morajo biti razvrščeni po določenem načrtu, z zadostno količino vode, ki mora tudi bili na ustreznih mestih, tako da je vedno mogoče lahko jn hitro priti do nje.
2. Organizacija zaščite pred požarom bo zadovoljiva šele tedaj, če se bodo upoštevali vsi potrebni elementi, ki so: dobre, zadostne in sodobne priprave, zadostno število izvežbanega osebja, izkušeni in dobri starešine, dobro organizirana služba opazovanja, javljanja in alarmiranja in zanesljiva oskrba z vodo. Vsi ti elementi morajo biti v pravilnem medsebojnem razmerju; vprašanju vode pa je posvečati največjo skrb, zlasti v primerih, ko so potrebni strokovnjaški ukrepi, da se reši to vprašanje. Kjer je v vsakem letnem času dovolj vode za gašenje požarov, je treba napravili samo dohode do vede in urediti prostore za črpanje- tako, da se morejo črpalne revi brez vsake zapreke spustiti v vodo.
3. Ce ni dovolj vode za gašenje požarov, je treba napeljati vodo v nalašč napravljene, dovolj velike rezer voarje, ki se polnijo z deževnico, z vodo iz vodovoda, Vodnjaka ipd.
Tudi ti rezervoarji morajo biti z vseh strani do«top-ni. Onemogočiti je treba, da bi voda v njih zamrznila; zalo jih je lieba gladiti pod zemljo. Prostornina takih re-
zervoarjev mora biti tolikšna, da se rezervoar ne mora izprazniti v dveh do treh urah.
4. Vodovod mora imeti tolikšno zmogljivost, da morejo delovati obenem po tri do štiri črpalke po tri ure in da načrpa vsaka na minuto 900 do 12001 vode. To je približni maksimum za naše potrebe in razmere.
5. Glavne vodovodne cevi je treba spustiti globlje v zemljo in jih na dobro znanih vhodnih, izhodnih in razdelilnih mestih eventualno pokriti tudi s ploščami iz ojačenega betona pod plastjo zemlje najmanj 50 cm. Od zidov zgradb morajo biti oddaljene najmanj 4 metre, medsebojni razmak hidrantov pa mora biti okrog 100 m.
6. Na stranskih mrežah je treba izdelati večje število jaškov za prekinitev vode v porušenih delih vodovoda in hišnih napeljavah.
Stranske vodovodne cevi je treba na znamenje nevarnosti iz zraka takoj zapreti.
7. V krajih in okoliših (rajonih), ki so požarom bolj izpostavljeni, se ni zanašati samo na vodovod, čeprav obstoji in ima dovolj vode. Napraviti je treba tudi umetne podzemne ali odprte rezervoarje in jih maskirati, dalje vodnjake, manjše rezervoarje na podstrešjih in temu podobno. Pri industrijskih podjetjih, zavodih, ustanovah itd. je treba posvečati temu vprašanju največjo skrb.
7.	Razdelitev krajev na rajone, gasilske edinice, njihova organizacija in izpopolnjevanje z osebjem.
1. Ob gašenju vsakega požara je ena najnujnejših potreb vzdrževanje reda in porazdelitev dela in dolžnosti. V vojnem času, ko so mogoči največji požari tako po številu kakor po izmerah, se ta potreba posebno pokaže. V ta namen je že v miru prvo vprašanje, ki ga je treba rešiti, razdelitev vsakega kraja, občine, sreza, pa tudi banovine na požarne rajone. Kolikor pravilnejša je v tem smislu razdelitev in kolikor boljši je red, zlasti v posameznih krajih in občinah, toliko večji uspeh se sme pričakovati pri gašenju požara.
2. Način gašenja požara in sredstva za gašenje so lahko najraznovrstnejši in terjajo pogostne vaje, razmišljanje in zasledovanje novih tehničnih izumov v gasilne namene. Pristojni gasilski organi morajo dajati o tem potrebna navodila in potrebne naredbe.
3. Večje občine se delijo na potrebno število gasilnih rajonov. V teh rajonih ustanovi gasilska edinica — četa ali oddelek — povsod po eno gasilsko postajo. Koliko požarnih rajonov bodi v kakem kraju, zavisi od dejavne sposobnosti vse gasilske edinice, od njene opreme kakor tudi od terenskih in prometnih razmer v tisti občini.
4. Obstoječe gasilske organizacije nadaljujejo svoje delo z osebjem, ki ni v vojaški obveznosti ali ki je oproščeno po določbah uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe.
5. Po nastali potrebi se izpopolnjujejo obstoječe in sestavljajo tudi nove gasilske edinice v skladu z načrtom zaščite posameznega kraja ali ozemlja pred požarom.
6. Potrebno število strokovnega gasilskega osebja v posameznih krajih in edinicah se določa po tehle načelih:
a)	V vsakem naseljenem kraju s 3090 do 5999 prebivalci bodi po ena gasilska četa, ki naj sestoji: iz dveh gasilskih oddelkov in enega pomožnega oddelka iste jakosti za pomožne službe pri gasilski četi, in sicer za
kemijsko službo ali bojne strupe, za sanitetno službo itd. Glede na naravo poslov, ki so določeni za osebje pomožnega oddelka gasilske čete, se sestavi pomožni oddelek lahko tudi iz mladeničev od 18. do 20. leta starosti.
b) V krajih, ki imajo do 1000 prebivalcev, se sestavi po en gasilski oddelek, v krajih z 2000 prebivalci po dva gasilska oddelka, v krajih od 3000 do 5000 prebivalcev pa kakor je bilo povedano zgoraj pod a).
c) V krajih, ki imajo več ko 5000 prebivalcev, je treba sestaviti na'vsakih novo začetih 10.000 prebivalcev še po en gasilski oddelek, pri čemer naj se za vsaka dva nova gasilska oddelka sestavi še po en pomožni oddelek, ki naj sestavljajo gasilsko četo. N. pr.: kraj z 28.000 prebivalci sestavi 1 gasilsko četo za prvih 5000 prebivalcev, za ostalih 23.000 pa sestavi 3 gasilske in 1 pomožni oddelek, torej skupaj 5 gasilskih oddelkov in 2 pomožna oddelka, t. j. 2 gasilski četi in 1 samostojni gasilski oddelek.
Odstopki od tega so dopustni samo zaradi posebnih okoliščin v posameznih krajih, o čemer odloča predsednik krajevnega odbora.
7. Radi organizacije zaščite pred požarom v vsakem kraju ali v vsakem delu ozemlja je treba računati enakomerno Z vsemi obstoječimi javnimi in privatnimi gasilskimi edinkami, ki so sedaj na tistem ozemlju. Tudi glede mirnodobnih pripravljalnih poslov kakor tudi pri stvarnem delu za zaščito prebivalstva pred požarom v vojni ni med tema dvema organizacijama nobene razlike in veljajo za obe enako člen 24. in vsi ostali členi uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi.
8. Kolikor je obstoječe gasilstvo danes nezadostno ali preslabo, da bi izvedlo vojno organizacijo zaščite pred požarom, se je treba potruditi, da se čimprej sestavijo gasilske čete po zakonu o organizaciji gasilstva, uredbi o zaščiti pred zračnimi napadi in tem pravilniku, ker je sedaj sestavljeno gasilstvo osnova za sestavo gasilstva v vojni. Zato je treba nove gasilske edinice sestavljati po stvarni potrebi in po namenu, kateremu naj služi gasilstvo tudi po tem pravilniku.
9. Tudi razvid obveznikov vseh vojnih gasilskih čet — po oddelkih — z vso materialno opremo, ki pripada posameznim četam, vodijo starešine mirnodobnih gasilskih čet oziroma samostojnih oddelkov in skrbijo za njihovo hrambo in vzdrževanje v pravilnem stanju.
10. Pododbor za gasilsko službo oziroma krajevni odbor skrbi tudi za nabavo vse opreme in ima nadzorstvo nad njeno hrambo kakor skrbi tudi za to, da se vrše vaje za pouk vojnih gasilskih čet. Prav tako skrbi tudi za čim tesnejše sodelovanje vseh gasilskih edinic v kraju, srezu ali bauovini, da bi se moglo več samostojnih čet združiti in složno delovati tudi ob najtežjih okoliščinah, kakršne utegnejo nastopiti v vojni.
V zvezi s tem bodo ti pododbori oziroma odbori združili zaščito pred požarom z zaščito pred napadi iz zraka.
11. Po spredaj navedenem je treba posvečati posebno skrb tudi vprašanju, kako dopolnjevati z osebjem gasilske edinice za vojno. Pri tem je imeti na umu, da morajo biti ob mobilizaciji in v vojni vse gasilske edinice takoj pripravljene za svoje delo. Odhod posameznih članov gasilskih edinic v vojaško službo ne sme biti povod za oslabitev teh edinic, še manj pa, da bi se s tem zmanjšala varnost pred požarom.
12. Zato je treba sprejemati v vojne gasilske vrste predvsem osebe, ki niso vojni obvezniki, a so sposobni za gasilsko službo. Takih mož je moči najti nekaj odstotkov tudi med tistimi, ki so označeni za nesposobne za vojaško službo, pa tudi med tistimi, ki niso vojni obvezniki, ker so že nad 50 let stari ali pa imajo šele 18 do 20 let.
13. Ostalo gasilsko osebje se oprašča od vojaške službe v vojni po določbah uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe in Člena 18., točke 8., uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi.
14. To predlaga predsednik banovinskega odbora za vso banovino s podatki iz načrta zaščite pred napadi iž zraka. Podatki pri tem naj vsebujejo: število sestavljenih gasilskih čet po krajih in po številu prebivalcev in samostojnih važnih podjetij v vsakem kraju kakor tudi število obveznikov, za katere se zahteva oprostitev s potrebno obrazložitvijo. Predlogi se dostavljajo preko pristojnega komandanta armijskega oblastva državnobrambne-mu inšpektoratu — ko se priskrbi mnenje komandantov divizijskih oblastev in vojaških okrožij, kolikor se katerega tiče. Pri izdelavi predloga za oprostitev gasilskega osebja od vojaške službe je treba imeti na umu določbe drugega odstavka člena 47. uredbe o državnobrambnem inšpektoratu kakor tudi točke 4. člena 19. uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe, ker se načeloma opraščajo člani gasilskih organizacij samo tedaj, če jih ni mogoče nadomestiti z drugimi osebami izven obveznosti pri oboroženi vojaški sili.
8.	Oprema gasilskih edinic.
1. Oprema gasilskih edinic ne more biti enaka v vseh krajih, podjetjih, zavodih, tudi ne v vseh edinieah istega kraja ali podjetja, ker je to odvisno od krajevnih razmer, ki se jim mora prilagojevali tudi gasilska služba.
2. Vrsta in količina gasilske opreme posameznih edinic se morata določati po priloženem pregledu in spredaj omenjenih razmerah posameznih krajev, rajonov ali podjetij.
3. Za najobčutljivejše dele opreme, kakršni so črpalke, cevi in podobno, mora imeti vsaka gasilska edi-nica zadostno število rezervnih delov.
4. Vasi in manjši naseljeni kraji morajo imeti za-dostnp količino orodja in pribora za lokaliziranje požarov v gozdovih in na posevih, ker je pri teh lokaliziranje požara glavni, največkrat pa tudi edini način požarne obrambe. Ta sredstva so dolžni nabaviti lastniki ozirom*1 pristojna krajevna oblastva po navodilih krajevnih odw borov ali pododborov za gasilsko službo. Ti morajo izdelati tudi navodilo za delo v takih okoliščinah.
5. Osebna oprema gasilcev se popolnjuje z maskami in zaščitnimi sredstvi (obleko idr.) proti bojnim strupom in s po enim obvezilnim zavojem za rane za vsakega gasilca. Razen tega mora imeti vsaka gasilska četa in vsak samostojni gasilski oddelek tudi po ena bolničarska nosila.
9.	Nabava, porazdelitev in hramba opreme.
Potrebne gasilske priprave se nabavljajo, razdeljujejo in hranijo po vnaprej določenem načrtu zaščite pred požarom. Ta načrt izdelajo pododbori za gasilsko službo! kjer pa ni razdelitve na pododbore, izdela načrt krajevni odbor oziroma tisti njegov član, ki je za to službo posebej določen. Ti nabavljajo tudi vso opremo za vso
gasilske čete ali oddelke v kraju in nadzirajo hrambo te opreme kakor tudi njeno uporabo za pouk in vaje vpisanih obveznikov gasilskih čet in oddelkov. Hramba te opreme spada v dolžnost mirnodobnih javnih in privatnih edinic, kakor je to navedeno v oddelku 7., točkah 9. in 10. tega dela pravilnika.
10.	Sestava načrta zaščite pred požarom, voditev seznamov obveznikov in izdelava opomnika.
1. Ta načrt mora v zvezi s tem, kar je navedeno v oddelku 2., vsebovati:
a) situacijski načrt, karto ali skico kraja z vsem gasilskim rajonom, za katerega se izdeluje načrt zaščite;
b) namestitev oddelka ali čete v njunem rajonu. To mesto mora biti v zaklonišču ali pa mora biti zaklonišče v bližini, v neposredni bližini pa morajo' biti tudi gasilske priprave;
c) namestitev vojne opreme gasilske edinice — čete ali samostojnega oddelka — mora biti na najpripravnej-šem kraju v rajonu, da se more od tam kar moči hitro priti do vsakega dela ali kraja v rajonu;
č) poimenski seznam oddelka ali čete po oddelkih z vpisanim skupnim osebjem, s katerim se mirnodobna gasilska edinica popolnjuje do vojne jakosti.
2. Pri tem je treba imeti na umu:
a) da se gasilske edinice popolnjujejo z obvezniki iz na,(bližje okolice ali iz rajona edinice;
P) da je jemati obveznike državne obrambe ir. občinskih registrov predvsem izmed tistih oseb, ki niso sposobne za vojne obveznike niti za službo v vojski;
c) da je vsaka oseba, ki ni vojni obveznik, obveznik državne obrambe in da se mora kot taka voditi v registru vojaškega oddelka mestnega poglavarstva ali občine bodisi kot uvrščen ali neuvrščen;
č) v razvid ne pridejo tisti obvezniki državne obrambe, ki so prekoračili 65. leto starosti, razen če tudi po tej dobi sami v to privolijo ali zahtevajo, da jih vodijo v neki edinici državne obrambe. Prav tako ostanejo izven razvida tudi tisti obvezniki, mlajši od 65 let, ki izjavijo, da niso sposobni za nobeno službo niti v državni obrambi (ali da niso sposobni za službo, za katero so določeni) in se to zdravniško-komisijsko ugotovi.
Kot neuvrščeni obvezniki državne obrambe se vodijo tisti obvezniki, za katere se zdravniško-komisijsko ugotovi, da niso sposobni za službo, za katero so določeni, a v drugi službi, za katero so sposobni, ni praznih mest.
d) Vsak obveznik državne obrambe mora vedeti, za katero dolžnost ga vodijo v službi državne obrambe.
e) Nadrobnosti o tem glede vpisovanja obveznikov po edinicah državne obrambe za gasilsko in ostale tehnične službe, za kemijsko ih sanitetno službo in za ostale socialne in 'administrativne službe in dolžnosti kakor tudi za zdravniško pregledovanje uravnavajo krajevni odbori. O možeh vodijo razvid vojaški oddelki mestnih poglavarstev ali občin, o ženskah pa ženske organizacije, kakor je povedano to v TI. delu pravilnika.
3. Opomnik za delo gasilske edinice, kamor spada:
a) prihod obveznikov ob mobilizaciji in prijava v službo;
b) normalno stanje edinice v vojnem času; dežurstvo, kraj za hrambo obleke; delo ostalih obveznikov; način alarmiranja; postopek ob požaru; razne domneve, če se
pojavi požar v raznih delih rajona; vrstni red gašenja po važnosti in občutljivosti posameznih rajonov; pogoji v teh za hitrost razširjanja požara in za možnost gašenja ali lokaliziranja požara; postopek ob gašenju požara v tujem rajonu po nalogu predsednika pododbora za gasilsko službo ali predsednika krajevnega odbora; periodične vaje, kadar ni požara, kakor tudi drugo, kar bi bilo posebno potrebno.
4.	Na podstavi tega načrta in ostalih mobilizacijskih priprav in poslov se uredijo vse službe v gasilski edinici, po potrebi pa se izdajajo tudi nadrobnejša navodila in nalogi.
11.	Pouk in vaje gasilskega osebja.
Pouk in vaje gasilskega osebja v mirnem času se opravljajo po pravilih gasilske službe, pouk vpisanega osebja za vojno pa se vrši po navodilih in zapovedih državnobrambnega inšpektorata v obliki posebnih vaj ali ob priliki skupnih in splošnih vaj celokupne organizacije zaščite pred zračnimi napadi. Te vaje se izvajajo periodično tudi med vojno po potrebi in razmerah, kakršne bi tedaj bile, pri čemer je treba imeti na umu, da morajo, razen dežurnih, vsi drugi obvezniki gasilskih čet in oddelkov opravljati svoje redne posle in prav tako tudi obvezniki vseh ostalih strok zaščite pred zračnimi napadi.
12.	Obveščanje in pouk občinstva.
1. Obveščanje in pouk občinstva radi ustvarjanja požarne discipline kakor tudi skupne zavedne discipline vsega prebivalstva pri opravljanju vseh dolžnosti ob zračnih napadih se vršita v tečajih, pri vajah, po radiu, s predavanji, dnevniki, propagandnimi brošurami itd. kakor tudi ua posebnih vajah gasilskih edinic z vzornim gašenjem požarov raznih vrst.
2. To delo vodi krajevni odbor oziroma pododbor za gasilsko službo po členu 16., točki 7., uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi.
13.	liazvid o opremi.
1. Izvrševanje vseh priprav za zaščito pred požarom nadzirajo in kontrolirajo organi krajevnega odbora oziroma pododbora po določbah, člena 16., točki 7., v zvezi s členom 17. uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi, upoštevaje tudi določbe zakona o organizaciji gasilstva in uredbe o službi državne obrambe pred požarom.
2. Pri organih, ki skrbe za izvrševanje vseh priprav za zaščito pred požarom, t. j. pri krajevnih odborih oziroma pododborih za gasilsko službo in pri sedanjih javnih in privatnih gasilskih organizacijah se mora takoj osnovati knjiga vojne materialne opreme po obrazcu, po katerem se vodijo tudi drugi predmeti materialne narave pri tisti občini oziroma pri mestnem poglavarstvu.
3. Te knjige je razdeliti na dva dela: na prvi del za mirnodobno oprem* in na drugi del samo za vojno gasilsko opremo.
4. V knjigah krajevnih odborov oziroma pododborov za gasilsko službo je v razporeditvi navesti, za katero četo je kateri del opreme določen.
5. Vsa nabaVljena oprema se mora deliti po važnosti in občutljivosti posameznih delov mesta oziroma naseljenega kraja glede požara, upoštevaje, da je pa vendarle
treba obdržati potrebno enakomernost v stanju opreme pri vseh četah, ki se sestavljajo v tistem kraju.
6.	Mirnodobna javna ali privatna gasilska edinica, ki sestavlja več vojnih gasilskih čet ali samostojnih oddelkov, vpiše v svojo knjigo opremo za vsako četo oziroma samostojni oddelek posebej.
14.	Posebna navodila za primer vojne.
a) Za tovarne, zavode, rudnike in podobna podjetja.
1. Vojne aparate za gašenje požara je treba preskusiti in jih postaviti na njih mesto za uporabo, če že niso bili na svojem mestu.
2. Napraviti je treba skušnjo z vsem osebjem za zaščito pred požarom v zvezi tudi z drugimi službami zaščite.
3. Ugotoviti se morajo razmere glede vode in ostalih sredstev za gašenje požara.
4. Odstraniti je treba vse, kar olajšuje razvoj požara, kakor: vnetljive predmete, njih namestitev, razvrstitev itd.
b) Za skladišča vobče.
1. Ravnati se je treba po opomniku, v katerem je urejeno, kaj in kako je treba ukreniti z vsakim skladiščem posebej.
2. Za ukrepe glede državnih skladišč so pristojni in odgovorni državni organi-upravitelji in nakazovalci, glede privatnih skladišč pa njihovi lastniki, ki so prav tako po zakonu odgovorni (čl. 24. uredbe z zakonsko močjo o zaščiti pred zračnimi napadi), če sami niso ukrenili vsega, dh bi ne nastala škoda zaradi požara ali pravočasne izpraznitve njihovega skladišča ali odprave imovine občega značaja.
3. V tem pogledu se lahko da samo navodilo, naj se takoj, kjer to dovoljujejo okoliščine, material posameznih skladišč porazdeli v manjše količine in na več mest, če ni določena izpraznitev. To je posebne važnosti za laže vnetljivi material.
4. Izvesti je maskiranje in kamufliranje.
5. Lahko vnetljivi material je treba takoj premestiti iz vagonskih cistern v rezervoarje, najbolje v podzemeljske.
c) Za navadne ceste.
Dobro stanje navadnih cest je pogoj za uspešno zaščito pred požarom. To velja zlasti za vaške, občinske in banovinske ceste, na katerih so pogosto leseni mostovi in podvozi, ki šo lahko vnetljivi in se tudi lahko pokvarijo in s tem onemogočijo hiter promet, kakršen je ob požaru posebno potreben. Zato je treba v vojnem času, ko so nevarnosti požara velike, posvetiti posebno skrb varovanju in vzdrževanju občutljivih objektov na vseh cestah, ker mora biti tedaj promet v vse smeri mogoč in hiter.
č) Za železniške komunikacije.
1. Uspeh v gašenju požara pri železniških komunikacijah in objektih na njih je odvisen od izvedenih priprav za gašenje požarov in od organizacije le službe.
2. V ta namen je neogibno potrebno:
a) proučiti najsmotrnejši način zaščite pred požarom objektov okrog železniških postaj, zlasti če so ti objekti izdelani iz lesa, kakor je to najpogosteje pri skladiščih. Prav tako je treba iz postaje kakor iz skladišča odstraniti vse lahko vnetljive in zgorljive predmete;
b) oskrbeti vse železniške postaje, zlasti pa skladišča, z vodo, nadalje z aparati in sredstvi zi preventivno obrambo pred požarom, če ni to že storjeno;
c) sestaviti gasilske oddelke iz postajnega osebja ali iz železniških tehničnih edinic, to pa kakor je spredaj povedano. Po potrebi se lahko pritegnejo tudi ljudje iz postajne okolice, izmed neuvrščenih ali uvrščenih v edi-nice za odstranjevanje ruševin in obnovo porušenih objektov;
č) omogočiti hitro odpošiljanje gasilskih vlakov ali cistern na kraje, kjer so ogrožena večja skladišča, postaje, kurilnice, delavnice in drugi objekti, vlak pa oskrbeti tudi z ostalimi sredstvi, orodjem in zadostnim šte vilom ljudi za gašenja požarov vseh vrst.
d) Železniška oblastva poskrbijo, da se sestavijo takšni vlaki v zvezi z ostalimi pomožnimi vlaki, ki služijo za pomoč ob nezgodah.
e) Za zavarovanje prometa je treba oskrbeti potniške vlake in vlake za prevoz vojakov s potrebnim številom aparatov -in sredstev za preventivno obrambo pred požarom v vlaku samem.
f) Pristojnim organom je treba naročiti, naj kolikor mogoče hitro ustavijo vlak, če se premika, in odklopijo vnete vozove iz vlakovne kompozicije. To mora biti njihova prva dolžnost, brž ko se kak voz vname.
g) Po možnosti je tudi odstraniti ali porazdeliti premog, drva ali drug lahko vnetljivi material na več mest v rajonu postaje; la mesta je treba vsekakor maskirati in kamuflirati, da se ne zapazijo iz zraka.
d)	Za pomorske in rečne komunikacije.
1. Vse plovne objekte in prostore na njih je treba oskrbeti z aparati in sredstvi za preventivno obrambo pred požarom. Pri tem je treba posvetiti posebno skrb oddelkom, ki so močneje ogroženi po požaru.
2. Vsak plovni objekt mora biti oskrbljen s parnimi ali ročnimi črpalkami za črpanje vode, cevmi zadostne dolžine, brizgalnami, ročniki in drugim gasilskim orodjem.
3. Osebje na plovnih objektih mora biti dobro poučeno o uporabi raznih aparatov za gašenje požara in drugih gasilskih priprav.
4. Lesene palube plovnih objektov je treba pokriti z nevnetljivim materialom, ker se navadna pločevina topi v ognju vžigalnih bomb.
5. Vse pristaniške — luške zgradbe in objekte je treba oskrbeti z zadostnim številom aparatov za preventivno obrambo pred požarom, kjer pa je vodovod, tudi z zadostnim številom zunanjih in notranjih hidrantov s cevmi 'ustrezajoče dolžine in z ročniki.
6. V vseh večjih in važnejših pristaniščih — lukah je treba določiti dežurne gasilske edinice (motorne čolne) s Črpalkami, dolgimi cevmi, brizgalnami in drugim orodjem za gašenje požara.
7. V večjih in važnejših pristaniščih in lukah, obal-skih delavnicah in skladiščih je treba organizirati posebne pristaniške ali luške gasilske čele in jih oskrbeti z vsemi sredstvi za gašenje pOžara tako v pristanišču ali luki sami kakor tudi na plovnih objektih.
15.	Končne določbe.
Glede na vse, kar je spredaj povedano, se je treba radi udejstvitve tega pravilnika takoj lotiti tehle poslov:
1. Določiti je osehe ali oddelke hišne zaščite in prve pomoči ob napadu iz zraka;
2. določiti je blokovno-rajonsko gasilsko zaščito iz ustreznih oddelkov hišnih zaščit;
3. reorganizirati je, kolikor je polrebno, sedanje javne in privatne gasilske edinice za njih razširitev za vojno;
4. izdelati je načrte zaščite za vsak požarni rajon, in to:
a) glede njegove velikosti ali rajonske meje;
b) glede formiranja čete ali oddelka za rajon;
c) glede ureditve in nabave požarnih sredstev in priprav, potrebnih za zaščito pred požarom v rajonu in
č) glede preskrbe z denarnimi sredstvi in oprave vseh administrativnih poslov pri tem;
5. slednjič je treba izdelati opomnike za delo in pripraviti vsa potrebna navodila in naredbe, knjige in sezname kakor tudi vse drugo, česar je treba, da se dopolni mobilizacijski elaborat;
6. to naj začno takoj izvrševati banovinski in krajevni odbori (s svojimi pododbori, če jih imajo za gasilsko službo in za propagando). Ti naj poskrbe, da se obvesti ljudstvo, da izpolni svoje dolžnosti po spredaj navedeni točki 1. in da se seznani s tem pravilnikom, kolikor se tiče najširših ljudskih slojev. Nato naj krajevni odbori postopajo po spredaj navedenih točkah 1., 2., 4. in 5., vse sedanje javne in privatne gasilske edinice pa naj postopajo po spredaj navedenih točkah 3. in 5.
Imeti je treba na umu, da tvori obramba države pred požatom v času vojne enoto z vsemi ostalimi ukrepi za zaščito države pred zračnimi napadi. Ta obramba naj se izvršuje v vsem po določbah zadevnih zakonov, uredb, pravilnikov in ostalih predpisov in naredb, pri čemer naj se ta del zaščitne službe šteje za enega izmed ne. ji er. jih in najvažnejših glede na sodobna vojna sredstva in metode bojevanja.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general .Mil. D. Nedič s. r.
Pripomba. Ker iz tehničnih vzrokov ni bilo mogoče objaviti v »Službenih Kovinah« slike, ki spadajo k temu pravilniku, se objavijo v posebni knjižici in razdelijo med vse ustanove iu urade.
Priloga I.
SESTAV GASILSKE ČETE.
Za p. št.	Vsebina	Štev. ljudi
1 2 3	Poveljnik 	 Pomočnik poveljnikov (podpoveljnik) . . . Pisar (tajnik) 			1 1 1
	Prvi gasilski oddelek	
4	Oddelni vodja (vodnik)		1
5	Gasilcev		9
	Drugi gasilski oddelek	
0	Oddelni vodja (vodnik)		1
7	G'srb*ev		9
	Tretji pomožni oddelek	
8	Oddelni vodja (vodnik) .......	1
!)	Gasilskih pomočnikov		9
	Skupaj . . .	83
Opomba: Ta pregled vsebuje samo strokovno osebje za Sasildro in zn druge pomožne službe v zvezi z gašenjem požaru (sanitetna in kemijska služba).
Priloga II.
PREGLED opreme gasilske čete.
Zap. št.	Vrsta in naziv opreme	Koli- čina
1	Gasilna sredstva in orodje s pripadajočim priborom Motorni brizgalni s potrebnim orodjem in	
	rezervnimi deli		2 a)
2	Pribor Sesalnih cevi po 2‘5m		8*
3	Sesalni košari		2**
4	Tlačnih cevi 0 52 in 75 mm po 15 m s	
		t
5	Univerzalnih ročnikov . 			! 4
6	Obveze za cevi			8
7	Hidrantna nastavka z 2 odprtinama . . .	2
8	Ključa za hidrante		2
9	Razdelilen 		2
10	Zbiralna nastavka		2
11	Prehodni spojki		2
12	Platnenih veder za vodo		8
13	Pločevinasta vedra za vodo		4
14	Garniture dimnikarskega orodja in pribora .	4
lta	Impregnirane odeje		4
15	Priprav za sesanje vode iz večje globine . .	b)
Iti	Ročnih gasilnih aparatov		 .	T-,
17	Ročni brizgalni s cevmi ........	2
i 18	Priprav za gašenje s peno			D
I 19	Priprav za prijemanje in prenašanje vžigal-	
	nik bomb			2
20	Priprave za plezanje Prislonljivi lestvi (2—4 m)		2
21	Kljukasti lestvi			2
22	Strešni lestvi			2
23	fimetrskih raztezalnih lestev na dveh kolesih	d)
24	Prevoznih mehaničnih lestev ......	e)
25	Reševalno orodje Reševalnih vrvi		tt
2(5	Reševalnih pasov ..... ... . . .	
2Ja	Reševalnih rjuh in vreč		»	i —
27	Oprema za zaščito pi-ed bojnimi strupi Zaščitnih krojev proti bojnim strupom . .	10
28	Mask proti bojnim strupom s cedilom proti CO	22
29	lzolirna aparata . ... . . . . . . .	2
30	Aparata za ugotavljanje bojnih strupov . .	2
31	Sesalka za polnjenje bomb s kisikom . . .	1
32	Omara za razkuževanje obleke in mask . .	1
33	Pribor za pouk o bojnih strupih . . . . .	1
34	Pribor za dezintoksikaeijo zastrupljenega zemljišču Klorovega apna — pušici z 20 kg . . . .	2
35	Posipalbi stroj na dvokolnici za potresanje	
	klorovega apna		1
3(1	Trde krtače 					4
87	Metle	. ,	4
38	Ventilator s cevmi za izsesavanja strupa-	
	dima . 			1
39	Sanitetna oprema Ročni lekarni. 			2
40	Obvezivo — zavoja 			2
* Tej količini je dodati še 50% kot rezervo, ki se ne uporablja.
** Po potrebi.
+ Skupna dolžina mora ustrezati vsaj oddaljenosti vodnih izvorov od najbolj oddaljenega objekta in omogočati delitev* cepitev tlačne skupine.
t+ Jakost in dolžina po potrebi.
Zap. št.	Vrsta in naziv opreme	Koli- i čina
41	Torbic s pušico klorovega apna		18 1
4.2	Čutaric ali steklenic termos		0
43	Zasilnih obvez		22
44	Alkalnega mazila v tubah po 100 g ....	2
45	Deščici za kostolom		2
! 46	Ravnih Škarij		2
47	Pinceti		
48	Trioglati ruti		2
; 49	Obvez, 12 cm širokih		2 zav.
60	Vate		2 kg
51	Zaponk — škatla 			1
52	Sladkorja v kockali — zavoja po ‘/i kg .	
53	Tablet natrijevega bikarbonata v steklenih	
	tubah po 20 tablet		
54	Elastičnih 8 cm širokih obvez — zavoja . .	2
55	Steklenih paličic za oči		4
56	Stekleni pipeti		2
57	Bolničarski nosilnici		
j 58	Volnene odejo 		4 ;
j 59	2% raztopina jedilne sode v steklenicah po	
	K* 1		
	Priprave in pribor za razsvetljavo	
	m za nznamennvanjc	
i 00	Reflektorja		2 j
61	Rudarske art lilensiie svetilke (z jakostjo 10	
	sveč)				4
! 62	Žepnih električnih svetilk		K)
63	Svetilki Z rdečim steklom		
j 64	Rdeči zastavi . . 		
i 66	Razne table z napisi za oznamenovanje za-	20
	strupljenih mest — nerazpočenih izstrelkov — objektov, ki se podirajo		
(»()	Zastavici z znakom Rdečega križa ...	
67	Rumenili zastavic za oznamenovanje zastrup-	
	ljenih mest 			20
j 68	Pripravi za zatemnitev		
i 69		4
j 70	Svetilki z znakom Rdečega križa	 Tehnična oprema (orodje, priprave, pribor in material)	2
71	Kopače			4
j 72		4 ,
73	Lopatici		o i
74	Kavlji		4
75	Rovači (krampa)		o
76	Senenih vil		2
77	Motiki		•>
78	Sekiri		')
79	Lomilke		4
80	Kombiniranih klešč		2
81	Klešč za cevi . . 		o
82		4
8.3	Leseni kladivi		2 i
84	Francoska ključa		2 |
85	Raznih pil . 			0
86	Ameriška svedra . 			» I
87	Gasilskih čelad . 			22 1
88	Pasov 		22
89	Sekiric v nožnicah (tulcih)		2->
90	Karabincev		20
91	Reševalnih vrvi		18
92	Cevnih vrvi (konopljenih)		18
93	Delovnih oblek		22 i
94	Azbestnih krojev		2
95	Piščalk 		16
96	Dvoglasnih trobk 			0
I.
Pripomba: Oprema, navedena v tem pregledu, velja zn neogibno potrebno za samostojno in uspešno delo gasilske Čete, ki je sestavljena iz dveh gasilskih in enega pomožnega oddelka. Zato je treba opremi po tem pregledu dodati še osebno opremo pomožnega oddelka, in sicer: 10 čelad, 10 parov delavskih krojev, 10 mask za zaščito pred bojnimi strupi iu 10 zasilnih obvez.
Posebej pa bodi pripomnjeno, da navedena oprema ne more biti povsod enaka, temveč se mora prilagojevafi krajevnim razmeram.
Razmere, ki utegnejo vplivati na vrsto in količino opreme, se dajo v glavnem zvesti na tole:
a) ('.'e je voda od določenega kraja ali objekta oddaljena toliko, da jo z eno gasilsko črpalko ni moči doseči, je treba priskrbeti eno črpalko več.
1>) Če znaša globina do vode nad, 8 m, t. j. če je površina vode nad 8 m pod horizontom, je potrebna priprava za črpanje vode iz večje globine.
c) Če v bližini kraja ali objekta ni dovolj vode ali če je sploh ni. je treba vodo za gašenje dovažati. V takem primeru si je treba omisliti avtotanke ali cisterne na konjsko vprego. Število, vrsto in prostornino sredstev za dovoz vode je treba določiti sporazumno, upoštevaje zmogljivost črpalk, ki so na razpolago, in oddaljenost kraja, kjer se voda jemlje.
č) če ni cest, pripravnih za vozni promet do vseh objektov, si je treba omisliti prenosne motorne črpalke.
d) Če so v kraju tudi enonadstropne zgradbe, je treba priskrbeti lestve, n. pr. osemmetrske razteznim* lestve na dveh kolesih ipd
e) Če so tudi večnadstropne zgradbe, je treba omisliti mehanične ali avtomehanične lestve (25 do 30 m in več).
() Če so večje količine lahko vnetljivih snovi, je treba priskrbeli tudi priprave za kemijsko ali zračno peno s specialnimi ročniki.
II.
I. Da more več gasilskih edinic pri požaru uspešno združeno delati, je potrebno, da imajo normirano gasilsko opremo
Po S (>4- h -- zakona o organizaciji gasilstva predpisuje pri nas norme in tipe za gasila, pribor in opremo Gasilska zveza kraljevino Jugoslavije, do katere se je treba pred nabavo obrniti za potrebna navodila iu tehnične pogoje.
2 Vobče pa je treba radi lažjega in cenejšega nakupa celotne gasilske opreme, zlasti pa priprav po predpisanih normah in tehničnih pogojih, nabavo opreme centralizirati. To mora izvesti Gasilska zveza, ki določi tovarne ali delavnice, v katerih je treba nabavljati posamezne dele opreme, in po kakšni ceni.
Centralizacijo nabav je Ireba izvajali po posameznih banovinah. kjer so gasilski skladi, nabavljati pa je treba po ustaljenem načrtu za zaščito vsega banovinskega ozemlja pred požarom. Na ta način se oskrbijo vse gasilske edinice z opremo, ki povsem ustreza normam in tehničnim pogojem, in to po najpovoljnejših cenah.
M. Zlasti hodi pripomnjeno, dn je kljub spredaj natančno našteti opremi gasilske čete nabavljati opremo po posebnih razmerah vsakega kraja, kjer se četa sestavlja, upoštevajoč tudi gospodarske razmere tistega kraja.
4. Iz gorenjega pregleda je razvideti, da je za samo en gasilski oddelek potrebna le polovica v pregledu naštete opreme.
603.
i
Dopolnitev*
pravilnika n zaščiti preti zračnimi napadi, I. dol.**
Po izkazani potrebi predpisujem na predlog držav-nobrambnega inšpektorata, s katerim se je izrekel soglasnega tudi načelnik glavnega generalnega štaba, na podstavi členov 3. in 23. uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi tole dopolnitev pravilnika o zaščiti pred zračnimi napadi, I. del, D. št. 8127 z dhe 20 aprila 11)30. (natisnjenega v Službenih novinali št. !)8/XXIX z dne 2. maja 1039. in \ Službenem vojnem listu št. 15—39, strani 792 do 807.
Pod H. 11. »Način, kako se opravi izselitev« je na koncu dodati nov tretji in četrti odstavek:
Za dodelitev prevoznih sredstev (voz in kamionov) v namene, omenjene v petem odstavku točke 7. pod 13.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
17.	novembra 1939., Št. 2C4/XČl/740.
** -Službeni list« št. 206/37 iz 1.1939.
loga pravilnika, kakor tudi za preselitev tistih državnih in samoupravnih uradov in naprav, ki nimajo lastnih prevoznih sredstev, naj se pristojni krajevni odbori in ti uradi in naprave obrnejo s svojimi obrazloženimi zahtevanji (»trebovanji ) preko poveljništev vojaških okrožij do pristojnega poveljnika divizijskega oblastva.
Poveljnik divizijskega oblastva odloči za vsak primer posebej o dodelitvi potrebnih prevoznih sredstev za najpotrebnejši čas, in sicer predvsem izmed'nerazporejenih in rezerviranih sredstev po t. 15. in 8. člena Tl.a pravil o prevajanju.«
Ta dopolnitev pravilnika o zaščiti pred zračnimi napadi, I. del, stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah .
V Beogradu dne 24. novembra 1939.; Pov. št. 2347.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Mil. I). Nedič s. r.
(Ta dopolnitev pravilnika je stopila v veljavo dne
14.	novembra 1939., ko je bila prvič objavljena v št. 261 »Službenih novin«.)
GOI.
Minister za finance je z odločbo št. 41.392/111 z dne 26. junija t. 1. na podstavi odločbe predsednika ministrskega sveta št. 1515 z dne 14. maja 1930. predpisal tele
spremembe in dopolnitve* v pravilniku št. 65.285/30 o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke in finančnih direkcijah.
§ 1-
V prvem odstavku § 3.** se za besedo -imajo do-daje: »minister za finance,«.
V prvem odstavku § 4.*** se namesto besede »ima« postavlja: »in pomočniki ministra za finance imajo .
§ 3.
Te spremembe in dopolnitve veljajo od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
S temi spremembami in dopolnitvami pravilnika se je glavna kontrola izrekla soglasno v svoji občni seji z dne 27. junija 1939. pod št. 86.186/1939.
Iz ministrstva za finance, oddelka za davke, v Beogradu dne 7. septembra 1939.; št. 42.549/111.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. septembra 1939., št. 215/LXXIV/581.
** »Službeni list« št. 205/34 iz 1. 1930.
*** »Službeni list« št. 650/93 iz 1. 1935.
605.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 182 z dne 12. avgusta 1939.
Z odločbo pomočnika ministra za finance z dne
2.	maja 1939., št. 23.630/1 V, so bili premeščeni: v glavno carinarnico v Mariboru: za pomožnega carinika IX. pol. skupine Popovič M i 1 u t i n, pomožni carinik iste položajne skupine glavne carinarnice na Sušaku, po službeni potrebi; v centralno carinsko blagajno v Novem Sadu za pomožnega carinika IX. položajne skupine Stojkovič Pavel, pomožni carinik iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, po službeni potrebi; v glavno carinarnico v Sarajevu za carinika VIII. položajne skupine Ribič Esad, carinik iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru; v glavno carinarnico v Subotici za carinika VIII. položajne skupine Djinič O mer, carinik iste položajne skupine glavne carinarnice v Ljubljani, na prošnjo in N’ e n a d i č M i h a j l o, carinik iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, po službeni potrebi; v glavno carinarnico na Sušaku za carinika VIII. položajne skupine V er nič Hugo, carinik iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, po službeni potrebi; v carinarnico I. reda v Bosanskem Brodu za carinika Vlil. položajne skupine Kolarič Oskar, carinik iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, po službeni potrebi; v carinarnico I. reda v Gornji Radgoni za carinika VIII. položajne skupine M a n d a k o v i č F r a n j o, carinik iste položajne skupine glavne carinarnice v Zagrebu, po službeni potrebi; v carinarnico I. reda v Dravogradu - Meži za carinika Vlil. položajne skupine Alajbego v ič Ujezi r, carinik iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, po službeni potrebi in za pomožnega carinika IX. položajne skupine Radoševič Pantelia, pomožni carinik iste položajne skupine carinarnice
I.	reda v Bibinju, po kazni; v carinarnico I. reda v Djevdjeliji za pomožnega arhivarja IX. položajne skupine Apostolovič Djordje, pomožni arhivar iste položajne skupine carinarnice I. reda v Dravogra-du-Meži, po službeni potrebi; v carinarnico I. reda v Preku za carinika VIII. položajne skupine Biščevič Zija, carinik iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, po službeni potrebi; v carinarnico
I.	reda na Rakeku za carinika VIII. položajne skupine M e d a n i č Ivan, carinik iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, po službeni potrebi.
Odobritev uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je dovolilo z odločbo z dne 7. avgusta
1939.,	I. št. 30.958, uvažanje in razširjanje revije »S U d -o s t - O e k o n o m i s t«, ki izhaja v nemškem jeziku v Budimpešti.
Številka 183 z dne 14. avgusta 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. julija 1939. sta bila postavljena: po službeni potrebi ing. Mosusov Boris, višji svetnik IV. položajne skupine 1. stopnje strojnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani, za višjega svetnika iste položajne skupine in stopnje strojnega oddelka generalnega ravnateljstva državnih železnic; na prošnjo ing. K u 1 j -b a k i n AI e k s i j, višji pristav VII. položajne sku-
pine železniške delavnice v Mariboru, za višjega pristava iste položajne skupine železniške delavnice v Smederevu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. julija 1939. je bil postavljen po službeni potrebi G eri Frančišek, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Šibenik, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Celje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. julija 1939. so bili postavljeni: na prošnjo Ruter Stanislav, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Hrastnik, za višjega kontrolorja iste položajne skupine prometnega komercialnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani, s službenim mestom v Zidanem mostu; po službeni potrebi; Zupan Mihael, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Ljubljana, za višjega kontrolorja iste položajne skupine postaje Ljub-Ijana-šiška; V o h i n c Janez, višji kontrolor VI. položajne skupine postaje Ljubljana, za višjega kontrolorja iste položajne skupine prometnega komercialnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani; Končar Jožef, kontrolor VIL položajne skupine kurilnice Ljubljana, za kontrolorja iste položajne skupine strojnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani; Oberlintner Roman, kontrolor VIL položajne skupine postaje Celje, na postajo Grosuplje, za kontrolorja iste položajne skupine.
Številka 184 z dne 15. avgusta 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. julija
1939., št. 57.789, so bili postavljeni za pisarniške višje oficiale VIL položajne skupine na dosedanjem službenem mestu pisarniški oficiali Vlil. položajne skupine: Kramer Anton pri okrajnem sodišču v Celju; Pohar Erna pri okrajnem sodišču v Ljubljani; Cmer Anton pri okrožnem sodišču v Celju; Bokalič Franc pri okrajnem sodišču v Kamniku; Paradiž Ferdo pri okrajnem sodišču v Kočevju; Čekovnik Filip pri okrajnem sodišču v Prevaljah; Žagar Janez pri okrajnem sodišču v Rogatcu; F e r j ančič Franc pri okrajnem sodišču v Prevaljah; Hebar Josip pri okrožnem sodišču v Novem mestu in Pi liter Josip pri okrajnem sodišču v Ptuju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. julija
1939., št. 84.024/1, je bil premeščen na prošnjo Drolc Jože, veterinarski višji pristav VI. položajne skupine sreskega načelstva v Stocu, k sreskeniu načelstvu v Radovljici.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. junija 1939. je bila premeščena na prošnjo Skrbinšek Ljudmila, učiteljica V. položajne skupine ljudske šole v Framu, na ljudsko šolo v Ljubljani.
Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 21. julija 1939. je bila premeščena po službeni potrebi k posti, brzojavil in telefonu Ptuj P e r š Pavla, manipulant IX. položajne skupine pošte, brzm 1 in telefona Središče ob Druvi
Številka 185 z dne 10. avgusta 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. julija 1939. so bili • o d 1 i k o v a n i pri upravi policije v Ljubljani: z redom Sv. Save V. stopnje Reja v ec Leo p o 1 d, nadzornik policijske straže: s srebrno kolajno za vestno službovanje: Trček Viktor, Vi mik Stanko, Vidmar Stanislav, Kozlevčar |
Anton, R e n e r Alojz, Dolinšek Fran c, Hočevar Alojz, Arh Jožef, Ogrin Valentin, Goršič Ivan, K te n i g Ernest, Kukovič Franc, Potokar Alojz in Kovačič Vladimir, policijski stražniki-pripravniki.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. julija
1939.,	št. 85.137/1, sta napredovala: za veterinarskega višjega pristava VI. položajne skupine pri sre-skem načelstvu v Ljubljani dr. Kovač Franjo, veterinarski višji pristav Vil. položajne skupine; za ve-1 terinarskega višjega pristava VII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Laškem dr. Malenšek Stanislav, veterinarski pristav Vlil. položajne skupine,
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 21. julija 1939. so bili p r e m o š Č e ni: po službeni potrebi: Srakar Jožef, prometnik Vlil. položajne skupine postaje Ljubija,na-ftiška, v postajo Ljubljana; Vrečko Jakob, prometnik Vlil. položajne skupine, postaje Brezno-Ribnica. za šefa iste postaje; N r v a k Rudolf, prometnik Vlil. položajne skupine postaje Domžale, v postajo Kamnik; Batista L,a -disl a v, prometnik Vlil. položajne skupine postaje Sv. Lovrenc na Dravskem polju, v postajo Kresnice; Šušteršič- C e p i r 1 o Valter, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Rajhenburg, v postajo Sevnica: Petrovič Zivadin. prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Rogatec, v postajo Žirovnica; Z i b e r t Ivan, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Grosuplje, v postajo Ptuj; J e n k o Janez, prometnik IX. položajne skupine postaje Kamnik, v postajo Domžale; M e k i n a Rudolf, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Žirovnica, v postajo Kranjska gora; R e I i u g e r B o g o m i r, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Radohova vas, v postajo Rimske toplice; Zor Albin, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Ponikva, v postajo Brezno-Ribnica; na prošnjo: Jovan Alojz, prometnik VIII. položajne skupine postaje Kresnice, za šefa iste postaje; Gerlovič Franjo, prometnik VIII. položajne skupine postaje Zagorje, v postajo Sv, Lovrenc, na Dravskem polju; P o g a č n i k I v a n , prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Brežice, v postajo Lesce-Bled, Lenaril Leo, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Videm-Krsko, v postajo Gornja Radgona; Kononenko Aleksej, prometni uradnik lXf položajne skupine postaje Ptuj. v postajo Celje; Stanič M i I i n k o , prometni uradnik Ix. položajne skupine postaje Brezno-Ribnica, v postajo Mokra gora v območju železniškega ravnateljstva v Sarajevu; Kajič Matevž, vlakovodja IX. položajne skupine postaje Pragersko,,v postajo Maribor; P remzel Štefan, vlakovodja IX. položajne skupine postaje Pragersko, v postajo Maribor; Rasberger Ivan, vlakovodja IX. položajne skupine postaje Petrovgrad, v postajo Novo mesto; Knehtl Jožef, strojevodja IX. položajne skupine lokornotivske postaje Sevnica, v kurilnico Maribor; Sabe c Alojzij, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Dobova, v postajo Rajhenburg’ Šušteršič Janez, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Kranjska gora, v postajo Rogatec; Obran Franc, pomožni prometnik X. položajne skupine-postaje Velika Loka, v postajo Ormož.;, Sabe de r Franc, vlakovodja IX. položajne skupin0 postaje Celje, v postajo Maribor.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine: nien predstavnik in urednik: Pphar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 94- kosu X. letnika z dne 25. novembra 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
K V-No. 346/220—1939.	3437-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za steklarska dela pri gradnji vseučiliške knjižnice v Ljubljani
III.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. decembra 1939. ob 11. uridop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu takse po tarif, post. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 18 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 238.271-20.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 20. novembra 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 98/39—6.	3453
Uvedba postopka
za razvezo zakona.
Ulbing Jože, roj. 24. jnn. 1868. v Wur-zenu, občina Kostenberg, tja pristojen, poročen s Piber Ano dne 23. oktobra 1912. po rk. obredu v župni cerkvi Sv. Marije v Logavesi, je bil s sklepom deželnega sodišča v Celovcu z dne 28. decembra 1934., T 40/33—9, proglašen za mrtvega.
Po predlogu njegove žene Ulbing Ane, posestnice v Mlinem št. 18, občina Bled, se uvaja postopek za razvezo zakona. Za branilca zakonske vezi se postavlja Ukmar Anton, pisarniški uradnik pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
Kdor bi kaj vedel o pogrešancu, se pozivlje, da to sporoči temu sodišču ali branilcu.
Po 15. nov. 1940. se bo po zopetni prošnji razsodilo o predlogu na razvezo zakona.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 2. novembra 1939.
P 332, 333/39-3.	3442
Oklic.
Tožeča stranka Gutenberger Josip in Zimmerl Rudolf, oba trgovca v Mežici, je vložila proti toženi stranki Krako-liniku Ignacu, mizarskemu mojstru v Mežici, radi din 2.434'70 in din 3.824'— s prip. h gorenjima opr. štev. tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 22. decembra 1939. ob devetih dop. pred tem sodiščem v izbi št. 4, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja njegova žena, Krakoli-nik Pavla iz Mežice, za skrbnika, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Prevaljah, odd. I., dne 21. novembra 1939.
P 305/39—1.	3443
Oklic.
Tožeča stranka Kunc Franc, posestnik in lesni trgovec na Poljani, je vložila proti toženi stranki Pogaču Klemenu in Katarini, dninarjema in najemnikoma v Šteharnikovi bajti na Tolstem vrhu, radi din 976-50 s prip. k opr. št. I’ 305/39 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 22. decembra 1939. ob devetih dop. pred tem sodiščem v izbi št. 4, razpravna dvorana.
Ker bivališče prvotožene stranke ni znano, ji je postavljena drugotoženka Pogač Katarina, njegova žena, za skrbnika, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Prevaljah, odd. I., dne 21. novembra 1939.
V I 480/39—16.	3451
Oglas.
K dražb, oklicu z dne 23. septembra t. 1., V I 408/39, objavljenemu v prilogi k 87. kosu Služb, lista z dne 1. novembra t. 1. pod št. 3067.
Dražba K zemljišča vi. št. 169 k. o. Ljubljana-mesto se ustavlja.
Na 5. decembra t. 1. določena dražba se bo vršila le za ostalo četrtino ter se določi nje cenilna vrednost na 31.854'75 dinarjev, najmanjši ponudek na dinarjev 15.927'50, varščina na din 5.053'—.
Ostala določila dražbenega oklica ostanejo nespremenjena.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 21. novembra 1939.
T 1919/30—10.	3373
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1939., dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Latkova vas vi. št. 158.
Cenilna vrednost: din 184.567‘50.
Vrednost pritekline: din 8240'—.
Najmanjši ponudek: din 123.045'—.
Varščina: din 18.456-75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo z-d raži tel ja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 9. novembra 1939.
I 162/39-14.	3431
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1939. ob desetih dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin:
1. zemljiška knjiga k. o. Vinica vi
št. 555,
2. zemljiška knjiga k. o. Hrast vi. št. 178, zemljiška knjiga k. o. Hrast vi. št. 282, zemljiška knjiga k. o. Učakov-ci vi. št. 204.
Cenilna vrednost: ad 1. din 82.080'—, ad 2. din 5448-56.
Vrednost pritekline: ad 1. din 4345-—,
Najmanjši ponudek: ad 1. 43.165'84 din, ad 2. din 3632-37.
Varščina: ad 1. din 8208'—, ad 2. din 545-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju
dne 8. novembra 1939.
I 304/39—3.	3335
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1939. ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga vi. št. 39 Vrat-ji vrh in zemljiška knjiga Vratja ves vi. št. 129.
Cenilna vrednost: din 24.825-50.
Najmanjši ponudek: din 16.550-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 7. novembra 193Š1.
1 583/39—7.	3390
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1939. o h osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba 'A nepremičnin zemljiška knjiga Mišji dol vi. št. 37.
Cenilna vrednost: din 52.425-82.
Vrednost pritekline: din 6160-—.
Najmanjši ponudek: din 34.950-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti <odišču najpozneje pri draŽ-benem naroku *red začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede .nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem dne 13. novembra 1939.
I 768/39-7.	3391
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jedert vi. št. 48, 54.
Cenilna vrednost: din 13.646'80.
Vrednost pritekline: din 1605*—.
Najmanjši ponudek: din 9098'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem dne 13. novembra 1939.
1
*
—9.	3389
Dražbeni oklic.
Dne 30. d e c e m b-r a 1939. ob ena j-s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Mrzlo polje vi. št. 19, 120,^216.
Cenilna vrednost: din 34.117-75.
Vrednost pritekline: din 1995*—.
Najmanjši ponudek: din 22.745—.^
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem
dne 14. novembra 1939.
I 511/37—21.	3338
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1939. o p o I i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Jastrebci vi. št. 51, b) Lača ves vi. št. 131.
Cenilna vrednost: ad a) din 21.702'25, ad b) din 3390-66.
Najmanjši ponudek: ad a) 14.468714, ad b) din 3390-66.
Vrednost pritekline: ad a) 1230'— dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 27. oktobra 1939.
I 1172/39—19.
I 1233/39—13.	3430
Dražbeni oklic.
Dne 27. decembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba sledečih nepremičnin: I. skup. zemljiška knjiga k. o. Podlehnik vi. št. 114, 11. skup. zemljiška knjiga k. o. Lancova vas vi. št. 100, III. skup. zemljiška knjiga k. o. Podlehnik vi. št. 66.
Cenilna vrednost: I. skup. 16.347— din, II. skup. din 2944'—, III. skup. din 32.443-—.
Vrednost priteklin: din 3600-—.
Najmanjši ponudek: za I. skupino din 10.898-—; II. skupino din 1964-—; III. skupino din 21.630-—.
Varščina: za I. skupino din 820—; za II. skupino din 150-—; za III. skupino din 1625-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 20. novembra 1939.
*
3388
t. 10 dražba nepremičnin stavb, z gospodarskimi poslopji, njive
I 197/38—41.
Dražbeni oklic.
Dne 29. decembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi pare
in pašniki zemljiška knjiga k. o. Dobr-niče vi. št. 73 in Knežja vas vi. št. 792.
Cenilna vrednost: din 82.343'10.
Vrednost pritekline: din 1045-—.
Najmanjši ponudek: din 54.895-40.
Varščina: din 8234-10.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem
dne 16. novembra 1939.
*
3379
I 369/39—6.
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin )-» lastnine do pare. št. 760/2 travnik k. o. Borovnica zemljiška knjiga Borovnica vlož. št. 298.
Cenilna vrednost: din 4172-—.
Najmanjši ponudek: din 2781-32.
Varščina: din 420-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 10. novembra 1939.
*
3392
I 150/39.
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1939. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Žužemberk vi. št. 561 in zemljiška knjiga Gor. Križ vi. št. 319.
Cenilna vrednost: din 9352-37.
Najmanjši ponudek: din 6235—.
Varščina: din 936-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Žužemberku
dne 14. novembra 1939.
T 123/39-13.	,
Dražbeni oklic.
Dne 30. decembra 1939. ob e n a j s t i h bo sobi št. 6 dražba nepremičnin
zemljiška knjiga Žužemberk
vi. št. 52 hiša, gospodarska poslopja. vrt
3391
pri podpisanem sodišču v
vi. šl. 90 zemljiške vi. št. 528 zemljiške vi. št. 635 zemljiške Zemljiška knjiga vi. St. 179 zemljiške vi. št. 193 zemljiške Zemljiška knjiga vi. št. 347 zemljiške
parcele parcele parcele Reber parcele parcele Gor. Križ parcele
Cenilna vrednost: din	Najmanjši ponudek: din	Varščina: din
189.008--14.015 — 24.554'-7.624'—	126.005-50 9.343'50 16.369— 5.082-75	19.000'— 1.500— 2.500— 800'-
10.140— 21.490—	6.690'- 14.326-75	1.100— 2.200—
16.000—	10.666-75	1,000'—
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	-■
Okrajno sodišče v Žužemberku dne 14. novembra 1939.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe m dodatki pri nastopnih zadrucjah:
1229.
Sedež: Črnomelj.
Dan vpisa: 18. novembra 1939.
Besedilo: »Sloga« gospodarska in podporna zadruga slovenskih kmetov in delavcev z o. j. v Črnomlju.
Izbrisani so bili dosedanji člani upravnega odbora: Jerman Karel, Jakovčič Niko, Špehar Franc, Černe Jože, Malnerič Anton, Jevšnik Franc ter Majerle Pavel, vpisani pa novoizvoljeni člani upravnega odbora:	Grabrijan
Ivan, pos., Vel. Sela št. 13, Kambič Anton, pos., Gradac št. 4, Petrič Matija, pos., Tušev dol št. 3, Prebilič Jure, pos., Dol št. 4; Puhek Adolf, pos., Suhor št. 2< Rogina Peter, pos., Vel. Nerajc št., 19 in Špringer Jakob, pos., Petrova vas št. 3.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 18. novembra 1939.
Zadr I 12/7.
1230.	*
Sedež: Dravograd.
Dan vpisa: 16. novembra 1939. _
Besedilo: Kmcčko-obrtna hranilnica in posojilnica v Dravogradu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 22. maja 1938. je zadruga sprejela nova pravila ter jih prilagodila zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej:
Kmečko-obrtna hranilnica in posojilnica v Dravogradu, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen pospeševali gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1 sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga jo ustanovljena za nedpločen čas.
Jamstvo zadružnikov je neomejeno in nerazdelno.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi v ljubljanskem dnevniku »Jutru«.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo 3 let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor: pred sodišči, ostalimi oblastvi in drugimi osebami pa zastopa zadrugo predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podnišeta po dva člana upravnega odbora ali po
en član upravnega odbora in po en v to pooblaščeni nameščenec.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 16. novembra 1939.
Zadr II 100/24. — Zadr I 102/24.
*
1231.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 13. novembra 1939.
Besedilo: Osrednja gospodarska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Po sklepu občnega zbora z dne 23. julija 1933. se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Tomažin Fran v Ljubljani, Livada 21.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom : v likvidaciji '.
Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. novembra 1939.
Zadr IX 199/18.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 4085.	3421
Razpis.
Občina Ruše, srez Maribor-desni breg, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika.
Pogoji: osem razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom oziroma dekret o spregledani kvalifikaciji.
Prosilci s prakso imajo prednost.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do
20.	decembra 1939. pri tej občini. Občinska uprava Ruše dne 19. novembra 1939.
No. 4887/1939.	3432
Razpis.
Upravna občina Zagorje ob Savi razpisuje pragmatično mesto zvaničnika (pisarniškega pomočnika).
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v času od 25. novembra do 25. decembra 1939. pri podpisani občini.
Razpisano mesto je namenjeno predvsem napredovanju dosedanjih uslužbencev.
Uprava občine Zagorje ob Savi
dne 21. novembra 1939.
Št- 608/6.	3393—3—2
Razpis.
Bolnica za duševne bolezni v Novem Celju razpisuje po nalogu ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje v skrajšanem roku 15 dni eno mesto zdravnika uradniškega pripravnika od VIII. položajne skupine.
Kandidat mora izpolnjevati vse pogoje, ki jih zahteva zakon o uradnikih.
Prošnje z vsemi potrebnimi prilogami je vložiti neposredno pri sanitetnem oddelku tega ministrstva.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju dne 17. novembra 1939.
Opr. št. ZP 94/6—1938—11.	3438
Razpis
mesta pogodbenega zdravnika speeialista-nevrologa, psihiatra.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na podlagi sklepa seje ravnateljstva z dne 24. avgusta 1939., točka 107. sejnega zapisnika, mesto zdravnika specialista za nevrologijo in psihiatrijo z dnevnim delovnim časom 2 ur s sedežem v Ljubljani ob pogojih kolektivne pogodbe, z mesečnim honorarjem v znesku 2300— dinarjev.
Prosilci morajo izpolnjevati sledeče pogoje:
1. da je državljan kraljevine Jugoslavije in zna popolnoma službeni jezik (potrdilo o državljanstvu);
2. da ima diplomo doktorja vsega zdravilstva in pravico opravljanja zdravniške prakse v kraljevini Jugoslaviji (diploma ali prepis diplome ter potrdilo Zdravniške zbornice o pravici izvrševanja zdravniške prakse);
3. da ima dovršeno specializacijo iz nevrologije in psihiatrije (potrdilo o specializaciji);
4. da je telesno, umsko in moralno sposoben za zdravniško službo v socialnem zavarovanju (potrdilo zdravnika splošne prakse, potrdilo zdravnika specialista za tuberkulozo, nravstveno spričevalo) ;
5. da je zadostil vojaškim obveznostim (potrdilo vojaških oblasti);
6. da ni nad 50 let star (rojstni in krstni list);
7. da ni pod skrbstvom ali v kon-kurzu, da ni v preiskavi zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja ter da ni obsojen na izgubo službe ali častnih pravic, kolikor te posledice razsodbe še trajajo (potrdilo sodišča in državnega tožilstva);
8. da ni z razsodb^ disciplinskega sodišča obsojen na izgubo službe pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali pri kakem drugem zavodu za socialno zavarovanje ali v državni ali v drugi javni službi ali na izgubo pokojnine ali da ni odpuščen iz pogodbe-ne službe Osrednjega urada za zavarovanje delavcev zaradi prekršitve poslovne ali prometne tajnosti ali tajnosti bolnika ali zaradi neizpolnjevanja predpisov o opravljanju uradove zdravniške službe (izjava prosilca);
9. da je po specializaciji opravljal najmanj še eno leto prakso v bolnici ali privatno prakso (potrdilo Zdravniške zbornice).
Svojeročno spisani prošnji morajo prosilci priložiti poleg zgoraj navedenih dokumentov še sledeče:
10. poročni list in potrdila z rojstnimi podatki otrok;
11. potrdilo pristojne Zdravniške zbornice- o stalnih honorarnih in zdrav-
-
niških službah z navedbo delovnega časa in višine honorarja. Ce te službe nasprotujejo predpisom pravilnika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev o opravljanju zdravniške honorarne službe in o kumulaciji honorarjev za zdravnike Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov, mora zdravnik obenem podati izjavo, kateri službi se bo odrekel v primeru izvolitve;
12.	če je v javni službi, še dovoljenje nadrejenega oblastva, da more sprejeti službo pri tuk. uradu.
Za primer, da je zdravnik izvoljen, je dolžen stanovati v določenem zdravniškem okolišu. Zdravnik bo ordiniral v uradovem ambulatoriju v Ljubljani.
Besedilo kolektivne pogodbe in pravilnik o opravljanju zdravniške službe in o kumulaciji honorarjev morejo prosilci dobiti na vpogled v zdravniško-administrativnem oddelku urada v sobi št. 351.
Prošnje morajo prosilci vložiti pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani najkasneje do vključno
21.	decembra 1939. do 12. ure opoldne.
Zakasnelih in nezadostno opremljenih prošenj urad ne bo upošteval.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani dne 21. novembra 1939.
*
Opr. št. 40/11-39-10.	3427
Razglas o licitaciji.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za nabavo obvezil-ltega materiala za 1. polletje 1910.
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku
na dan 6. decembra t. 1. ob 11. uri dop.
v uradovem ekonomatu na Miklošičevi cesti 20.
Ponudbe je vložiti v vložišču urada do dneva licitacije do 11. ure dop. Zapečateni ovitek ponudbe mora imeti napis: ^Ponudba na opr. št. 40/41-39-10 .
Ponudbene pripomočke in pojasnila daje uradov ckonomat proti plačilu ali nakazilu din 10’—.
Ljubljana dne 22. novembra 1939. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Št. 12.453.	3455
Razpis.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje službo uradniškega pripravnika kategorije B pri krajevni bratovski skladnici v Rajhenburgu.
Za to službo se bodo upoštevali absolventi trgovske akademije, ki obvladujejo poleg slovenščine in srbohrvaščine tudi nemški jezik v govoru in pisavi in ki tudi sicer ustrezajo predpisom § 3. službene pragmatike za nameščence bratovskih skladnje z dne 20. decembra 1937., II. R. št. 4487 (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 142/22 iz 1. 1938.).
Svojeročno pisane prošnje in curricu-lum vitae z dokazili o izpolnitvi pogojev po $ 3. navedene pragmatike je vložiti pri krajevni bratovski skladnici v Rajhenburgu do 16. decembra 1939.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani dne 24. novembra 1939.
Razne objave
3450
Vabilo na redni občni zbor
tvrdke »Sial, d d. za izdelovanje barv proti rji, s sedežem v Borovnici«,
ki se bo vršil v pisarni javnega notarja Hafnerja Mateja v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 6, v soboto dne 9. decembra 1939, ob 4. uri popoldne s sledečim dnevnim redom:
a) sklepanje o odobritvi bilance za leto 1938.,
b) slučajnosti.
Delničarji imajo glasovalno pravico, ako vsaj šest dni pred občnim zborom založe na kraju občnega zbora potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi. V Ljubljani dne 24. novembra 1939.
Upravni svet.
*
3428
Vabilo na XIV.redni občni zbor
Ljubljanskega velesejma, reg. zadruge z o. z.,
ki bo v petek 15. decembra 1939. o V* 12. uri
v mali sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika o XIII. rednem občnem zboru.
2. Poročilo načelstva o poslovanju v poslovnem letu 1938.
3. Predložitev računskega zaključka za leto 1938. in poročilo nadzorstvenega odbora.
4. Odobritev računskega zaključka in podelitev razrešnice načelstvu, nadzorstvenemu odboru in ravnateljstvu.
5. Volitve nadzorstvenega odbora.
6. Slučajnosti.
Načelstvo Ljubljanskega velesejma, reg. zadruge z o. z. v Ljubljani.
*
3380—3—3
Poziv upnikom.
Glavna Privredna zadruga, r. z. z o. z. v Mariboru je stopi la v likvidacijo. Likvidatorji s tem pozivajo upnike, da prijavijo svoje terjatve v roke Gregorca Jakoba, Pobrežje pri Mariboru, Ver-stovškova 39.
Maribor dne 13. novembra 1939.
Likvidatorji.
3439
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo št. 2848 z dne 6. februarja 1939. in xsve-dočanstvo« št. 2781 z dne 3. februarja
1939.,	oboje izdano od sreskega načelstva v Zaječaru na ime: Bukovac Matija. Proglašam obe listini za neveljavni.
Bukovac Matija s. r., Fara pri Kočevju.
*
3424
Objava.
Izgubil sem izpričevalo I. razreda deške meščanske šole v Celju za 1. 1930./ 31. in ga proglašam za neveljavno.
Gajšek Simon s. r.,
Št. Lovrenc št. 1, p. Štore.
*
3449
Objava.
Podpisani sem izgubil poslovno knjigo št. 1177, izdano dne 7. febr. 1936, od občine Griže ter jo proglašam za neveljavno.
Križan Slavko s. r.,
Megojnice.
❖
3448
Objava.
Izgubil sem orožni list za nošenje ene dvocevne lovske puške, izdan od sreskega načelstva v Lendavi pod št. 1764/28 in ga proglašam za neveljavnega.
Magdič Ignac s. r.,
Gorenja Bistrica 97, obč. Črenšovci.
*
3446
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za kolo (štev. evid. tablice 45904) in jo proglašam za neveljavno.
Podbrežnik Vilči s. r., Liboje št. 71, obč. Petrovče.
*
3454
Objava.
Izgubil sem hranilno knjižico štev. 21.893/7947 Ljudske posojilnice v Celju, glasečo se na ime: Podgoršek Alojz iz Brezove 42 z vlogo din 2.295'— ter jo proglašam za neveljavno.
Podgoršek Alojz s. r., Brezova 42,
Šmartno v Rožni dolini.
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od sreskega načelstva v Kranju pod reg. št. 134 z dne 28. nov. 1928. za nošnjo ene lovske puške dvocevke in ga proglašam za neveljavnega.
Poljane Kristjan s. r., Visoko 6.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.