DOMŽALE, 24. JANUARJA 1998 • ŠT. 1* LETNIK 37 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Kdor obsoja ateizem brez samokritike, se spreminja v samovsećnega vernika in hkrati prebuja varljivo predstavo, da je nevera nekaj docela zunanjega in tujega. V resnici pa je nevera sestavina sleherne vere, kajti nobena zavest ni popolnoma skladna z bitjo in v najzahtevnejšem uresničevanju spoznanj je razdalja med voljo in ciljem največja. Edvard Kocbek: O ateizmu Osmi februar-Prešernov ban, slovenski kulturni praznik Čestitamo! Matija Koželj: Dr. France Prešeren 1862 Dan samostojnosti ZDAJ SMO VSAK NA SVOJEM Premoženje nekdanje Občine Domžale razdeljeno 24. decembra 1997 so ga. Cveta Zalokar Oražem, županja občine Domžale, g. Anastazij Živko Burja, župan Občine Lukovica, g. Janez Per, župan Občine MengeS, ter g. Matjaž Kočar, župan občine Moravče, po pooblastilih občinskih svetov podpisali POGODBO o razdružitvi premoženja bivše Občine Domžale in s tem premoženje nekdanje Občine Domžale razdelil med novo nastale Štiri občine. Hkrati so sklenili, da svoje poglede na sprejeto delitveno bilanco skupaj predstavijo novinarjem na TISKOVNI KONFERENCI, ki je bila 12. januarja 1998 v Domžalah. Tiskovna konferenca je bila zelo dobro obiskana, saj smo poleg novinarjev, ki so že doslej pokrivali dogajanja v občini Domžale, lahko prvič pozdravili tudi Jožeta logarja, ki je poročal za GLAS LJUBLJANE, ter Andrejo Štuhec, ki je skupaj s snemalcem Zvonetom Kure-tičem pripravila oddajo za ATV Signal Litija. Kako do pogodbe? V uvodu so trije župani ter g. Jože Razpotnik, predsednik Občinskega sveta Občine Moravče, predstavili svoje poglede na dogajanja v zvezi z delitveno bilanco, ki so bila po mnenju vseh ovirana že v začetku, saj kljub veljavni zakonodaji tedanji Izvršni svet Občine Domžale ni pripravil popisa premoženja, ki bi omogočil osnovo za dogovarjanja o delitvi skupnega premoženja, (i. Anastazij Živko Burja se je spomnil prvih korakov Občine Lukovica, ki je praktično začela iz nič, saj ni bilo niti primer nih prostorov, opozoril pa je zlasti na razvoj območja sedanje občine Lukovica, ki je bilo zaradi koridorja AC razvojno zelo ovirano in tega nazadovanja ni mogoče ovrednotiti in poplačati. STRAN 14 C Se zadnji pogovor pred končnim podpisom POGODBE - vsi Štirje žu-Pani in notar g. Jože Rozman Slavnostni govornik dr. Miha Brejc, predsednik Občinskega sveta Občine Domžale Foto: ROK MAJHENIČ katerem smo se Slovenke in Slovenci odločili za samostojno Slovenijo. Danes je eden največjih praznikov države Slovenije, čeprav se to ne pozna na ulici, kjer lahko vidimo zastave le v najožjem središču mesta in redkih hišah. Zastave ne visijo na stavbah velikih podjetij, niti na policijski postaji Domžale. Kaj hočemo, tudi takšno ravnanje je odsev moralnega stanja te družbe, kjer je dobiček najvišja vrednota, ne pa domoljubje, ljubezen do svoje domovine. Spoštovane gospe in gospodje, I danes mineva sedem let od raz-dragi mladi prijatelji \ glasitve rezultatov plebiscita, na Silvestrovanje Zadnje ure lanskega leta je več tisoč prebivalcev Domžal in bližnje ter daljne okolice preživelo na osrednji mestni ulici na drugem tradicionalnem silvestrovanju, katerega pokrovitelj je bila Občina Domžale, sodelovali pa so tudi številni sponzorji. SREČNO 1998je točno opolnoči zadonelo iz tisoč grl. Nova freska na moravski cerkvi Cerkev sv. Martina v Moravčah nas že od daleč pozdravlja s svojima dvema zvonikoma. Sedaj nas bo pozdravila še freska Marijino vnebovzetje, ki krasi severno steno prizidane lurške kapele. Naslikal jo je priznani slovenski fre-skant Lojze Čemažar, ki je že nekajkrat ustvarjal tudi pri nas. Gospod Čemažar, vreme vam ob slikanju freske Marijino vnebovzetje ni bilo preveč naklonjeno, pa vendar ste vztrajali in sedaj se je pokazala v vsej svoji sporočilnosti in lepoti. Nam jo lahko predstavite. Jesensko vreme je sicer nepredvidljivo, vendar je jesenski čas najprimernejši za izvajanje fresk na zunanjščinah stavb. Podoba Marijino vnebovzetje vključuje Marijino oznanjenje in njeno trpljenje ob Sinovi-Odrešenikovi smrti. Njena tesna povezanost z Bogom v življenju pomeni teološki temelj njenega vnebovzetja. Ta motiv je na tej sliki pristen in ga na način, kot je naslikan tukaj, ni mogoče zaslediti v svetovni literaturi o slikarstvu. Liki ob Mariji in Jezusu predstavljajo slovensko in misijonsko Cerkev. Sicer pa bi mogli o sliki kot sporočilu napisati kar nekaj strani, saj vsebuje polno pomenov, simbolov in vsebin. STRAN 13 Čeprav je minih že sedem k't, so mi tisti dnevi živo v s[K>minu. Poslanski klub Demosa je 9. novembra 1990 vPoljč.ih '.klani, bopkbm /i za mostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Zakon o plebiscitu je slovenska skupščina sprejela 6. decembra 1990, 12. decembra so predstavniki Slovenije obiskali Hrvaško, BiH in Makedoni-jo in pojasnjevali namen okfom ita, 18. decembra je predsedstvo SFRJ sporočilo, da je odcepitev Slovenije protiustavno dejanje, nato so zasedali številni zvezni in republiški organi, v nedeljo, 23. decemljra 1990 se je 88% volivcev na plebiscitu odločilo za sa-mostojrK) Slovenijo, tri dni kasni je, tO je 26. decembra 1990, pa je skupščina RS slovesno razglasila rezultate plebiscita. STRAN 2 V četrtek, 12. februarja 1998, ob 20. uri vas Društvo katoliških izobražencev Franc Bernik Domžale vabi na aktualno predavanje Primerjava naše šolske zakonodaje z evropsko. Predaval bo g. nadškof dr. Franc Rode. Vabljeni /lamnik Domžale Dan samostojnosti (nadaljevanje s prve strani) Konec decembra 1990 Slovenija še ni bila pripravljena za samostojno pot, na plebiscitu pa se je Demos zavezal, da bo vsa potrebna osamosvojitvena opravila dokončal v šestih mesecih. Za takšno odločitev sta bila potrebna odločnost in pogum, predvsem pa neomajna vera v slovenskega človeka in tisočletna želja, da slovenski narod zaživi v svoji državi. Plebiscitu so sledili meseci napetosti in silnih naporov, doživeli smo napade jugoar-made in na koncu zmagali. V teh sedmih letih po plebiscitu se je zgodilo marsikaj, kar nas veseli, pa tudi mnogo takega, česar si nismo želeli. Zagotovo smo lahko zadovoljni, ker Živimo v svobodni in samostojni Sloveniji, ponosni smo lahko na vse, kar je Slovenija v tem času dobrega dosegla, prav pa je, da se zavemo tudi vsega tistega, kar je narobe. Ali ni pošteno do nas samih, do naših prednikov, predvsem pa do naših otrok in vnukov, da resnici foto: ROK MAfHENIČ pogledamo v oči, da rečemo bobu bob in se lotimo reševanja zapletenih družbenih problemov. Nekateri svarijo pred stalnim opozarjanjem na napake, češ, to ne vodi nikamor. Ali smo res že pozabili, kam nas je pripeljalo zati-skanje oči pred resnico v prejšnji Jugoslaviji? V časopisih in na televiziji smo kar naprej prebirali in gledali, kako je socialistični sistem najboljši in zgodovinsko najnaprednejši, stvarnost pa je bila drugačna. Kar naprej smo poslušali, kako mora delavec odločati, dejansko pa so odločali ozki politični vrhovi. Tudi v prejšnjem sistemu so obstajale velikanske socialne razlike, vendar se o tem ni smelo govoriti. Marsikdo je na lastni koži občutil »demokratičnost« prejšnjega sistema, saj je zaradi kritike najvišjih političnih vrhov presedel v zaporu več let. Verjamem, da marsikomu resnica ni prijetna, toda bolje se je odkrito pogovoriti o še tako neljubih stvareh, kot pa bežati pred težavami ali pa se delati, kot da jih ni. Nobena oblast ne more sama odpraviti težav, nobena oblast, pa naj bo še tako dobra, ne bo rešila družbenih problemov brc/ Ir dne opore v ljudeh. Zato tudi ni dobro, če ljudje brezmejno verujejo oblastnikom in se vdajo v usodo. V tem pogledu smo Slovenke in Slovenci še posebej ugodni za oblast, saj vse prenesemo in se tolažimo, češ, da le ne bi bilo slabše. Takšna drža pa ne vodi naprej, ampak vodi v zaostajanje za drugimi razvitimi demokracijami. Kar spomnimo se zadnjih mesecev leta 1990. Dobro smo vedeli, da odločitev za samostojno Slovenijo pomeni veliko težav, veliko naporov, tudi veliko tveganje, pa vendar smo se odločili. Kaj pa danes? Imamo večstrankarsko parlamentarno demokracijo in vsakomur naj bi bilo omogočeno izražanje in spoznavanje različnih mnenj. Pa je res tako? Na žalost ne, kajti mediji so naklonjeni oblasti in tako občan lahko spoznava le stališča oblastnikov, zelo redko pa se mu ponudi priložnost, da bi slišal tudi druga stališča. V Sloveniji nimamo nobenega dnevnega Časopisa niti TV kanala, ki bi izražal stališča opozicije. Tako ljudje nimajo možnosti izbire in lahko spoznavajo le stališča oblasti. To ni značilno za razvite demokracije. Lastninjenje družbenega pre- moženja se počasi zaključuje. Zadovoljni so tisti, ki so si v procesu lastninjenja prigrabili velikansko bogastvo, nezadovoljni, da ne rečem nesrečni, pa so tisti, ki so ostali brez vsega, na cesti. Čeprav obstajajo dokumenti o teh stvareh, policija in sodišča ne Opravijo svoje dolžnosti, oblast pa ugotavlja, da je naš sodni sistem neučinkovit in da Slovenija ni prav na država. Tako so nekdanji politični veljaki, njihovi sorodniki in simpatizerji postali največji lastniki, delavski razred, ki je bil že takrat samo navidezno na oblasti, pa se je zdaj tudi v resničnosti in prividu znašel na dnu. Velike krivice nas ganejo, prizadenejo, toda težko zmoremo loliko volje, da bi se uprli. TO ni značilno za razvite demokrat i je. Vse težje socialne razmere pa vplivajo na razraščanje vseh oblik nasilja. Koliko je ropov, umorov in drugih nasilnih dejanj, koliko je nasilja med mladino. Zgražamo se in obsojamo, toda spet se ne ganemo, ko bi se morali. Oblast pa se namesto reševanja težkih socialnih razmer raje ukvarja z mislijo o večjih pooblastilih za policijo in represivne organe. To ni značilno za razvite demokracije. V novi demokratični državi tudi nismo popravili krivic, ki jih je povzročil prejšnji režim. Ljudem so po drugi svetovni vojni, brez sodnih procesov, jx)bili najbližje, oblast je lastnikom vzela premoženje, politične nasprotnike pa uničila. Veliko je bilo storjenih krivic. Nova demokratična država bi morala državljanom in svetu pokazati, da je res stopila v svet evropske civilizacije, a žal ne ravna tako kot druge evropske države. Naši oblastniki pravijo, pusti- mo preteklost, važna je bodočnost. V Evropi pa pravijo, da zločini proti človeštvu ne zastarajo in še danes preganjajo nacistične zločince. Tudi v \e.j državi živijo zločinci in tatovi, a naša oblast se za to ne zmeni. Tisti, ki imajo v tej državi moč, ne zmorejo niti toli ko človečnosti, da bi vsaj moralno obsodili zločine, ki jih je storil prejšnji režim proti svojim državljanom. To ni značilno za razvite demokracije. Spoštovane gospe in gospodje, čeprav je danes praznik in bi se najbrž spodobilo, da bi govorili le o lepih stvareh in se prijazno smehljali, sein moral povedati nekaj 0 naših težavah. Govoril sem 0 leni ne zato, da bi |x>kvaril praznično razpoloženje, ampak zato, ker menim, da je bodočnost Slovenije naša skupna odgovornost. O teh stvareh sem govoril zato, ker verjamem v slovenskega človeka, ker vem, da smo sposobni premagati še tako hude težave. Govoril pa sem o vsem tem tudi zato, da bi se reševanja težav lotili prej, preden bi nam postalo res težko. Na praznični dan se torej ozrimo vase in drug k drugemu in zberimo energijo za boljši jutri. Spoštovane gospe in gospodje, dovolite mi, da vam v svojem imenu in imenu občinskega sveta občine; Domžale čestitam za Dan samostojnosti in vam v novem letu 1998 zaželim zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Dr. MIHA BREJC (govor na občinski proslavi v Domžalah 26. 12. 1997) Prazniki in praznovanja Po slovenskih slovarjih beseda praznik pomeni dan, ko navadno ne delamo, posvečen je kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj. Sodobni potrošniški prebivalec Zemlje pa bi verjetno dodal, da je praznik dan, ko se manj dela, bolje je, ljudje pa veliko zapravljajo, plešejo in se zabavajo. Imamo domače ali družinske praznike. Med najbolj izrazite štejemo božič. To potrjuje tudi anketa Nedela, v kateri je 87 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so božič praznovali v krogu svoje družine. Tudi za novo leto ali svetovni dan miru se jih je po omenjeni anketi 67 odstotkov opredelilo, da ga praznujejo v družini, to je doma. Verni Slovenci imamo več cerkvenih praznikov. Največji je velika noč ali dan Kristusovega vstajenja. Na binkošti slavimo prihod Svetega Duha, deset dni pozneje pa je telovo. 15. avgusta je praznik Marijinega vnebovzetja, 1. novembra so vsi sveti, ateisti pa praznujejo dan mrtvih. Za otroke je med najbolj zanimivimi 6. december, ko goduje sv. Miklavž. Svetovno najbolj znan in pomemben cerkveni in državni praznik je torej božič ali sveti dan, ko se je za ves verni svet rodil božji Sin ali Odrešnik. Po tem velikem dogodku sodobni svet šteje tudi letnice. Zato je čudno, da nekateri za določeno letnico uporabljajo izraz: pred našim štetjem in po našem štetju. Svoje »naše« štetje imajo ludje, muslimani, Kitajci, Tibetanci, Indijci in Japonci, imeli pa so ga tudi Grki in Inki. Tako lahko prihaja do mešanja, nejasnosti in nesporazumov. Med božičem in novim letom je praznik Svete Družine. To naj bi postal pravi ljudski praznik vseh družin. Dokler bodo živele družine, bo živel tudi narod. Zanimiv vsakotedenski »praznik« je nedelja. Drugi narodi za ta dan nimajo tako lepega imena. Nemci in Angleži imajo »sončni« dan. Le pri nas je nedelja dan nedela. Seveda pa tega ne moremo vzeti dosledno. Če ob nedeljah ne bi nihče delal, bi se svet ustavil. Poglejmo bolnišnice, promet, turizem, policijo, različna dežurstva, neprekinjeno proizvodnjo in drugo. Poglejmo tudi doma. Ali res gospodinje, ki nam skuhajo in pospravljajo tudi ob nedeljah, nič ne delajo? Cerkev lepo uči, naj ljudje različna težaška dela, ki se jih da opustiti, na ta dan odložijo. Dolga stoletja so se ljudje ob nedeljah in praznikih napravljali v zakmašne obleke, da so šli v cer-, kev k maši ali v mesto po opravkih. Podeželani pa to počno še danes. Kako praznujemo državne praznike Kot vse države po svetu ima tudi samostojna Slovenija svoje državne praznike, in to sedem. Poteg kulturnega praznika 8. februarja, ko so ob slavju podeljene Prešernove nagrade in nagrade Sklada, sta najbolj pomembna dan samostojnosti 26. decembra in dan državnosti 25. junija. Konec lanskega leta smo tako praznovali že sedmo obletnico samostojnosti. In kako slovesno smo to storili? Žal nič kaj preveč. Za našo občino je treba pohvaliti slovesnost, ki je bila ob spomeniku slovenske državnosti in samostojnosti v Dobu pod Močilnikom na večer 26. decembra 1997 Slavnostni govornik je bil urednik Slamnika Bogdan Osolin. Med drugim je lepo poudaril, da ni pomembno, kako in koliko je naš narod velik po številu, bolj pomembna in odločilna sta občutek in zavest, da pripadamo samostojni državi Sloveniji, po kateri so naši predniki stoletja hrepeneli, mi pa smo jo na srečo dočakali. Ob tem se je upravičeno vprašal, če se tega povsod in vselej dovolj zavedamo. Slovesnost je okrasil očarljiv ognjemet. Dobski otroški cerkveni zbor je za konec zapel tudi najlepšo slovensko pesem: Slovenec sem, tako je mati djala. Prisotnih dež sploh ni motil in slavje se je podaljšalo v medsebojno kramljanje in pogovarjanje. Edina pripomba je, da je bilo na proslavi le premalo ljudi. Zelo slovesno je bilo tudi v pol-ni dvorani Komunalnega centra v Domžalah, kjer je bila na praznik zvečer ob 19.30 Osrednja slovesnost. Godba Domžale je za to slavje pripravila tradicionalni prednovoletni koncert. Tu pa je slavnostni govor imel predsednik Sveta Občine Domžale dr. Miha Brejc. Prikazal je predvsem politično stanje v državi. Med nekaj pohvalnimi besedami, ki so bile na- menjene domači občini, je povedal tudi precej kritičnih besed in pripomb, ki so letele predvsem na vladno koalicijo, ter opozoril tudi na številna stanja in dogodke, ki nimajo nič skupnega s svetovno demokracijo. V zvezi s tem državnim praznikom pa je najbolj kritično to, da je bilo tudi tokrat izobešenih zelo malo zastav, tako na javnih stavbah kot na uradnih obcestnih dro- govih in zasebnih hišah. Prav zastave poudarjajo zunanji videz in pomembnost državnega praznika. Prebivalci se vse prevečkrat izgovarjamo, da smo na to častno dolžnost do države Slovenije kar pozabili. Na to naj bi nas vsakokrat sproti opozorili mediji, predvsem radio in televizija. Naš Slamnik naj bi tako opozorilo objavil na 1. strani kot tudi vabilo na vsako državno prireditev. K praznikom še tole. Zanimiv je praznik dela 1. maj, ki v vseh državah, naslednicah nekdanjega totalitarnega režima, sloji na majavih nogah. Nekdanji najbolj vneti bor ci za delavske pravice postajajo kapitalisti. Njihov bog pa so delovne ure, izdelki, prodaja in dobiček. Na Zahodu ga bodo obdržali in bo obstal. Kje smo pa mi? FRANCE CERAR Nekaj misli iz slavnostnega govora Bogdana Osolina pred pomnikom slovenske državnosti in samostojnosti v Dobu pod Močilnikom dne 26. decembra 1997 Danes ni navaden prosti dan, danes je praznični dan, praznik Slovenije, praznik naše države. In kaj je država? Josip Jeraj, veliki, vendar pozabljeni Slovenec, ki je že davnega leta 1926 v svoji knjigi, prvi knjigi o državljanski vzgoji na svetu, zapisal preprosto spoznanje: »Država je izraz našega dela; ne pa dar od zunaj... Država smo mi sami.« Mimogrede: Kdor vedno samo kritizira državo, naj vedno najprej pomete pred svojim pragom! Današnji dan je torej moj, tvoj, vaš, naš praznik. Danes smo že praznovali, praznujemo in bomo še praznovali, kajti s praznovanjem je tesno povezano iskreno veselje in medsebojno prijateljsko druženje. Ne dovoli- mo, da bi državne praznike uporabili za še več garanja in dela kakor ob delavnikih. Posvetimo praznični čas tudi telesnemu in duševnemu počitku, sprostitvi, duhovnemu in kulturnemu poglabljanju, svojim najbližjim. Čas je že, da se Slovenci in Slovenke enkrat za vselej otresemo zmotne predstave, da smo majlten narod v majhni državi zato, ker smo številčno majhni. Atencev je bilo veliko manj, pa niso bili majhen narod, temveč zelo velik narod. (Cela antična Grčija z vsemi grškimi mesti najbrž ni imela toliko ljudi, kot jih ima sedaj Slovenija.) Z veliko večjo mero zaupanja vase, kot smo ga imeli v preteklem letu in v preteklo- sti, se pogumno lotimo dela in ustvarjanja žlahtnega in bogatega narodnega življenja in tudi takšne prihodnosti, kije ne bodo več morili občutki manjvrednosti ali ogroženosti in dvomi, temveč bo polna obetov, možnosti in izpolnitev. In morda bomo Slovenci s svojo državo nekoč postali eden velikih narodov v družbi evropskih narodov. Verjamem, da nam bo skupaj in s tisto plebiscitarno enotnostjo, ki smo jo izrazili leta 1990, to nekoč tudi uspelo. Vsem iskreno čestitam za dan samostojnosti. Veselimo se še naprej, kajti prav je tako. Naj živi samostojna in svobodna Slovenija! Po slavnostni proslavi se je začel kratek ogn Foto: ROK MAJHENIĆ Domžale /lamnik 34. SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejet sklep o načinu delitve premoženja bivše občine Domžale Člani Občinskega sveta Občine Domžale so se v letu 1997 zadnjič sestali na svoji 34. redni seji 17. decembra 1997 Kljub obsežnemu dnevnemu redu je članom uspelo obravnavati vsen šestnajst točk dnevnega reda, kolikor jih je bilo uvrščenih na dnevni red. Sprememba proračuna občine in finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč za leto 1997 Na začetku dnevnega reda so člani Občinskega svet,i obravnavali drugo spremembo proračuna ()bčine I tom žale za leto 1997 Predhodno pozitivno mnenje k sprejemu je podal Odbor za finance. Po predlogu se je proračun glede na prihodke/manjšal/a 410.000 Sil in tako /naša 2.253,812.000 SIT. Pri tem so se i/vedle nekatere notranje preraz-poreditve sredstev, odvisno od poralx' in potreb, K predlogu sprememb proračuna je bilo vloženih deset amandmajev (največ s strani občinske uprave in g. lunja Berbta). Nekatere so predlaga telji že pred glasovanjem umaknili. Kljub temu pa so bila z amandmaji npr. dodatno zagotovljena sredstva za sofinanciranje nakupa PVC zaščite tal v Hali Komunalnega centra v višini 800.000 Ml (sredstva so se v/ela iz postavke Iskanje nove končne lokacije dis-|Ki/i( ije odpadkov, zagotovila so se v višini 350000 Sil sredstva /a dokončanje rekonstrukcije in asfaltiranje ceste Brezje < ■< >rjuša, /a solinam iranje i/gradnje vrt (.i v stari šoli v Kovah (namesto odkupa zemljišč in projektne dokumentacije za vrtet Dob),... Ze na naslednji seji ()b-cinskega sveta pa bo na vrsti prva obravnava proračuna ()bčine Domžale za leto 1998. ^ Spremenjen je bil tudi finančni načrt Sklada stavbnih zemljišč nove ()b< ine Domžale sprejet meseca aprila. S spremenjenim finančnim načrtom so člani < )lx inskega sveta sprejeli predlog, da se prihodki in odhodki skupno /manjšajo za 63,600.000 Sil kot posledica zmanjšanih prihodkov) tako da znašajo skupni prihodki in odhodki 198.550,ga županov na Občinskih svetih občine Mengeš, Lukovica in Moravče se je s predlogom seznanil tudi Občinski svet Občine Domžale. Ureditev medsebojnih premoženjskih razmer med novona-sl.ilimi občinami določa Zakon o lokalni samoupravi, ki pa ne določa načina delitve. Aktivnosti za delitev premoženja so se pričele že v oktobru 1995, ko so k skupnemu delu pristopile komisije za pripravo delitvene bilance in postavile izhodišča za delitev premoženja, I to Akti, ki jih je občinski svet sprejel na 34. seji 17 decembra 1997 1. ()dlok o spremembi ( )dloka o proračunu Občine Domžale za le to 1997 2. Sprememba finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč nove Občine I )omžale i. Sklep o določitvi povprečne j>,i,hII>ene( ene/a leto 1998 na obnioi ju občine Domžale 4. SkJeponai inu delitve premoženja bivše občine Domžale na osnovi I«>g<»II* o razdružitvi premoženja 5. Sklep o najemu dolgoročnega kredita 6. sklep o sprejemu informacije o p<»večanju t en sli uitev v vrtcih 7. Program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dol goročnega plana Olx'ine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988, in prostorskih sestavin družbenega plana občine Domžale za ob dobje 1986-1990, za območje oltfine Domžale, oboje dopolnitev 19% 8. Program priprave strategije razvoja občine I tomžale 9. Pravilnik za vrednotenje športnih programov v občini Domžale 10. Sklep o sprejemu Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraže valnega zavoda Glasbena šola Domžale v pivi obravnavi 11. Sklep o sprejemu Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobi aze valnega zavoda Osnovna šola Koje v prvi obravnavi 12. Sklep o sprejemu ()višanju cen v vrtcih. Tokrat- sprejetega plana. Na osnovi tega sklepa je bil članom Občinskega sveta predložen v obravnavo program priprave tega dokumenta, ki določa namen, cilje, vsebino ter roke za izvedbo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin občine I tomžale. Kljub nekaterim dodatnim I m 'dli >gom, da bi s spremembami pričeli po sprejemu strategije razvoja občine Domžale in da bi se posamezne prostorske spremembe obravnavale posamično, so člani Občinskega sveta predloženi program sprejeli. Namen sprememb ix> uskladitev plana s pobudami in predlogi pravnih in fizičnih oseb, uskladitev plana z okoljevarstvenimi, prometnimi in drugimi usmeritvami, ki jih določajo republiški in občinski dokumenti. Glede na to, da se je ob dosedanjih obravnavah nekaterih gradiv na sejah ()hčinskega sveta ugotavljab, da je ena od temeljnih pomanjkljivosti delovanja občin odsotnost razvojnih usmeritev (občine nimajo izdelanih strateških in dolgoročnih planov razvoja), se je kolegij predsednika Občinskega sveta Ob- vi |xemoženja bivše občine Domžale, ki določa, da prevzemajo ustanoviteljske pravice in obveznosti v teh dveh zavodih vse novonastale občine. Odlok o vzpostavitvi, vodenju in vzdrževanju registra kmetij in o vzpostavitvi, vodenju in vzdrževanju registra stavb in registra stanovanj v občini Domžale je bil članom Občinskega sveta predstavljen v prvi obravnavi. Sprejem cxiloka je podlaga za pridobitev podatkov iz obstoječih virov, na podlagi katerih je mogoče dovolj natančno oceniti trenutno stanje in sproti spremljati gibanje na tem področju. Stališča do pripomb o PUP Rova Občinski svet je osnutek Odloka o pebrobnejših ureditvenih pogojih za območje Rov obravnaval januarja 1997 in ga posredoval v 45 dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo, lavna obravnava je bila organizirana v prostorih KS Rova. Ena izmed važnih nalog projekta je med drugim ta, da se zaščitijo interesi prebivalcev, ki kljub nenehnemu trendu občin Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče, v Domžalah, za kar bo občina zagotovila ustrezne prostore v Kulturnem domu Domžale. Na osnovi predlogov je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predloga, da se v Svet območne izpostave Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti imenujejo Abj/ Stražar, Mik>š Starbek in Polona Gorše. Nasbdnb sep Občinskega sveta Občine Domžale bo predsednik (Občinskega sveta dr. Miha Brejc sklical predvidoma zadnb sredo v januarju 1998. LOVRO LONČAR ZADNJA TOČKA Rekonstrukcija domžalskega pokopališča Ker je bilo v nekaterih medijih zaslediti poročila o povečanju stroškov pri delni ureditvi pokopališča v Domžalah (o tem, ali so bila zavajajoča ali ne, naj presodi vsakdo sam), je potrebno poudariti, a je tudi "a seji Občinskega sveta Občine Domžale prišlo do vprašanja, ki ga je županji zastavil Jurij Berlot, Slovenska ljudska stranka, glasi pa se takole; Upravo Občine Domžale prosimo za pojasnilo, kako je prišlo do bistvenega povečanja stroškov pri delni ureditvi pokopališča v Domžalah glede na predstavljeno faznost v izvedbi projekta? Odgovor je pripravil Simon Mavsar, podžupan. V ()lx'ini Domžale se že dolgo zavedajo, da je nujno rekonstruirati domžalsko mestno pokopališča. V letu 1996 smo z rekonstrukcijo pokopališča fizično začeli, predvidevamo pa, da bomo gradbena dela do konca leta 1999 tudi končali. V javnosti je ta projekt zbudil precej zanimanja, kar je razumljivo, saj gre - glede na vsebino, obseg del ter finančno zahtevnost - za eno večjih investicij, ki se izvaja v organizaciji in ob vodenju občinske uprave ter Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, financira pa se izključno s sredstvi občinskega proračuna. V projektu je obdelana rešitev obstoječega novega pokopališča, ureditev dovozne poti, celostna elektrifikacija, nov in povečan poslovilni objekt, povečana ter nova parkirna površina, vsa zunanja oz. parkovna ureditev ter preureditev ostale komunalne infrastrukture. Projekt je bil leta 1995 v celoti usklajen in dokončan. Pri dokončni verifikaciji projekta in za spremljanje izvedbe projekta smo nosilci nalog za sodelovanje poprosili Projektni svet, ki ga je ustanovila županja, poleg Cvete Zalokar-Oražem pa v njem sodelujejo še g k »že Nem« , g. I ranci Gerbec, g. Feliks Hrilx'rnik, g. /oran Vitrovič in g. Anton Preskar. Za narativno izvedbo projekta je bil ustanovljen še poseben gradbeni odbor, v katerem od Občine Domžale sodelujejo g. Karel Stehar, g. Janko Kralj in ga Karol Narobe. Projekt izvajajo v 3 stopinjah. V 1. stopnji so razširili pokopališče na zahodni in južni strani. Predhodno smo razrešili arhitekturna vprašanja zasnove pokopališke ga zidu. V prvi stopnji smo intenzivno izvajali tudi zadnja usklajevanja glede poslovilnega objekta in pridobivali zemljišča za dokončanje celotnega projekta. 2. stopnja ol »sega razširitev pokopališča v celoti, izgradnjo visokonapetostnega priključka, izgradnjo javne razsvetljave ter celotno hortikulturno ureditev. 3. stopnja obsega izgradnjo poslovilnega objekta v celoti, izvedlx) dostopnih poti in izgradnjo parkirišč. Za njeno izvedbo je treba pridobiti 8 zemljišč, ki večinoma niso v lasti Občine Domžale in zato pomenijo reafen strošek projekta. Skupna finančna vrednost vseh treh stopenj znaša 280.154.235,00 SIT. Skupna vrednost rekonstrukcije domžalskega pokopališča bo še z nekaterimi dodatnimi stroški, ki se pojavljajo, znašala 350 - 370 mio SIT. V tej vrednosti so vključeni vsi odkupi zemljišč, spremembe namembnosti, povečanje b-žalnega dela, pokopališka ograja, prestavitev daljnovoda, celotna hortikulturna in zunanja ureditev, izvedba parkirišč, dostopnih poti in tudi poslovilnega objekta. Po zaključeni prvi stopnji borno objavili razpis za izvedbo druge, česar nismo mogli storiti pred pridobitvijo zemljišč in plansko - prostorskim pokritjem razširitve bZalnega dela v smeri proti vzhodu. S proračunskimi sredstvi iz leta 1997 bomo |x>krili stroške manjkajočih ograjnih elementov in delno tudi vgradnje, manjkajoči del sredstev pa bomo zagotovili z zadnjim rebalansem v letu 1997 in s proračunom za leto 1998, ko bo pokopališče ena od prioritetnih investicij. Podražila se je prva izvedbena stopnja. O tem smo obvestili Projektni svet in pristojna »odbora Občinskega sveta. Navedli smo razloge in argumente, k|ei gre glavnina podražitve na račun spremembe arhitekture ograjnih elementov. Odbora sta od nas zahtevala dodatna gradiva in to smo storili. Občinski svet pa smo že na seji v novembru 1996 obvestili o situaciji ter predlagali dva sklepa; Občinski svet Občine Domžale ju je tudi sprejel v na- slednji obliki: Občinski svet Občine Domžab soglaša z začasno prerazporeditvi^ namenskih sredstev za sanacijo deponib komunalnih odpadkov, ki so zbrana in rezervirana na računu KSP Domžab. Prerazporejena sredstva v znesku 22.734.710,80 SIT se z drugim rebalansom v letu 19% in ob sprebmu proračuna za leto 1997 vrnejo na račun KSP Domžale in uporabijo v skladu z njihovim namenom. Odbor za gospodarske javne službe pa b na svoji seji spreb' sklep o reviziji postopkov pri prvi stopnji razširitve domžalskega pokopališča. Rezultat re-vizib b poročilo, ki v svoji vsebini opozarja na eno grobo kršitev predpisanih postopkov. Po pregbdu poročila b Odbor za gospodarske javne službe zahteval še analizo strukture cene enega ograjnega ebmenta. Rezultat analize b pokazal, da b bila obračunana cena izvajaba za en ograjni ebrnent 231500 SfT, izračunana cena revizorja za en ograjni ebrnent pa je znašala 220.820 SIT. Nastala razlika v ceni ni bila ocenbna kot sporna, sprejet pa je bil sklep, da v drugi stopnji ponovno izvedemo javni razpis za ograjne elemente. Investicip v celoti izvajamo transparentno in v skladu z možnostmi. Tu mislim predvsem na razpobžljiva finančna sredstva ter druge omejitve, ki pa jih uspešno premagubmo. Prva stopnja b torej končana, po novem letu nadaljujemo z gradbenimi deli za postavitev manjkajočega pokopališkega zidu. Vzporedno še pridobivamo zemljišča ter se pripravljamo, da bi investicijo do konca leta 1999 tu* končali. Povzetek odgovora pripravil JANEZ STIBRIČ /lamnik Domžale Spoštovane bralke, cenjeni bralci Slamnika Minilo je leto dni, ko sem postal odgovorni urednik Slamnika. Nihče se ni spomnil na to, razen mene. Veliko dela je bilo opravljenega. Zadovoljen sem. Najlepša so bila srečanja z dopisniki in bralci, bodisi po telefonu bodisi osebno na cesti ali v uredništvu. V letošnjem letu bo izšlo vsaj 12 številk Slamnika, načrt je namreč narejen. Ker si želim, da bi pravočasno oddajali svoje prispevke, ki naj ne bi bili daljši od ene in pol strani, seveda z obvezno fotografijo, vas seznanjam, da bo naslednja, februarska številka Slamnika izšla že 12. 2.1998. S prispevki pohitite, dragi dopisovalci, kajti potrebujem jih že do 2. 2. 1998, če hočemo iziti po načrtu. Za reklame in zahvale je nekoliko več časa, toda vseeno ne pozabite, da se že mudi. Tudi v tem letu se veselim srečanj z vami. Obiščete in pokritizirate (morda celo pohvalite) me lahko vsako sredo od 15. do 17 ure na uredništvu Slamnika (v občinski hiši), ali pa me pokličete po telefonu. Številki sta objavljeni v kolofonu na predzadnji strani časopisa. P S. Vse žal nisem mogel objaviti v prvi številki, v litrsko steklenico gre samo en liter... Saj bomo kmalu spet izšli! Prijazen pozdrav, BOGDAN OSOLIN odgovorni urednik Slamnika Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov ob koncu leta Veselo pri Kovaču Samo nekaj dni pred koncem lanskega leta, to je 29. decembra 1997 se je zbral Občinski odbor SKD, vodstva Krajevnih odborov SKD in vsi svetniki SKD Občinskega sveta Občine Domžale, da skupaj pregledajo opravljeno delo in se še zadnjič v le- Odsevi... Pa smo spet na začetku leta. Vreme nam ni preveč pogodu, saj je za kmete in sadjarje v tem času pretopio, za smučarje je premalo snega, v starin izročilih lahko beremo: »o božiču zeleno, o veliki noči sneženo«... Povprečni davkoplačevalci občutimo januar kot najdaljši mesec v letu, zato težko čakamo, da bo minil, verjetno edini, ki so v tem času zadovoljni, so cestarji, saj jim ni treba plužiti cest. Kot pa smo slišali, pred dnevi svoje zadovoljstvo razglaša tudi predsednik vlade Drnovšek, ko samovšečno ocenjuje, da je bilo prvo leto njegovega novega mandata zelo uspešno... Takoj zatoni so nam iz VVashingtona iz svetovne banke sporočili, da so mednarodni finančni strokovnjaki ugotovili, da je stanje go-sj)oHarstva v Sloveniji slabo, še slabše kot v predlanskem letu ter da napovedi teh strokovnjakov niso prav nič ugodne za Slovenijo. Še več. Svarijo nas, da Slovenija ne bo izpolnila pogojev za polnopravno članstvo v Evropski zvezi, če bomo nadaljevali z dosedanjo prakso. Kaj naj si pri vsem tem mislimo volivci!1 Naj verjamemo tujcem ali našemu predsedniku? Kar je res, je res, zaradi Slovenije bi raje verjela predsedniku, vendar pa so analize tujih finančnih strokovnjakov o stanju pri nas, nekaj malega so o tem objavili tudi naši mediji, preveč zgovorne, da bi č)b njih lahko samo brezbrižno zamahnili z roko. Tuji strokovnjaki nam namreč očitajo prenizko gospodarsko rast, previsoko javno porabo, neustrezen pokojninski sistem in tako dalje. Bodimo odkriti in si priznajmo, da Drnovškovi vladi očitajo nekaj podobnega, kot mu očita tudi opozicija, in kar mi, državljani Slovenije že vemo in tudi občutimo. Drnovšek pa kot ponavadi še naprej kaže zadovoljen obraz. Konec koncev je pravzaprav Drnovšek res lahko zadovoljen, saj kljub temu, da je že velikokrat dokazal, da mu ni za »navadne« ljudi, mu to očitno ne škodi. Pred kratkim, ko so govorili o preveliki javni porabi, ni pozabil povedati, da bomo morali potrebe uskladiti z možnostmi. To je v redu, vendar, če pogledamo proračun Slovenije, hitro vidimo in se prepričamo, da je delež za izobraževanje, za znanost, deloma tudi za socialo precej nižji kot v razvitih demokratičnih državah, kamor Slovenijo naša oblast tako rada prišteva. To po eni strani. Po drugi strani pa se delež financ za vlado ni zmanjšal, celo nasprotno, močno se je povečal. Natančno tako je tudi pri proračunu za predsednika republike in tako dalje in tako dalje... Kje se je torej Drnovšek odločil priviti pipico in tako zagotoviti sebi in svojim ministrom ter njihovim vazalom dovolj denarcev? Kje drugje neki kot spet pri davkoplačevalcih. Tako naj bi povečal davke od storitev, od ustvarjalnega dela, obdavčiti namerava tudi študentsko delo (pa ja, študirajo naj tisti, ki »imajo«, ne pa tisti, ki bi si morali peneze za študij sami služiti!), skratka, prvi med ministri se je odločil, naj varčujejo drugi, ne pa on in njegovi ministri! Morda manjka tu samo še stavek: »In tako bodi odločeno!« Pa bodi tako ali drugače, Drnovšek in njegova SLS, oprostite, LDS, bosta v očeh običajnega volivca še vedno prava politična stranka. Ni kaj. Hecni smo, Slovenci in Slovenke. Vedno slabše se nam piše, krivice iz daljne in bližnje preteklosti se ne popravljajo, vlada nam ponuja ukrepe stabilizacije po vzorcu iz rajnke Jugoslavije, tujina nas opozarja, navsezadnje tudi sami na lastni koži čutimo |X)sledice slabega vladanja, toda vse to vdano sprejemamo in prenašamo. Malo pred novim letom sem srečala znanko. Ker so že lep čas nisva videli, sva malo poklepetali. Zagrenjeno mi je povedala, da gre januarja na čakanje, njen mož pa da je že dva meseca na borzi dela, skratka, zelo jezna je bila, saj jo je skrbelo za prihodnost njene družine. Beseda je dala besedo in naju pripeljala tudi do politike. Potem pa sem bila jezna jaz. Kljub vsemu je ta gospa še vedno prepričana, da je Drnovškova vlada v redu, da je Kučan moder državnik... Potem ti pač ni pomoči, sem ji rekla, kaj pa naj bi drugega. Razmišljala sem, kako je mogoče, da so ljudje tako zaslepljeni. Odgovor je seveda preprost in na dlani. Oblast ima v rokah medije, ti nam vsak dan ponavljajo, kako je Drnovškova vlada super, kako je Slovenija najuspešnejša med državami v tranziciji, kako so vse težave, s katerimi se spopadamo, le prehodne narave, kako malo da še moramo počakati, ko se nam bosta začela cediti med in mleko. Mediji nas redno seznanjajo z jav-nomnenjskimi raziskavami in nas z njimi prepričujejo, da vlada dobro dela, da sicer parlament deluje precej slabše (ob tem podatku seveda nikdar ne pozabijo povedati, da bi parlament sicer lahko deloval bolje, če ne bi opozicija kar naprej sitnarila in oteževala spanje gospoda predsednika). Človek bi se zjokal, kako malo znajo spreminjati vzorce svojega obnašanja in metode manipuliranja z ljudmi. Tudi ko smo živeli še v socializmu, smo kar naprej poslušali, da ne smemo nikoli pozabiti, da živimo v najboljši družbeni ureditvi na svetu, ker pa nam kljub njihovim zagotovitvam ni in ni hotelo dobro iti, so bili vedno vsega krivi razredni sovražniki, imperialistične sile ali pa SSSR. Danes je zelo jasno, da je tujina do nas vse bolj neprizanesljiva, da se je naveličala nezanesljivega partnerstva, naši oblastniki pa kot da so slepi in gluhi v smislu: psi lajajo, karavana gre dalje... Drnovšek nam je za letos napovedal reformo pokojininskega sistema, zmanjševanje javne porabe itd. Če sodim po njegovih do-zdajšnjih ukrepih, lahko s trdnostjo napo-vem, da reforme prav gotovo ne bodo šle na njegov račun. Prav tako lahko s trdnostjo na-povem, da bomo segedin brez mesa pojedli davkoplačevalci in se pri tem čudili, kako se naši ministri debelijo, kako pravosodje ne deluje in kako običajni ljudje vse slabše; živimo. Sem ter tja nas bo Drnovškova vlada spravljala v obup, ko bo najprej podražila na primer mleko, takoj za tem pa ga spel pocenila, da bi ga nato potihem in postopoma lahko spet podražila in tako naprej, brez konca in kraja... Pri najboljši volji res ne vem, ali se tega leta lahko veselimo, prav tako ne vem, kako se bo vse skupaj končalo. Nekaj pa bo zagotovo. Ob koncu leta, točneje decembra 98, bo Kučan že osmič zapored osebnost leta v Sloveniji, za tujo osebnost leta pa bodo v Sloveniji spet izbrali Clintona. Ste slišali listo, ko so v Ameriki vprašali, če je tudi tam Clinton osebnost leta? Odgovor je bil: ne, ker je v Ameriki demokracija... DADA BREJC SKD tu skupaj poveselijo ob dobri hrani in žlahtni kapljici rujnega. Vse navzoče krščanske demokrate je najprej s pozdravom nagovoril predsednik OO SKD Domžale, g. Franc Reiter, ki je nato spregovoril O minulem delu stranke, o uspehih pa tudi slabostih delovanja krščanske demokracije v občini Domžale. Na koncu svojega poročila je vse skupaj povzel v ugotovitev, da sicer ni bilo vse tako, kot bi moralo bili, vendar ni prav nobenega razloga, da ne bi sku- paj zmogli uspešno izpolniti nalog in političnega dela, ki stoji pred krščanskimi demokrati v volilnem letu 1998. Udeležence srečanja je prijetno presenetil g. Matjaž Karlovšek, ki je prebral faksirano pismo dr. Janeza Vasleta, diplomata oziroma konzula RS Slovenije v Grčiji, v katerem lepo pozdravlja zbrane in med drugimi mislimi napoveduje svojo skorajšnjo vrnitev med domžalske otroške zdravnike v letošnjem letu. Po začetnem »uradnem« delu je seveda sledilo prijateljsko družabno srečanje, kjer ni zmanjkalo besed o političnih zgodah in nezgodah na Slovenskem in Domžalskem pa tudi ne O čisto privatnih dogodkih vsakdanjega življenja. BOGDAN OSOLIN SLS - oprti na lastne sile Enajsti dan, ko je po silvestro-vem utihnilo pokanje ob odpiranju steklenic šampanjca pri postavljanju od starega leta - bila je nedelja in kot je naš običaj že vsa leta, smo uspešno sodelovanje zaključili ob zakuski in kozarčku v Gasilskem domu v Žejah pod Sveto Trojico. Ob novem letu smo običajno polni najlepših namenov, na primer, da bomo več naredili. V skladu z lepimi nameni se ravnamo kvečjemu še nekaj tednov po novem letu, nato pa je spet vse po starem. Na naše veselje je velika zbrana množica izpričala moč Slovenske ljudske stranke v Podružnici Domžale in v začetku koledarskega odnosno našega poslovno-političnega leta bi rad namenil nekaj besed. mm i m tfi •* valjujem za vaše sodelovanje in zvestobo naši stranki. Omenil sem že, da smo za dosežene poslovno-politične uspehe zaslužni prav vsi. Ob tem se pojavi naslednje vprašanje: kakšne načrte smo si zadali za lo leto in kakšne so naše dosedanje izkušnje. Ali se ob podrobnejšem pregledu naših dosežkov vprašamo, zakaj nismo dosegli vsega tistega, za kar smo se odločili? Ali pa se sprašujemo, kaj botruje uspehu, ki smo ga dosegli? Pozitivno razmišljanje ni zmeraj lahko, toda tudi o še; tako bole« h doživetjih lahko razmišljamo po zitivno, s tem pa si pridobimo izkušnjo, ki je za nas koristna in spodbudno vpliva na naš razvoj. Kdor razmišlja negativno, bo kmalu dobil negativen odnos do življenja, tak odnos pa razvoj zavira. Zato vas pozivam, da z zaupanjem in optimizmom gle- Predsednik SLS Podružnice Domžale dipl. ing. Marko Bregar pri podajanju letnega poročila Z zadovoljstvom se lahko ozremo ■ na leto, ki je pravkar minilo in nam je po zaslugi prizadevanj nas vseh prineslo presenetljivo dobre rezultate, tako glede volitev kot tudi na podredju utrjevanja naše organizai i je in pri pripravi občinskega proračuna. Organizirali smo dvoje predavanj za boljšo osveščenost lastnikov zemlje oziroma za pravilnost postopka pri odprodaji zemlje za potrebe avtoceste ter se udeležili vseh pomembnejših manifestacij in srečanj širom |x> Sloveniji. Ob tako ugodnih poslovno-polilk nih rezultatih lahko seveda z opiimi-zmom gledamo v prihodnost, dosedanji uspehi pa nas ne smejo usijavati, ampak nam morajo dajati še dodatno spodbudo pri premagovanju težav, ki nas čakajo. V tem upanju se vam, dragi brak i, ki smo si enakih misli, še enkrat zah- damo v prihodnost z jasno opredeljenim in razpoznavnim ciljem pri zavzemanju naše Podružnice SLS za programsko, v smislu ustanovnih programskih točk, tO je odnos cb Slovenstva, do slovenske zemlje, do dela, do kulture in do države; za bistveno delovanje Sli> v njeni usmeritvi v prihodnost, predvsem v opredeljevanju za in ne »proti«; kot ena glavnih nalog v letošnjem letu so lokalne volitve za župane in občinske svetnike; tvorno sodelovanje pri novem pokojninskem zakonu; organizacijsko utrjevanje Stranke, pridobivanje novih članov in somišljenikov itd. Z željo, da vam letošnje leto prinese vse dobro, končujem! Predsednik Podružnice SLS - Domžale MARKO BREGAR, dipl. ing. PREJELI SMO Kdo je bil v resnici proti sredstvom za krvodajalstvo? Samo zelo neobjektiven in zlonameren pisec komentarja ob sprejemanju državnega proračuna za leto 1997 bi lahko napisal lo, kar je uspelo napisati gospe Dadi Brejc v novoletni izdaji glasila Slamnik. Zapisalo se ji je, da so poslanci ZLSD v Državnem zboru Republike Slovenije glasovali proti amandmaju, ki je predlagal povečanje sredstev za krvodajalstvo. Zlonamernost in zavestno zavajanje bralcev je mogoče avtorici članka očitati predvsem zato, ker je bilo dogajanju ob sprejemanju tega amandmaja, ki ga jepredlagala poslanska skupina ZLSD, v medijih posvečeno (car veliko pozornosti in presenetljivo bi bilo, če tega ne bi prebrala tudi avtorica članka. Iz dokumentacije 16. izredne seje Državnega zbora, na kateri se je sprejemal proračun za leto 1998, je razvidno: - da je amandma za povečanje sredstev za krvodajalstvo predlagala poslanska skupina ZLSD, - da je amandma v državnem zlx>-ru tudi uspešno zagovarjala tako, rla je bil celo v prvem glasovanju sprejet kot prvi amandma opozicije na proračun za leto 1997 in - daje vladnim strankam, kamor ne sodi ZLSD, amandma uspelo za vrniti šele v drugem ponovljenem glasovanju naslednji dan, ko je učinkovito delovalo koalicijsko preglasovanje. Ker je avtorica članka zapisala, da je bilo žalostno spremljati glasovanje v Državnem zboru o tem amandmaju, iz česar sklepamo, da naj bi to glasovanje spremljala, je težko verjeti v naključni spodrsljaj. Zato ji svetujemo, da v bodoče uporabi obsežno doku meni,k ijo Državnega /bora, kamor sodijo tudi zapiski glasovanj in se tako izogne morebitnim tožbam zaradi širjenja neresnic: v javnosti. Območni odbor ZLSD - Domžale Domžalski prometni glavobol Svetnik Jurij Berlot, član Slovenske ljudske stranke podružnice Domžale je organiziral interno razpravo stranke na temo avtobusne postaje in prometa v Domžalah. Zaključke in misli sogovornikov bi lahko strnili takole: 1. Pristopiti velja k avtobusni |x>staji na Kolodvorski ulici. Parkiranje na Kolodvorski in med Mercatorjem in SPB-jem se prepove za osebna vozila. 2. Parkirne prostore se nadomesti na danšanjem prostoru železniškega tovornega terminala. 3. Obstoječo železniško [x>stajo se naj j)reuredi tako, da bo nudila osnovni servis potnikom avtobusa in vlaka -prodaja vozovnic:, WC, turistične informacije, itd. na solidnem nivoju. 4. Opozarjamo, da je dologoročno potrebno železnico v središču mesta spraviti pod nivo vidnega |.x>lja - podzemna železnica in tako pridobiti novo ulico, ki bi s jx>vezavo z M-10 razbremenila sedanje obupno prometno stanje v Domžalah. 5. Znižati je potrebno višino ležečih ovir na Krakovski in Rojski ter na Cesti talcev. Vse te ceste je |x>trebno opremiti s kvalitetnimi pločniki. f>. Zgraditi je potrebno parkirno hišo na današnjem prostoru Kovinarja in barak davčne uprave in občinskega (jarka. Parkirna hiša mora biti podzemna. 7 Postaviti semafor pri gostilni Keber. Domžale, hočemo ali ne, dobivajo obrise mesta in le sreča v nesreči - propadel projekt gradnje hotela nas rešuje, da imamo pločevino kam postaviti. Z zgoraj naštetimi ukrepi, ki se vsebinsko in finančno dotikajo tako Mini-slrslva za promet in zveze kol Ministrstva za obramtx> in Ministrstva za financ e najemniki občinskih prostorov, bi se veljalo srpasti z ureditvenim načrtom mesta. Županjo opozarjamo, da so svetniki in člani SLS pripravljeni podpreti kvalitetne predloge, ki bi jih Občina Domžale uveljavljala na nivoju vlade Republike Slovenije s svojim vplivom, ki ga imajo znotraj si ranke. Uprava se naj končno zac ne spopadati s parkirno problematiko občinskih in ostalih državnih uslužlx'ncev, ki za sedajo vet ji del razpoložljivih parkirnih mest, ki so predvsem namenjeni funkcioniranju raznih poslovnih prostorov v i erttru mesta. TONE GRILJ, dipl. ing., SLS Domžale Domžale /lamnik Letno poročilo svetniške skupine SDS Domžale Naša svetniška skupina je bila v letu 1997 zelo aktivna. Že pri proračunu smo vložili številne amandmaje - predvsem na področju sociale, otroškega varstva, komunalnih zadev in reprezentance županje. Obsodili smo eksotično potovanje županje na otok Mavricius, ki Občini Domžale ni prineslo nobenih koristi. Dosegli smo, da županja bolj temeljito pripravlja razpored sredstev za reprezentanco in promocijo Občine ter za razna društva. Na vsaki seji Sveta je naša svetniška skupina pripravila silno neprijena vprašanja za županjo in celotno Upravo, kar ste lahko sproti prebrali tudi v Slamniku. Kot veliko zaslugo si štejemo tudi izgradnjo vrtca na Ko- ličevem, saj smo z vztrajnostjo za ta projekt uspeli nagovoriti tudi ostale. Prav tako smo se borili tudi za Vrtec Dob, vendar tam zaenkrat ni vidnega uspeha, ker vodstvo lokalne skupnosti ni preveč zainteresirano. S pomočjo naše svetniške skupine je uspelo glasovanje za vrtec KARITAS na Rovah, za katerega smo pri rebalansu uspeli zagotoviti denar /a dokumenta! ijo. Zelo dejavni smo bili tudi pri projektu Center za mlade, kjer je naši svetnici Majdi Pučnikovi uspelo kar nekaj koristnih amandmajev. Pri iskanju nove lokacije komunalnih odpadkov sta bila najbolj aktivna naš predsednik sveta dr. Brejc in Roman Kurmanšek. Pomembno je, da s svojo aktivnostjo nismo dovolili županji, da bi zelo aktualno problematiko odlagališča potisnila v kot, ampak smo izglasovali ustanovi tev posebne komisije, ki jo vodi naš Roman Kurmanšek. Delo komisije bo zelo težavno, saj bo morala poiskati najbolj ustrezno novo lokacijo za smetišče. Tudi ločeno zbiranje odpadkov po posameznih KS se bo v letošnjem letu začelo izvajati. Kot najpomembnejši predlog resnično lahko štejemo pobudo dr. Mihe Brejca, da se zSčne oblikovati strategija razvoja Občine Domžale na vseh nivojih, kar županji z Upravo vred do sedaj še ni prišlo na misel - posamezne komisije se že formirajo. Moram poudariti, da v okviru naše skupine delujeta tudi Odbor za družbene dejavnosti in Odbor za gospodarske javne službe, ki ju vodita svetnica Majda Pučnik-Rudl in naš član Karol Narobe. Člani Odborov se zberejo pred vsako sejo Občinskega sveta, da skupaj pregledajo gradivo in dajo konkretne pripombe. Naša svetniška skupina je pri zadnjem rebalansu proračuna uspela z amandmajem, cia se pospeši izgradnja prizidka k OŠ Preserje pri Radomljah, ki ima edina v celotni občini še dvoizmenski pouk. Uspešni smo bili tudi pri znižanju cen za vrtce in to za 15%, županja je predlagala 307n podražitev, kar je za današnje razmere številnih brezposelnih nezaslišano. Z veseljem ugotavljam, da smo marsikateri problem rešili tudi s sodelovanjem občanov, zato upam, da bo naše sodelovanje v letošnjem letu še bolj plodno. Vprašanja in predloge nam lahko posredujete pismeno kar v nabiralnik na sedežu stranke, neposredno svetnikom ali pa predsednikom krajevnih odborov. V letu, v katerega smo že korajž-no zakoračili, želim vsem zdravja, veselja in osebne sreče, ter da bi vsak od nas pripeljal v našo sredino še prijatelje in znance, kajti ob koncu leta 98 nas čakajo volitve na občinski ravni. MARTINA URBANIJA Silvestrovanje SDS Dob Dne 27 12. 1997, tik pred koncem starega leta, smo se pri ZLATI KAPLJICI v Radomljah zbrali vsi, ki v srcu dobro mislimo, člani SDS KS DOB, da bi se še v družabnem srečanju poveselili in staremu letu dali slovo. Na tem srečanju je bilo prelepo, vsakemu pa je lahko žal, da ni bil z nami. Prisrčno nas je pozdravil g. Slavko Ciglar, predsednik SDS KS DOB in vsem (kinom simpatizerjem SDS za- želel dobrodošlico in nam v kratkem nagovoru prikazal delovanje stranke ter nam predstavil načrte stranke, ki jih bo potrebno uresničiti. Gospod Vinko Kvas je izrazil željo, da bi se prijetno počutili in skupaj dočakali novo leto v kar najlepšem razpoloženju. Poudaril je, da se bo še naprej zavzemal za organizirana srečanja vseh članov in simpatizerjev SDS DOB. O delovanju občinskega od bora SDS za družbene dejavnosti Stranke med ljudmi Strank je veliko fe več pa problemov je med našimi ljudmi. Če si v kateri koli stranki ali organizai iji, veš, čigav sil Včasih ožigosan od nerazumevajočih ljudi, Vseeno je, k ji • si, samo, il.i pošten in delaven si! ( ilj vseh je isti -kol so cilji vseh organizai ijskih, strankarskih in nestrankarskih ljudi: »Iskrenost, nepristranost, nepodkupljivost... in odgovornost ter poštenost, ki naj druži vse ljudi!« Na vsem tem naj se svet zdravje, sn ■< ,i in ljubi ven v letu /')<)/! gradi - med našimi ljudmi! Naj SDS še naslednjih 100 let živi! A. K. (šolstvo, zdravstvo in socialo) je podala kratko poročilo za to področje za< li ilžena g. Agata Križnar, ki je vse navzoče povabila, da bi v bodoče še bolj aktivno sodelovali in se spoprijeli z vsakodnevnimi socialnimi problemi, ki pestijo mnoge naše ljudi. ()(,ll'()i za družbene dejavnosti SDS Domžale deluje zelo živahno in na svojih številnih sejah obdeluje gradiva, ki jih dobi od g. R. Kurmenška, predsednika občinskega odbora SDS Domžale. Tako za občinski svet Domžale odbor daje pobude, predloge in mnenja, kar prav gotovo pripomore, k lažjim odločitvam, pri sprejemanju odlokov in zakonov občine Domžale. Take in podobne misli so bile le kanček v mozaiku družabnega srečanja in praznovanja prihoda novega leta 1998. Veselo razpoloženje vseh navzočih je popestrila glasba, ki mnogokrat ob svečanih trenutkih pove več kot navadna beseda. Poskočna glasba je vse spravila na plesišče, kjer smo se sprostili in se veselili vse do polnoči, ko smo si s penečim se vinom nazdravili in si stisnili roke v pozdrav novemu letu, ter si tako želeli zdravja, sreče in še uspešnejše leto 1998. Želimo, da bi tudi druge stranke bile druga do druge bolj razumevajoče. Tako bi pokazale svojo pripravljenost sodelovati na področju odpravljanja človekovih krivic. Složno bi laže premagovali ovire in stiske, ki jih je med ljudmi vedno več, saj se pravi medčloveški odnosi vedno bolj krhajo. Naj z novim letom 1998 zaživi še večja povezanost med strankami ter med drugimi humanitarnimi organizacijami, KER LE V SLOGI )E MOĆ! ZA SDS DOB A. K. Čas srečanja članov in simpatizerjev SDS je vse prehitro minil. NOVOST V PROGRAMIH SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA Ekonomska gimnazija v Kamniku V šolskem letu 1998/99 bodo v slovenskih srednjih šolah zaživeli trije tipi strokovnih gimnazij: tehniška, umetniška in ekonomska. Eno izmed njih - ekonomsko - bo dobil tudi Srednješolski center Rudolfa Maistra Kamnik, ki je do sedaj imel gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo. V prihodnjem šolskem letu pa se bodo na to šolo lahko poleg gimnazijcev in ekonomskih tehnikov vpisovali tudi učenci, ki jih veselijo ekonomske in družboslovne smeri in imajo namen nadaljevati šolanje na visokih in višjih šolah. Strokovne gimnazije so posebna vrsta gimnazijskega izobraževanja, ki ga v Evropi poznajo že dolgo. Smiselno je, da se za tako smer srednješolskega izobraževanja odločijo tisti učenci, ki že po končani osnovni šoli kažejo interes za določeno usmeritev in tako srednješolska leta interesno lx)gatejše začinijo. Praksa kaže, da prenekateri starši in učenci odločitev za vpis v srednjo šolo povezujejo s kasnejšim študijem in poklicem. Razprave O strokovnih gimnazijah so na Slovenskem prisotne že nekaj let, nekatere slovenske srednje šole pa že sedaj poskusno izobražujejo dijake v teh Programih. Idejo o uvedbi strokovne gimnazije je pospešila uvedba mature, ki je postavljala dijake strokovnih šol v neenakovreden položaj v primerjavi z gimnazijo. Dijaki strokovnih šol, ki so se odločili za maturo, so imeli zaprto pot pri izbiri neobveznih predmetov na maturi, v slabšem položaju pa so bili tudi pri Splošnih predmetih, saj je bilo število strokovnih predmetov veliko. Katere so bistvene razlike med šolanjem na sedanji srednji ekonomski šoli in bodoči ekonomski gimnaziji? Srednja ekonomska šola izobražuje dijake na treh smereh: maturitetni, fi-nančno-računovodski in komercialni. Nova ekonomska strokovna gimnazija l>a bo izobraževala dijake v samostojnem programu, ki bo povezan s splošno gimnazijo in nudil dijakom enake možnosti pri pripravah na maturo kot gimnazijski. Poudariti je treba, da se študij na strokovni gimnaziji zaključuje le z maturo in da si maturant ne pridobi poklica, zato se txxk> vanj vpisovali tudi dijaki, ki so se prej vpisovali na splošno gimnazijo. Dobra stran šolanja je vendar v tem, da je pridobitev poklica omogočena s poklicnim tečajem po končani šoli za tiste dijake, ki ne nameravajo nadaljevati univerzitetnega študija. Načelno pa je strokovna gimnazija, tako kot splošna, namenjena tistim učen- cem, ki nameravajo po srednji šoli nadaljevati študij na univerzi. Ekonomska gimnazija je namenjena dijakom, ki želijo pridobili spli išna zna nja, temeljna ekonomsko poslovna znanja, razvijati anlk no 11 uslji -i i|< •, OTga ni/.K ijsko vodstvene sposobnosti, sposobnosti Umskega povezovanja, pridobiti |x)djetne lastnosti in menežerske sposobnosti. Možnost za vpis v ta štiriletni program imajo vsi uspešni osnovnošolci, ki jih veseli ekonomija, pravo, ko-munikologija in ostale družbene vede, imajo.pa izrazite želje za študij naravoslovnih predmetov. Predmetnik ekonomske gimnazije vsebuje obvezne predmete v obsegu gimnazije: slovenski jezik in književnost, matematika, dva tuja jezika (angleški, nemški). V vseh štirih letnikih je obvezen predmet tudi ekonomija. Ostali obvezni predmeti so: zgodovina, geografija, informatika in podjetništvo. Biologija, kemija, fizika, psihologija, sociologija in filozofija so predmeti, med katerimi lahko dijaki izberejo dva naravoslovna in dva družboslovna predmeta. Program je obogaten še s športno in umetnostno vzgojo. Obvezne izbirne vsebine z vajami so na ekonomski gimnaziji v tretjem in četrtem letniku strokovne in dijaki izbirajo med vsebinskimi sklopi: finančne informacije, ekonomsko poslovne informacije, poslovne komunikacije, poslovne predstavitve, ekonomska zgodovina in ekonomska geografija. Srednješolski center Rudolfa Maistra je že sedaj uspešno izobraževal dijake obeh usmeritev. Maturo so dijaki opravljali dobro; nad slovenskim |x >v| in t jem, zato je tudi njihova študijska pot uspešna. Maturantje ekonomske usmeritve so vedno dosegali visoko povprečje. Tudi dijakom ekonomske gimnazije bo šola, ki je znana po dobri opremljenosti in visokem nivoju znanja, nudila le|X> možnost srednješolskega izobraževanja. Novost, ki bo obogatena s tradicionalnimi dejavnostmi šole (abonmaji, ekskurzije, gledališki in novinarski krožek, retorika, tekmovanja v znanju pri različnih predmetih, raziskovalne naloge, internet), bo prav gotovo dala možnost marsikateremu osnovnošolcu, da se bo lažje odločil za lxxiočo izobraževalno in poklicno pot. Podrobnejše informacije 0 ekonomski gimnaziji v Kamniku in o ostalih usmeritvah Srednješolskega centra Rudolfa Maistra bodo bodoči dijaki in njihovi starši dobili na informativnem dnevu 13. in 14. februarja 1998. ANICA (.Ril I RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER lip Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: clip(«clip-domzale.si TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WIND0WS, W0RD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil W0RD - 48 ur vaj iz strojepisja Za pogodbeno izva|anje (skupine) priznamo 10% popusta Brezposelnim, dijakom in Studentom priznamo 20% popusta Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P), stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih SREDNJA SOLA DOMŽALE Cesta talcev 12 1230 Domžale RAZPISUJE VPIS V ŠOLANJE OB DELU ZA POKLIC • PRODAJALEC (prekvalifikacija in dokvalifikacija) • TRGOVINSKI POSLOVODJA Informacije dobite na tel.: 714-101 iTcfi FIZI0 CENTER TRZIN tel.: 162 18 371.O.CTrzin, Hrastov« 10 ZA BREZPLAČNI PREGLED PRI ZDRAVNIKU SPECIALISTU MANUAL NE MEDICINE Brez bolečin nad bolečine! IZKUŠNJE RUSKIH ZDRAVNIKOV FIZIOTERAPEVTOV IN MASERJEV OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE TUDI LETOS ORGANIZIRA TRADICIONALNO PUŠTOVANJE V DVORANI KOMUNALNEGA CENTRA, KI BO V SOBOTO, 21. 2., Z ZAČETKOM OB 20. URI. OBETAMO SI LAHKO IZVRSTNO ZABAVO, SAJ BO IGRAL ANSAMBEL P TUJSKIH PET, SEVEDA PA BOMO TUDI LETOS IZBIRALI NAJLEPŠE MASKE, DA O JEDAČI IN PIJAČI TER ■t BOGATEM SREČOLOVU SPLOH NE H GOVORIMO. INFORMACIJE IN REZERVACIJE KART: TEL. 721-015 (PISARNA KLUBA V DVORANI KOMUNALNEGA CENTRA) NE ZAMUDITE NORE ZABAVE!!! 6JANUAR PROSINEC Kamnik Domžale Veseli december pri Ostržkovih na Rodici Mesec december je pri nas vedno pričakovan. Tudi letos je bil tak. Praznično okrašen vrtec je otrokom že prvi dan pričaral nekaj pravljičnega, skrivnostnega. Vsak dan smo se obogatili z novo zgod- bico, pesmico. Otroci so bili pripravljeni sodelovati. Veliko so igrali na male instrumente, in zelo zaposlili svoje prstke z likovnim ustvarjanjem. Naše božično-novo-letno drevesce smo okrasili s slani- mi zvezdicami iz testa, ki so jih otroci delali, sušili in barvali kar ves teden. Izdelali smo izvirne voščilnice. Starši so jih za svoje decembrske pisalne potrebe radi kupovali. V začetku meseca nas je na skrivnostno neviden način »obiskal« Miklavž. Pustil je same zdrave dobrote. V Lutkovnem gledališču v Ljubljani smo si ogledali predstavo Jajce, po njej pa smo se na hitro povzpeli do ljubljanskega gradu. Tretji teden je bil zopet nekaj posebnega. V igri Palčkov pa so vlogo palčkov prevzeli kar naši otroci in tako pričakali še enega darežljivega moža Dedka Mraza. Ta nas je obdaril z igračami, ob katerih bodo otroci še dolgo uživali. Razveselile so nas tudi dijakinje vzgojiteljske šole, ki so nam odlično zaigrale Miškolina. Za praznično razpoloženje je pripomogel tudi vonj po piškotih. Sami smo jih zamesili in oblikovali, nekateri v svojih prvih kuharskih korakih. Krona vsega pa je bila popoldanska čajanka s plesom za otroke in starše. Ni manjkalo veselja. Le eno smo morda pogrešali: sneg. VESELI OSTRŽKOVI Kam bežijo meseci? Prednovoletni čas je prav posebno privlačen, saj se v mesecu decembru vse tja do božično-no-voletnih počitnic dogaja veliko lepega, drugačnega in zanimivega. Na osnovni šoli Dob smo se člani mlajše dramske skupine, v katero so vključeni učenci četrtega in petih razredov, na ta čas začeli pripravljati že v mesecu oktobru. Za uprizoritev smo dobra dva meseca pripravljali igrico, ki jo je napisala učiteljica naše šole, gospa Tatjana Kokalj. Naslov igrice Kam bežijo meseci? pripoveduje o gozdnih živalih in njihovih srečanjih z zimskimi, s pomladanskimi, poletnimi in z jesenskimi meseci. Nekateri meseci živali obdarijo z mrazom, drugi z dežjem, spet tretji z neznosno vročino, nekateri so rado- J" i I ' F. dami, drugi veseli in nagajivi. Igrica se zaključi z rajanjem ob novoletni jelki po obisku zadnjega meseca v letu, ki simbolizira tri dobre može in obišče živali s košem daril. Predstave smo pripravili za učence nižje stopnje naše šole, za starše in druge krajane v gledališču kulturnega društva )ožef Virk, z njo smo obiskali našo podružnico v Krtini, učence na osnovni šoli Roje in gostovali v vrtcu Urša v Domžalah, kjer so nas posneli tudi za oddajo na kamniškem Impulzu. Tekst in foto: HELENA GREGORIČ Veseli december v Trzinu December je mesec dobrodušnih možičkov z dolgimi belimi bradami, ki se trudijo kar najbolje obdarovati vse pridne in tudi malo manj pridne. Najprej se je 4.12.97 z zapravljivčkom in dvema konjema popeljal skozi Trzin Miklavž s spremstvom. Ustavil se je v trgovini pri lurju in trgovini Fila v novem naselju. Še isti dan nas je čakal prvi nastop. Zaigrali smo igrico za invalidno mladino v Kamniku. Nato pa smo 5.12. Miklavžev god praznovali v Trzinu. Ta dan se je Miklavž z nekaj spremljevalci pred Kulturni dom v Trzinu pripeljal na zapravljivčku. Pričakala ga je množica otrok, ki si je medtem lahko ogledala bruhal-ce ognja in žonglerje. Zatem je sledila igrica Milavž prihaja... iz leta 1924 (Ivan Lah) in nato še kot vrhunec dneva razdelitev daril. Tako se je za to leto Mikavž v Trzinu poslovil. Dne 18.12. 97 so se trzinski otroci zofiet zbrali v KUD-u v Trzinu, kjer je za njih športno društvo Trzin in vrtec Žabica iz Trzina priredilo novoletno rajanje. Najprej so si lahko ogledali igrico »Božično drevo« (H. D. An-dersen), nato pa so otroci pogumno stopili na oder in pokazali staršem in drugim obiskovalcem, da se v vrtcu ne samo igrajo, temveč tudi učijo plesati. Tako so otroci pod vodstvom plesne šole Miki zaplesali nekaj prisrčnih plesov. Sledilo je drugo dejanje predstave in nato prihod Božička ter razdelitev daril. Tako je bilo v Trzinu za praznike, ki jih imajo najmlajši verjetno najrajši. Miklavž in Božiček pa sta tudi že odpotovala s svojim spremstvom domov ter pridno opazujeta, kdo je priden in kdo ne. Tekst in foto: URŠA MANDELJC Luč miru iz Betlehema Tudi letos nas je pred božičem obiskala Luč miru, prižgana v votlini rojstva Jezusa Kristusa v Betlehemu v Izraelu. V Slovenijo je prišla v soboto, 20. decembra zvečer, nato pa so jo slovenski skavti in skav-tinje raznašali po vsej Sloveniji. Luč miru iz Betlehema nas s svojim plamenom sprašuje, koliko drobnih in dobrih korakov smo naredili v preteklem letu, da bi bilo življenje v našem okolju prijetnejše, mirnejše, bolj veselo. Zgodovina luči miru je dolga do bro desetletje. Leta 1986 je nastala piva akcija Luči miru, izpeljali so jo skavti in skavtinje iz sosednje Avst rije, s pomočjo Avstrijske državne televizije. Pričela se je širiti po vsej Evropi. Pri nas so po osamosvojitvi Slovenije skavti poskrbeli, da ta luč, prižgana v Betlehemu, lahko sveti tudi v naših domovih. Luč miru so skavti 23. decembra prinesli tudi v jarško kapelo in jo po sveti maši razdelili med ljudi. Zamislimo se in se vprašajmo, kaj smo v minulem letu napravili, da bi bil svet okoli nas boljši, srečnejši. Smo koga neupravičeno duševno ranili, mu prizadejali bolečino? Obljubimo si, da bomo postali boljši. In ko nas bo ob koncu leta ponovno obiskala luč miru, bomo lahko z veliko večjim veseljem in radostjo pričakali božični čas. Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ Obvestilo in vabilo lastnikom psov Obveščamo vas, da Kinološko društvo Domžale tudi letos organizira tečaj za šolanje psov. To je izredna prilika, da pod vodstvom inštruktorja izšolate svojega psa. Tečaj se bo pričel v drugi polovici februarja ali v začetku marca, odvisno od snežnih razmer, in bo trajal (lo 20. junija 98 dvakrat tedensko v popoldanskem času. Šolanje bo potekalo na društvenem vadbišču za Sumberkom ob cesti Vir-lhan. Po zaključku šolanja bodo organizirani izpiti, kjer bodo vodniki s svojimi psi lahko opravili delovni izpit, če bodo imeli ustrezno znanje. Za lastnike nemških ovčarjev, ki bodo namenjeni za vzrejo, sporočamo, da mora za pridobitev vzrejnega dovoljenja imeli samec in samica opravljen izpit ISP-IPO-1. Ta zahteva velja od I. januarja 19%. dalje. Šolanje poteka po naslednjih programih: " 1. A-poslušnostne vaje za pse spremljevalce in pse reševalce 2. C-poslušnostne vaje, sledenja in obramba za športne in službene pasme 3. ISO-IPO! poslušnostne vaje, sledenje, napad in obramba za pse, namenjene za vzrejo (NO), športno dejavnost in osebno uporabo 4. Šolanje reševalnh psov za iskanje za- sutih in pogrešanih oseb 5. AGILITY je namenjen vsem, ki se rekreacijsko, kasneje pa lahko tudi tekmovalno ukvarjajo s svojim psom. Ta vrsta športa je zelo primerna za mlade ljudi, ki so sposobni obvladati svojega psa, ta pa mora biti ubogljiv in prosto vodljiv. VPIS v navedene tečaje bo v četrtek, 12. februarja 1998, od 16.-18. ure v domu društva za Sumberkom (na Viru pri semaforju desno iz L| smeri oziroma levo i/ smeri CE cca 1 km v smeri Ihana), kjer boste tudi dobili vse druge informacije. Če želite izšolati psa za svoje osebne namene v našem društvu, vas vljudno vabimo na vpis 12. februarja 1998. KD Domžale Komisija za šolanje Žale, svoje mesto pa so našle tudi jaslice, najdene pred leti na smetišču v Dobu. Tradicionalna razstava jaslic je pomembna popestritev božično-novo-letnega časa v mestu Domžale; tudi letos si jo je ogledalo veliko ljudi, zato iskreno povabilo vsem izdelovalcem in lastnikom jaslic za sodelovanje v prihodnjem letu, letošnjim razstav-Ijalcem pa iskrena hvala! V. V. RAZSTAVA JASLIC V LIKOVNEM RAZSTAVIŠČU Prijetna popestritev praznikov Ker je bila razstava jaslic v lanskem prazničnem času prijetna popestritev božičnega in novoletnega razpoloženja v našem mestu, je tudi letos Občina Domžale skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Domžale od 16. do vključno 23. decembra v Likovnem razstavišču v Domžalah pripravila tradicionalno razstavo jaslic. Smrečica kot simbol večnega življenja in upanja, jaslice in božične pesmi kot izraz religioznega krščanskega doživljanja, božične jedi s potico kot odsev obhajanja praznikov - vse; to in še marsikaj, kar sodi k slovenskim božičnim navadam, ima in bo vedno imelo svoj simbolni, slovesni in praznični pomen, je k ogledu jaslic, predvsem pa k odprtju razstave, privabilo številne obiskovalce. Skozi prijeten program jih je pospremila ga. Draga jeretina Anžin, skozi nekatere božične navade etnologinja dr. Marjanca Klopčar, z najbolj znanimi pesmimi tega prazničnega obdobja pa so jih razveselila dekleta iz glasbene skupine SIRENE. Po kratkem pozdravu županje pa so se lahko pogovorili z izdelovalci in razstavljala jaslic, med katerimi je bil tudi znani slovenski izdelovalec Franc Smel, katerega žena Antonija se je predstavila tudi s prijetno pesmico. Najmlajši izdelovalec jaslic je bil Jošt Hritarnik, skupinske jaslice so predstavili učenci Osnovne šole Jurij Vega iz Moravč / mentorico go. Inge Ivartnik, občudo vali smo jaslice jzdelovafcev Džura Peneva, Alojza Kavčiča, Milana Kosca, Vinka Ogrinca in Marjana Vodnika. Jaslice, ki krasijo njihove domove, pa so predstavili: Miro Rode, Alojz Stražar, Magda in Riko Lorbek, Diki in Zala Lorbek, Danica Ravnikar, Štefka Petrič in Miha Novak. Posebno mesto pa je imel na razstavi tudi veliki »zimski mož«, ki so ga iz listja in lubja i/ delali v okviru Centra za mlade Dom- Eden najbolj znanih slovenskih izdelovalcev jaslic, Franc Smel, ki v Domžale vedno rad pride. badex d.o.o. PRODAJALNA INŠTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE RADIO CESTA 1 A, 1230 DOMŽALE, tel. & fax: 061/713-001 UGODNA PONUDBA OLJNI GORILCI: LAMBORGHINI, RIELLO. PEČI: SIME, KALARD, JUNKERS, TVT CISTERNE: OD 1000 I - 3000 I BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRZINA VAS VABI, DA POSKUSITE NAŠE SLAŠČICE. IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT POTICE IN DROBNO PECIVO. STALNO JE NA ZALOGI TORTA ZA DIABETIKE. IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORT TUDI POPULARNEGA HUGA IN PUNČKO BARBI. ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 7,22. URE, TUDI OB PRAZNIKIH IN NEDELJAH. Mengeška 26, Trzin, 1236 Trzin tel.: 715-699 Domžale /bmnik Kulturni dom Domžalski komorni zbor Začetki delovanja Domžalskega komornega zbora segajo v pomlad leta 1987, ko se je zbor razvil iz Domžalskega okteta. Prvič se je zbor vidno predstavil na 31. srečanju zborov slovenskih pokrajin, leta 1991, ko je prejel visoko mnenje kritikov, kar je bila tudi odskočna deska za državno tekmovanje Naša pesem 1993, na katerem je zbor prejel zlato plaketo mesta Maribora, zborovodja Karel Leskovec pa posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. V letu 1994, na mednarodnem tekmovanju Naša pesem, je zbor prejel srebrno plaketo, na državnem tekmovanju, leta 1997, je zbor ponovno prejel zlato plaketo. Domžalski komorni zbor se je predstavil na festivalih v Avstriji, Italiji in Nemčiji. Leta 1995 je gostoval pri izseljencih v Kanadi in ZDA, v letu 1997 pa v Argentini. Domačim poslušalcem je Domžalski komorni zbor, ki sodi v vrh slovenskih zborov, vsako leto pripravil tradicionalne božične koncerte. Program zbora obsega skladbe renesančnih mojstrov, prek klasicizma, romantike do novejših glasbenih tokov. Repertoar zbora so tudi večja vokalno instrumentalna dela avtorjev Dolarja, Mozarta, Havdna. MAJA KLINAR-BERTONCEU je diplomi rala na Akademiji za glasbo v Ljubljani in na tej ustanovi deluje kot umetniški sodelavec - kore-petitor. ACI BERTONCEU je pianist in profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za svoje umetniško delovanje je doslej prejel Nagrado Prešernovega sklada, Nagrado mesta Ljubljane, od maja 1997 je prvi častni član Društva slovenskih skladateljev. Foto Vili Majhenič DOM •a 1 petek, 6. februar 1998 ob 19.30-OTVORITEV ■ PROSLAVA OTORITEV KULTURNEGA DOMA - osrednja občinska prireditev ob kulturnem prazniku otvoritveni ceremonial (himna, blagoslov, nagovor županje, podelitev priznanj), J. K. Dolar: BALETTI A 4 ZA GODALA J. Haydn: MISSA IN ANGUSTIIS, HOB. XXX: 11 »NELSON MASA« v d-molu izvajata: Komorni zbor Domžale in Simfonični orkester Domžale - Kamnik dirigent: Aleksander Spasič solisti: Mateja Arnež, mez-zosopran; Mirjam Kalin, alt; Marjan Trček, tenor, Zoran Potočan, bas sobota,7. februar 1998, ob 19.30_■ KONCERT J. K. Dolar: BALETTI A 4 ZA GODALA AVE VERUM J. Havdn: MISSA IN ANGUSTIIS, HOB. XXX: 11 »NELSON MASA« v d-molu izvajata: Komorni zbor Domžale in Simfonični orkester Domžale - Kamnik dirigent: Aleksander Spasič solisti: Mateja Arnež, mez-zosopran; Mirjam Kalin, alt; Marjan Trček, tenor, Zoran Potočan, bas (utemeljitev: Lojze Stražar) ponedeljek. 9. februar 1998 ob 19.30-KONCERT KLAVIRSKI RECITAL Aci BERTONCEU in Maja KLINAR BERTONCEU (utemeljitev: Lojze Stara-žar) sreda, 11. februar 1998 ob 19.30 -KONCERT NASTOP v UČENCEV GLASBENE SOLE DOMŽALE Poldrugo leto je že minilo, kar se je Glasbena šola Domžale vrnila v obnovljene prostore na Ljubljanski 61. Lahko rečemo, da smo obrnili nov, pomemben list v skoraj 50-letni zgodovini glasbenega šolstva v Domžalah. Dobro opremljeni se z optimizmom oziroma v novo tisočletje. Ob otvoritvi Kulturnega doma Domžale se tudi Glasbena šola s priložnostnim koncertom pridružuje temu velikemu dogodku za domžalsko kulturo. četrtek, 12. februar 1998 ob 19.30 - PREDAVANJE Društvo katoliških izobražencev Domžaje « »PRIMERJAVA NASE ŠOLSKE ZAKONODAJE Z EVROPSKO« gost: dr. Franc Rode Domžale S f. mladi violomGlisti tfpifcJV1*> t.iKA PREDSTAVA „ Jimmie Chinp: TAKSNI IN DRUGAČNI, komedija Prešernovo gledališče Kranj režija: Zvone Sedlbauer igrajo: Jožef ROPOSA, Matjaž VISNAR, Darja RE ICHMANj, Bernarda OMAN, Štefanija DROLC, Tine OMAN, Pavel RAKO VEC. »Ljudje smo takšni in drugačni; so pa tudi drugačni, ki imajo to srečo, da so takšni in drugačni,« so modre besede, ki jih Jimmie Chinn položi v usta enega izmed glavnih akterjev te komedije z melodramskim priokusom. Glavna juankinja je pravzaprav vsa družina z odločno materjo na čelu, ki jo poleg še vedno samskega sinka Boba tarejo skrbi s hčerama Loro in Noro. Saj ne, da bi bilo z njima kaj narobe. Kje pa! Za njuna moža gre. Z zeti je pač vedno križ. In kakorkoli obrnemo, nikdar niso takšni, kakršne bi privoščili svojim hčeram. Tako kot zetje prav dobro vedo, da so tašče ponavadi neusmiljeni zmaji, ki jim čisto nič ni prav. Če se jim dobrikoš, menijo, da imaš kaj za bregom, ko pa ne rečeš nič, ogorčeno razglasijo, da jih ignoriraš, (povzeto iz gled lista PG l,sez. 1997/98) 8JANUAR PROSINEC /lamnik Domžale Novoletno srečanje Nove slovenske zaveze 27. decembra smo se člani Nove slovenske zaveze skupaj z našimi simpatizerji in sorodniki zbrali na novoletnem srečanju v Festivalni dvorani v Ljubljani, kjer smo pregledali naše delo v letu 1997 ter si zastavili cilje za delo v letu 1998. Po uradnem delu je sledilo kosilo, tega smo člani izkoristili tudi za neformalne in prijateljske razgovore ter izmenjavo informacij. Množičnega srečanja v Ljubljani se je udeležilo kar nekaj članov iz Domžal, ki pa bomo očitno v bodoče morali sodelovati trdneje, odločneje in bolj organizirano. Samo srečanje se je pričelo s prelepo domobransko pesmijo z naslovom MOIA DOMOVINA, ki gre takole; OČE MATI BRATIE IN SESTRE, KOČE MESTA TRATE IN STEZE, HOLMI SKALE VEČNEGA SNEGA, TO IE MOIA DOMOVINA, ZDRAVA BODI MO|A LEPA DOMOVINA, MOIA LEPA DOMOVINA. PRVA PESEM MLADIH SONČNIH DNI, VAROVANKA FANTOVE MOČI, KRES KI SEGA MENI DO NEBA, TO )E MOIA DOMOVINA. ZDRAVA BODI MOIA LEPA DOMOVINA, MOIA LEPA DOMOVINA. ZEMLIA RODNA MO|A |E TAKO, DA ČE TREBA BIL SE BOM ZA N|0. ZADNIA KAPLIA MOIEGA SRG\ TO IE MOIA DOMOVINA. ZDRAVA BODI MO|A LEPA DOMOVINA, MOIA LEPA DOMOVINA. Nato je vse prisotne pozdravil predsednik Nove slovenske zaveze, dr. Tine Velikonja. V svojem govoru je med drugim dejal, da se mu je samo po sebi zdelo umevno, da bodo po volitvah stranke slovenske pomladi ostale skupaj. Potem pa se je zgodilo nezaslišano. Novoizvoljeni poslanec SKD je prestopil v nasprotni tabor, sledilo pa je še večje pohujšanje z bratoma Podobnik. Tadva sta prek mostu, ki sta ga zgradila, ušla na drugo stran in zdaj za skledo leče vdano služita gos|xidarju, ki sta ga izbrala. Tako seveda v tem letu ni bilo nič z revizijo vojnih zakonov, je nadaljeval dr. Tine Velikonja, nič z uradnim popisovanjem žrtev v drugi svetovni vojni. Edino, kar je napravila država, je delo na centralnem sjx>meniku v bodočem parku na Teharjah. Vse druge smo morali naprav iti sami. V nagovoru se je dotaknil tudi del, ki potekajo pri zbiranju imen nedolžno pobitih donx>brancev ter postavljanju spominskih plošč. Tako smo lahko izvedeli, da so bile po 1. januarju 1995. leta v 51 župnijah postavljene lame ptašče z imeni pobitih domobrancev, v na- Dr. Tine Velikonja, predsednik Nove slovenske zaveze, med slavnostnim govorom članom in simpa-tizerjem Nove slovenske zaveze, ki so se zbrali ob zaključku leta v Festivalni dvorani v Ljubljani. črtu pa je, da se bodo postavile farne plošče še v 1.34 župnijah v Sloveniji. Na podlagi pričevanj in zbiranj podatkov naj bi dobili okoli 12.000 imen, od tega 8100 po vojni |)obitih domobrancev. Vendar pa se je potrebno zavedati, da je v ljubljanski nadškofiji prek i(K) župnij, od tega je še najmanj 100 takšnih, kjer bo potrebno postaviti farno ploščo pobitim domobrancem. Omenil je tudi prazne lise,,kjer bo potrebno pričel i /hirati podatke o pobitih domobrancih; to so predvsem gorenjske župnije, pa tudi Črni graben jn Moravče. Zaključil pa je z mislijo, da so kljub starosti za zdaj še toliko pri moči, da bodo svoje začrtano delo opravili, nato pa naj pridejo mladi, naj si zgradijo nov svet, kjer ne ho trpljenja in bolečin, kjer ne no nočne more in se jim bo zdelo življenje lepše, ker ne bodo obremenjeni s preteklostjo in jim ne bo treba misliti na pomorjene nedolžne žrtve v Kočevskem Rogu in drugih moriščih. V družabnem delu srečanja, ki se je razvili, so se stkale nekatere nove vezi, sklepala so se nova prijateljstva, na dan so prihajali tudi novi podatki o žrtvah brezumnega komunističnega nasilja in pobojev nad lastnim narodom po koncu 2. svetovne vojne. Ponovno smo lahko slišali geslo Bog, narod, domovina - v Boga smo verovali, narod smo ljubili, za domovino smo se borili in umirali. Z obljubo, da se prihodnje leto zagotovo ponovno srečamo, smo si v pozdrav stisnili roke ter si zaželeli veliko zdravja in sreče v letu 1998. Saj moramo postoriti še marsikaj, da lx>rlo tudi zanamci poznali pravo resnico o 2. svetovni vojni in o prvih letih po njej. Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ Praznovanje jubilantov Tudi v letu 1997 so 22. 12. praznovali svoj življenjski jubilej 70 in več let člani ZB-Vir s prijetnim srečanjem v gostišču »PRI GAŠPERJU« na Prevojah pri Lukovici. Srečanja se je udeležilo 56 članov Krajevne organizacije ZB-Vir, za kar gre vsa zahvala tov. KOPLANU, predsedniku krajevnega odbora ZB. Članom, ki se srečanja niso mogli udeležiti, pa so topli obrok prinesli na dom. Ko so se jubilanti po prijetnem druženju razšli, so želeli, da se tudi v tem letu zopet enako srečajo! Tekst in foto: IVAN BOLHAR Pomoč slabovidnim in novoletna darila The I.ions Clubs International LIONS CLUB DOMŽALE: Lions club Domžale je v zadnjih dneh leta 1997 praznoval prvo obletnico ustanovitvenega večera. Člani so se zbrali v gostišču Šporn v Radomljah in na prireditvi zbrali okrog 1,1 milijona tolarjev, ki so jih podobno kot v lanskem letu, namenili v humanitarne namene. Tokrat so se odločili, da z denarjem pomagajo slabovidnim, iz zbranih sredstev pa so kupili tudi novoletna darila za učence Osnovne šole Roje in jim jih podelili na prisrčni novoletni slovesnosti. . Dva elektronska pripomočka, ki so ju kupili, bosta omogočila lažje spremljanje pouka slabovidnim osebam, podarili pa so ju Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Ljubljana, ki ju bo izročilo dvema šoloobveznima otrokoma z izgubo vida več kot 95 odstotkov. Lions club Domžale se ob tej pri" ložnosti zahvaljuje vsem, ki so pri obeh plemenitih akcijah pomagali, saj ju brez skupnega sodelovanja ne bi mogli uresničiti. S humanitarnimi dejavnostmi bodo nadaljevali tudi v letu 1998. SD »SLOVENIJA« RUTI Srečno našim v rojakom v Švici Najbrž se bo marsikdo od bralcev našega časopisa spomnil obširne fotoreportaže, s katero smo v lanskem letu predstavili dvajsetletnico Slovenskega društva »Slovenija« Ruti ter osrednjo slove- ča pa so se na društvenem pikniku prisrčno poslovili od dveh dolgoletnih članov g. Danila Koritni-k.i in ga. Rozike Kranjc, ki sta se vrnila v domovino. Ob tej priložnosti so pripravili tudi kegljaško Še en prijeten spomin na slovesnosti ob 15-letnici uspešnega sodelovanja SK Slovenija Ruti iz Švice in Občine Domžale - Kamniški koledniki pri tradicionalni slovenski maši v Švici. snost, ko so skupaj z Občino Domžale počastili 15-letnico uspešnega sodelovanja. Po tej prireditvi, ki je od društva zahtevala veliko prizadevanj in dela, pa niso sedeli križem rok. V juniju so tako v okviru prireditve »Unteriberg 97« gostili učence Osnovne šole Domžale ter sodelovali pri tradicionalni maši za domovino, konec mese- NAPREPEK ZA SVO|E KUPCE Nova trgovina v Preserjah v 99 dneh Leto 1997 je bilo za našo največjo preskrbovalno podjetje NAPREDEK Domžale vsestransko zelo uspešno, saj se lahko pohvalijo z vrsto novih pridobitev. Ena izmed njih je tudi nova samopostrežna trgovina v Preserjah, ki so jo krajani tega območja dobili kot božično-novoletno darilo prav v zadnjih dneh leta 1997 Nekdanjo trgovino, ki je bila odprta daljnega 31. julija 1964 kot ena izmed prvih samopostrežnih trgovin v Sloveniji, so podrli 9. septembra 1997 in nato novo, ki so jo kupci težko čakali, zgradili v rekordnih 99 dneh. Kot je dejal g. Stane Skok, direktor Napredek d. d., je še posebej pomembno, da so vsa dela izvedli njihovi kooperanti. Novo trgovino sta projektirala g. Dolenc m g. Breskvar, ima 550 nV pcjvršin, od teh je kupcem namenjenih 350 m-' (doslej skupaj KX) m-'). Celotna investicija je zahtevala 130 mio SIT Nova nakupovalna hiša, katere odprtja se je udeležilo veliko kupcev, je vodena računalniško. G. Skok pa se je posebej zahvalil vsem izvajalcem, ki so delali tudi ponoči in v načrtovanem roku opravili vsa dela, vsemu osebju in jim zaželel veliko uspehov v novi trgovini, hkrati pa se je za potrpežljivost zahvalil tudi kupcem in jim zaželel, da bi nova prodajalna resnično postala njihova nakupovalna hiša. Preden so bila vrata v nove prostore uradno odprta, je zbrane pozdravila tudi ga. Cveta Za- lokar Oražem, županja Občine Domžale, ter čestitala Napredku za novo pridobitev, hkrati pa posebej pohvalila tudi njihovo skrb za urejeno preskrbo na celotnem območju občine Domžale, pa tudi za njihovo skrb za tako ureditev trgovin, da so te dostopne tudi invalidom. Vsem zaposlenim in kupcem je zaželela veliko prijetnih nakupov v novi samopostrežni trgovini v Preserjah. V. tekmovanje ter se spomnili sedmih članov društva, ki so se v letu 1997 srečali z Abrahamom. Radi se spominjajo tudi skupne prireditve vseh Slovencev v Švici ter slovesnosti ob 20-letnici društva SOČA, športnih srečanj, pa tudi miklavževanja v slovenski dopolnilni šoli Ruti, v novembru pa so na Občnem zboru društva pregle- dali opravljeno delo ter sprejeli program za leto 1998. Na njem so f>rebrali tudi pozdravno pismo Ve-eposlaništva RS v Švici ter izvolili nekatere nove člane vodstva društva. Ena izmed ugotovitev občnega /lx>r,i je bila tudi, da se kar precej članov društva za vedno vrača v domovino, posebej ponosni pa so na dobro sodelovanje z vsemi slovenskimi društvi v Švici in Liec htensteinu, s slovensko katoliško misijo v Ziirichu ter slovenskim veleposlaništvom v Bernu, na občnem zboru pa so se še enkrat za sodelovanje zahv.ilili ()lx ini Domžale. Pregledali so tudi humanitarno dejavnost v društvu, kjer so posebno skrb namenjali bolnim članom, najboljšim kegljačem pa so podelili tudi nagrade: pri ženskah je bila najboljša ga. Dragica Ivkovič, pri moških pa g. Nikola Janko ter g. jože Lasič. Program SD Slovenija Kuti, katerega predsednik ostaja Mirko Ivkovič, podpredsednik in tajnik pa |ože I asič, obsega za leto 1998 vrsto tradicionalnih slovesnosti, med katerimi so tudi: Dan slovenske kulture ob 8. februarju, slovesnost ob materinskem dnevu, tradicionalna maša za domovino, srečanje Otroci vabijo, (Uteriberg, 98), sodelovali bodo na skupni prireditvi vseh slovenskih društev v Švic i, OTga nizirali pa lx>do tudi društveni piknik in več kegljaških tekmovanj ter občni zbor. Še naprej bodo sodelovali s slo vensko dopolnilno šolo, ki jo vodi ga. Slavka Pogač, in pomagali pri organizaciji skupnega izleta v London. Našim prijateljem v Švici, ki so nam z besedami pesnika Tihomirja Arharja: Ko polnočna ura bije, glej, utrinek zlat zašije, kdor ga ujame v prašno vrečo, leto vse imel bo srečo! zaželeli veliko sreče v letu 1998, hvala za dobre želje in veliko sreče ter uspešne-!',,! sodelovanja tudi v prihodnje! V. VOJSKA Društvo invalidov Domžale v letu 1998 Člani Društva invalidov Domžale in njihovi prijatelji so v dneh okoli novega leta že prejeli tradicionalni KOLEDAR, s katerim jih vodstvo društva obvešča, v katere aktivnosti se bodo lahko vključevali v letošnjem letu. Prve dni leta pa so izkoristili tudi za prenovo prostorov društva na Ljubljanski c. 99, kjer jih boste tudi letos lahko obiskali ali poklicali po telefonu (713-418) vsako sredo od 16. do 18. ure in ob petkih od 9. do 11. ure. Prostore so prebelili, tudi na novo opremili, tako da bodo prijaznejši za vse, ki jih boste obiskali. G. Edvard Završnik, predsednik Društva invalidov Domžale, tudi letos vabi vse člane društva in njihove prijatelje, da se v čimvečjem številu vključujete v njihove aktivnosti. »Program je pripravljen na željo članov in dosedanjih izkušenj. Prepričani smo, da bo udeležba lako uspešna kot v letu 1997« pravi g. Za- vršnik in prosi vse člane, da upoštevajo navodila, ki bodo omogočila, da bodo izleti, letovanja pa tudi druge akcije dobro izpeljane. Hkrati se opravičuje vsem, ki koledarjev še niste prejeli. Vmes so bile namreč tehnično težave, ki s<> odpravljeno in v teh dneh bodo svoje prijatelje našli tudi zadnji koledarji. Društvo se vsem, ki ste jim pomagali v letu 1997, iskreno zahvaljuje za |xjmoč! V. V. Foto: BOGDAN OSOLIN Domžale /lamnik GA. MARIJA JUVAN, NAJSTAREJŠA OBČANKA Srečno na poti proti stoletnici! 11. januarja 1998 je gospa Marija juvan, ki smo jo kot najstarejšo prebivalko Občine Domžale predstavili v prejšnji številki, praznovala svoj 99. rojstni dan. V dneh pred novim letom jo je obiskala tudi županja Cveta Žalokar Oražem in ji zaželela veliko sreče in zdravja na poti do stotega rojstnega dneva. Ob tem srečanju je gospa Marija povedala še nekatere zanimivosti, ki se jih je spomnila, hkrati pa tudi opozorila na mojo netočnost v prejšnjem članku, saj tedanji šolarji niso vsak teden hodili v procesiji v cerkev, temveč le ob izjemnih priložnostih, kot je bil začetek šolskega leta, pa cesarjev god ali kakšna druga »veča« reč, se je spomnila prijetnih šolskih dni. Spomnila pa se je tudi štirih velikih mlinov, ki so na Domžalskem v njeni mladosti mleli žito, in pa velikih voz, ki so pšenico oz. moko prevažali po blatnih cestah med Domžalami in Ljubljano. »Če je bilo vreme, se je kadilo kot sam vrag in kamenje je letelo izpod koles daleč naokoli,« se spominja gospa Marija. Če pa je deževalo, potem je bilo blatno, da so konji komaj vlekli težke vozove. »Manjka mi veliko reči,« razmišlja najstarejša občanka in pri tem misli zlasti na težave z zdravjem, »ampak kar gre. Sem imela v življenju kar precej težav, prav hudo pa ni bilo nikdar. Vesela sem, ko so mi »popravili« oči, tako rla sedaj kar dobro vidim. Verjamem pa, da so mi v življenju pomagali tudi različni zdravilni čaji, ki sem jih veliko spila. Najbrž ne »nucajo« prav veliko, ampak škodujejo tudi ne,« je prepričana in mi kljub visoki starosti našteje posamezne zdravilne rastline, ki jih je nabirala kar na bližnjih travnikih in iz njih delala različne zdravilne mešanice. Ji je skoraj sto let življenja hitro minilo, jo vprašam. »Prehitro, je bilo zelo kratko,« se smeji in spet je z mislimi v svoji mladosti, v nekdanjem STOBU, od koder je tudi županjina pokojna stara mama, ki se je gospa Marija še dobro spomni. Naj vam bodo prav vsi dnevi do vaše stoletnice prijetni, gospa Marija Juvan! Tekst in foto: V. VOJSKA IZOBRAŽEVANJE DIABETIKOV Bolj kakovostno življenje Sladkorna bolezen tako v svetu kot pri nas skokovito narašča in je tipična bolezen razvitega sveta. Z izobraževanjem vseh bi lahko dosegli bistveno zmanjšanje obolevnosti, hkrati pa bi tistim, ki že živijo s to boleznijo, omogočili lajšati težave in se vključevati v družbo. Mednarodna organizacija za diabetes (IDF) je določila 14. november za svetovni dan sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen tudi ni sramežljiva deklica, ki jo država pometa pod preprogo, temveč se bo morala zavedati koristi, ki jih zagotavljajo takojšnja vlaganja za preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni in njenih posledic. Osveščanje in izobraževanje diabetikov dolgoročno zmanjšuje stroške za zdravljenje posledic sladkorne hokvni in stroške socialne oskrbe. Verjemite mi, da jo izobražen diabc tik najcenejši diabetik. Na obisku pri diabetikih doma upokojencev Domžale (foto ANICA KVAS) Vsako leto je ta dan posvečen še posebej izpostavljenim temam. Letošnja tema je: seznanimo javnost s sladkorno boleznijo in potrebami ter dolžnostmi, ki jih imajo ljudje z diabetesom. Sladkorna bolezen je lahko dolga leta previdno nenevarna, kar pa traja samo toliko časa, dokler se ne pojavijo njene posledice s trajnimi okvarami (slepota, odpoved delovanja ledvic in srca, amputacije, večja preobčutljivost za razvoj telesne in duševne patologije). Ta vila, ki je smrtonosna, zavaja odločujoče ljudi v naši državi in družbi, da ne čutijo potrebe po zagotavljanju sredstev za obvladovanje tega »nevidnega« problema. Društvo diabetikov Domžale s pomočjo zdravnikov in medicinskih sester obeh Posvetovalnic za diabetes ZD Domžale uspešno izvaja edukacijo sladkornih lx>lnikov (časopis SLADKORNA BOLEZEN, prehrambne zloženke, izleti, sedemdnevna preventiv no-kurativna okrevanja, predavanja). Ž;il imajo zdravstveni delavci zaradi povečane obolevnosti in spremenjene družbene klime (manj denarja za diabetes) tudi manj možnosti, da nam pomagajo. V letu 1997 je društvo v edukacij-skem pomenu pripravilo dve odmevni in dobro obiskani predavanji, izlet na Kras in dva preventivno zdravstve- na oddiha v Zdravilišču Strunjan. V prazničnih dneh smo obiskali sladkorne bolnike v domovih za Upokojence v Domžalah in v Mengšu. Hkrati vas štiri dni v tednu (od 7 do 8. ure) čaka v posvetovalnici prijazna gospa Mirjam Beden, pri kateri dobite najnovejše informacije o naših skupnih aktivnostih, brezplačno ponudi < aso pis SLADKORNA BOLEZEN in druge publikacije, ki jih za člane izdaja Zveza društev diabetikov Slovenije, Izkus-nje kažejo, da je obseg delovanja društva si( ei kv.llilelen 111 učinkovit, toda tako kot v zdravstvu tudi v društvu nove družbene razmere zahtevajo spremembe. V začetku meseca marca I998 imamo že rezerviran termin za sedemdnevno okrevanje v Zdravilišču Rogaška, ki se je na osnovi edinstvene naravne mineralne vode Donat Mg razvilo v enega najlepših zdraviliški i turističnih centrov v Evropi. |e tudi najbolj znano in strokovno usposobljeno zdravilišče za prevencijo, nadaljevalno zdravljenje in rehabilitacijo metabolnih bolezni, kamor spada tudi sladkorna bolezen, Cena sedemdnevnega bivanja (dvoposteljna soba in organizirani avtobusni prevoz) je 36.500 SfTza člane, za spremljevalce pa 40.000 SIT. Prijave (in denar) sprejema gospa Mirjam do zasedenosti rezervacij (dodatne informacije dobite po telefonu 713 407 ali 713 291 od 9. do 12. ure). V organizaciji učinkovitega in prijetnega oddiha bo aktivno sodelovalo tudi naše društvo. Obenem želim vsem diabetikom, sorodnikom, prijateljem, medicinskim sestram, zdravnikom in sodelavcem v imenu našega društva uspešno in SREČNO NOVO LETO Predsednica društva ANICA KVAS višja med. sestra SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO VAM ŽELI • 1 )l(UŠTVO v IHAN v ' f ■) 1998 ' Tudi letos so člani Turističnega društva Ihan, ki jih vodi ga. Slavka Pogačnik, ob novem letu izdali prijeten koledar, na katerem so predstavili svojo folklorno skupino, ki jo sestavljajo najmlajši člani društva. Skupino smo srečali že kar na nekaj prireditvah in mladi tako nadaljujejo predvsem tradicijo narodnih noš, ki je pomemben del dejavnosti društva. Z namenom, da hodu mladi v plesih resnično ohranili ljudska izročila, so k sodelovanju povabili tudi člane ene najbolj znanih slovenskih folklornih skupin France Marolt, ki mladim plesalcem in harmonikarju pomagajo pri osvajanju novih znanj in spretnosti slovenskih narodnih plesov. V. V. Obvestilo v zvezi z vlogami za znižano plačilo vrtca V skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (UR. I. RS, št. 1/98) se plačilo staršev s 1.1. 1998 določa na osnovi BRUTO mesečnega dohodka na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine. Mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna iz letnega dohodka družine na osnovi odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto (zaenkrat gre za odločbe za leto 1996) kot tudi osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, med drugim tudi izplačane preživnine, pokojnine ipd. Če dohodek od kmetijske dejavnosti ustvarja več oseb, lastnikov, imetnikov uporabe ali uživalcev zemljišča, ki sestavljajo eno samo gospodinjstvo, se v dohodek družine všteva sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine. Upoštevajo pa se tudi obvezni prispevki za socialno varnost. Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti, brez upoštevanja znižanj in olajšav, povečan za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost zavezanca. Samostojnim ustvarjalcem na področju kulture, ki jim je priznana pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, se dohodek poveča za plačane prispevke iz državnega proračuna. Znižana plačila z veljavnostjo do konca šolskega leta 97/98 veljajo do 31. 12.1997 Za ta plačila bo upravni organ oziroma pooblaščena institucija na podlagi že od- danih vlog za tekoče šolsko leto opravila po uradni dolžnosti novo določitev v skladu s spremembami pravilnika. Staršem, ki v letu 1997 niso oddali vlog za znižano plačilo, se znižano plačilo uveljavi s 1.1. 1998, če oddajo vlogo do 15. 2.1998. Iz zgoraj navedenega sledi, da staršem, ki so že oddali vloge za šolsko leto 97/98 (torej z veljavnostjo 1. 9. 97), ni potrebno oddajati novih vlog, pač pa jih bodo morali le dopolnjevati na osnovi poziva upravnega organa ali pooblaščene institucije. VSO DOKUMENTACIJO je še vedno potrebno ODDAJATI NA VLOŽIŠČU OBČINE DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale ali poslati priporočeno po pošti na isti naslov. Prav tako se bodo zahtevki za ponovno presojo in pritožbe reševali pri upravnem organu. Na podlagi sprememb pravilnika pa bo POSLOVNA SKUPNOST OSNOVNIH ŠOL OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska 89, 1230 Domžale obdelovala prejeto dokumentacijo in vloge z veljavnostjo od 1.1.1998 dalje ter na tej osnovi izstavljala obvestila v imenu in na račun Občine Domžale na osnovi pooblastila o prenosu takšnih pristojnosti. ZATO SE ZA VSA VPRAŠANJA V ZVEZI Z REŠITVIJO VLOGE STARŠI OBRAČAJTE NA POSLOVNO SKUPNOST OSNOVNIH ŠOL OBČINE DOMŽALE, ga. Jana GRABNAR, telefon št. 061 716-785. OBČINA DOMŽALE Močil nik postal prava mala cirkuška arena V nedeljo, 14. decembra, je na Močilniku v Dobu izživela še ena lutkovna predstava v okviru cikla predstav, namenjenih našim najmlajšim. Tokrat so kot gostje nastopili igralci in sodelavci Lutkovnega gledališča Maribor. Predstavo Marjana Pungartnika PRIHAJA CIRKUS je režiral češki režiser Pavel Polak ob pomoči strokovnega asistenta Martina Lhotaka. Sam naslov sicer zaobjame vsebino zgodbe, ne pa tudi profesionalnega pristopa glavnih igralcev Karle Godič in Danila Trstenjaka, ki sta s svojo skoraj otroško prisrčnostjo in preprosto, vendar spektakularno uporabo mehanične - tehnične naivnosti zvabila najmlajše v čisto pravi svet cirkusa, katerega protagonisti so bili najdeni predmeti in vsi, ki so po n.ikljiK ju prišli mimo - nns, detel, mat k.i... I kobne mehanične igračke, ki so večkrat delovale komično kot neverjetno, i'i'i prav so karseda stvarno posnemale naravno stanje, so izzvale malčkom nasmeh na usta ter jim s svojo zgodbo pripravile nekaj zabavnih doživetij. Seveda pa se niso le zaba- vali, ampak tudi učili. Morda je bila ta predstava eden od impulzov, ki so prebudili pri otrocih smisel za igro in občutek stika s stvarmi, živalmi in predvsem ljudmi. (;trexj bi verjetno znali povedati, kaj se zgodi, če vzame* »častno besedo« nazaj ali jo poješ. Tri dni ostaneš brez obeda, sta pela lepilec plakatov in deklica. To je huda kazen, a huje bi bilo, če bi najmlajši ostali brez igrice. Naj vas ne skrbi, dvorana sredi gozda na Močilniku bo spet odprla svoja vrata in vas nestrpno čakala v pravljičnem svetu, kjer še tako vsakdanje stvari postanejo < arobne. MARTA STARBEK SLAŠČIČARNA LENČEK MARINA IN MIHA LENĆEK LJUBLJANSKA 87 1230 DOMŽALE, TEL.: 724 003 Teče že 15. leto, odkar sva z možem Mihom kupila lokal in začela s slaščičarsko dejavnostjo, le nadaljevanje družinske tradicije po očetu l.ine zu Lenčku, ki je slaščičarsko dejavnost v I )i)iii/,il,)h /,u el /e leta l<)'18. Naša ponudba slaščic je zelo raznolika. Vsekakor smo ponosni na »Lenčkove krem rezine«, ki se še vedno pripravljajo po atovem receptu, l/bir.ite lahko med različnimi okusi tort, kot so: skutine, smetanov*, sadne, orehove, sacher, čokoladne, raznimi rezinami, deserti, pitami, čajnim l>ec ivom, toplimi in hladnimi brezalkoholnimi napitki in pa našim lastnim sladoledom. Posebej razvajamo naše najmlajše sladokusce, posebno tiste1, ki praznujejo rojstni dan. Z idejami in željami prihajajo k nam kar sami in tako je ponudba teh dobrot kar velika: Janko & Metka, Formula 1, Džungla, Barbie, Hugo, Micky Mouse, Pikapolonica, Ježek, Deblo, Knjiga, Rdeča kapica... NOVO - Izdelki iz lecta ter stara peka prazničnega kruha - že v prodaji Lansko leto smo našo slaščičarno povečali in tako se je ponudila možnost, da gostom ponudimo tudi nekaj več. Tako sem začela s staro |X'ko prazničnega kruha, kot pletenk, božičnega kuiha, adventrtega venca, src,... To je dota moje mame iz Suhe krajine. Tak praznični kruh ali pletenko na željo stranke tudi izdelam. l/delovanje LECTA - poltrajno figuralno pecivo, okrašeno z barvno glazuro oz. premazom ter sladkornim okrasjem, pa me je naučila g. Neža Štele i/ Kamnika, iz priznane hiše izdelovanja leda in sveč. V Sloveniji zasledimo medičarstvo in svečarstvo (to je bila povezana obrt zaradi medu - osnovne1 surovine) v začetku 17 si. Izdelovalcev je bilo sa-iiu i nekaj. I'ei ivo iz medenega testa z vtiskavanjem v lesene modele in določene oblike ročnega oblikovanja iz medenega testa je bilo namenjeno zlasti |X)trošnji v mestih ter tudi za praznični ) i li igajanje na kmetijah. Šele pozneje, v obdobju bidermajer-ja, od sredine 19. st. naprej, se pojavi nova sestava lecta (cukreno testo). Za osnovno oblikovanje obrisov lectarskih piškotov uporabljajo razne modelčke (srce, konjički, punčke, putke, pete- linčki,...). Površine teh izrezanih oblik so okrašene z barvnimi glazurami ter s sladkornim okrasjem in tiskanimi nalepkami, kjer so bile napisane kakšne modre misli, pregovori, ljubezenski verzi,... 19. st. je torej čas pravega razcveta medičarstva in svečarstva. In v taki obliki se je lect ohranil vse do danes. Vesela sem, da sem to znanje dobila od pravega človeka in da bom to lepo ljudsko umetnost lahko nadaljevala. Vesela sem tudi, da je čas spet bolj naklonjen naši dediščini in izročilu in da lahko s ponosom rečemo: TO JE NAŠE! Lectova srca lahko dandanes podarimo ob različnih priložnostih - na Valentinovo, dan žena, materinski dan in ob osebnih jubilejih ali pa samo kot majhno pozornost, na vašo željo tudi s posebnim posvetilom. Oglejte si našo novo ponudbo. In JANUAR U PROSINEC /bmnik Domžale ŽUPANJIM NOVOLETNI OBISKI Naj bo za vse zdravo in srečno! Tako kot vsa prejšnja leta je tudi lani zadnje dni leta 1997 županja Cveta Zalokar Oražem obiskala nekatere naše občane, jim zaželela vse lepo in dobro v letu 1998, hkrati pa se z njimi pogovarjala tudi o problemih, ki jih spremljajo. Tako je srečno in zdravo novo leto zaželela obema častnima obča- noma naše občine g. Milanu Flerinu in g. Stanetu Habetu, pokramljala z go. Marijo juvan, najstarejšo prebivalko naše občine, posebej pa je veliko zdravja zaželela g. Alešu Kodri in njegovi družini. V Krtini je županja obiskala gospo Francko Paštebar, dolgoletno starejšo rejnico, v Dobu pa ji je gospa Lilijana, ki ima tudi štiri otroke, IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Bolje je trpeti zlo, kakor delati zlo« Sredi Škocjana živijo Slaparjevi, družina s petimi otroki, med katerimi sta dva para dvojčkov. Jernej in julijana sta osnovnošolca, ki želita po osemletki oditi na lesno oz. trgovsko šolo, Romana je petošolka, mlajša dvojčka |urij in Marko pa sta bila kar majhno presenečenje, saj so družine z več dvojčki prej redkost kot pravilo. Srečno in veliko zdravja, Slaparjevi! Gospod Aleš Kodra, ki je bil v vojni za Slovenijo hudo ranjen v bitki pri Trzinu, je bil županjinega obiska zelo vesel. V pogovoru o dogodkih v letu, ki se je izteklo, prijetnih letovanjih v Strunjanju, predvsem pa o zdravju, ki se počasi izboljšuje, sta sodelovali tudi obe hčerki: odlična osnovnošolka Anja in nagajiva Katka, ki očiju radi pomagata. G. Alešu in njegovim trem dekletom ter staršema vso srečo tudi v letu 1998! zaupala, da najbolj pogreša večje dvorišče, kjer bi se igrali njeni nagajivi otroci. Z gospo Izeto sta največ pozornosti namenili problematiki Županja Občine Domžale Cveta Zalokar Oražem se vsem iskreno zahvaljuje za številne dobre želje za leto 1998 ter vsem želi srečno in zdravo 1998. nezaposlenosti in skrbi za odraščajoče otroke. Osnovnošolca Andrej in Natalija, ki z mamico živita na Homcu, sta županjo presenetila s svojo samostojnostjo in odraslostjo, mladi par v enem izmed domžalskih blokov pa z ganljivo skrbjo za osemletno Špelo, ki bo vedno potrebovala njuno pomoč. O Emilu in njegovi veliki želji, da bi dobil računalnik, bomo še pisali, gospodu Se-mirju, ki je imel pred kratkim hudo prometno nesrečo, pa je zaželela veliko zdravlja. »Naša mami je su-per,« so o gospe Marij Oblak iz Trzina, ki z možem skrbi za šest otrok, povedala njena dekleta. Gospa Marija je povedala kar nekaj življenjskih izkušenj, ki jih prinaša številna družina, v kateri je našla smisel življenja. Njeno razmišljanje o tem, kako pomembno je, da ima otrok občutek varnosti, ljubezni in pripadnosti in kako je vedno treba krepiti obojestransko zaupanje, je bil najlepši zaključek letošnjih novoletnih obiskov. V. V. le prejšnjič smo na tem mestu nizali pregovore <> hudobiji in hudobnih ljudeh, Niso zabavni in prijetni, vendar zelo poučni, V njih odmeva tisti glas, ki ga vsakdo zaznava v sebi in mu govori: Delaj dobro in ogibaj se slabega. V tem smislu so pregovori odličen »učbenik« nravnega (etičnega) ravnanja in razlaga deseterih božjih za|x)vedi. Zlo se ravna po neizprosni notranji zakonitosti rasti, ki je vpisana v vsa |X)drrx'ja življenja: Iz zla ne prihaja nič dobrega. Hudoben ptič - hudobno jajce. Iz hudobnih misli prihajajo hudobna dejanja. Zla setev obrodi zli sad. Hudobno dejanje obrodi hudoben sad. Če dobro gojiš in neguješ, bo še bolj rastlo. Kdor seje veter, Zanje vihar (pregovoi izvira iz Svetega pisma, ki pravi: Ker sejejo veter, bodo želi vihar - Oz 8,7). Zato velja upoštevati svetopisemski nasvet: Ne delaj hudega, pa te ne ho zadelo nič hudega (Sir 71). Zla tudi ni mogoče za trajno skriti: Hudobno dejanje ne ostane skrito. Zli (npr. »ogoljufani) dinar se vedno znova vrača (pojavlja). Zla dejanja so kot dišava - težko jih je skriti (afriški). Tudi zlat jezik ne more prikriti črne duše. (bolgarski) Hudobija se prej ali slej obrne proti človeku samemu in ga udari kot bumerang. Ni treba, da Ijj liog človeka kaznoval, ampak ga preprosto prepusti poskfikam njegovih dejanj. To dobro ve tudi ljudski glas: Zlo samo sebe kaznuje. Vsak greh nosi kazen že s seboj. Hudobija je sama sebi rahelj. Hudobnež je sam sebi pekel (ali: nosi pekel v svojem srcu). Kdor eno leto hudobno živi, se sedem let kesa. Razstava akademske slikarke Urše Žajdela-Hrovat V razstavnem prostoru Kulturnega društva Miran |arc Škocjan je bila 9. januarja 1998 otvoritev razstave akademske slikarke in diplomantke podiplomskega študija restavratorstva Urše Žajdela-Hrovat, ki so se je udeležili številni ljubitelji likovne umetnosti. S kulturnim programom so otvoritev obogatili citrar Tomaž Plahutnik, so-pranistka Agata Šumnik-Zgonc, pesnik Tone Kuntner in povezoval-ka Draga Jeretina-Anžin. Foto: VILJEM MAJHENIČ Značilnosti slikarske ustvarjanosti Urše Žajdela-Hrovat je predstavil prof. dr. Mirko (uteršek, ki je med drugim poudaril: »Zasidrana na obrobju Ljubljane in nenehno v stiku z naravnim tehnološko še ne izumetničenim okoljem je slikarka začela z zanimanjem spremljati razna iz tujine prenesena modernistična hotenja, toda hitro je spoznala, da to njej ne pomeni svobode ustvarjanja, in je tako prepustila npr. inštalacije tistim svojim kolegom, ki jim ta smer umetniškega izražanja odgovarja. Bolj jo je pritegnilo odslikavanje domačega okolja z vidika slikarskega iskanja dialoga ter približevanja njej bližnjim somišljenikom. Svojega prostora v svetu umetnosti ne vidi v trendovskem prepričevanju avandgardnosti, temveč v njej in okolju ustreznejšem subjektivno pogojenem ustvarjalnem nadgrajevanju vizuelno in miselno že prisvojene likovne podobe sedanjega časa. Vse bolj intenzivno in uspešno se je tako začela poglabljati predvsem v slikanju bujnih cvetličnih šopkov, slikarsko tematiko, ki je tradicionalna in že kar celotni novi vek primerjalno aktualna. Urša Žajdela-Hrovat se je z večjimi formati končno odločila konkurenčno izpostaviti svojo čustveno, a hkrati s študijsko doslednostjo utemeljeno upodabljanje barvno nasičenih tihožitij. Tako imajo tudi v njenih slikah med drugim, v slovenskem slikarstvu že kar »pratema« - nežno beli cvetovi teloha - zanimivo raziskovalno razvojno kontinuiteto z izpostavljanjem govorice barve, ne samo z bogatimi kromatičnimi odtenki, temveč tudi s sodobnim pojmovanjem vloge barvne mase in nje reliefne strukture. V tem je tudi poudarek in odlika najnovejšega cikla oblikovno enotnih tihožitij slikarke Urše Žajdela-Hrovato-ve.« Ob otvoritvi razstave je prof. dr. Miroslav Stiplovšek poudaril, »da sta likovno dogajanje v domžalski občini v zadnjem desetletju pomembno obogatila na eni strani akademska slikarka in restavratorka Urša Žajdela-Hrovat s svojimi likovnimi dosežki in na drugi strani Kulturno društvo Miran jarc pod vodstvom neumornega Lojzeta Stražarja, ki vsako leto v zimskem času spremeni svoje društvene prostore v prijetno razstavišče, otvoritve razstav pa z izbranim programom v odmevne kulturne dogodke. Zato v Škocjanu radi razstav-ijajo tudi uveljavljeni slovenski likovni umetniki, v drugem pomembnem razstavišču v domžalski občini pa so dobili možnost za samostojne predstavitve širokemu krogu občinstva tudi ljubiteljski likovni ustvarjalci in zbiralci slovenske etnološke dediščine. Prirejanje razstav ob številnih dramskih in glasbenih prireditvah v Poletnem gledališču uvršča škocjansko Kulturno društvo na posebno mesto v celotni slovenski ljubiteljski kulturi. Slikarka se je prav v januarskih dneh pred desetimi leti kot mlada diplomantka ljubljanske Akademije za likovno umetnost prvič predstavila / obsežnim opusom na samostojni razstavi v domžalskem Likovnem razstavišču. Že kvantitativni podatki, da je imela v desetih letih po diplomi poleg skupinskih kar dvajset samostojnih razstav, orl teh štiri tudi v Avstriji in Nemčiji, dokazujejo njeno izjemno ustvarjalno zagnanost, ki je še posebej občudovanja vredna ob njenih velikih drugih obveznostih, posebej na delovnem mestu srednješolske likovne pedagoginje. Razstava v Škocjanu ob desetletnici njene diplome je nov pomemben korak v slikarski izraznosti Urše Žajdela-Hrovat in novo prijetno srečanje z njenimi umetniškimi stvaritvami, ki so porok za nova bodoča likovna iskanja in dosežke.« Daj tatu (ali: norcu) dovolj dolgo vrv in se bo obesil. Kdor seje sovraštvo, ne more žeti ljubezni. Zlo, ki pride iz tvojih ust, pade nazaj na tvoje prsi. (španski) Kdor dela zlo, naj se ne nadeja ničesar dobrega. Ker nanx'n i«' |xisv«'ujesredstev, velja In di: Nikoli ne delaj zla, da bi dosegel kaj dobrega. Posledice zla velikokrat segajo onkraj našega kratkega življenja. Vsako naše dejanje ima svoj večnostni odmev. »Celo naše najne-znatnejše dejanje odmeva v neskončne globine in pretresa vse žive in mrtve«, je zapisal Leon Ulov. Podobno trdi w. Shakespeare v luliju Cezarju: V Zupančičevem prevodu: , Dejanja zla človeka prežive, dobrina često se s kostmi pokoplje. Podobno zatrjujejo pregovori: Stari grehi mečejo dolge sence. Žalitve se zapišejo v bron. Zlo se vkleše v kamen, dobro pa se zapiše v pesek. Sodna oblast v državi prestopke in zli Kine preganja in kaznuje |x> natančno sestavljenih zakonikih. Posameznik si te pravice ne sme jemati, i cpr.iv včasih velja, da kdor zla ne kaznuje, ga vabi v hišo. Ljudska modrost pa je glede kaznovanja precej zadržana in pravi: Kdor bi hotel maščevati vse zlo, mu ne bi nikoli zmanjkalo dela. I kjdobija je - žal - tudi nalezljiva in navaja k posnemanju, lo dejanje kristjani imenujemo pohujšanje. Zanimivo je, da je v slalx'in Človek lxiljsi učenec kol v dobrem: Hudobije se človek hitro (zlahka) nauči, dobrote pa počasi (zelo težko). Dobri se od hudobnih več naučijo kot hudobni od dobrih. Pri hudobnih ljudeh tudi sam postaneš hudoben. Ena najusodnejših pnsledk hudobnih de Janj je, da človek v njih nekako Otrpne ali za-krkne in se začne vse bolj zapirali pred dobroto in pred dobrimi ljudmi. Poreden človek se hudobije drugega veseli in nad ce-dnosto jezi. (slovenski) Da, celo sovražili jilwačne. V duhovnem svetu vlada zakon, ki pravi: Komur delaš hudo, tega boš vedno bolj sovražil. Kdor dela zlo, sovraži luč. Ali se je torej čuditi, da je |x> tolikih in tak snih zločinih, ki jih je slovenski Kajn zagrešil nad svojim bratom Abelom, Se danes toliko sovraštva? Najlepši in najlxilj vzvišan pregovor na to temo je |xi mojem naslednji: Bolje je trpeti zlo (krivico), kakor delati zlo. Kdor ta ko ravna, je zares junak. Takšni ljudje prese kajo verigo zla, zakleti krog vračanja enakega z. enakim, ki bi končno vodil v samouni-čenje človeštva. Odpirajo pot do sprave in mini. Njim velja Jezusov blagor: »Blagor tistim, ki delajo za mir, ker bodo postali božji otroci« (Mt 5,9). BOGDAN DOLENC KRONIKA 1 1 3 • KRONIKA 113« KRONIKA 1 1 3 # KRONIKA Novo leto je tu, mački, tigri in druge zverinice, ki so bile plod novoletnih zabav, so se (vsaj) za nekaj časa skrile na varno. Pred nami so zopet naporni dnevi in da nam na tem svetu ni preveč dolgčas, nam za »prijetno« razpoloženje poskrbijo alkohol, pretepi, kraje in vlomi. Pa si oglejmo nekaj dogodivščin, ki so jih zabeležili domžalski policisti. Avtomobilske zgode in nezgode Iz garažnih prostorov je neznanec ukradel osebni avtomobil znamke 8MW, last C. L. iz Domžal. Policisti in kri-, minatisti so na kraju dogodka zadevo raziskali in zabeležili nekaj koristnih informacij, ki bi jim pomagale pri iskanju ukradenega avtomobila. Čez dva dni pa so jih ljubljanski policisti obvestili, da so na njihovem območju našli pogrešani avtomobil, vendar je bil malo poškodovan. Lastnica je tako dobila nazaj ukraden avto, storilca pa za zdaj policisti še niso našli. Očitno so za lopove zanimive tudi avtomobilske registrske tablice. Vsaj tako bi lahko sklepali po naslednjem dogodku. Domžalski policisti so namreč prejeli obvestilo, da je Ž. V ostal brez registrskih tablic na tovornem vozilu, ki je bil parkiran za srednjo šolo v Domžalah. Po zbiranju informacij se je izkazalo, da so si registrske tablice »sposodili« mlajši fantje in jih montirali na drugo vozilo. Policisti so po krajšem preverjanju registrske tablice seveda takoj vrnili prvotnemu lastniku. Nad avtomobili pa se po novem znašajo tudi osnovnošolci. In to nad vozili učiteljev. Vsaj v Preserjah pri Radomljah je bilo tako. Tam se je namreč mladoletni učenec, ki obiskuje OŠ Preserje pri Radomljah, zaradi negativne ocene, ki jo je dobil, sklenil maščevati tako, da je poškodoval osebno vozilo učiteljici, pri kateri je dobil negativno oceno. Vlomi in tatvine V stanovanjsko hišo v Kolodvorski ulici v Mengšu, last K. K., je vlomil za zdaj se neznan vlomilec. Kot je razbrati iz poročila, je iz hiše odnesel precej vrednih stvari v skupni vrednosti okoli milijona tolarjev. Policisti in kriminalisti so na kraju dogodka dokumentirali nekaj podrobnosti, ki jim bodo pomagale pri razkritju vloma. Za dober milijon tolarjev pa je bil olajšan tudi D. |., lastnik stanovanja v Zupančičevi ulici v Domžalah. Neznanec je v njegovi odsotnosti brez njegovega povabila »obiskal« njegovo stanovanje, si ga natančno in v miru ogledal ter pobral denar in zlatnino. Policisti tega vlomilca še niso našli. Na Karantanski ulici v Domžalah pa sta v trgovini Fa-milv shop kradli devetnajstletna K. M. in njena leto dni mlajša prijateljic a. Bili sla kar prebrisani, saj sla si spiva sa mn ogledovali oblačila, nato pa je K. M. v garderobi po-merila nekaj kosov oblačil in seveda pri tem »pozabila« sle- či krilo, ki ga je pomerila. Budne prodajalke so to opazile in poklicale policiste. Sledila je seveda kazenska ovadba zoper K. M. Sladkosnednost je huda reč. In če se primeri, cJa koga sredi noči »prime in ne mine« sla po baklavah, gre lepo do Kolodvorske ulice v Domžalah, razbije okno slaščičarne Kalimero ter si postreže z baklavami. To je storilo nekaj mladeničev, a jih je pri tem početju zalotil varnostnik. Mladeniči so pobegnili v noč, policisti, ki so preiskovali ta vlom, pa so pladenj, seveda brez baklav, kasneje našli v garažnih prostorih SPB-ja. Alkohol in pretepi Pri redni kontroli prometa so domžalski policisti naleteli na triinpetdesetletnega M. M. in ugotovili, da je v njegovi krvi več alkohola, kot to še dovoljujejo naši predpisi za vožnjo po cesti. Prepovedali so mu nadaljevanje vožnje, saj bi tak pomenil resno nevarnost zase in druge v prometu. Vendar M. M. ni upošteval njihovega ukaza, zato so ga v marki odpeljali na polic ijsko |xistajo, kjer je noč preživel v prostorih za streznitev. Zaradi neupoštevanja navodil policistov ga sedaj čaka še postopek pred sodnikom za prekrške. Nekaj občanov je obvestilo policiste, da po Kamniški ulici v Domžalah postopa »nadelan« človek. Policisti so takoj ukrepali in pri tem ugotovili, da je 66-letni S. A. iz Domžal res precej »v rožicah«. Ko so ga policisti skušali spraviti domov, se jim je predrzno s silo uprl in policistom ni preostalo drugega, kot da ga odpeljejo v prostore za streznitev, kjer je prebil preostanek noči. Domžalski policisti so pomagali policistom iz Kamnika v zasebnem stanovanju v Kranjski ulici. Tam sta se zakoni .1 Z. V in Z. A. obmetavala s predmeti, ki bi ju lahko tudi poškodovali. Sprva so ju samo opozorili, a ni nič zaleglo. Zato so ju odpeljali v prostore za pridržanje na policijski postaji in proti njima napisali kazensko ovadbo. Oba se bosta morala zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Prodajanje na črno, nesreča z viličarjem, smrtna žrtev v centru Domžal Polic isti so v kratkem časovnem razmiku prejeli več telefonskih obvestil o tem, da jim dve neznani ženski |x> stanovanjih vsiljujeta v prodajo svoje izdelke - puloverje. Kmalu se je izkazalo, da gre za dve hrvaSki »prodajalki«, ki za takšno delo seveda nista imeli ustreznih dovoljenj. Se-deminštiridesetletni K. N. in enainpetdosetletni I. S. so polic isti preprečili nadaljnjo prodajo oz. vsiljevanje puloverjev po ck>movih ter ju odvedli do sodnika za prekrške. Po izreku kazni sta morali nlie vsiljivi »prodajalki« tudi zapu siiti ii.išo državo. Pri delu z viličarjem na dvorišču obrata za strojenje kož Očar je nastala nesreč'a pri delu. R. R. je na dvorišču imel delo, pri tem pa mu je bil v napoto delovni stroj - viličar. Namesto da bi bil R. R. sedel v stroj in ga premaknil, je to storil kar stoje ob stroju. Pri tem pa so bila kolesa viličarja obrnjena tako, da so se ob stiku obrnila proti njemu, in delovni stroj ga je stisnil ob kovinski steber v bližini. Poškodovanega R. R. so odpeljali na Urgentni blok Kliničnega centra v Ljubljani in tam so mu nudili ustrezno zdravniško pomoč. V centru Domžal poleg prehoda za pešce pri domžalski avtobusni postaji se je zgodila smrtna nesreča. Po do sedaj znanih podatkih je F R iz Ljubljane, 51-letni voznik tovornjaka, vozil tovornjak iz smeri Rodice proti Savski cesti v Domžalah. Pred prehodom za pešce poleg avtobusne postaje v Domžalah je ustavil vozilo in spustil dva pešca, nato pa speljal. V tistem trenutku pa je na prehod stopila 4f>-letna Marija Planine iz Domžal in tovornjak jo je zadel. Zaradi hudih telesnih poškodb je Domžalčanka umrla na kraju nesreče. Ker vse okoliščine te tragične nesreče niso znane, policisti še zbirajo informacije, ki hi jim pomagale pri rekonstrukciji te nesreče. IANEZ STIBRIČ Prižgane sveče na kraju prometne nesreče s smrtnim izidom v centru Domžal nemo pričajo in opozarjajo... (fot: |ANEZ STIBRIČ) Domžale /lamnik Občinstvo v ihanski dvorani V Ihanu je bil en lep večer Ihansko kulturno društvo je s sodelovanjem Glasbene šole Domžale, posameznikov in sponzorjev že tretje leto pripravilo prcdpra-znični koncert, ki se je letos imenoval božičnonovoletni koncert. Ker je bil že tretji po vrsti, bi mu lahko rekli tradicionalni, saj tradicij nimamo ravno na pretek. Koncert je bil 23. decembra v ihanski kulturni dvorani, ki je bila urejena, z lepo praznično sceno ter, kar je še [X)sebej razveseljivo, napolnjena skoraj do zadnjega kotička. Z gretjem na topli zrak so sicer težave, ker je prehrupno in moteče, zalo g. i je potrebno med prireditvijo zapreti. Ker se dvorana prehitro ohladi, je to nerodno za nastopajoče, saj ne nuirejo nastopati v plaščih in bundah. Tudi na omenjeni preditvi st1 je tO do gajalo, pri čemer je bil posebej izpostavljeni nežnejši spol, ki se rad obleče v malce pomanjkljivejšo toaleto. Seveda tudi občinstvo ni bilo prikrajšano za mraz, tako da je imela marsikatera gospa ob koncu koncerta mrzle noge in... vroče srce. Vendar pa so to takšne težave, ki jih z malo dobre volje zlahka premagamo. Te pa je bilo dovolj, saj je bil program prazničen, pričakovanja Ihancev pa velika. Uvodne lx>sede in povezovanje je prevzel mladi Gašper Kopitar, ki je dobro opravil nalogo. Verjetno mu je bil za vzor že davno uveljavljeni etfe Boris. In kcb so program pripravili ter ga postavili na oder. to so bili mladi glasbeniki iz ihanske krajevne skupnosti, ki so se predstavili okolju, v katerem živijo. V veselem, sproščenem vzdušju so popeljali krajane v praznično razpoloženje. Večji del so tudi to učenci Glasbene šole Domžale, ki so jih pripravili njihovi mentorji. Nastopilo je enajst solistov, dva dueta, en kvintet in godalni orkester glasbene šole. Program je bil pe-ster, obsegal pa je lahkotnejše sklad- bice pa vse do koncertnih skladb, seveda pa praznično obarvan, pri čemer ni manjkala tudi Sveta noč. Kot že lansko leto, je pred začetkom navzoče pozdravil predsednik KS Ihan g. Boštjan Lekan, ki je na kratko opisal delo KS v letu 1997 Največ denarja je bilo porabljenega za ureditev pokopališča. Vse lepo in prav, čeprav bi človek ob veselem vrvenju mladosti na odru in ob problemih, ki jih imamo z mladimi tudi v Ihanu, nehote pomislil na večja vlaganja v mladost in življenje... Gospod predsednik je ob koncu zaželel občanom vesele praznike in srečno novo leto, skromna beseda zahvale nastopajočim in organizatorjem, ki so kraju pripravili enega najlepših kulturnih dogodkov v starem letu, pa bi prav gotovo prispevala piko na i. Ob koncu koncerta je orkester za božične pesmi požel zaslužen aplavz, saj je pripeljal razpoloženje cb viška. V Ihanu imamo lepo navado, da zahvaljujoč senzorjem po koncertu pripravimo pogostitev, katere se veselijo nastopajoči kot tudi publika. Zato so navzoči hitro pospravili dvorano, na sredo postavili mize, na katerih je generalni pokrovitelj Gregori C^uick profesionalno postregel s toplimi in hladnimi jedrni, manjkala pa nista tudi novoletni šampanjec in izvrstna kapljica. Kot sponzorji so na prireditvi sodelovali še krajevna skupnost Ihan in Market Rane, cvetličarna Slovnik pa je za mentorje prispevala (vetje, ki ga je |X)leg novoletnih poljubčkov podelila prizadevna organizatorka ga. Min-ka Skerjanec. In kmalu zatem se je iz grl ihanskih žena*, ki so se jim pridružili še drugi, oglasila pesem »Prav lepa je ihanska fara«, kar je dokaj prepričljiv dokaz, da je bil v Ihanu en lep večer. TONE SAVNIK Novoletni koncert v Radomljah Nabito polna dvorana kulturnega doma v Radomljah je potrdila, da je za slovo od starega leta najprimernejša prireditev novoletni koncet. V soboto, 20. novembra 1997, so prepevali pevci Moškega pevskega zbora Radomlje s svojimi gosti. (lostili so mladi mešani |xvski zbor SVEŽINA, ki že nekaj let deluje v sklopu kulturnega društva Mlin, Radomlje. Iz mladih grl so ubrano zazvenele dve ameriški, španska in domača peščin pod vodstvom zborovodje Primoža Leskovca. Ženski pevski zbor KUD Svoboda Črnuče se je predstavil le z dvema skladbama, Oda radosti in Vzahjaj sonce. Pristopili so še moški pevci in Mešani pevski zbor KUD SVOBODA Črnuče, z mlado zborovodkinjo Simono Završnik. Dvorano so naponili z lx)žič:nimi pričakovanji z znano Ave Marijo in The first Noel. Za|>eli so še štiri pesmi slovenskih skladateljev. Zlx>r deluje od leta 1976, sodeluje na proslavah in prireditvah |x> Sloveniji, Mladi mešani pevski zbor SVEŽINA nastope Irt gostovanja pa izmenjuje tudi z zlx>ri iz Litije, Zagreba in Lan-gena v Nemčiji. Ni čudno, saj je njihov nastop ubran, prijeten očem in ušesom ter poživljajoč. Višek koncerta je bil seveda nastop domačih pevcev že priznanega Moškega pevskega zbora Radomlje. Pod vodstvom zborovodje Vinka |.igi.i so predstavili popolnoma nov program osmih narodnih in umetnih iK'smi slovenskih mojstrov zborovskih skladb. Narodno ()| I« >ZIME so našli v Benečiji, ZVESTO NEVESTO pa v Podjuni. Petje je kljub razliki v letih pevcev skladno, ubrano, natančno in nadvse dopadljivo, Dvorana je bučala od navdušenega aplavza, da so morali za- peti še dodatni božični pesmi A DE-STE FIDELES in SANCTA MARIA. Zbore je predstavila in solidno povezova-la Sonja Jerman iz Radomelj. Predsednica zbora iz Črnuč, Vesna Voglar - Čad, je vsem zaželela lepe praznike in srečno novo leto s prisrčno čipkasto pesmico, veliko dobrega in lepega je želel vsem tudi predsednik Moškega zbora iz Radomelj, Vinko Cencelj. Čestitam Moškemu pevskemu zlx>ru Radomlje za odlično organiziran in izpeljan koncert, za vse pevce in tudi vse bralce Slamnika pa še moje želje: naj vam lx> leto 1998 pojoče, naj ima sred mlade in imejte se radi! ZLATKA LEVSTEK Veseli december tudi v Ihanu »Sreča je nekaj velikega, dragocenega ali pa nekaj drobnega, skoraj steklenega. Lahko ju uloviš, lahko te zapusti ali jo obdržiš. Sreča je, če v toplem domu živiš. Sreča je, če v toplem domu živiš in si vedno znova kaj mogočega želiš: dom, družina, sreča... Skupaj sedimo ob topli peči. V očkovem naročju mi je prijetno toplo. Iz kuhinje diši mamina potica. Moj medvedek se smeji. Naj vedno ostane tako!« V OS Ihan so nam učiteljice v prazničnem mesecu pripravile veselja in velikih pričakovanj poln ter zanimiv program prireditev. Naši najmlajši so se zabavali v družbi muce in kužka. Vsi skupaj smo si v Kulturnem cbmu v Trzinu ogledali predstavo »Marjetica, Jurij in zmaj«, kar je omogočila ŽT'M Domžale. S predstavo »Miško-lin« nas je obiskala Vzgojiteljska šola iz Ljubljane. Svojo ustvarjalnost in sposobnosti smo razvijali in razkazovali v likovni delavnici, na zabavi ob glasbi in plesu ter v pravljičnem svetu ihanske knjižnice. Tudi letos ni šlo brez kulturnega programa naših pevcev, plesalcev in igralcev, ki so nas razveselili s predstavo »Najlepše darilo«. Da pa smo vse skupaj lahko izpeljali, smo |x>trebovali pomoč starejših. Novoletna darila so nam omogočili starši, vzgojitelji in učiteljice. Z ihanskimi cvetličarji, frizerkami in kuharicami smo se veselili v novoletnih delavnicah. Zaplesali smo ob glasbi pravih muzikantov iz lamarskega doma. Knjige - darilo KS Ihan in založbe EGMONT - so obogatile našo knjižnico. Z mikrofonom -darilo TERMITA ILPOS IHAN in me- šalno mizo - darilo FARME IHAN je oživelo naše ozvočenje. Ob pomoči Občine Domžale pa je bilo naše novoletno praznovanje še bolj veselo in sladko. Vsem prijateljem hvala in srečno 1998! OŠ IHAN dopisniški krožek Božična zabava v vrtcu Urša Že tradicionalno božično zabavo naših otrok in staršev smo letos, kot že leta nazaj, pripravili v gostišču Majčev dvor. G. Pevec nam je gostoljubno odstopil veliko dvorano. Vrtec tako velikega prostora, kamor bi lahko spravili tristo otrok in staršev, namreč ne premore. Zibava je lepo po|x-slril,i dni okrog praznikov. Nastopali so otroci posameznih skupin s |X'tjom, / deklamac ijami in rajanjem. K razploženju so pripomogli plesalci, ki obiskujejo plesni tečaj plesne šole Miki, in pa mladi »angležarji«, ki obiskujejo tečaj angleščine jeziskovne šole Linkot Vmesne točke je zapolnila se glasbena šola Domžale in otioc i, ki hodijo že v osnovno šolo, pa so bili včasih »naši malčki«. Posebnost naše prireditve je, da nam jo poniag,i|o organizirati in izbijati starši ter različne organizacije, s katerimi sodelujemo preko šolskega leta. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi, po tihem pa si želimo, da bi nam pomagali se naprej. Iako bi naša zabava postala prijetna in vesela tradic ija, ki bo pripomogla k zabavi in veselju naših n.ijn il.ij Sih. DARKA BITENC v. d. ravnateljice KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB Volk in sedem kozličkov V prepolni dvorani Kulturnega doma Dob smo si nekateri že drugič privoščili Volka in sedem kozličkov, pravo gledališko poslastico, ki so jo uprizorili gle-dališčniki KD Jožef Virk Dob. Tako kot otroci, smo tudi odrasli uživali v prečudovitih prizorih, ki so vsaj mene močno spominjali na vsakodnevni direndaj v večji človeški družini ali v malem otroškem vrtcu. Najmlajši gledalci, ki so se še pestovali v mamičinih naročjih, so ob nastopu volka in medveda malce zasolzi-li, nekoliko starejšim pa strah ni prišel preblizu, zato so z odprtimi usti in cx*:mi »požirali« žive odrske slike pred nosom. Pika na i je bil najbolj srčkan, najbolj mamin, najbolj pogumen, najmlajši »srček«, oprostite, kozel. Največjo pohvalo si-zaslužijo vsi - nastopajoči in sode-. lujoči umetniki, gledališki in drugi. Ocena: odlično (5)! Tekst: MARJETA OSOLIN Foto: BOGDAN OSOLIN Turnše in Češenik je obiskal Miklavž Ker bi bilo škoda, da bi dogajanje na Miklavžev večer ostalo le v spominu navzočih, sem se odločil, da nekaj utrinkov iz miklavževanja predstavim tudi Širšemu krogu ljudi. Da ta lepi, a žal že skoraj pozabljeni običaj ponovno zaživi, sta se odločila g. Janko Jeraj in g. Peregrin Stegnar. Njunemu povabilu, da bi sodelovali tudi mladi, smo se srednješolci kaj hitro in z veseljem odzvali. Že med pripravami smo skupaj vzpostavili bistvo in namen prireditve: dokazilo, da sovaščani kot povezana skupina znamo narediti nekaj dobrega za otroke, za druge, za našo bogatejšo prihodnost. Bil je petkov večer 4. grudna (decembra) 1997 S pomočjo g. Miloša Starbka se je v Kulturnem gledališču na Močilniku zunanjost nastopajočih spremenila v Miklavža, bleščeče angele, sv. Antona in seveda razjarjene parkelj-ne, ki pa tudi med prevozom miklavževe skupine do prve postojanke v Čmelem, mimoidočim niso dali miru. Ne-ugnani kosmatinci, ki predstavljajo samo zlo v peklu, so s škripajočimi verigami prvi pridrveli med prej neugnane, a zdaj prestrašene in razkropljene otroke. Njihovo divjanje pa ni dolgo trajalo, saj je bil tu kmalu Miklavž, ki je otroke toplo pozdravil. Najmlajši obrazi so pomirjeno in začudeno zrli v Miklavžev obraz z belo brado in škofovsko mitro na glavi. Miklavž je ponosno poslušal pritrdilne odgovore otrok na vprašanja, če so kaj pridni in Če znajo kakšno molitev, vendar je na koncu vsakdo dobil darilo. Miklavž se je od otrok poslovil z obljubo, da jih drugo leto ponovno obišče in tako v krogu angelov z darili odšel proti naslednji skupini otrok v Turnšah. Njegova postaja je bila tudi vrtec Piskrček, kjer je za nepozaben ve- čer poskrbela ga. Marija Pezdirc. V Češeniku je dobrodel-nik Miklavž poleg dveh gruč otrok obiskal tudi devetde-setletno Antonovčevo mamo in ji izročil darib. Čeprav je Miklavž nevede v naglici pozabil v svop zlato knjigo zapisati tudi imena otrok iz Doba, se je nemudoma odpravil tja in obdaroval ob cestah stoječe otroke. Kljub temu da je miklavževanje trajab kar nekaj ur, smo nastopajoči na utrujenost in mraz kar pozabili. Pa tudi če bi bilo res hudo, se to zagotovo ne da primerjati z uspehom, ki smo ga dosegli. Cžb koncu smo skupaj sklenili: povezujmo se med seboj, tako mladi kot odrasli, kujmo pametne in koristne načrte, vztrajajmo v tem, čeprav bodo nastopile težave in s tem dajajmo zgled drugim. To je naša prihodnost. MIKLAVŽ GROBLJE Božični koncert z New Svving Quartetom V organizaciji Kulturnega društva Groblje so 21. decembra ob 17 uri v cerkvi Sv. Mohorja in For-tunata v (,robijah na božičnem koncertu nastopili New Svving Qu-artet z gosti - tokrat je bila to otroška vokalna skupina Pinocchio. Izkupiček koncerta je bil namenjen za dokončno ureditev kulturnega doma v (.robijah Kulturno društvo Groblje je bilo namreč ustanovljeno že leta 1993, predvsem z namenom povezati krajane Zgornjih, Srednjih in Spodnjih Jarš, Rodice ter Grobelj in jih animirati za delo v kulturnih dejavnostih. Društvo pa še vedno nima svojih pravih prostorov, kjer bi lahko člani delovali v okviru dramske skupine, mešanega pevskega zbora ali otroške folklorne skupine. Upajo, da bodo, tudi s pomočjo tega koncerta, naslednji božični koncerti že v urejenem Kulturnem domu v Grobljah. V prepolni grobeljski cerkvi so Nevv Svving Quartet navdušili obiskovalce s svojimi interpretacijami črnske duhovne glasbe, gospela, vokalnega jaz-za, spirtuala ter večno zelenih melodij. Predstavili so bogat repertoar božičnih pesmi in brez pesmi, kot npr. Dobrodošel na svet, moj Gospod, Ave Marija, Glej zvezdice božje, Božji nam je rojen sin ter )ingle Bells seveda ni šlo. Obiskovalce koncerta je navdušila tudi otroška vokalna skupina Pinocc-hio. Nekaj pesmi je zapela sama, nekaj pa s pomočjo članov Nevv Svving Ouarteta. Skupina Pinocchio je v treb letih svojega debvanja pod vodstvom prof. Eve Kozlevčar dosegla že precej uspehov, sodelovali so tudi na postojnskem srečanju mladih s papežem lanezom Pavlom II. Nevv Svving CJuartet sestavljap Dare Hering (prvi tenor), Oto Pestner (drugi tenor), Tomaž Kozlevčar (bari- ton) in Marijan Petan (bas). So že naši stari znanci, saj bodo letos praznovali tridesetletnico debvanja. Nastopali so že z znanimi imeni, kot so Qa-udio Villa, Dexter Gordon, Marcel El-lington ter seveda s svojimi glasbenimi vzorniki - Golden Gate C^uarte-tom. Koncert v grobeljski cerkvi je bil razdeljen na dva dela. Med obema je bila predvidena kratka pavza; to so dodobra izkoristili predvsem tisti poslušalci, ki so si privoščili kratek sprehod do preddverja cerkve in se tako malo ogreli, saj so tla v cerkvi izredno hladna. Po obeh delih koncerta je Nevv Svving f^uartet s pomočjo članov otroške vokalne-skupine Pinocchio poskrbel tudi za enkraten zaključek - skupaj z obiskovalci tega božičnega koncerta so namreč zapeli pesem, brez katere ni božiča v Sbveniji - to je prelepa pesem Sveta noč. tekst in foto: JANEZ STIBRIČ Nevv Svving Quartet je s pomočjo otroške vokalne skupine Pinocchio poskrbel za nepozaben večer božičnih pesmi v cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah. 1*1 JANUAR L PROSINEC /lamnik Domžale Zgodovina cerkve ima svetle in senčne strani Dnevno časopisje vedno znova prinaša žolčne napade na Cerkev. Tako smo nedavno brali spis v nadaljevanjih, s katerim je novinar v hujskaškem slogu predstavil vse dokazane in nedokazane grehe, ki naj bi jih krščanstvo storilo v zgo-dovni. Niti trohice dobrega in lepega ni našel na njem. Bralec je imel občutek, da ima pred seboj kakšen proticerkveni propagandni spis iz Stalinovih časov. Po zidovih ljubljanskih cerkva, zlasti v središču mesta, se vedno znova pojavljajo sramotilni napisi ali risbe, uper-jene proti Cerkvi in krščanstvu. Tudi to je ena od slovitih »pridobitev« demokracije. Avtorji teh izdelkov so tiholazci in strahopetci brez sleherne človeške kulture. Niti pisati se prav niso naučili in nimajo drugih argumentov kot raz-pršilno barvno dozo v roki. Ali pa so to morda za nekaj jurjev kupljeni ljudje, ki imajo svoje potuhnjene delodajalce v visokih političnih krogih? V sredstvih obveščanja in v nastopih nekaterih politikov je vse več hujskaštva, zlorab javne besede, laži in javnih medijskih lin-čev duhovnikov. Ni čudno, da se besede, polne sovraštva, spreminjajo tudi v dejanja. O tem pričajo med drugim oskrunitve cerkva, vlomi in kar trije umori duhovnikov v zadnjih letih. Nekdo je v šali takole rekel: »Cerkev nad svojimi nasprotniki ne slavi zmagoslavja, ampak jih pokopava. Doslej je še vse preživela.« A pustimo šalo na stran. Cerkev je bila vedno znamenje nasprotovanja Kritika, blatenje in celo poskusi uničenja Cerkve - vse to ni nič novega in presenetljivega. V našem času, ki ni naklonjen nobeni instituciji, pa je ta kritika še posebej ostra. Prihaja seveda tudi od njenih lastnih članov. In treba je priznati: ta kritika ni vedno povsem neutemeljena in je za Cerkev celo zdravilna. Različne ugovore pri njej bi lahko povzeli v znano krilatico: Kristus da, Cerkev ne! Učenik iz Nazareta je mnogim ljudem simpatičen in sprejemljiv in se navdušujejo nad njegovim naukom in zgledom. Cerkev pa naj bi se bila po njihovem izneverila pristnemu Jezusovemu zgledu in oznanilu. »Izdala« naj bi njegovo stvar. Potem pa naštevajo cel spisek njenih grehov in napak: omenjajo njeno bogastvo in povezovanje z bogatimi in močnimi, njeno zamudo pri reševanju socialnih vprašanj, njeno domnevno zahtevnost in nestrpnost do drugače mislečih. In končno, Cerkev naj bi bila duhovno, kulturno in znanstveno nazadnjaška in preživela. Kaj naj verujoč človek reče na ta spisek grehov? Predvsem nam ni treba ničesar, kar je bilo, olepševati ali tajiti. Zgodovina Cerkve dejansko pozna tudi temne strani, saj jo končno sestavljamo ljudje. Žal je to bila tudi zgodovina človeške majhnosti in po- manjkanja ljubezni, zgodovina napuha, nesporazumov, obtoževanj, zamud, razkolov in verskih vonju. Cerkev je pač božja in človeška, včasih kar preveč človeška. Zato mora vsak dan iskreno izgovarjati besede: »Oče, odpusti nam naše dolge.« Smemo pokazati tudi na svetle strani Sicer pa je vesoljna Cerkev v zadnjih desetletjih večkrat priznala napake kristjanov v preteklosti. Na primer to, da je do razkolov v 11. in 16. stol. prišlo po krivdi ljudi na obeh straneh. Obžalovala je antisemitizem, kolikor ga je bilo tudi v njenih vrstah. Priznala je sokrivdo kristjanov za nastanek ateizma. Ob koncu 2. vatikanskega •koncila leta '65 sta zahodna in vzhodna Cerkev hkrati preklicali medsebojno izobčenje, ki je trajalo vse od srede 11. stoletja. Odtlej se vzhodna, in zahodna Cerkev naslavljata kot sestrski Cerkvi. Cerkev torej ne taji senčnih strani svoje zgodovine in tega ji tudi ni treba. Z vso ponižnostjo in resnicoljubnostjo pa smemo hkrati pokazati tudi na njene svetle, sončne Stranj. Na mučence, ki so junaško živeli svoje krščanstvo in se niso prav nič vdinjali vladajočim. Opozoriti smemo na pričevalce, na ljudi, kakršne pozna tudi naše stoletje. Med njimi sta npr. poljski pater, mučenec iz Auschvvitza, sv. Maksimilijan Kolbe, evangeličanski duhovnik in mučenec pod nacizmom Dietrich Bonhoeffer ali mati Terezija iz Kalkute. Omeniti smemo zasluge krščanskih dobrodelnih ustanov, kot je Karitas; na delež samostanov, redovnikov in redovnic za vsestranski človekov blagor; na prispevek Cerkve k svetovnemu miru in k odpravi totalitarnih sistemov. Nedavno je celo bivši ruski predsednik Mihail Corbačov priznal sedanjemu papežu velike zasluge za demokratični preobrat v vzhodni Evropi leta '89. Opozoriti smemo nadalje na delo Cerkve za utemeljitev dostojanstva človeške osebe, žene in družine; in končno na njen prispevek h kulturi in znanosti. Skušajmo za trenutek odmisliti iz evorpske ali slovenske kulture vse,, kar so ustvarili kristjani in videli bomo, kaj še ostane. Zakaj je Cerkev nenadomestljiva? Končno nam ne gre za to, da bi tehtali zasluge Cerkve na eni in njene napake na drugi strani. Ne vem, če ima kdo tako globok zgodovinski vpogled, da bi lahko vsestransko pravično ocenil te stvari. A tudi če bi našteli prav vse njene zasluge in.vrline, najvažnejšega še vedo nismo omenili. Moj odgovor na vprašanje, zakaj je Cerkev nenadomestljiva, se glasi: Zato, ker je vse do danes sredi človeštva ohranjala živ spomin na Jezusa Kristusa. Brez nje ne bi bilo evangelija, ne Svetega pisma, brez nje nebi vedeli za Kristusa in za najgloblji smisel in upanje, ki ga je prinesel človeštvu in vsakemu človeku. Zato imam kot kristjan in katoličan Cerkev rad takšno, kakršna je. Nimam izbire, da bi si izvolil kakšno boljšo. Kajti samo ta in takšna mi nudi smisel in mi kaže pot do zveličanja. BOGDAN DOLENC Avsenikovo glasbo pozna cel svet. Igra jo pol sveta, obvlada pa le eden - Slavko Avsenik, so zapisali člani Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in nas skupaj s Slavkom Avsenikom, ansambloma Gašperji ter Gregorja Avsenika, duetom M4M, humoristoma Vinkom Šimekom in Kondijem Pižor-nom ter voditeljico Betko Šuhelj povabili na novoletni Avsenikov večer, ki je precej več kot tisoč poslušalcem polepšal enega izmed prazničnih božično-novolet-nih dni. Za začetek so Gašperji zaigrali najbrž eno izmed najbolj znanih Avseni- ZA PRIJAZNEJŠI SVET Novoletni Avsenikov večer Z glasbo in igro v novo leto Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah že pet let deluje skupina, ki se jo je prijelo ime Šolski tabor. Vodita jo profesorica psihologije in pedagogike Metka Čižmek in razredna učiteljica Janka Jerman. Poleg učencev se dejavnosti občasno udeležujejo tudi starši. Srečujejo se na izletih, različnih prireditvah in vsako leto tudi na sedemdnevnem taborjenju, ki pomeni vrh celoletnih dejavnosti. Teden skupaj preživetih dni vsem veliko pomeni. Od jutra do večera so zelo zaposleni: opazujejo in raziskujejo naravo ter se jo učijo spoštovati, kiparijo, pojejo, uživajo ob tabornem ognju, igrajo nočne igre, razmišljalo o sebi in življenju pa še kaj bi se našlo. Zadnji dan preživijo skupaj s starši na pikniku ob športnih igrah. Lani so si ogledali lepote kraškega sveta in prehodili okrog sto kilometrov v okolici Rakovega Škocjana. Večkrat povabijo medse goste, ki jim pripovedujejo o svojem delu in konjičkih. Tako spoznavajo različne poklice in se učijo, kako izrabiti prosti čas. Njihov najpogostejši gost je akademski slikar Črt Frelih, ki vodi likovne delavnice. Med najlepša srečanja sodijo novoletna. Preko štirideset učencev in njihovih staršev se je lanskega decembra zbralo v glasbeni učilnici šole. Po uvodni skupni pesmi so mladi glasbeniki, člani skupine, zaigrali na instrumente. Ko so izzvenele melodije, so ostali, ki se ne ukvarjajo z glasbo, znajo pa marsikaj druge;;,), nagradili svoje prijatelje s prisrčnim ploskanjem. Marsikomu so se v kotičkih oči pokazale solze navdušenja in ponosa. Sledile so družabne igre, ki so prinesle veliko dobre volje in smeha. Risali, pisali in jedli so z zavezanimi očmi; ugibali, kaj se skriva v vreči in pregnali lakoto s sadjem. Zahvalili so se zunanjima sodelavkama, ki jim že vsa leta stojita ob strani: višji medicinski sestri Anici Kvas, ki poleg žuljev preganja na taborih predvsem klope in Andreji Žitnik, ki popestri njihovo delo s plesnimi dejavnostmi. Zaželeli so drug drugemu srečno in uspešno novo leto. V voščilih se je skrivala želja, da se še velikokrat srečajo in preživijo skupaj nepozabne ure in dneve. JANKA JERMAN kovih melodij, Na Golici. Poslušalci so jim kar takoj pritegnili z glasnim ploskanjem, ki je na oder in / njega pospremilo vsakega nastopajočeg. i. Ko smo se vsi korajžni skupaj z Gašperji odpravili na Dolenjsko, smo vse skrbi pozabili ob humorju Vinka Šimeka, ki je bil dolga leta sodelavec: Slavka Avsenika, najbolj pa nam je med številnimi pozdravi, ki so jih Domžalča-nom ob novem letu poslali s celega sveta, ostal v ušesih zadnji: Čestitajo vam vsi, naj Domžale št; »tavžent« let živi. Nato so z delom ansambla Gašperji zaplesale kitare, pevca Ansambla Grega Avsenika Marjana Mlinar in Matjaž Mrak pa sta zapela o pticah, ki pojejo z mano in vetru ter oblakih, ki plešejo z nami. Voditeljica Betka Šuhelj je v poskočni polki s humoristom Kondijem dokazala, da ni le dobra voditelica, temveč tudi plesalka, malce kasneje pa smo izvedeli, da je tudi dobra pevka. Nato smo vsi, malce bolj moški del občinstva, uživali v petju in plesu simpatičnihMirjam in Maje, ki sta z glasom in stasom prepričljivo razgreli poslušalce. V preobleki Božička nas je na praznične dni in obdarovanja ojx)zoril Kondi Pižorn in že smo bili na vrhuncu prvega dela koncerta. Na oder je namreč s harmoniko ob Gašperjih prišel Slavko Avsenik in prisluhnili smo venčku SPOMINC )V na njegovo več desetlet trajajočo glasbeno pot, ki lx> kmalu našla mesto tudi v knjižni obliki. Voditeljica nam je namreč zaupala, da g. Ivan Sivec že pripravlja knjigo o znamenitih Avseni-kih. Te je skupaj z navdušenimi gle dalci pozdravila tudi županja Cveta Zalokar Oražem in jim zaželela vse dobro v letu, ki prihaja. Po spominih, ki so jih morali zbrani glaslxjniki večkrat obnoviti, je očetu s kitaro pritegnil tudi sin Grega in »ja, ja, kje lušno, Ančka pri men, Francelj pri teb« smo zapeli in odšli na krajši odmor, po katerem se je vse začelo znova. Drugi del je s svojim ansamblom začel Grega Avsenik. Obudil je spomin na Moniko, nežno so zapeli zvo- novi domotožja, poslovili pa so se z znano Tečko malo, pri kateri smo poslušalci zelo pogrešali prav najmlajšega pevca, ki smo ga sicer že srečali v Poletnem gledališču na Studencu. Smeha ob skupnem nastopu obeh humoristov v točki »pijančka« in policaja se ni mogel ubraniti noben poslušalec, kakor se ni mogel ubraniti občudovanja obeh plesalk in |x.'vk iz dueta M4M, ki sta predstavili novo članico, saj Maja odhaja v Ameriko. Potem pa je bila na vrsti za nekatere najlepša med Avsenikovimi pesmimi, Veter nosi pesem mojo. Navdušeni poslušalci so kar trikrat priklicali ponovitev te edinstvene pesmi, ki jo je s svojim nastopom popestril zlasti trobentač Gašperjem je v pesmi »Če vin-ček govori, se marsikaj zgodi,« pri petju pomagala voditeljica Betka, nato pa se jim je za zaključek še enkrat pridružil neutrudni Slavko Avsenik in z venčkom najznamenitejših valčkov zaključil prijeten praznični večer. Želja organizatorjev, da bo ob kon-< u leta, ko želimo sebi in bližnjim narediti svet prijaznejši, koncert Slavka Avsenika, kot darilo Domžalčanom in vsem, ki so z nastopajočimi uživali v Avsenikovi glasbi, se je z novoletnim večerom popolnoma uresničila. Ko smo ob zaključni polki polni glasbenih s|X)minov zapuščali dvorano, smo bili hvaležni ne le organizatorjem in g. Lojzetu Stražarju, temveč tudi in predvsem Slavku Avseniku za Odločitev, da harmonika ni /a v kot, temveč: za med hvaležne poslušalce, ki jim Avsenikovih melodij ni nikoli dovolj. V. V. Foto: ROK MAJHENIČ G. JURE RODE - DUHOVNIK V BUENOS AIRESU Sloveniji smo vedno želeli samo najboljše Zadnje mesece pred uradnim koncem 2. svetovne vojne in prvih nekaj let po njej je bilo v Sloveniji za tiste, ki so si upali upreti komunizmu njegovemu zločinskemu delovanju, izredno težko. Ti dnevi in dogajanja, ki so potekala takrat, so (še vedno!;) zavita v plašč skrivnosti. V plašč, za katerega so tedanji komunisti ter njihovi sedanji nasledniki bili prepričani, da se ne bo nikoli odgrnil. A na srečo se odgrinja, vse več nas je, ki si upamo pisati o dogodkih iz tistega časa. In na srečo ljudje (predvsem mlajši) pozitivno gledajo na to (ponovno) razkritje zgodovinskih dni tedanjega časa, ki so drugačni, kot je to učila (uradna) zgodovina zadnjih 50 let. O teh dogodkih sem se nedavno pogovarjal z duhovnikom, ki službuje v Buenos Airesu, Argentini, sicer pa je doma iz Ihana. To je g. |ure Rode (po domače Navžarjev Jurko). Povejte nam, g. Jure, kako je potekala vaša pot iz Ihana v Argentino, do Buenos Airesa. 7. maja 1945. leta smo peš odšli iz Ihana. Prvo noč smo prespali na Rodici, točneje na domačiji pri mojem sorodniku, sedanjem slovenskem nadškofu in metropolitu, dr. Francu Rodetu. Od tam srna skupaj z njim |X>š odšli proti Avstriji. Sredi maja smo prečkali prelaz Ljubelj, prišli smo v Avstrijo. Tam smo bili kar nekaj let, prvo leto v taborišču v Leinzu, kasneje pa v Spittalu ob Dravi. V Avstriji sem dokončal osnovno šolo in pričel obiskovati gimnazijo. Oktobra 1948. leta pa smo se napotili v Beljak in od tam v Italijo, v Genovo. Tam smo dolgo čakali na ladjo, s katero smo odšli v Argentino. Vkrcali in izpluli smo 8. decembra, 27. decembra smo se izkrcali v Buenos Airesu. Ni kaj, dolgo potovanje. Marsikakšen, predvsem mlajši bralec, se bo vprašal, zakaj, čemu? Kaj je več kot 20.000 Slovencev napeljalo do tega, da so morali zapustiti domovino, svoje kmetije, hiše in drugo imovino? Komunizem in komunistična revolucija sta pripeljala vso stvar tako daleč. Glas o povojnih pobojih v Kočevskem Rogu, na Te-harjah ter drugih moriščih, ki so jih izvajali komunisti ter pobijali nedolžne domobrance in njihove svojce, nas je dosegel v Avstriji. Veliko smo prejokali nad izgubljenimi svojci, izvedeli smo, da so marsikje bile pobite kar cele družine. Vendar pa kljub vsemu ni bilo med nami, ki smo bili takrat v Avstriji, zaradi tega nobenega samomora, uboja, ni izginila volja no življenju, po tem, da bodo prišli tudi boljši časi, vladala je samo neizmerna žalost za nedolžno pobitimi v Sloveniji. Pripluli ste v Argentino. Kako ste se znašli tam, v popolnoma tuji deželi, v kateri se večinoma govori špansko in kjer je tudi podnebje precej drugačno od našega - pri nas je sedaj zima, v Argentini poletje? Najprej so nas nastanili v prehodni hotel za priseljence. Emigrantov je bilo ogromno. Ne samo Slovencev, bili so tudi iz držav, kjer so nastale žrtve vojne in komunističnega nasilja - Hrvati, Poljaki, Madžari. Vidite, če ne bi bilo vojne in komunistične revolucije, bi vsi mi, ki smo emigrirali, lahko ostali in vse to se ne bi dogajalo. Koliko nepotrebnega gorja je povzročil komunizem... V tistih časih je bita Argentina gospodarsko izredno močno situirana država (predvsem je bila močna tekstilna in težka industrija). Vsakdo je lahko dobil deta, pomagali so nam tudi duhovniki ter tisti Slovenci, ki so prišli že leta 1947 (letos bomo praznovali 50. obk>l-nico prihoda Slovencev v Argentino) in nekako se je izšlo. Pa vendar imam občutek, da ste si močno želeli nazaj, v Slovenijo. |e tako? Drži, vendar pod Titovo komunistično vladavino ni bilo nobene možnosti za naš povratek, niti si nismo želeli povratka na-zaj pod Tita. V začetku smo bili vsi prepričani, da smo prišli v Argentino samo začasno in da se bomo najkasneje po nekaj letih vrnili. Da se bodo razmere v Sloveniji oz. tedanji Jugoslaviji uredile, da komunizem ne bo vladal. Z leti pa je to upanje usahnilo in večina si je pričela ustvarjati družine ter s prihranki kupo vala stalne domove v Argentini. Organizirali smo šole, v kateril i so se otročji naših ljudi učili v materinem jeziku, organizirali smo slovenske maše, kmalu je bilo ustanovljeno Društvo Slovencev (danes se imenuje Zedinjena Slovenija, op. |. S.). Tita ni več, Slovenija je osamosvojena, trdi in zločinski komunistični režim je končano padel tudi pri nas. je želja po vrnitvi morebiti izpuhtela ali je kljub vsemu ostala? - g. |ure Rode (Navžarjev Jurko iz Ihana), duhovnik v Buenos Airesu Vsekakor je ostala. Vendar pa - če ne bi bilo osamosvojitve Slovenije, če ne bi prišlo do spremembe političnega režima, če ne bi prišlo do demokratičnih sprememb tudi v Sloveniji, potem bi nam, Slovencem v Argentini, morala izredno padla, saj bi živeli in umrli v prepričanju, da v Sloveniji ne bo nikdar bolje, izginilo bi vsako, še tako majhno upanje, da se bomo v Slovenijo lahko vrnili. Po drugi strani pa je sedaj preteklo že toliko časa, dolgih 50 let je namreč v Sloveniji vladal komunizem, da nas je večina že precej v letih. V Argentini obstaja sedaj že tretja generacija Slovencev in ti so Argentino hočeš - nočeš morali sprejeti za svojo domovino. Marsikdo bi se tudi vrnil v Slovenijo, a kam? Na svoje? Tega ni več. Po 2. svetovni vojni so namreč komunisti tako ali drugače uničili njihovo imovino, jo podarili svojim zvestim privržencem in tako sedaj v njihovih hišah živijo tuji ljudje, ki jim verjetno še na misel ne pride, da bi se izselili. Tako bodo mnogi prisiljeni, da bodo umrli v Argentini, da se ne bodo nikoli mogli za stalno vrniti v svojo domovino Slovenijo, na svojo domačijo. Zakaj pa ste emigrirali predvsem v Argentino? V tistih časih je bila to praktično edina država, ki je sprejemala vse tri generacije (otroke, njihove starše in stare starše), -druge države so sprejemale samo mlade neporočene osebe in mlade poročene osebe brez otrok - torej jim je šlo samo za delovno silo. V Argentini so naši ljudje po pravilu postali izredno uspešni direktorji podjetij ali nosilci važnejših funkcij v gospodarstvu. Tudi tu se vidi, kakšen potencial je z emigranti izgubila Slovenija, ko je pristala na jugoslovansko-ruski komunizem, ko so pri nas vladali komunisti in ni bilo možnosti tržnega gospodarstva. Kako pa je bilo z informiranostjo o dogajanjih v Sloveniji? Argentina je namreč tudi na zemljevidu kar precej daleč. Že od začetka smo bili sorazmerno dobro informirani. To se je zelo izboljšalo |x> osamosvojitvi Slovenije. V Argentini imamo kar nekaj časopisov in biltenov v slovenskem jeziku, ki nastajajo pod pokroviteljstvom naših društev in duhovnikov v Argentini. Po pošti sedaj dobimo tudi kakšen izvod Slamnika, ki potem kroži od družine do družine. Kaj pa Slovenija danes, kakšna je v vaših očeh? Slovenija je še vedno daleč od idealne);,!, še ver Ino je na oblast i pfeveč starih, komunističnih struktur. Se vedno se nekomuni-slotri očita klerikalizem, revanšizem itd. Vendar so lo samo parole preteklega režima, med nami ni bilo nobene lakšne ideje. Ni pa bilo ludi popuščanja. Se vedno ni pravega odgovora na vprašanja, čemu so komunisti v Sloveniji [x>bili več tisoč: nedolžnih ljudi po že uradno končani vojni. Se vedno se komunisli niso iskreno opravičili, priznali komunistično /moto. Ni iskrenega namena o spravi. Veste, zavedamo se, da bo v prihodnjem desetletju komunizem samo še boleč: spomin, nezaceljena rana, tudi v Sloveniji. Kako pa ste emigranti gledali na Slovenijo v preteklosti, ko je uradno nislc mogli niti obiskati? Vsa leta, odkar smo v Argentini, smo delovali tako, da bi bila Slovenija srečna dežela. Vedno je bila prisotna v naših srcih, nikoli se ji nismo odrekli. Želimo, da bi v Sloveniji prišlo popolne sreče. V nas je bila in je še vedno prisotna neizmerna ljubezen do Slovenije, do domačih krajev. Tudi zaradi tega Slovenci v Argenlini še vedno gojimo naš materin jezik, imamo slovenska društva, tiskamo publikacije v slovenščini, vodimo in obiskujemo maše v slovenskem jeziku. Vrniva se še malo do vas. Po mojih informacijah ste trenutno na študiju v Vatikanu, kajne? liKiieje rečeni) na seminarju. Ker je Vatikan precej bližje Slo veniji kot Buenos Aires, sem prišel na obisk v rodni Ihan. Ko boste oddajali ta intervju v redakcijo, bom že v Valikanu. Po končanem seminarju pa se bom vrnil v Buenos Aires, kjer službujem kot izseljeniški duhovnik v Hm ■nos Airesu in okolic i. V svojem imenu in v imenu bralcev Slamnika vam želim uspešen zaključek seminarja, srečno vrnitev v Argentino ter veliko sreče in zdravja v letu 1998. In upam, da se še kdaj srečamo, saj je bilo prav prijetno poklepetati z vami. Tudi jaz želim vam ter vsem bralcem in bralkam Slamnika veliko osebne sreče in zdravja v letu 1998 ter prav vse lepo po zdravljam. Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ Domžale /lamnik »Osnovno vodilo so mi krščanske vrednote. Od teh ne odstopam tudi na račun strankarstva ne.« Ko bi dr. Janez Grošelj ne bil tako dober zdravnik, bi imel več časa za klepet. Čas, ki ga je namenil svoji predstavitvi, je bil tako skromen, kot je skromno vse njegovo življenje. - Poznajo vas že dve, tri generacije Domžalčanov. Ste domačin? Iz Doba sem in navajen skromnosti, saj se ji ni bilo mogoče upreti. Oče in mama sta bila sicer pridna, vendar nista mogla (k) sitega nahraniti vseh devet otrok. Mama je gospodinjila, šivala in pletla kot veČina takratnih |xideželskih žena. Oče j«' bil organist, ki s«' je razdajal tudi z.i (k)bro vseh. Delal je priložnostno in vesel sem bil, kadar me je vzel s selx>j na teren. Če bi imeli kmetijo, bi še nekako šlo, kei pa smo imeli le eno kravieo in malo zemlje, razmišljam, če nista morda znala c .ir.it i. Nihče ni umrl od lakote. Tudi zdravi smo, hvala Bogu, še kar bili. I dino mami ni bilo prizaneseno. Ko smo prvi olr stezah, travnikih, ob vodah... - S toliko otroki? Še dobro, da se ni komu kaj zgodilo. Tudi pomagati smo znali in tako se je tudi zgodilo... Oh vodi je bilo tako lepo in tako vabljivo. Še danes ne vem, kako to, da sem zdrsnil vanjo. Nihče od nas ni znal plavati; ker je bila samo sestra starejša, tudi ni bilo nikogar, da hi trte izvlekel. Skoraj bi bil utonil. Mamin pogum in odJoČnOSl sta premagala njeno ne/nanje plavanja. - Kakšne spomine imate na vojne čase? Verjetno je malo tistih, ki imajo lepe. .. Tudi jaz jih nimam. Če smo bili prej lačni, smo bili kasix'je |x>leg tega še jire-strašeni. Najlx>lj grozno je bilo, ko so skozi našo hišo streljali Nemci. Pri tem sta bila dva partizana mrtva. Ravno sta Sla za hišo |x> dvorišču. Vsi smo se skrili pod mizo. Kar verjeti ne morem, da nas je toliko speljala |xxl svoje okrilje. No, |X)hk'vnih ovc gre veliko v eno štal-• o, je rada rekla mama. - Pa kasneje? rudi povojni je I lili i veliki i lakote. h!e sevali so nas paketi daljnega sorodnika i/ Amerike. Starša sta znala pridno skriti in porabiti takrat, ko sta vedela, da smeta. Vselej se jima je seski. Ko sem bil otrok, sem to težko razumel, danes, ko imam svojo družino, pa razumem še težje. - Doba odraščanja? Kar na hitro smo morali odrasti. Mline ni I uli. vii, bili smo na pragu i idra ščanja. Šest se nas je kasneje odločiki za studij na gimnaziji in vsi smo nadaljevali študij na fakultetah. Ko okusiš boj z življenjem in za pteživetje, se kasneje, četudi ni mame, ne vdaš. Boriš se in mi smo se borili v pravem |x>menu besede. Vsi smo poleg tega še delali in instruirali. Se kot študent sem vodil vaje na Medicinski fakulteti. Bil je to pravi izziv in potrditev hkrati. Tam sem spoznal tudi svojo ženo. DoStudirala je na zobozdravstvu. Veliko skupnega sva imela. Edino spomine m mlackist je imela ona precej bolj bok-če. Enajstčlanska družina so bili. Oče in mama sta bila učitelja. Svojega verskega prepričanja nista |xid-redila trenutnim političnim razmeram. Zato sta plačala velik davek. Bila ste brez službe. Očetu je kasneje nekako uspelo ekibiti službo na podeželju. Opravljal je dnevno jxit iz Ljubljane na Turjak, da je lahko preživel devet otrok in izobraženci ženo. Ta družina je utr|X>-la veliko krivic. Iipljenje naju je družilo pri VZgOJi najinih treh otrok. - Ta boj nadaljujete tudi v poklicu in na politični sceni. Vas je kdaj vaša predanost poštenim krščanskim vrednotam ovirala? Nisem se potegoval /a vodilna mesta, zato nisem inx-l večjih težav. Kot or-ganistov sin sem imel svetovni nazor v krvi In tak lx>m tudi ostal. Po vojni za Slovenijo vi me pregovorili, da sem prevzel mesto direktorja ZD Domžale, saj sem bil tu že od leta 1%4. Zopet se je potrdilo, da takšnih pritiskov kot človek ne morem sprejeti. Preveč kruto in boleče je odpuščati delavce, ki niso krivi, da tako na vrat na nos spreminjan u i nato organiziranost. Veliko lažje sem zadihal, ko sem snel ta jarem. Preveč je boleče, preveč krivično. Vem, da drugače ne more biti. Trend gre v smer privatiza-c ije in prav je tako lezi me le, da niso stvari že prej dorečene, organizirane in nimajo prave vizije za prihodnost. Žal smo že opazili določene vrzeli. - Kot član Slovenskih krščanskih demokratov ste dobili mesto svetnika v Občinskem svetu. Kako zastopate SKD-jeve vrste? Upam, da dobro. Osnovno vodilo so mi krščanske vrednote. Od teh ne odstopam, tudi na račun strankarstva ne Sicer |>a moram reči, da se svetniki o do lcxenih stvareh spora/umemo. Pretehtamo, argumentiramo, povemo svoje stališče in z glasovanjem odkičamo. Všeč mi je, če ljudje mislijo s svojo glavo. (Jede na to, da |xx'asi sprejemam odločitve in jih Ik>< mi temeljilo pretehtati, so mi všeč tudi kakšne absurdne »ck-bate«. Naglica ni nikdar dobra, še posebej v politiki ne. Čas mineva, mi ostajan«). Nekateri z boljšimi, drugi s slališimi občutki. Zdi se mi, da sem vaše občutke začutila. Veliko delovnih us|X'hov, čim manj tilnikov in čim več koristnih odlex:itev. DARINKA GRUM ŠE ENO USPEŠNO LETO Nove glasbene edicije G. Tomaža Habeta Sredi decembra 1997 je Glasbena šola Domžale z Zvezo kulturnih društev Domžale pripravila PROMOCIJSKI KONCERT ob izidu glasbenih edicij Tomaža Habeta, pedagoga na ljubljanski Srednji glasbeni in baletni šoli ter predstojnika oddelka za teoretske predmete in dirigenta zbora ter orkestra. Z njim se je v dvorani Matije Tomca v Kulturnem domu Domžale pogovarjal mag. Franc Križnar, njegove skladbe so predstavili Godalni ansambel Glasbene šole Domžale (dirigentka Anastazija Sesek), Godalni orkester SGBŠ Ljubljana ter solista Matjaža Dri-venšek in Peter Zoltan. Vse tri nove edk ije so namenjene razvoju orkestralne igre v skivenskih glasbenih šolah. Čisto nova edtrija so IGRAČKI - suita za otroški godalni orkester ki jo bodo s pridom uporabljali šolski godalni orkestri, izšla je edicija TRI PRIMORSKE, v okviru Društva skladateljev Skivenije pa so izšle skladbe, ki bodo obvezni program za slovensko državno prvenstvo v vseh treh kategorijah (za saksofon). Vse tri edicije pomenijo nadaljevanje dela prof. Tomaža Habe-ta na področju učbenikov za potrebe glasbenih šol, za katero je v letu 1997 prejel najvišjo državno nagrado. Hkrati pa prof. Ftabe nadaljuje tudi tradicijo pisanja otroških pesmic (besedilo in glasba), ki jih najdete v cicibanu, poslušate pa v okviru radijske oddaje Ringa raja, kjer jih prof. FTabe predstavlja s šolskim godalnim orkestrom in otroškim zborčkom (ŽŠ Jurij Vega iz Moravč. Ledene rože in Šaljiva voščilnica bodo zanesljivo všeč vsem najmlajšim. V pripravi pa ima prof. Tomaž Ftabe 4. Nauk o glasbi za glasbene šole, katerega rdeča nit bodo stara sk> venska mesta. Nekaj besedil bo pripravil sam, k sodelovanju pa je povabil tudi nekatere najbolj uveljavljene sbvenske pesnike (Niko Grafenauer, Neža Maurer, Tone Pavček). Prof. Habetu pa lahko čestitamo še za dva uspeha. Tako je Skivenski kvintet trobil na slovesnem koncertu ob svoji 25-letnic i dekjvanja krstno izvedel njegove skladbe Kvintet za trobila, prof. Habe pa je bil tudi dirigent Orkestra Mendelssohn String iz Madžarske, ki je nastopil na novoletnem gala koncertu na Bledu in med drugimi skladbami s solistko Betko Kotnik, saksofon, predstavil njegovo (žuasi habanera. V. 27 NOVOLETNI KONCERT Želje in pričakovanja novega leta Zveza kulturnih društev Domžal in Kamnika sta skupaj s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik tudi lelos pripravila NOVOLETNI KONCERT - že 27 po vrsti, ki so ga obogatili solisti: Irene Yebuah, mezzosopranistka, Matjaž Drevenšek, saksofonist, ter violinist lane/ Podlesek. Orkestru, ZA KATEREGA NADALJEVANJE POGOVORA Dr. Vida Roje V julijski števiki Slamnika leta 1996 je bil objavljen pogovor z znamenito Radomljanko, misijonarko, usmiljenko in zdravnico dr. Vido Roje. Ker je bilo rokopisa preveč, je bilo vse skupaj precej okrajšano. Na koncu objavljenega besedila je bila opomba, da ho izpuščeni del objavljen v eni naslednjih številk. Obljuba pa dela dolg; prostor za objavo izpuščenega je prišel na vrsto žal šele v tej številki, ki je posvečena tudi slovenskemu kulturnemu prazniku. Za boljšo povezavo je ponovljeno peto vprašanje, za katero je bil objavljen samo začetek odgovora. Po vojni leta 194.5 si se zaposlila v mariborski bolnišnici. Ali te je lam začela pritegovati misel na medicino, da bi kot zdravnica ljudem ob boleznih vsestransko pomagala t Ko je |xi vojni država prevzela lic htent-hurnov zavod, so me predstojniki poslali na ck'lo v maribcxsko lxilnišnico. Med vojno, takoj po končanem učiteljišču, sem namreč naredila tudi enoletno holničarskn šolo, / namenom, da bi imela popolnejšo izobrazbo za delo v domovini ali zunaj nje. Čas je bil takrat glede na prihodnost zelo nejasen. Na študij medic ine ali da bi delala kdaj kot zdravnica, mi še na misel ni priški. Tedaj sem še bila z vsem srcem sestra - učileljii a, čeprav sem opravljala dela pri lxilnikih in v laboratoriju. /giidilo pa se je nekaj, kar je |X)vsem preiislvaiiln moje »bitje in /ilje« in kmalu preusmerilo moje Življenje. I lelala sem na Infekc ijskem oddelku. Ker sem bila neod-|xirna, sem prelx>levala vse hujše infekc ij-ske lxile/ni: najprej tuberkulozo na pljučih, nato zlatenico (epidemični hepatitis), dizenterijo in tifus. Pri zadnjih dveh lx>le /nih je bilo moje življenje na nitki. V tem nemajhnem trpljenju se je v meni neopazno razvijal globlji i ul za bolnega človeka, sploh za človeka, ki ga stiska kakršnokoli ■ljenje. Ko sem se po sili tedanjih razmer morala vrnili domov, so bili Radomljani lisli, ki so me izzvali. Pričeli so me klicati k tilnikom s tolikim zaupanjem, da se jim nisem mogla ustavljati. Imela sem k'|X' us|x'-he. Pri tem ikilgujem veliko zahvalo moji mami, ki je bila sii ei piepiosla, a je imela izostren naraven psihološki čut. Znala me je spodbujati in voditi. Kosem se obotavljala, da bi šla k bolniku, ker sem se čutila nesposobno, mi je rekla: »Vida, kar pojdi, laz lx>m pa medtem molila, da boš prav ukrepala«. Če je čutila, da sem zaradi pre obremenjenosti nervozna, mi je rekla: »v i da, tukaj - doma sedaj ixlk>Zi (namreč:svojo živčnost), |xitem |ia |xijdi mirno k tilniku in vse boš dobro naredila.« (>!> tem delu in uspehih sem jasno s|xiznala, da je moje mesto pri bolniku ter da ni dovolj samci praksa, sočutje in usjx>h. Potrebna je tudi strokovna us|xisc >N» ni >st; skratka, širše m globlje znanje medicine. Tako je sklep za študij medicine dozorel. Leta 1951, stara 30 let, sem se vpisala na medicinsko fakulteto. Še prej pa sem morala kot |Xigoj za vpis napraviti gimnazijsko maturo, ki sem jo edina izmed 83 učencev naredila z odliko in prejela nagrada Tomi je dalo veliko |xiguma za Studij. Profesor Milčinski me- je po predpisanem testu za sprejem na fakulteto sprejel z opogumljajoče) besedo: »Logično sklepate in niste za-ixesenjakinja. Upam, da boste uspeli kljub svoji starosti.« Še nekaj spominov naše zdravnice, ki je v mestu Peč v Metohiji uspešno vodila bolnišnico za tuberkulozo. Da bi med domačini lahko bolje opravljala svoj zdravniški poklic, se je naučila tudi albanščine. Od leta 1960 do 19b8 sem delovala v bolnišnici za pljučne lx>leni in tuberkulozo, najprej kot zdravnica na specializaciji, nato kot zdravnica specialistka za pljučne bolezni in tulx'rkulozo ter nekaj časa tudi v. d. upravnika lx>lnišnie:e. Specialistični izpit sem delala na Kliniki v Beogradu. Kaj naj rečem o tem obdobju? Bila sem mlada zdravnica in usmiljenka. V meni«e je-združevalo: znanje, praksa, goreč nosi in Vini ene ijevo srce za ubogega. Danes vsi dobro |x>/namo Kosovo in ZLATKA LEVSTEK Haiku1997 1'eli kosmu i pršijo iz oblakov \ tiskanje otrok. Na gole veje so vsedajo snežinke tunine ml/)i/ti. Snežinke sku/MJ rajajo na poljani mrzla odeja. Melohijo. V tKlcm obdobju je bilo še marsikaj drugače. Malo ljudi je bilo zavarovanih (scx ialno), veliko jih je prejemalo stalno ali začasno scx ialno (ximoč. Kmetje niso bili zavarovani in tudi niso prejemali nikakršne |ximcx'i. Zdravljenje tuberkuloze je bilo sicer brezplačno. Morak' so plače-vali oličine. Te pa niso imele denarja, ker ga niso mogle izterjati od revnih kmetov. Tako so bile Uilnišnice večinoma v skrajnih materialnih stiskah. Deigixk'k, ki vam ga bom opisala, vam lxi morda dal začutiti psihologijo in men-taliteto naših bolnikov in zdravstvenega osebja, stisko zdravnika in ustanove. Prišel je oktober leta 19(52. T isti oktober, ki sem sega že vnaprej tako zelo kila. Zapustila me je moja dobra upravnica in ostala sem sama za ceki ustanovo. Za slo vo mi je vlila tale strah: »Zmleli vas bodo, namreč osebje in bolnike, če se ne boste znali postaviti!« in še zlato pravilo za vod-slveno mesto: »hodile vsem dobri, skušajte vsem ustreči, pri vsem tem pa zastopajte blagor ustanove in zakon; imeli boste srečo.« Ostala sem sama. lokala sem. Naša partijska organizacija je imela sestanek; skk1-nili so, da mi bodo v |X>moč in ne obratno. In res so se izkazali. Dobro so predvidevali težave. Takoj prve dni je 14-letna deklica močno podivjala. Nastopila je akutna psihotič-na reakcija. Želela sem jo sama ozdraviti, a moj personal je godrnjal: »Ta ni več za nas. Skočila bo skozi okno! Ubila se bo!« itd. Z m-steljeh /' >|iei drugič; »Moški oddelek ima toliko praznih |>ostelj!« Stisnila sem zobe in v tihi tilec'ini molila kot Mojzes za svoje godrnjave Izraelce. Odšla sem na pot cki Kosovske Milruvice. Sram me je bilo. A morala sem iti zaradi obstanka tilnišni-08. S tamkajšnjimi zdravniki sem sklenila pogodti, da lxxki pošil|,ili pljui ne IhiIiii ke tudi v našo ustanovo. Kosovska Mit rovka je Imeli V bližini TrefiCo. Njihovi tilniki so bili vsi SOdafclO zavarovani. Naša tilnišnica pa je bila le lokalne narave. S tem dejanjem smo razširili njeno dejavnost prek njenih meja in ji zagotovili na- daljnji obstoj. Kljub vsemu mi je po glavi tolklo: »Trgujemo z tilniki!« Hvala Bogu! Pogodba m ostala na papinu Bolnisn« a se je začela |xilniti z dobrimi in poštenimi tilniki. Med prvimi sta bila dva mlada tilnika: črnolasee in blondinec. Prvi se je takoj drugi dan stepel z tilniki v sobi. Po |xigovoru sem mu obljubila, da ga bom premestila v manjšo soti z mladimi tilniki. Posrečita se mi je, da sem to obljubo brez godrnjanja mirno izvedla. Po nekaj dneh nenadoma nekdo močno potrka na vrata moje delovne sot. Vstopi črnolasi tilnik, oči se mu bliskajo, ustnice trepeče-jo: »Doktorica, prosim, dajte mi od(xistni-co! Hočem domov!« »Zakaj? Ali misliš, da si že zdrav?« »Ne!« »In zakaj hočeš domov tilan?« »Dali ste me v drugo sobo. Ne morem biti tukaj. Dajte me nazaj v prejšnjo soti!« Po daljšem pogovoru z njim sem ga razumela. Doma ima mlado ženo, in mater, ki ju ima zelo rad. Pomirila sem ga. Obljubil mi je, da ostane pri nas na zdravljenju. Seveda je medtem tudi odšel domov na vikend. Drugi plavolasec je bil v sobi, kjer je bilo 10 bolnikov. Bil je drzen. Na viziti ni dal obraza niti dal odgovora, pač pa se je divje prepiral z medicinskimi sestrami in snažilkami. Neko opoldne sta pobegnila obadva, brez pozdrava, brez odpustnice, kot dva paglavca. Čez H) dni se pa zopet pojavita v tilnišnic i s kovčki. »Čemu sta prišla?« ju vprašam. »Da se zdraviva pri vas!« »)a, kako! Saj sta pobegnila od nas!« »Naša zdravnica nas je ponovno poslala k vam na zdravljenje.« V meni je vrelo. »Kaj naj naredim? Mlada sta. Napre-mišl|ena. Če ne tirno imeli |xitrpl|enja z njima, bosta postala neozdravljiva tuberkulozna tilnika. Njuno življenje ti uničeno.« »Doto. Pexjakajta malo, da rešimo vajino zadevo.« Pomočniku upravnika, ki je doto poznal mentaliteto ljudi in tovrstnih tilnikov, pojasnim zadevo. Svetuje mi, da ju sprejmem pod pogojem, da ne napravita nobenega disciplinskega prekrška več. Vrnem se in zdravstvenemu osebju naro čim sprejem. Tu pa naletim na hud odpor. Močno se trudim, da oMržim mimo kri in da jo ohladim tudi osebju. Končno je zmagala medicinska etika: čut za tilnika in njegovo zdravje. Nastala pa je nova težava. Uprli so se tudi bolniki. Nite ju ni hotel sprejeti v svojo so bo. V meni je vse drgetalo, a nisem smela pokazati. Morala sem zmagati. In zmagala sem, zlepa, v zadovoljstvo zdravstvenega osebja in tilnikov. Mlada paglavca sta občutila ljubezen in tudi dutivno moč. Postala sta najboljša bolnika v bolnišnici. Mislim, da vam je zgornja resnična črtka, ki je padla iz »moje zdravniške torbe«, povedala mnogo več, kot če bi vam opisovala ljudi, kraje, delo itd. 5 lem je končan pogovor s pritano zdravnico, dr. Vido Roje, ki tivi v Brez-nici na Gorenjskem in je še vsestransko delavna. Sestra in misijonarka Vida, še enkrat hvala za pogovor. FRANCE CERAR JE NAPOVEDOVALEC Tone Ftičar povedal, da je najdlje neprofesionalna trajajoča simfonična zasedba v naši republiki, hkrati pa tudi glasbena skupina / najdaljšo tradicijo novoletnih koncertov, je dirigiral Aleksander Spasič. Novok-tni korxert se je začel z eno naj tjlj znanih koračnx 1 Straussa Radetzkv Marschem, nadaljeval pa z voščiloin ga. Cvete Zabkar Oažem, ki je vsem zta-nim zaželela, da najdejo srečo v drobni) in l|ubih malenkostih v svetlobi, ljubezni in pri ilobrih ljixjeh, hkrati pa vsem zaželela, da bi v vseh ljudeh iskali predvsem rkibro in se veselili s tistimi, ki sijejo dobro in svetlo l.i ko pa zanesljivo sije mladi, najbolj perspek tivni violinist Janez Pcxilesek, ki se je pred stavil v Legendi za violino in orkester, v j? molu op. 17 skladatelja H Wieniawskega. Po valčku J. Straussa, kar nekaj njegovih valčkov in polk smo še slišali, smo v priredbi Tomaža Habeta, dolgoletnega dirigenta Simfoničnega orkestra, prisluhnili eni najbolj znanih božičnih VVhite Chrismas in v opojnosti beline krenili na pot iskanja sreče in miru, nato pa pred odnxxom prisluhnili gr menju in bliskanju še ene od Straussovih polk, napovedovalec pa nas je seznanil tudi z najpejmembnejšimi pridejbrtvami obeh občin na kulturnem pexiročju. Po uverturi k operi »č^irmen« smo navdušeno pozdravili Irene Yebulah, mezzoso pranistko, ki se je v vlogi Gumen prerktaviki kar z dvema arijama, vmes pa skupaj čestitali Tomažu Habetu za njegovo državno nagrado za deb pri pripravi učbenikov za potrebe glasbenih Sol ter prisluhnili njegovi Quasi Habaneri za alt saksofon in oricester, v kateri se je predstavil saksofonist MatjaZ Drevenšek. Novoletni koncert pa se ni zaključil z uradnim programom, temveč smo navdušeni poslušak i na oder ponovno pri-vatli mezzosopranistko Irene Yebulah Po še dveh dodatnih pa se je novoletni koncert končal z melodijo, s katero se je pričel, in z najtJjšimi željami, da bi bilo v življenju, ki ga sestavljajo padci, uspehi, tepenenja in želje, čimveč prijetih trenutkov. 27. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik je to zanesljivo bil! V. V Župnijski list tiM^B 100 letnica POSVETITVE CERKVE j)g 90 letnica ! USTANOVITVE ŽUPflUE 70 letnica POSTAVITVE ORGEL 60 ■ letnica POVEČAVE in POSLIMVE CERKVE . 50 ■ letnica ' SMRTI PRVEGA ŽUPTilKA g. BERMIKA 40 letnica PRVEGA MISUOM PO VOJNI '" 20 ■ letnica ■ POSVETITVE DARITVEriEGA OLTARJA 1 I Jubilejno leto 1998 DOMŽALE- 14 JANUAR t PROSINEC /lamnik Domžale ZDAJ SMO VSAK NA SVOJEM Premoženje nekdanje Občine Domžale razdeljeno PREDSTAVLJAMO VAM G. Martin Grošelj, predsednik Sveta KS Preserje (Nadaljevanje s prve strani) Poudaril je, da so svoj delež sicer prispevale različne komisije, vendar so bili ob koncu župani tisti, ki so usklajeni dogovor predlagali občinskim svetom in jih tudi Crepričali, da je to edina rešitev, ki o omogočila, da po delitveni bilanci občine resnično zaživijo, hkrati pa dejal, da bi občine lahko bile zgled drugim občinam, kako je treba včasih tudi popustiti, da prideš do sporazuma. Enakega mnenja je bil tudi g. Janez Per, župan Občine Mengeš, ki se je spomnil vrste številk o podatkih o premoženju nekdanje občine, za katere ni bilo pravih osnov, številnih sestankov, s katerih so včasih prihajali tudi nezadovoljni, in končne oblike pogodbe, ki jo je kot osnovo za pogajanja pripravil notar lože Rozman. G. lože Razpotnik je poudaril, da so bili župani tisti, ki so potegnili najbolj modre poteze in pognali zadevo naprej, pri tem pa ne bi smeli pozabiti, kako težko je bilo razdeliti premoženje, da bi bili vsi zadovoljni. Hkrati je zaželel, da bi čas pokazal, da je delitvena bilanca pripravljena tako, da bodo vse občine tudi v prihodnje ostale v dobrih sosedskih odnosih. Ga. Cveta Zalokar Oažem je podrobneje predstavila podpisano pogodbo in poudarila, da kljub delitvi ostajajo zadeve, ki jih bodo občine tudi v prihodnje reševale skupaj: Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, deponija, OŠ Roje, Center požarne varnosti Domžale, skupne ustanoviteljske pravice pri nekaterih javnih zavodih, potniški promet, zdravstvo ipd. Razdeljeno je vse premoženje pa tudi vse obveznosti, kar je zeb velik uspeh, saj je v naši državi zelo malo občin, ki bi se uspele same, brez pomoči države, ki na tem področju ni naredila veliko, uspešno dogovoriti. Poudarila je, da je prevladal razum in da je pogodba dobra, ker vsi v celoti niso zadovoljni, vsi pa tudi ne popolnoma nezadovoljni, tako da je dogovor dober temelj za dogovarjanje in sodelovanje v prihodnosti, morda pa tudi osnova za regijsko povezovanje in skupno pokrajino. Po mnenju notarja (ožeta Rozmana pogodba sicer predstavlja dobro podlago, bo pa od vsake občine in njenih sposobnosti posebej odvisno, kako uspešno bo sama gospodarila s premoženjem, ki ga je kot ena od naslednic nekdanje Občine Domžale dobila. Vsebina pogodbe Predmet Pogodbe o razdružitvi premoženja bivše Občine Domžale je celotno premoženje bivše Občine Domžale, ki ga tvorijo denar, stvari in pravice, glede katerega na podlagi podatkov zemljiške knjige in drugih javnih knjig in registrov, na podlagi predpisov ali na podlagi sklenjenih pravnih poslov izhaja, da je njegov lastnik oz. imetnik pravice uporabe na dan sklenitve pogodbe bivša Občina Domžale. Isto velja za obveznosti. V pogodbi je določen splošni ključ za razdelitev, ki je dogovorjen na podlagi kriterija površine, dohodnine in števila prebivalcev, in sicer: Občina Domžale 62%, Občina Lukovica 12%, Občina Mengeš 14% in Občina Moravče 12'/.>. Po godba določa, da se nepremičnine raz-družijo po legi, kar pomeni, da določeno nepremičnino prevzame v izključno last in posest oz. uporabo tista občina, na območju katere ta nepremičnina leži. Pogodba določa tudi delitev nerazdruženih nepremičnin, razdelitev finančnih sredstev, ki so se v skladu z medsebojnim dogovorom novih občin * V najinem razgovoru sva obstala pri obljubi, da nam razkrijete svoje strokovno mnenje o predlogu lokacije nove avtobusne postaje v Domžalah. Ta problem ni od danes in zato bo dobro slišati nekaj o dosedanjih prizadevanjih in dosežkih v tem vprašanju. Objava sklepa o javni razgrnitvi v novembrski številki Slamnika ni imela odziva, mimo je tudi 30-dnevni rok razgrnitve in tako se lahko pogovarjamo le o besedah, ki so jih izgubili nekateri o tem prometnem problemu. To predvsem zato, ker o tako pomembnih zadevah za Domžale ne uporabljajo zakonskih poti prek natečaja. Še vedno so v veljavi dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine, ZN Domžale Center in njegove številne spremembe ter ne nazadnje prometna študija, ki nimajo nobene teže. Po besedah kolege Nemca se predvideva nemogoča rešitev izza SPB-I s podaljšanjem avtobusnih linij in s tem neupoštevanja predpisov zakona o urejanju naselij do PUP-ov za območja, ki so predvidena za urbanizacijo. Tako se povečajo negativni vplivi na okolje v pogledu prometne od 1. 1. 1995 stekala na podpartiji proračuna nove občine Domžale, razdelitev vseh zemljišč na območju bivše občine Domžale in zunaj nje, razdelitev objektov, kakor tudi objektov skupnega (»mena, kjer občine postajajo solastniki OŠ Roje in Centra požarne varnosti Domžale ter vseh počitniških objektov. Na področju poslovnih pro štorov, stanovanj in zaklonišč pogodba določa delitev teh po legi, hkrati pa Občina Mengeš dodatno prevzame tri zasedena stanovanja, občina Lukovica pa eno stanovanje na območju sedanje Občine Domžale. Infrastruktura se deli po legi, občine Domžale in Mengeš pa prevzameta (50% solastninski delež bivše Občine Domžale na infrastrukturi Centralne čistilne naprave, po godba določa tudi delitev sredstev in opreme civilne zaščite, motornih vozil, počitniških prikolic ter drugih nepremičnin, občine pa so v posebnih členih določile tudi ustanoviteljske pravice in obveznosti do Stanovanjsko komunalnega podjetja Domžale, osnovnih šol, Glasbene šole Domžale, Vzgojnovar-stvenega zavoda Domžale, Knjižnice varnosti, onesnaženja zraka in povečanja hrupnosti v stanovanjskem okolju. • Avtobusna postaja je bila predvidena na lokaciji današnjega Kuriva, ki jo vsi strokovnjaki ocenjujejo kot najbolj ugodno. Kaj vi mislite o tem predlogu? Vsekakor je to edina lokacija, ki jo podpiram. Do danes ni bilo mogoče dokazati boljše variante, ker bi vsaka druga ne imela takšnih idealnih možnosti, tako glede povezave pešprometa in trgovskega centra kakor tudi neposredne navezanosti na magistralko. Tako je mogoče brez kroženja po mestu navezati se na avtobusne linije iz štajerske, gorenjske kakor tudi ljubljanske in drugih občinskih turističnih linij. • Baje na lokaciji Kuriva ni mogo če predvideti avtobusne postaje, ker je to zemljišče odkupil Napredek za svoje potrebe? Lokacija »Kuriva« je bila začasna na prošnjo Napredka, ki se jim je zdelo sprejemljivo, da se bodo morali umakniti, brž ko bi se javni interes izkazal uresničljiv, Tedanji in še vedno isti direktor g. Skok je pristal na petletno dobo provizorične rešitve, ki je že zdavnaj potekla. Zakon predvideva in dovoljuje takšno začasno uporabljanje zem-Ijšča v conah, ki so namenjene kasnejši urbanizaciji. Nakup ali odtujitev takšnih zemljišč ni možen, ker so vsi posli v zvezi s tem nični! To ne more biti zadržek, da tega predloga ne bi mogli vklopiti v projekt, ker ga je mogoče ecli-nole za ta namen uporabiti. Spremembe ZN pa ni bilo in tako je pot odprta. • Kakšen predlog imate kot stro kovnjak, če izhajamo iz najbolj ugo dne lokacije avtobusne postaje na mestu Kuriva? Moj predlog je najprej revizija prometne študije, ki bi dokazala utemeljenost lokacije kjer koli že in upoštevanje izhodišč:, ki jih narekujejo predpisi in, če hočete, tudi zdrava kmečka pamet. To so vodila, ki bi jih na kratko naštel: 1. izločitev avtobusnih linij in skrajšanje potrebnih linij po mestu ter s tem zmanjšanje negativnih vplivov na oko-Ije, 2. neposredna funkcionalna povezava postaje s peštrgovsko cono, 3. neposredno (»vezavo avtobusnih linij na magistralko. Prav slednje bi že avtomatsko orno gočilo izločitev avtobusnih linij skozi mesto. Ves avtobusni promet bi se križal in usmerjal že na križišču »Majhe-nič« in s tem sprostil center za ostali promet. • Sedaj, ko smo skoraj že v Evropi, bi morali vse prometne probleme reševati iz tega vidika. Kako se Domžale vklapljajo v ta proces evropizacije? Evropski strokovnjaki so ugotovili, da je semaforizacija v mestu omogočila prehitro vožnjo in se zateka nazaj na umirjanje prometa z rondoji, kjer je to le mogoče. Počasen promet manj onesnažuje zrak in povzroča tudi manj hrupa, kar je vsekakor razlog za preori entacijo gledanj. Če se pri tem upošteva tudi dejstvo, da se v trgovskem centru mora promet odvijati počasi, če ga sploh dopuščajo, potem je že zaradi tega potrebno ves promet kompleksno preučiti. Parcialno reševanje prometa Domžale, Zdravstvenega doma Domžale ter drugih zavcidov. Poseben del pogodbe določa tudi delitev poslovnih deležev in delnic, vseh terjatev ter drugih obveznosti, zlasti iz kreditnih pogodb, določen pa je tudi delež obveznosti v zvezi s sanacijo komunalne deponije Dob, do namo izplačilo, ki je posledica poračuna, in določa, da Občina Domžale občinama Lukovica in Moravče vsaki izplača po 150.(XX).(XXVX) SIT v petih enakih zaporednih letnih obrokih. Zdaj pa vsak na svojem V razpravi je novinarje najbolj zanimalo, čemu bosta občini Lukovica in Moravče namenili sredstva, katerih prvo petino jima jih je na osnovi pogodbe že nakazala Občina Domžale, ter morebitne težave Občine Domžale pri zagotavljanju omenjenih sredstev. Zvedeli so, da bosta obe občini sredstva vključili v proračuna, največ sredstev pa najbrž namenili za gradnjo vrtca v Občini Lukovica in gradnjo prizidka k (Knovni šoli Jurij Vega Moravče ter druge investicije. Občina Domžale bo imela težave, vendar je županja prepričana, da jih bo mogoče rešiti. Podpis Pogodbe o razdružitvi premoženja bivše Občine Domžale je velik uspeh za župane in občinske svete, ki bodo tako ob koncu mandata svojim naslednikom prepustili do sti tjolj urejene razmere, kot so jih dobili od svojih predhodnikov. V. V. Skica prikazuje najpomembnejšo in primarno etapo ureditve prometa, ki bi jo bilo potrebno še ovrednotiti. [xi detajlih brez prometne študije niti ni mogoče. • Kaj predvideva varianta, ki jo je sprejel občinski svet za javno razgrnitev, da je naletela na tako različne poglede? Že tako nasprotna mnenja kažejo na sila sponi predlog, ki bo s težavo prodrl. Kot sem že omenil, mi kljub prizadevanju ni bilo omogočeno, da jo vidim, zato se lahko oprijemam le govoric. Baje se v avtobusno linijo vklopi Kolodvorska ulica, čemur bi zaradi narave in lege edine še domžalske ulice lahko rekel, da je to delo ljudi, ki ne poznajo Domžal in ne čutijo z mestom. Če že gredo prek vseh normalnih norm, je to nestrokovni predlog, ki so ga podtaknili svetu v sprejem, pri tem so pa računali, da občinski svetniki (kot nestrokovnjaki v tem vprašanju) tako ne bodo verjeli, kaj sprejemajo. Na kratko je to zločin proti mestu in njenim prebivalcem, posebno če pomislimo, da je že dva meseca po obljubljeni javni razpravi še vedno dostopen le nekaterim. Mimogrede, občina je izbrala samo nekatere biro je, ki smejo delati za domžalsko občino, prav v stilu »balkanske demokracije« zapiranja trga navzven. Močno upam, da Jxi na svetu več tistih, ki bodo potrjevali po zdravi kmečki pameti, da tako rečem. Časi kolektivne odgovornosti so mimo in za vsakega se bo vedelo, ali je za ali proti, in zakaj. Če bo do javne razgrnitve prišlo, bom seveda lahko govoril konkretno o rešitvah, če niso že sami spoznali, da načrt ni primeren za razgrnitev. Ostajajo pa skrivnostni in sami med seboj? • Ali mislite, da bo z razpravo šlo še naprej? Če bo šlo, bo to moralo biti na demokratičnih osnovah, če ne celo z referendumom. To infrastrukturno vprašanje je osnovno pomembno za Domžale, če ni celo medobčinski vpliv, za gotovo pa republiški, ker priključek na magistralko ni občinska cJomena. Gospod arhitekt, hvala za razgovor in zdravstvujte. IVAN KEPIC Martin Grošelj, ki je zaposlen kot vodja Študentskega servisa Domžale, je zanesljivo eden izmed s funkcijami najbolj obremenjenih občinskih svetnikov, saj ga zelo pogosto srečujemo v različnih odborih in komisijah, ob tem pa je tudi član Uredniškega odbora Slamnika in še kaj bi se našlo. Ob tem pa ne zanemarja tudi dela v Krajevni skupnosti Preserje, kjer je bil že v prejšnjem mandatu član Sveta, po prvih neposrednih volitvah v tej KS pa je prevzel tudi funkcijo predsednika Sveta Krajevne skupnosti Preserje. Prvi dnevi novega leta so bili kot nalašč za prvo vprašanje, kako ste v KS končali leto 1997? V skladu s planom investic ij v naši KS naj bi v letu 1997 realizirali naslednje večje projekte: • rekonstrukc ija in afalliranje Gajeve ulice • pričetek sanacije kanalizacije na Tovarniški ulici • ekigraditev in asfaltiranje pločniki na severnem delu Kamniške ceste ter asfaltiranje ostalega dela pločniki ob Kamniški cesti • dokončanje pločnika ob Pelec hovi cesti. Do konca leta smo asfaltirali pločnik ob Kamniški cesti, do pričetka sanacije kanalizacije s prečrpališčem na Tovarniški ulic i pa še ni prišlo, saj smo morali v okviru spremembe Proračuna za leto 1997 zagotovili dodatna sredstva, računam, da bo investic ija končana v prvi polovici leta 1998. Žal zaradi problemov s soglasji nismo us|ieli dokončati celotnega pločnika ob Pe-lechovi cesti. Kako je z Gajevo ulico? Tudi pri uresničitvi projekta »Rekonstrukcija in asfaltiranje Gajeve ulice je prišlo do formalnih /aplelov, čeprav je; bilo v občinskem proračunu za leto 1997 pravočasno zagotovljenih 5 mio SIT, za ulico pa je imenovan ludi gradbeni odbor. Problem je nastal, ker od dveh solastnic: zemljišč ob Gajevi uli-c i nismo uspeli pridobiti soglasij za katastrsko i/mero in ugotovitev dejanskega stanja. Zaradi lega smo bili prisiljeni s |xistavke prerazporediti del sredstev. Tako je za Ciajevo ulico ostalo 1,5 SfT, s čimer lximo zamenjali obstoječe vodovodne cevi z večjimi, ostala sredstva pa smo namenili za izdelavo projektne- dokumentacije za rekonstrukcijo Ciljeve ulice z mostom čez Mlinščico in priključitev na Vaško pot z vrisom nove trase vodovoda, del sredstev smo namenili za asfaltiranje pločnika ob Kamniški cesti ter sanaciji kanalizacije, naročili pa smo tudi izdelavo projektne dokumentacije? za rekonstrukcijo in asfaltiranje Igriške ulice. Kakšni so načrti KS za leto 1998? Ena glavnih investicij v letu 1998 bo rekonstrukcija in asfaltiranje Igriške- ulice in ureditev kan.ili/ai ijskega sistema na Tovarniški ulici s prečrpavališčem preko Mlinščice, na Gajevi ulici nameravamo že v pričetku leta (odvisno od vremenskih razmer) zamenjati vockivodne ceivi, na Vaški poti planiramo do-končati postavitev javne razsvetljave (prav tako na Tovarniški ulic i), dokončno pa načrtujemo urediti tudi delpletfniki ob Pek-chovi cesti (»Udmkov ovinek«). Poleg naštetih investicij pa bo potrebno sanirati še več manjših zadev na komunalni infrastrukturi. Občini Domžale smo tudi predlagali naj v svoje plane vključi izgraditev otroškega vrtca v Preserjah - na območju, kjer je to z zazidalnim načrtom za našo KS že predvideno ali pa prouči možnost sanacije prostorov v bloku na Tovarniški 57 - kjer je otroški vtec že bil. Kaj za prebivalce KS pomeni nova trgovina v centru Preserij? Vsekakor smo krajani z novo trgovino zelo zadovoljni in podjetju Napredek bi se v imenu KS zahvalil, da so se cxlzvali zahtevam tako kupcev, kot tudi Sveta KS Preserje in v zelo kratkem času izgradili novo, večjo in sodobno urejeno trgovino. Poskrbeti pa bo treba še za ureditev nekaj novih parkirnih mest okrog trgovine, namestitev poštnega nabiralnika ter kontejnerjev za odpadno steklo in papir - kot je bilo to urejeno že? pred izgradnjo nove trgovine. Kako si zadovoljen z delom Sveta KS? To vprašanje hi morala zastaviti kar krajanom Preserij, ki so nas izvolili na to funkc i-jo, odgovor pa bo tako in tako prišel na naslednjih krajevnih volitvah. Kljub temu lahko rečem, da člani in članice Sveta KS svojo funkcijo jemljejo dovolj resno, saj se večina redno udeležuje sej Sve- ta KS in so kar dober »barometer« dogaja nja v kraju, saj vsakokrat v okviru tex'ke dnevnega reda »tekoča krajevna probk-ma-tika« obravnavamo celo vrsto manjših in večjih problemov, ki jih člani Sveta »zaznajo« na terenu. Povedati pa je še treba, da v primerjavi z večino drugih Krajevnih skupnosti v občini Domžale v našem Svetu KS niti jaz niti ostali člani sveta za opravljanje svoje funkcije ne prejemamo nciix-nih honorarjev ali sejnin. Ste KS, ki ima na m največ prebivalcev, hkrati pa tudi KS z najmanjšo površino. So zato problemi manjši? če se primerjamo / drugimi KS - z večjo povrllno je seveda problemov manj, že zaradi manjšega obsega infrastrukture, pa tudi v preteklosli je bilo Ze veliko narejenega, tako da so osnovni |xigoji bivanja v večjem delu KS zagotovljeni. Problem naše KS je predvsem v tem, da smo neke vrste »tranzitno območje« med Domžalami in Kamni kom ter Radomljam in Mengšem. Ii > je ver jelno tudi eden od vzrokov, da identiteta krajanov s krajem ni tako velika kot drugod. To se na primer kaže že pri vsakdanjem na-slavjanju |X)šiljk ali pri izveskih obrtnikov in (xxljetij, ko ime kraja Preserje Uporablja le malokdo (|xinavadi je naveeiena le ulica in pošta Radomlje), kol da bi bile Preserje le naselje v okviru KS Radomlje ipd. Kaj v KS najbolj pogrešate? Če bi vprašali krajane bi vam verjetno odgovorili, da otroški vrtec:, ki smo ga pred leti v bloku na Tovarniški 57 že imeli, pa SO ga zaradi sanitarnih problemov motali /,i preti. Verjetno marsikdo pogreša tudi lasten gasilski dom (skupaj s prostori KS), mislim, da smo edina KS v občini, ki takega objekta nima, prav tako pa bi si želeli še kakšno krajevno društvo, saj sedaj v naši KS obstaja samo eno - to je športno društvo TVD Partizan Preserje. In potem je tukaj seveda še nekaj neasfaltiranih cest, nerazsvetljenih ulic ter drugih - manjših komunalnih |xobk'-mov, ki pa jih sproti urejajo ali pa jih lxxlo v dogledncm < asu še uredili, lu je še problematika dvoizmenski'ga pouka v OŠ Preserje, ki pa se bo začela reševati v letu 1999 s pričelkom graditve dodatnih učilnic. Kako ocenjuješ sodelovanje s sosednjimi KS in občino? S sosednjimi KS sodelujemo v glavnem pri urejanju infrastrukturnih oz. komunalnih zadev, ki se pojavljajo na mejah naše KS s KS Radomlje, t lomeč -Nožice in Jarše-Rodi-ca, S Krajevno skupnostjo Radomlje pa smo povezani tudi preko g. Dragana Jereba, ki opravlja delo profesionalnega tajnika obeh Krajevnih skupnosti v razmerju 40% za KS Preserje in 60% za KS Radomlje. Glede sodelovanja z občino ni večjih problemov, saj kot član občinskega sveta lahko osebno |xiskrbim, da za |xitrelx' in probleme naše KS izve tudi občinska oblast. Ste pa tudi ena izmed dveh KS, ki nima čisto svojih prostorov. Kako rešujete ta problem? Kje ima prostore vaša KS in kdaj tebe oz. tajnika g. Dragana Jereba krajani lahko dobijo. Pred časom smo bili celo edina KS v občini, ki več kot pol leta sploh nismo imeli svojih prostorov. Sedaj imamo najeto pisarno v drugem nadstropju poslovne stavi« podjetja LIP na Pelechovi cesti 15. Tajnika KS Dragana Jereba, lahko krajani tam dobijo vsak torek in četrtek mech730 in 930 (tel. 727-W)4), izven uradnih ur pa ga lahko |x>-kličejo tudi na mobitel št.: 041-M3-019 in v vex*ini primerov lahko s svojimi dolgoletni mi izkušnjami glede krajevne problematike pomaga ali svetuje kar on, če pa se krajani želijo pogovoriti z menoj, se ponavadi preko lajnika domenimo za sestanek ali z.i uvrstitev določene problematike na dnevni red seje Sveta KS Preserje. Ker pa so po sprejemu nove zakonexJaje na področju lokalne samouprave k-t.i 1')94 Krajevne skupnosti Izgubile celo vrsto pristojnosti, moramo krajane velikokrat s problemi, s katerimi se obrnejo na KS, na|xiliti na ()lx":ino ali Upravno enoto Domžale. Oede bolj prijetnega bivanja in razvoja našega kraja pa bi bilo marsikdaj dobro, če bi si ljudje namesto »klasičnega vprašanja«: »Kaj lahko Krajevna skupnost stori zame« zastavili vprašanje: »Kaj lahko jaz stotini za Krajevno skupnosti Hvala. Pogovarjala se je VERA VOJSKA. KULTURNO DRUŠTVO MIRAN JARC ŠKOCJAN PRI DOMŽALAH IN MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO vabita na jubilejno 145 ponovitev komedije Toneta Partljiča STAJERC V LJUBLJANI - HALA KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH V NEDELJO 1. FEBRUARJA 1998, OB 19. URI Igralci MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Jožef Ropoša, Maja Šugman, Maja Boh, Bernarda Oman, Judita Zidar, Vera Per, Marija Lojk Tršar, Majda Crbac, Nadja Strajnar Zadnik, Silvij Božič, Evgen Car, Mojca Partljič, Jernej Kuntner, Ivan Jezernik, Marijana Jaklič Klansek in režiser Boris Kobal VSTOPNICE SO V PREDPRODAjl V VELE DOMŽALE - CENA VSTOPNICE 1.200 SIT - NA DAN PREDSTAVE BO 1 URO PRED PREDSTAVO CENA VSTOPNICE 1.600 SIT RAZGOVOR Z ARHITEKTOM KRANJCEM (4) Kakovost v urejanju prostora Domžale /bmniri FIZIOTERAPIJA ZRNEC Dragomelj 44 a, tel.: 376-004 ponuja bogate fizio-terapevtske in sprostit-vene programe. Februarja se bodo na OŠ Domžale začele splošne terapevtske vaje za hrbtenico in sicer ob sredah: 1. skupina: od 17.30 do 18.30 vaje za hrbtenico 2. skupina: od 18.30 do 19.30 splošne vaje Prijazno vabljeni! RIS POLIGLOT SOLA ZA TUJE JEZIKE VPIS 21. 1. do 3. 2. 98 9.-13. in 16.-19. INFORMACIJE tel. 723-089 LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE TEČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA - ANGLEŠČINA - ITALIJANŠČINA ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SRE., ČET. 13.00-19.00 TOR., PET. 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. O ZAHVALA Občini Domžale in pristojnim službam se prisrčno zahvaljujem za pomoč pri sanaciji 100 let stare kapelice v Sp. Jaršah, katero ste mi pomagali rešiti pred propadom. _SU>i< Marija, Sp. Jarše, Šolska 4a, p. Domžale. poslovne prostore 145 kv. m. v Domžalah - SPB 2/II. nadstropje, oddamo v najem predvidoma s februarjem 1998. Cena: 19 DEM/kv. m. in stroški obratovanja. & Farma Ihan, tel. 717-716. STOB, d.o.o. TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415 UGODNE CENE GRADBENEGA MATERIALA! Posebni popusti v mesecu januarju in februarju. Možnost prevoza na dom. Se priporočamo! aha«h: servis trgovina Prešernova 1a, 1230 DOMŽALE TELEFON: 722-107 ofcODAJALNA0IZDEL*oi/ gorenje SUPER PONUDBA: * barvni TV, 55 cm, stereo, TTX 63 cm, stereo, TTX 71 cm, stereo, TTX * hladilnik z zamrzovalnikom (zamrzovalnik spodaj 59 I), višina 155 cm 69.206,00 * hladilnik, 123 cm 41.000,00 * šivalni stroji 34.160,00 * sesalci od 18.160,00 •Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, pomivalni stroji, štedilniki, zamrzovalne omare, skrinje, mali gospodinjski aparati. Do 75% popusta na gotovino Možnost nakupa tudi na več obrokov Brezplačna dostava! pRAV\ NASLOV ZA NAKUP APARATov gorenje SNI *4 RAPE JOZEf s p Pot za Bistrico 14, DOMŽALE tel.: 716-363 Vam nudi ugoden nakup: svinjske polovice s kožo in glavo svinjske polovice brez kože in glave svinjski milanski rez svinjski francoski rez Brezplačen razsek 484,00 SIT 660,00 SIT 749,00 SIT 714,00 SIT v prodajnem centru BREZA Domžale v trgovini MAGROMA - Steklo dobite posamezne dele češkega porcelana v čebulnem vzorcu, tudi samo globoki krožniki. Breznikova 15, Domžale tel./faks: 716-423; odprto: od 10. do 19. ure v soboto: od 9. do 13. ure SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV GREGORIČ ANDREJ-GREGOR Vam nudi popravila: * hladilnikov * hladilnih skrinj * električnih štedilnikov * pHnskih štedilnikov * električnih bojlerjev * sušilcev perila Gorenje * pralnih strojev Gorenje * izolacije hladilnih skrinj Šolska 22, Domžale Tel.: 714-939 ISCG l/.OliRAlEVAENO svetovalni center in GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o.. DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel. 061171J-082, tel.ifaks: 0611712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. st.) - začetek v mesecu februarju - trgovska šola (IV. st) - začetek v mesecu februarju - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko-komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) • PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - Seminar: računovodstvo malih podjetij - Seminar za vodenje poslovnih knjig sp. - Varstvo pri delu in požarno varstvo - Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - Tečaj strojepisja - Tečaj skladiščnega poslovanja - Tečaj za voznike viličarjev - Tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-276 o o od 21. 1. do 4. 2. 98 NAPREDEK //C s o .Si* Rdeča pesa i tiACIit O hiteli in zažarelo je nekaj lednoV pred svečanimi dogodki. Mnogim to ni povšeči in protestirajo (Hitova vroča linija) -priznati moram, da se z njimi globoko strinjam. Vse preradi od razvitejših-prevzamemo ravno najslabše« navade in običaje. Naše življenje je daleč preveč intenzivno, kot nenehna dirka, ko hitimo iz dneva v dan in živimo pod stalnim ptttskom neodložljivih in nujnih zadev. Koledarji so prepolni obveznosti, dogovorov in dirkaš s sestanka na sestanek, od pisarne do trgovine, od nakupa do obiska. Vse skupaj postaja v zadnjih letih eno samo brezupno hitenje, nervoza in preobremenjenost. Kje so časi tihega, mirnega in skromnega božičnega praznovanja v družinskem krogu. Res je, da se mize šibijo pod preobiljem hrane in pijače, toda ljudje, ki sedijo za božično mizo, so prevečkrat naveličani in utrujeni. Hiše so prepolne predmetov, okraskov, smrek, lučk, venčkov in božičnih zvezd. Srca ljudi pa so prazna. Sreče ni v denarju, ne v l>< igast Naj nadaljujem še enkrat o svojem življenju v Franciji, kjei sem preživel največ let. Na začetku sem se lepo imel pri gostitelju, ki me je popolnoma sprejel v svojo družino. Samo vesel sem bil, da sem imel v gimnaziji francoski jezik. Veliko mi je pomagalo. Dosti samostojno sem hodil po mestu. Razumel sem, kaj je pisala na napisih trgovin, pekarn, knjigarn in podobno. Francozi zelo govorijo skozi nos in njihove besede kar prehitro stečejo, ja, še enkrat sem spoznal, da je učenje iz knjige čisto nekaj drugega, kot pa biti in živeti med Živim jezikom in pravimi Francozi. Želel sem si pomagati tudi z nemščino. Nihče me ni hotel razumeli. Enkrat sem med pogovorom v družbi kar zahteval, naj razumejo nemščino ali bom pa tiho. Francoščine še nisem znal toliko, da bi se lahko spustil v pogovor. »Ali sle Nemec'.«. so me vprašali. »Ne«, sem jim odgovoril. Pokazali sem jim moral naš potni list, da so mi verjeli. In [xjgovor je stekel tudi v nemščini. Povedali so mi tudi, da Nem- vu in razkošju, niti v užitkih in uspehih, moči in oblasti. Sreč'a je v preprostih in drobnih stvareh. Med njimi so tudi voščila in želje. Ko sem letos prejemala predpraznične voščilnice, sem si jih ogledovala. Brezosebne, brez vsebine in domš-Ijije. Pojavila se je celo nova moda: stiskano voščilo, spodaj pa čačka, ki naj bi skrivala ime in priimek nekoga, ki ti želi sreče. Kdo st1 skriva za hieroglifom - to je prednovolet-no kviz vprašanje za prejemnika. Vsak dan se je nakopičilo po več sto voščilnic in le redke so bile lak-šne, da zaradi njih postane prejemniku toplo pri srcu. Škoda. O domiselnosti daril, ki si jih poklanjamo Slovenci, pa je bilo že tako ali tako napisanega veliko. Ne znamo seči dlje od rokovnikov, buteljčnega vina ali viskija, vžigalnik.i ali dežnika. Sicer pa se podarjenemu konju ne gleda v zobe in zalo je pač tako, kot je. Izjeme so redke, a toliko bolj opazne. Zato bi se bilo vredno bolj potruditi, če želite biti opazni in vidni. In na koncu še k prazniku, ki je skrit med božič in novo leto. Eden največjih praznikov nove slovenske države: Dan samostojnosti. Kaj se dogaja z nami, kje je naš ponos in domoljubje. Slovenska mesta so brez zastav, le redko kateri lastnik privatne hiše se spomni te stare na- e ev nimajo nič radi. Preveč so jih mučili po koncentracijskih taboriščih. V eno tako taborišče so me peljali. Na stol ine in stotine belih kamnov je v neskončnih vrstah bilo ob lagerju mučenim v spomin. Na teh belih kamnih sem tu in tam prebral tudi slovensko ime. To so bili naši izseljenci, ki so delali v francoskih rudnikih. Med barakami sem videl veša-la z zanko iz debele vrvi. Po treh tednih bivanja v Franciji sva se morala z mojim gostiteljem javiti na polic iji. Pokazalo se je, da polu ija ni |X)zabila name. Poveći,tli so mi in tudi pisemno sem dobil, da moram v treh dneh zapuši ili njihovo ozemlje. Policajem sem izrekel željo, da bi rad nekaj časa živel v Franc iji. Dobil sem jasen odgovor: Kot turist ne morem ostali. Če se pa zaposlim v Ireh dneh, lahko nekaj časa le ostanem. S svojim poklicem akademskega slikarja si nisem mogel prav nič pomagati. S Francozom, ki sem ga s| x »znal, sva se s|x>mnila na so-boslikarsko obrt. Rekel mi je: »Če ste navajeni majhnega čopiča pri slikanju, boste pa tudi velik soboslikarski čo- vacJe, da o večjih podjetjih, trgovinah, javnih institucijah sploh ne govorimo. Morda se še spominjate časov, ko je bilo to urejeno s strogimi predpisi, neizobešanje zastav pa kaznovano. A teh časov si ne želimo več, odnos do praznika in lastne države naj bi raslel iz zavesti. Ko so novinarji anketirali ljudi na cesti in jih spraševali, kateri praznik je 26. decembra, se je pokazala klavrna podoba: večina ni imela pojma. Sicer pa nič čudnega. Zadnjih nekaj let opazujem svojega sina - šolarja: o prazniku v šoli skoraj ne govorijo, nihče jim ne pojasnjuje, kaj se je dogajalo in kako smo Slovenci prišli do svoje države. Niti v decembru niti ob junijskem Dnevu osamosvojitve (ker je pač že konec šolskega leta). Nekaj je krepko narobe in težko bo nadomestiti to kasneje, če je bila naša generacija deležna pretiravanja pri |xweličevanju junaške preteklosti, ki je mejilo na posiljevanje, pa je dandanes ravno obratno. Nikar kršne državljanske vzgoje ni ali pa je vsekakor daleč preskromna. Česa se vendar sramujemo, le kaj je z nami? Se nam zdi naša državnost nekaj nepomembnega, samoumevnega? Mar nismo ponosni na svojo državo, na svojo samostojnost m demokratično ureditev? Nobenega pravega veselja, brez slavnostnega razpoloženja. Ko pa se že proslavlja, pa se v govorih seje malodušje, pesimizem, zagrenje-nost in brezizhodnost. Kot da ni nobenega napredka, nobene spremembe, nobene svetle točke v urejanju in postavljanju lastne države. Res je, da to nekaterim narekuje opozicijska drža, a prav bi bilo, da bi znali presojati pošteno in realno. Če se vlada brez njihove udeležbe, vse le ni ena sama napaka in zmota, vsi drugi niso le barabe, topoglavci in pokvarjenci. Ne-nazadnje vsi »kupaj gradimo in oblikujemo skupno državo, sami in na vseh nivojih, kjer so soudeleženi tudi mnogi opozicijski politiki (kot župani, svetniki, člani pomembni organov.-). Zato je to le preveč prozorno sprenevedanje. Kaj ni že tako preveč maloduš-ja, osebnih stisk in traum, stresnih in neprijetnih situacij, v katere raj silit,i sodoben način življenja in bivanja. Zakaj ne bi ljudi spodbujali k spremembam njihovega pogleda pic' lahko držali v rokah.« Rečeno - storjeno - dobljeno Prav ta Francoz je telefoniral na neko firmo, ki naj bi bilo sobosli karsko podjetje. Takoj naslednje jutro sem že čakal njihov kombi na križišču, prisedel sem k pomočnikom in vajencem Precej daleč smo se peljali. Ustavimo se pred velikim hotelom. Izstopimo. Starejši4nojster mi pokaže, naj po železnem ogrod ju splezam do petega nadstropja. Šele v tem trenutku mi je bilo jasno, da je ta firma delala fasade. Nerodno in neokretno sem se vlekel po železnem ogrodju. Bil je oktober. Žele/ne c evi so bile strašno mrzle. Ko sem le dosegel pelo nadstropje, sem stopil na debelo desko, se z rokami prijel za železno prečko in niti koraka nisem mogel več storiti. Občutek sem imel, da se ves železni oder maje. Tudi ptičja perspektiva od mene navzdol je bila tako huda, da je nisem mogel prenašati. Vodja gradbišča me je opazoval. Glasno je zavpil visoko k meni v francoščini »Delaj!« Ko je videl, da ne bo nič, mi je z roko pokazal, naj splezam dol. na svet, njihovega razmišljanja in osrertatex^anja nase? To je dolžnost in poslanstvo voditeljev in tistih, ki imamo več možnosti in vzvodov. Sicer pa smo v Domžalah drugič zapored pripravili tudi silvestrovanje na prostem. Nekaterim je to zelo všeč (takšnih je več tisoč), nekateri pa so protestirali in zahtevali, da silvestrovanja ni. Odločili smo se, da spremenimo prizorišče in Stopimo v novo leto skupaj s prijatelji in znanci, ob plesu na ulici, ki je bila čudovito okrašena. Zbrata se je ogromno ljudi, žal pa je zabavo pokvarila prava kanonada petard in raket. Menda je bik) letošnje praznovanje nekaj fx*>ebnega, saj tako glasnega in na trenutke brezobzirnega še nismo doživeli, o čemer govexi tudi število poškodovanih in ranjenih. Ljudje so se oborožili in za petardomanijo zapravili celo pre moženje. Baje več sto tisoč mark. Petarde so metali pod noge, v množici, se veselili, če je kdo zatiskal ušesa in se prestrašil. Vsi po vrsti: staro in mlado. Seveda je bita to mogoče pričakovati ob popolni liberalizaciji prodaje in pestrosti ponudbe. Trgovci so to dobro izkoristili in domžalska mladež se je veselila, saj se je hitro razvedelo, da v Heliosovi prodajalni ni težav in dobiš vse, tudi če ti je osem let. Sker pa so se mi akcije, ko naj bi petarde nosili na policijo, zdele otročje: kot da bi otroku najprej poklonil čokolado, potem pa ga prepričeval, da ni zdrava in naj jo vrne. Probta-ma se bo vendarle treba lotiti drugače, če ga bo, glede na izkušnje drugod po svetu, sploh še mogoče ustaviti. Organizatorji letošnjega praznovanja so se potrudili za varnost, saj je bilo vključenih 15 varnostnikov in okrepljene enote policije - dejstvo pa je, da so bili nemočni in vse skupaj ni veliko pomagalo. Lahko smo samo veseli, da se ni zgcx)ita več nesreč. Razcxiarani pa so organizatorji tudi nad sprenevedanjem nekaterih gostincev, ki so se okoristili s prodajo v svojih lokalih, niso pa bili pripravljeni prispevati niti tolarja za stroške soorganizacije, posebej varovanja. Pa so mimo, ti decembrski prazniki. Na žatast in na veselje. CVETA ZALOKAR - ORAŽEM Samo tri tedne sem še pri tej firmi mešal malto na trdnih tleh. Potem so me odpustili. Zaradi policije sem se moral spet takoj zaposliti pri drugi firmi. Čez nekaj mesecev še pri tretji, kjer sem delal štiri leta. Med tem časom sem moral pošteno delati, in to ves dan. Tak je bil delovni dan zahodnih držav Evrope. To sem vam, bralci, želel povedati zato, da lahko sami občutite, kakšne napore smo Slovenci morali vložiti v tujini, če smo želeli priti naprej do svojih poklicnih uspehov in denarja. Ves čas sem ob sobotah in nedeljah pridno slikal in ustvarjal. V francoskem časopisu sem prebral vabilo, s katerim so umetnike zahodnih držav vabili na veliko razstavo zahodne Evrope. Prijavil sem se. Naslikal sem veliko kompozicijo na platno v velikosti 1M) cm x 145 cm. Na otvoritvi razstave so se mi zašibila kolena, ko je govornik prebral imena nagrajencev. Dobil sem najvišjo nagraeta: Grand prix. Videl sem tudi, da sem bil med razstavljale i edini Slovenec, zaradi katerega je med zastavami udeležencev visela tudi naša. Takoj potem sem pripravil še svojo samostojno razstavo. Francosko zaupanje do mene je bilo skozi moj uspeh potrjeno. Delal sem samo še toliko časa, kakor sem to sam želel. Za mene je bila to trda pot eta tega uspeha. Kjer koli sem v tujini razstavljal, vedno so bile z menoj napisane tudi Domžale. fse nadaljuje) Božično-novoletne poslanice za vse štiri župane Športno društvo Krašnja je v predprazničnih dneh leta 1997 s sportnikom-invalidbm Mirkom Lebarjem pripravilo zanimiv projekt, v katerem je najbolj znani slovenski šport- nik-invalid vsem županom štirih novih občin na območju nekdanje Občine Domžale in Utrli vsem občanom izročil poslanice z najboljšimi željami za leto 1997 G. Mirko Le-bar, katerega glavni namen je premagovanje športnih naporov, ki so nemalokrat preveliki in nedosegljivi tudi za povsem zdrave ljudi, je svoje projekte predstavil tudi domžalski županji Cveti Zalokar Oražem. tekst in foto: V. V. AKADEMSKI SLIKAR DANIJEL LOVRO FUGCER S prijatelji bom Domžalam dal nekaj dobrega (IX) 1Q JANUAR O PROSINEC 1 m o /lamnik Lukovica Občina Lukovica prireja ob slovenskem kulturnem prazniku slovesno prireditev, ki bo v petek, 7. februarja ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Lukovici. Lepo povabljeni! TROJANE Novoletna seja občinskega sveta Lukovški občinski svet je svoje celoletno »sejanje« zaključil na f)onedeljek 22. 12. 1997 z novo-etno sejo na Trojanah. Da pa svetniki na Trojanah ne bi bili sami, je predsednik sveta, g. Ciril Smrkolj (minister), na sejo povabil še celotno občinsko upravo z županom, g. Živ kom Burjo, podžupanom, g. Matejem Kotnikom, vse predsednike krajevnih skupnosti, katerih je kar 8, predsednike komisij in odborov ter tisk (tu je mišljen predvsem lukovški del Slamnika). Ob tem dogodku naj omenim, da so si svetniki izbrali ta datum tudi zaradi tega, ker so se na ta datum, torej 22.12. leta 1994 prvič srečali na prvi seji občinskega sveta Občine Lukovica, jubilej pač. Še en razlog več za srečanje. Ne bom pisala o točkah, o katerih so svetniki razpravljali, čeprav je bilo razpravljanja malo, pač pa bom omenila, da naši svetniki vsako svojo odločitev dobro pretehtajo, vse v zadovoljstvo svojih volivcev, saj žrtvujejo marsikdaj pozne večerne, ali že ju- tranje ure. V iskanju »salamonskih« odločitev so vredni spoštovanja. Tukaj naj omenim še občinsko upravo, ki skrbi, da je gradivo ustrezno pripravljeno in v predpisanem času v nabiralnikih svetnikov. »Občinar-ji« poleg svojega rednega dela (ki ga ni ravno malo) skrbijo še za dobro počutje svetnikov na sejah. Predsedniki krajevnih skupnosti pa so si na seji izmenjali svoje enoletne izkušnje (upam, da uspešne). Župan vseskozi skrbi za to, da vsi med seboj uspešno sodelujejo. Kar mu s preudarno in neprenagljeno besedo redno uspeva. Prav uspešno krmari barko občine mimo pričakovanih in nepričakovanih čeri. Novoletna seja se je nadaljevala še dolgo v novi dan in reči moram, da se ni nihče dolgočasil, saj je ob plesu, pesmi in prijetnih ljudeh vedno lepo, lepi spomini pa ostanejo za vedno... RS.: Svetniki in vsi drugi na seji so se odpovedali sejninam v prid otrokom iz naše občine, ki obiskujejo OŠ Roje. MONIKA Dan samostojnosti v samostojni občini »Župan g. Anastazij Živko Burja je poudaril pomen naše samostojnosti« Naša občina spada med tiste skupnosti, ki redno zabeležijo pomembne državne praznike. Te male svečane akademije so polno obiskane, njihova vrednost je v iskrenem domovinskem občutju in hvaležnosti za slovensko zgodovino, ki nas je ohranila in nam v novem času ponuja nove možnosti. 26. decembra, na Štefanovo, smo nazdravili državi Sloveniji za njenih sedem let in ji čestitali za vstop v šolo evropske demokracije. Pomembnih je 7 let. Kakršnakoli že je ta predšolska doba, naša je in v naših rokah. Razvijajmo jo v polno in zrelo osebnost, da nam bo postala ponos in se bomo v njej dobro in varno počutili. In bo naše zrcalo. Čeprav je ta praznik zasenčen z lx)žičnim sijajem in ni postavljen rta |X »rečen datum (šolarji so že prosti in sploh ne vedo za tako pomemben državni praznik - prav tako dan dr- žavnosti pofeti pride za koncem šolskega leta; kako bomo mladini pri-vzgajali domovinsko zavest?), smo mu v Lukovici potrdili njegov pomen. Na proslavi so kot vedno sodelovali šolarji centralne šole in obeh podružnic, ki so izvajali prisrčne in pripravljene točke, moški pevski zbor Janko Kersnik in sporočilni povezovalni del. V siju prednovoletne razsvetljave bi izobešene zastave lahko prešteli na prste ene roke. Tujec ne bi opazil državnega praznika. V prejšnjih časih so bile zastave ukazane, obvezne; zdaj bi pričakovali spontani ponos in visoko dvignjene slovenske zastave po vseh hišah. Ali pa bo treba naš odnos spet voditi z vsakega vrha? Seveda tudi po drugih krajih naše dežele podoba ni drugačna, niti v prestolnici ne. Praznike pa bi imeli, mar ne? Čeprav še kakšnega povrhu. Vse najboljše, tebi, Slovenija, moja (k)movina in država, in srečno novo leto! MOICA S. Poročilo o prireditvah v jubilejnem letu 1997 V lanskem letu smo se bili dolžni spomniti velikih slovenskih mož, ki sta sooblikovala slovenski kulturni in politični prostor in imata danes še kako pomemben delež v slovenski kulturi. Janko Kersnik (1852-1897) in Fran Maselj Podlim-barski (1852-1918). Že v septembru 1996 smo na pobudo župana g. Anastazija Živka Burja ustanovili Odbor za počastitev jubilejnega leta 1997 kf je bdel nad pripravo in organizacijo vseh aktivnosti in prireditev. Odbor si je zadal več ciljev: 1. Dostojno počastiti oba pomembna rojaka ob njunih obletnicah 2. Pripraviti in izpeljati zadane prireditve po izbranem programu 3. K jubileju pritegniti tudi širši slovenski kulturni prostor, medije in pa tudi vse odgovorne v kulturi in šolstvu na državnem in lokalnem nivoju 4. K organizaciji prireditev pritegniti čim več društev in občanov Občine Lukovica 5. Spodbuditi širšo kulturno dejavnost in dejavno vključevanje v kulturne dogodke 6. S čim manjšimi sredstvi pripraviti čim uspešnejši projekt in pridobiti po vseh možnostih sponzorska sredstva za kritje stroškov 7 Koordinirati vse akcije in potek prireditev v zadovoljstvo vseh Odbor je določil vrsto prireditev, ki naj bi se zvrstile v toku jubilejnega leta 1997 Sklop prireditev je bil sistematsko različen in hkrati zaključen v krogu usmeritve k osnovnemu namenu. Hkrati so vse prireditve prikazale kulturno dejavnost v Občini in vključevale tudi akterje iz širšega področja. Osrednja proslava ob 100. obletnici smrti pisatelja Janka Kersnika pa je bila pripravljena na državnem nivoju, večinoma pa jo je finančno podprla občina. Prireditve, ki so zaznamovale letošnje jubilejno leto, so bile: • Koncert ob 35-letnici Moravškega pevskega zbora KUD »Janko Kersnik« Lukovica, ki je bil v soboto, 26. aprila 1997 ob 20. uri v kulturnem domu v Lukovici. Kot gostje so nastopili vokalna skupina Kvarta in pevka ljudskih pesmi Ljoba lenče. • EXTEMPORE 97 Kersnikovo Brdo je potekalo v soboto, 17 5. 1997 v okolici gradu Brdo pri Lukovici. Extempora v organizaciji Občine Lukovica in pa akademskega slikarja Danijela Fuggerja se je udeležilo 11 slikarjev iz Slovenije in Avstrije. • Razstava - Likovne stvaritve 2. Ex-tempora »Brdo 97« je bila na ogled v Kulturnem domu od 4. do 10. septem- bra. Avkcijska prodaja likovnih del pa je potekala 11. septembra 1997 ob 20. uri v grajskem parku gradu Brdo pri Lukovici. Izkupiček od prodanih del je namenjen obnovi gradu. • Koncert mešanega pevskega zbora Šentviški zvon iz Šentvida ob Jubilejnem letu 1997 združen s 100. obletnico KUD Zarja Prevoje, je bil 24. maja 1997 ob 10.30 v Kulturnem domu v Šentvidu z gosti Mešanim pevskim zborom Drenov Grič. • V sredo, 2. 7 1997 so se našemu vabilu odzvali slavisti - literarni zgodovinarji prof. dr. Gregor Kocijan, prof. dr. janež Rotar, prof. dr. Miran Hladnik in prof. dr. France Novak, opravičili pa so se prof. dr. France Bernik, prof. dr. Boris Paternu in prof. dr. Matjaž Kmecl. Skupaj smo si ogledali pisateljev rojstni kraj, nato pa smo spregovorili o pomenu obeh pisateljev za današnji čas. Razvila se je zanimiva debata in glede na izredno zanimanje želimo, da hi izšel kratek zbornik tega srečanja, ki bi tudi v pisni obliki ohranil sporočilo in strokovne ugotovitve tega dne. • Rokovnjaški tabor 1997 Ta vsakoletna prireditev je v jubilejnem letu 1997 dobila novo obliko in pomen. Prireditev, ki je vedno množično obiskana, je dobila povsem novo podobo. Potekala je tri dni in je vključevala različne pogodbe in organizatorje, kar je bilo tudi organizacijski izziv • V petek, 4. 7 1997 je potekal od 15.-18. ure orientacijski pohod. Pohod je vodil iz Lukovice po okolici Kersnikovega Brda in spet nazaj. Pohoriniki pa so morali na orintacijskih točkah odgovarjati na mnoga težka vprašanja iz zgodovine kraja in pisateljevega življenja in dela. Pohoda, ki ga je organizirala ŠD Krašnja, se je udeležilo 30 ekip od blizu in daleč. Zvečer ob 21. uri se je pričel v Rokovnjaškem gozdičku na Brdu mladinski večer, ki je trajal pozno v noč. Ples na prostem je pripravilo mladinsko KUD Agitator iz Lukovice. • soboto, 5. 7 1997 je kljub slabšemu vremenu iz Blagovice ob 17 uri krenilo 35 pohodnikov na Podlimharski -Kersnikov pohod skozi Sp. Loke, Krajno Brdo, Vrh, Brezovico, Zlato polje na Brdo. Pohodniki so prispeli na Brdo ob 22. uri, kjer so jih pričakovali rokovnjači z bakljami. Nato se je nadaljevala Rokovnjaška noč s Triom Svetlin. • V nedeljo, 6. 7 1997 je vse popoldne na Brdu potekal prikaz starih običajev in obrti. Na travniku |x>d cerkvijo so se predstavile stare obrti, vaški običaji. Med publiko so se pomešali znani slovenski športniki, preoblečeni v Cesta v Sušo Jesen je že skoraj odprla vrata beli starki zimi. Otroci so težko pričakovali prve snežinke, mi pa smo se vsak dan ozirali v nebo in premišljevali, če nam bo vreme toliko prizaneslo, da bi se nam uresničile želje in bi dobili asfalt. Naša vas leži na robu krajevne skupnosti, zato se ne čudimo, da so na nas marsikdaj pozabili. Dogajalo se je to v pretekli Občini in ne želimo, da bi se dogajalo tudi v sedanjosti. Le kdo od mladih iz okolice Lukovice bi vedel za vas Suša, saj nas je malo, a vseeno radi pomagamo tam, kjer se dela za izboljšanje in razvoj kraja. Vedno smo upali, da bo tudi v našo vas asfaltirana cesta, le to nas je skrbelo, kje bomp dobili toliko denarja. Želja je bila velika, zato smo vaščani Suše začeli zbirati denar. Toda vse bi bilo zaman, če nam ne bi bila priskočila na pomoč krajevna skupnost Trojane in C )hčina Lukovica. S skupnimi močmi smo uspeli in 9. decembra lansko leto so tudi v naši vasi zaropotali stroji in položili asfalt. Zato bi se ob tej priliki zahvalili gospodu ministru Cirilu Smrkolju, krajevni skupnosti Trojane, Občini Lukovica in županu gospodu Burji, še posebno pa gospodu Tomažu Cerarju. Zahvala velja tudi gospodu Marku Zupančiču za vsa opravljena zemeljska dela. VAŠČANI IZ SUŠE rokovnjače in jaro gospodo, povsod pa so se potikali tudi rokovnjači, ki so opazovali Francoze, ki so pobirali davke od razstavljalcev. Gasilci so z opremo s konca prejšnjega stoletja pogasili gorečo maketo vasi. Popoldne pa so Francoze napadli še rokovnjači in vnel se je pravi napad. Dogajanje se je nadaljevalo v večer. • V Krašnji so se vse leto pripravljali deloma na dramsko uprizoritev Potresne povesti Frana Maslja Podlimbar-skega in z izredno delavnostjo in prizadevanjem skoraj cele vasi je prišlo do te izredne predstave, katere premiera je bila v petek, 29. avgusta 1997 Kasneje so se zvrstile še štiri ponovitve. Predstavo si je ogledalo okrog 2000 gledalcev. Hkrati je bila ta predstava tudi osrednja prireditev oh 145. obletnici rojstva in 80. obletnici smrti pisatelja Frana Maslja Podlimbarskega. Osrednja proslava ob 100. obletnici smrti pisatelja Janka Kersnika 1852-1897 • Osrednji slavnostni in kulturni dogodek je bil 6. septembra 1997 ko smo najprej popoldne ob 18. uri slovesno odprli stalno razstavo o življenju in delu pisatelja Janka Kersnika v osnovni šoli, ki nosi njegovo ime. Razstavo je svečano odprl prof. dr. Gregor Kocijan, dober poznavalec pisateljevega življenja in dela. Stalna razstava je ob odprtju vključevala in še vključuje - stalno zbirko fotografij Kersnikovega rodu - zbirko prvih in novejših Kersnikovih knjig in rokopisov (lieterarna dela, pisma, korespondenca), ter članke iz različnih časopisov. - predstavitev Kersnikovega notarskega dela - razstava fotografij in otroških likovnih izdelov na temo Brdo danes - razstava šolskih glasil Razstavo si je do konca oktobra 1997 poleg ostalih obiskovalcev ogledalo preko 40 avtobusov otrok iz več kot 25-ih šol. Slavistično društvo Slovenije je po odprtju razstave položilo venec k spominski plošči na gradu. Osrednjo proslavo smo pripravili na prostem pred gradom na jezeru in pred jezerom. Prireditev je potekala v temi in s pomočjo luči smo napravili pravljično vzdušje, ki je spremljalo posamezne prizore, v katerih smo opisali prizore iz življenja pisatelja. Sodelovali so priznani umetniki. Lik pisatelja je upodobil gledališki igralec Boris Kerč, vse dogajanje sta povezovala Nataša Dolenc in Slavko Cerjak, sodelovali pa so še drugi posamezniki, skupine in društva. Odmevnost proslave je bila zelo velika in pomeni velik mejnik kulturni osveščenosti prebivalstva in samozavest-nosti našega naroda. • V jubilejno leto se je vključilo tudi Društvo likovnih samorastnikov Ljubljana. V mesecu avgustu, od 2 >. avgusta do 10. septembra je potekala likovna delavnica, v kateri so likovniki upodobili objekte, ki so se ohranili v okolici Lukovice iz pisateljevega časa. Tako je 49 avtorjev ustvarilo 76 likovnih del. 18.10.1997 ob 18. uri smo odprli razstavo, kjer je bilo razstavljenih 52 del. Priznanja najboljšim avtorjem je podelil likovni kritik dr. Miro luteršek. • V sklopu programa Jubilejnega leta je Domžalski Komorni zbor v soboto, 18. oktobra 1997 ob 20. uri pripravil koncert vokalne glasbe v cerkvi sv. Luka v Sp. Praprečah pri Lukovici. Koncert v izredno akustični cerkvi, biseru gotike je poslušalo preko 200 ljudi. • Konec novembra je KUD »lanko Matej Kotnik Kersnik« Lukovica uprizoril Kersnikove Kmetske slike v dramatizaciji njihovega režiserja Danijela Potočana. To je bila tudi zadnja prireditev v programu jubilejnega leta 1997 • Ob obletnici Kersnika je na pobudo odbora Slavistično društvo Slovenije pripravilo letno srečanje na temo pisateljevega življenja in ustvarjanja. Simpozija, ki je bil v Kranju (v Lukovici ni primernega prostora), se je udeležilo veliko slavistov in profesorjev iz vse Slovenije. Simpozij je bil pripravljen v režiji Slavističnega društva Slovenije. Ekskurzije po lukoviški občini se je udeležilo 120 profesorjev, ki so bili ponesli glas o občini in sadovi so že vidni. • Odbor za počastitev jubilejnega leta 1997 je dal postaviti tudi informativno tablo ob gradu na Brdu, ki razlaga zgodovino gradu in podaja podatke o pisatelju samem. • Izdelan je tudi relief pisatelja, ki ga iz gline vlivajo v lukoviški pečarski delavnici. Napravljeno je bilo mnogo, opravljenih pa je bilo veliko prostovoljnih ur in presenečeni smo bili nad intuzi-azmom in pripravljenostjo ljudi, ki so z veseljem sodelovali. Največje plačilo pa so seveda množice ljudi, ki so si vse te- prireditve ogledali. Po oceni ()dbora se je vseh prireditev in stalne razstave v jubilejnem letu udeležilo 12.000 ljudi. Velika večina vseh sodelujočih pri pripravi, vodenju, zavarovanju prireditev je sodeloval,1 brezplačno. Nešteto prostovoljnih ur smo opravili v ()dbo-ru. Pri pripravi nekaterih prireditev smo skoraj dobesedno delali podnevi in po noči. Z jubilejnim letom smo odprli mnogo novih področij, ki jih bo potrebno izkoristiti v nase dobro. Občina pridobiva na premoč iji in poznanosli. V jubilejnem letu se je zelo veliko pisalo v časnikih in slišalo na različnih radijskih postajah o Občini Lukovica. Toliko se o nas še ni govori lo. V Odboru upamo, da bo Občina ta potenc ial znala izkoristiti in ga v dogle-dnem času tudi tržiti in vnovčiti. Občina je jubileju namenila ri,(XX).(KK),(X) SIL Nobena od prireditev ni bila zaman. Obeh velikih mož smo se bili dolžni spomniti saj sta oba velikega pomena za naš narod in našo kulturo. Predsednik Odbora za počastitev jubilejnega leta: MATE) KOTNIK OBVESTILO Označevanje in registracija psov V mesecu decembru je izšla državna odredba o označevanju in registraciji psov, ki velja od 1. 1. 1998. Torej vsi lastniki psov naj jo preberejo, da v bodoče ne bodo imeli težav s svojimi psi, saj odredba zahteva, da je vsak pes registriran. Enako velja tudi za mladiče že v leglu, katere je potrebno obvezno prijaviti za vakcinacijo proti steklini. Tudi če pes izgubi značko, je potrebno zahtevati novo v roku 8 dni. Ob vakcinaciji pes pridobi dokument v obliki knjižice in vsebuje vse podatke. Ta dokument spremlja psa do njegove smrti. V dokument se vpišejo vse spremembe, tudi sprememba lastnika. Tudi vzrejališča morajo prijaviti vsako novo leglo. Vse stroške prijave, označevanja in vpisa v register krije lastnik psa. /a vse delo je pooblaščena veleri narska organizacija, ki vodi tudi register psov, nadzor nad izvajanjem odred be pa opravlja veterinarska inšpekc ija. OBČAN TOMAŽ Lukovica /lamnik »V domači cerkvi je najlepše Pesem prinaša upanje Kakor reka hitijo dnevi mimo nas, da se ob letu začudeno oziramo: |e že mimo? Božičnonovoletni vrvež se je umaknil med spomine, ki nas bodo še kdaj pa kdaj prijazno ogreli, ko narnerjarno prve kora ke novemu tisočletju naproti, Da bi bili dnevi, ki so že svetlejši in daljši, dobri in mirni! Da bi uresničevali naSe želje in človeško bodalih naše poti! I )a bi hiteli poc asi in se ustavljali ob bistvenih stvareh! Da bi se /nali smejali, veseliti in družili! V pevcih in pevkah šentviškega zvona se pi >/vanjajo strune božičnih koncertov, s katerimi smo na najtoplejši način poustvarjali skrivnost božjega rojstva, v prisrčnih cerkvah domačega Šentvida, v Šmarci, Su-hadolah in Motniku, nazadnje pa Se v domu upokojencev na Poljanah. Večno lepe in mlade, že kar \ n man »dele melodije so se ob orgelski spremljavi Primoža Krta, citrah lomaža l'lahulnika in skrbno roko g. Le skovca zlivale v veseli slavospev vesele);,! sporočila ob jaslicah. Poglobile so ga še in strumentalne skladbe s Flavto, ki jih brez hibno izvaja Adela Ramovš. Božji hrami so bili napolnjeni s toplino in pričakovanjem doživetij, kakrSna ustvarja samo Pesem. Polne cerkve so bile doka/, kako ljudje potrebujejo in spremljajo lepoto. Po priznanjih sodeč, smo izpolnili pričakovanja. Se dolgo ne bomo pozabit prisrčnega sprejema in razpoloženja v omenjenih cerkvic ah. To je moč božičnih pesmi, moč upanja in iskrene ljubezni. Ta odpira vsa vrata. Ti, že tradicionalni koncerti, so nas opogumili za izvedbo in izdajo lasi ne kasete, ki jo bomo v kratkem ponudili, Vsako ljubiteljsko navdušenje potrebuje materialno pomoč, ki jo iščemo v podpornikih - sixinzorjih. Iskrena zahvala Gostilni Bevc, grafiku Lenarčiču in BS Tehniku. Se posebna zahvala pa velja mizarstvu Stupica, ki beleži 11S let delovanja in sodi med najstarejše uspešne obrti v Šentvidu, z zaščitnim znakom kvalitete. Mojster Darko kol neutrudni predsednik zbora s svojimi idejami in prijateljskim povezovanjem zna ustvarjali moč, potrebno pri napornih va-jah. Tako gremo novemu pevskemu letu naproti, z željo, da bi bila naSa pesem pristna in v veselje ljudem, ki spremljate in sprejemate naš trud. Da bi s pesmijo Se bolj bogatili slovensko in naSo domačo kulturol MOJCA S. PREDNOVOLETNI ROČK KONCERT V LUKOVICI Rockerji še živijo! 26. decembra zvečer se je v dvorani Kulturnega doma v Lukovici odvil koncert ročk skupine VIPER. Skupine, ki se nam je že nekajkrat predstavila na lokalnih koncertih, med drugim je tudi nekajkrat nastopila z ljubljanskim glasbenikom Erazmom. Njihov največji uspeh pa je bil nastop v ljubljanskem klubu Central. C )bčinstvo je napolnilo dvorano in ko se je le-to razživelo se je v dvorani uslvarilo prijetno vzdušje. Med občinstvom 80 bili v, ■( ti« ima mladi i/ oklice. ( >\ i petju in plesu smo tako preživeli prijel ni večer ob po slušanju dobro uigranih članov skupine VI-II K. Skupino sestavljajo Marjan Kotnik - solo kitara, vokal in vodja skupine, Marko Kos vokal, Rok Capuder - bobni, Boštjan Povše - klaviature in Tedej Capuder - bas. Skupina Je mlada, a obetavna in potna delovnega elana. Na koncertu so igrali sklad-lie Šank Ročka, Bryana Adamsa in druge. Med njimi sla bili tudi dve njihovi skladbi, To sta Strah in Zale, katerih avtor je vodja skupine Marjan Kotnik. Ti dve pesmi se da sliiati tudi na valovih radia HIT, Imajo te več: svojih »komadov« in upajo, da bodo v naslednjem letu posneli in izdali svoj prvi album. Na koncertu so napovedali tudi menjavo bas kitarista. Namesto ladeja C a pudra naj bi prišel basist iz Francije, Koncert |e minil brez incidentov. Publika se je v miru razšla okoli polnoči. Pri kon-c rilci so skupini pomagali sponzorji, katerim se lepo zahvaljujejo: PI//I KI|A FURMAN, 111KI K() KC )TNIK, RCU Lukovica, gostilna BEVCmizarslvollrov.it in Co-klarna-CA. Posebno se skupina zahvaljuje občinstvu, ki je res pokazalo, da zna tudi mladina bili kulturna, Četudi gre za ročk kom ni. Osebno mislim, da lakih koncertov manjka, saj je to lep način preživljanja prostega c.ivi mladih ob vikendih zvečer. Hkrati želim skupini Se veliko uspešnih na-slopov in uspeha v prihodnjem letu, letu 1998. Tekst in foto: MIHA BOGATAJ GORJAČA GRAJA . ' .. ^iw— «i a. ' 1 1 - LUKOVICA Osel nazarenski V nedeljo je bila v Kulturnem domu v Lukovici v izvedbi Freyer Teatra i/ Ljubljane čudovita predstava z naslovom Osel nazarenski. Predstava je bila primerna času pa tudi izvedena je bila v lepem nedeljskem popoldnevu. Trije igralci so nam s pomočjo marionet polepšali čas med božičem in novim letom. Med predstavo je bilo veliko lepo /apelih božič mil prsmi, ki c love ku sežejo do srca, šr posebej, če so lepo /apele Igrale i so se i/ka/ali za pri ile-sional ce, tako z igro, kot s petjem, Pa vendar je tej lepi predstavi nekaj manjkalo. Kaj tO je, pa poskušajte uganiti sami! V I ukovic i je namreč neka Stara na v.icla, cl,i če domačini ne sodelujejo v pred slavi, predstava ni vredna ogleda. Pa čeprav je to božična predstava predstava za vsako družino, ki jo je napisal in odigral Robert VValll ob pomoči dveh profesionalnih |x-ve ev. Lepo so nam pokazali človeško nrav, ki jo je moč opaziti ob prihodu |ože--fa in Marije v mesto, kjer sta zaman iskala prenočišče. Kot če bi prišla v I ukovic o... Zato va*, dragi občani Lukov« e / oko lico, prosim, da v prihodnje ne »jamrate«, čeS cia se nič ne dogaja: da v Lukovici ni zadosti prireditev in drugih predstav. Mar sik do sr je poizkusil v oigani/ac iji podob nih prireditev pa je /aiadi slaliega odziva ljudi poskusil samo enkrat. lako, dragi občani in občanke « >l«'inr I ukovic r, poc asi na vseh podre« jih Ugaša mo. Še dobro, da imamo na oltfini kader, ki je vreden spoštovanja, lavno bi se rad zahvalil delavcem ()bčine- Lukovica, ki so pomagali pri organizaciji predstave. Zahvalil bi sr tudi župnijam I )om, KraSnja in BlagovH a, ki so uspešno povabile vernike k omenjeni predstavi. Žal mi je le, da jebi lo med gledale i Ik >l j malo brdskih (aiani IV. BOGDAN CAPUDER PGD LUKOVICA Že 110 let z vami Da bi to častitljivo obletnico čimbolj dostojno proslavili, smo že v letu 1997 pričeli s pripravami na praznovanje. V ta namen smo že spomladi polepšali zelenico pred gasilskim domom, posadili nekaj dreves in uredili cesto do doma. Hkrati smo pričeli urejati tudi notranjost doma. Zaradi dotrajanosti inštalacij in odpadajočega ometa ter razpok, ki so se pojavile na stenah doma, smo bili primorani sanirati temelje stavbe, stene in strope ter prenoviti inštalacije. Pri tem smo vložili že veliko truda in opravili nemalo prostovoljnih delovnih ur. Z ureditvijo doma bomo nadaljevali tudi v lelošnjemUetu, saj nas čaka še do sti dela. Vseskozi nas pri obnovi tarejo Z voljo do uspešne intervencije denarni problemi, upamo, da se bodo le ti zadovoljivo rešili. Obletnico ustanovitve bomo proslavili s številnimi prireditvami, katerih program vam bomo predstavili v naslednji številki SLAMNIKA. ZAHVALJLJJEMO se vsem Dodirnim članom za darovana finančna sredstva ob razdelitvi koledarjev, vsem članom operativcem in drugim za opravljene delovne ute. PGD Lukovica Prostovoljno gasilsko društvo Prevoje Zahvaljujemo se vsem krajanom krajevnih skupnosti Prevoje in Rafolče za finančno pomoč ob novoletni čestitki. Gasilci se bomo še na- firej trudili, da bi izboljševa-i požarno varnost na svojem območju. Obenem pa vas obveščamo, da bomo letos praznovali 110-letnico obstoja našega društva. Na pomoč! SPORT • SPORT • SPORT • SPORT • SPORT • SPORT • ŠPORT OBČINE LUKOVICA, MENGEŠ, DOMŽALE IN MORAVČE SO SI PRAZNIČNE ŽELJE ZAŽELELE NEKOLIKO DRUGAČE... Poštar je bil Mirko Lebar V starih časih so vedno rekli: »Če hočeš izvedeti kaj novega, pojdi v trgovino ali gostilno.« No, v Krašnji trgovino imamo, gostilne še ne, imamo pa v Gasilnem domu pisarno Športnega društva. In prav v tem prostoru našemu Marjanu, ko ureja tisoč in eno stvar, pride na misel ideja, ki bi jo s pomočjo našega člana, ki ga vsi že dobro poznate, Mirka Lebarja, izpeljal »božično-novoletno poslanico« po občinah, sedaj samostojnih, prej pa skupni Občini Domžale. Nekaj telefonskih klicev med njim, župani ter Mirkom in že je bil določen datum - sreda 17 12. 1997 Med župani in županjo pa je stekla tudi akcija za finančno pomoč pri nakupu fitnes opreme g. Lebarju, ki naj bi se letos udeležil ultra maratona v Avstraliji. Na pomoč so tudi letos priskočili nekateri spon- Občni zbor športnega društva Zlato polje V mesecu decembru smo člani Š. D. Zlato polje zaključili z tekmovalnimi aktivnostmi v letu 1997 S tem pa ni bila končana rekreativna delavnost članov, saj skozi zimsko obdobje pridno uporabljamo prostor v telovadnici O. Š. Janko Kersnik na Brdu, tako so člani dejavni vse leto. V društvo je trenutno včlanjenih preko petdeset članov; ti so se /brali na občnem zboru ob koncu leta. Uvodne besede je spregovoril predsednik društva, g. Milan Šinkovec, in podal |x>re>či-lo o delu ki je za nami. Nanizal je plan dela za prihodnje teto, tel dejal, da smo le- / zagnanostjo in marljivim delom lah kovzoi drugim. Poudaril je, da moramo že najmljaše usmerjati v šport in rekre-ae ijo ter jim omogočiti pravo pot v življenju. Podano je bilo poročilo o športnih aktivnostih v preteklem letu. Naj omenim, da smo v mesecu januarju uspešno izvedli prvo tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Zlatega polja katerega so se udeležili tekmovalci iz štirih občin. Sredi poletja smo se udeležili tekmovanja v vlečenju vrvi v I ukovic i. V katego r ■ j i do šeslslo kilogramov skupne teže smo osvojili tretje mesto. V nogometu smo bili dejavni vse leto, saj smo odigrali kar devetindvajset tekem. Srečanja z ekipami v velikem nogometu smo igrali na igriščih Virtusa na I )uplu i in v I )omžalah, za lo se klubom še posebej zahvaljujemo. Omeniti moram organizacijO in izvedbo nočnega turnirja v malem nogometu; tega smo uspešno izpeljali. Poudariti me nam, da imamo z nekaterimi ekipami v matični občini Lukovica ter sosednjih občinah Domžale, Moravče in Kamnik že dolgoletna tradicionalna športna srečanja; to moramo v prihodnje Se bolj i it i diti, krog prijateljskih vezi z novimi ekipami pa še povečati. Nanizanih je- bilo nekaj statističnih podatkov in podana uspešnost ekipe. I 'e i/c u i ic isl in skromna darila so prejeli za najuspešnejšo obrambo na golu (vratih) BRANI KOROŠEC, za najbolšega strel-i a R( )MAN HRIBAR ter SLANE in JANEZ HRIBAR. Ob koncu skupščine je pre-dsednik Š. D. vsem prisotnim izrazil zahvalo za minulo delo, željo po marljivem delu in uspešni športni aktivnosti v letu, ki je pred nami, vsem krajanom in krajankam Zlatega polja ter občanom i tedne Luko vica pa poteg zdravja obilo sreće v teto 1998. T. HABJANIČ zorji in krašenjski gasilci, ki so s svojim vozilom peljali na čelu majhne karavane. Od Krtine pa do Moravč sta začelje krila tudi policaja iz PP Ljubljana. Že pred Startom, ki je bil previden ob osmi uri zjutraj, nas je sprejel v občinski stavbi g. Anastazij Zivko Burja, lukoviški župan, in nam pri jutranji kavi zaželel »Srečno!«, pred poslopjem pa so Mirka in njegovo spremstvo pričakali še otroci nižjih razrecbv Osnovne šole Janko Kersnik iz Brda, med katerimi je bila prisotna tudi ravnateljica ga. Stana Stopar. Kratek nagovor ter prevzem poslanic in že smo se peljali skozi Lukovico proti Šentvidu ter naprej proti Rafolčam, Rovam, Radomljam mimo Leka proti Mengšu. Vožnja ter hitrost Mirkovega vozička nas je presenetila in prihod v Mengeš je prišel prej, kot smo načrtovali. Sprejem občinskih uslužbencev, otrok mengeške šole ter mladih skakalcev je bil navdušujoč. Sledil je kratek klepet, stisk, rok, predaja poslanic ter obvezen pozdrav »Srečno!« in že smo zapuščali Mengeš. Pot nas je vodila proti Domžalam. Ker je naša karavana morala upoštevati vse cestnc>promet-ne predpise, smo se na Rodic i odločili, da zavijemo na Groblje in prečkamo glavno cesto pred železniškim nadvozom in naprej po Šolski ulici proti občinski stavbi v Domžalah. Že prihod pred občinsko hišo je zbujal zelo veliko pozornost mimoidočih. Opazili pa smo, da imajo samo v Domžalah poskrbljeno, da lahko inva- lidi z vozičkom pridejo v stavbo. Mi smo to preizkusili in nam je kar uspelo. Pričakal nas je podžupan g. Pirman in nas zadržal v kratkem razgovoru. Gospo Cveto Zalokar - Oražem smo morali malo počakati, saj je imela obveznosti na Osnovni šoli Roje. Ob njenem prihodu in javljanju na Radio HrT je zopet sledila izmenjava poslanic in odhod iz Domžal. Pot nas je vodila čez Bistriški most pri Repovžu proti Podrečju, Dobu, Krtini. V Krtini nas je pričakal znani krtinski gostilničar Mostnar in nam postregel s kuhanim vinom. Sledilo je še skupinsko slikanje za spomin, stisk roke Mirku, zopet obvezni »Srečno!« in nadaljevanje poti proti Moravčam. Tukaj so se nam pridružili tudi policaji in za »poštarja« se je začel najtežji del poti - vzpon v Sokličev klanec. (Ura se je bližala štirinajsti in s tem se je povečal promet. Prisotnost modrega vozila in ozka ovinkasta cesta sta nas prisilila, da smo se kar nekajkrat umaknili s ceste ter dali prednost hitrim voznikom. Prihod v Moravče pred občinsko stavbo je kar hitro minil. Pričakal nas je g. Kočar z množico drugih občanov in nam že pri vhodu zaželel dobrodošlico. Nekateri kar niso mogli verjeti, da je vso to pot Mirko prevozil na vozičku. Sledil je prijazen sprejem v občinskih prostorih, izmenjava božičnono- voletnih čestitk, prijeten razgovor z županom. Ker pa se je čas, ki smo ga namenili obisku, počasi iztekal, smo se poslovili in pot nadaljevali proti domači Občini Lukovici, začetku naše poti. Med potjo, medtem se je že zmračilo, je začel naletavati sneg. Mirko pa je pritiskal na ročice in se skozi zaselke bližal svojemu cilju. Snežilo je vse močneje in prihod pred občinsko stavbo, že razsvetljeno z barvnimi žarnicami, je bil enkraten. Pred vhodom nas je pričakalo veliko krajanov, nekdo je pripravil tudi manjši pirotehnični izdelek. Pok šampanjca je bil znak, da je bilo naše poti konec. Za slavnostni trenutek nas je tajnik povabil v sejno sobo. Po kratkem nagovoru je Mirko predal poslanice Občine Mengeš, Občine Domžale in Občine Moravče. Župan se je zahvalil Marjanu za plemenito dejanje in izrazil željo, da bi ta akcija bila izvedena tudi letos (1998) in nas vse skupaj povabil v Gostilno pri Bevcu na zakusko. Na koncu bi se vsem, ki so kakor koli pomagali pri projektu »božično-novoletnih poslanic« zahvalili, predvsem pa vsem županom in občinskim delavcem, kot tudi občanom za prijetne sprejeme. Hvala! Tekst in foto: JANEZ RODE Avto-kros v Občini Lukovica V Občini Lukovica in sosednjih občinah že dalj časa z zanimanjem spremljamo razburljiva tekmovanja v avto krosu v Zavrhu nad Trojanami na progi, katere lastnik in glavni organizator je g. ANDREJ PRVINŠEK. V tej zvrsti športa so do sedaj organizirali tekmovanje v kategoriji škol-karjev in tako imenovanih baggivev. V kategoriji prvih uspešno nastopa in tekmuje DUŠAN LEVIČNIK, v katiy.nu |i baggivev pa se pridno in vztrajno trudi za volanom edini predstavnik iz naše občine, DUŠAN (EMEC iz Lukovice. Pravi, da je dobil navdih za to zvrst športa že kot otrok, ko sta se z očetom Stanetom udeleževala raznih tekmovanj, saj je bil oče preko dvajset let član AM društva Lukovica, v njem je upravljal in vodil razna pomembna organizacijska dela na raznih tekmo vanjth. Želja, da se v družini vsaj eden od njiju spoprime s takšnim vozilom, je bila velika, za oba pa tudi velik iz-ziv.Z izkušenim ilolgeilelnim mehanikom g. SILVOM ANDREJKA, so pri- pravili vozilo za takšna tekmovanja in Dušan se je spustil na tekmovalno ste- zo. Že na začetku je pokazal velik talent in hrabrost za volanom. Pravi, da je ponosen na uspehe in priznanja, še posebej pa na pokale, ki krasijo domači gostinski lokal. Ni skrival želje po zahvali za pomoč očetu Stanetu in mami Frančiški, saj mu ves čas stojita ob strani in se zanj razdajata, mehaniku Silvu, ker ga vestno spremlja na tekmovanjih in odpravlja okvare rta vozilu. Za pomoč se zahvaljuje tudi obema sponzorjema, Gostilni pri Bevcu in Fuchs.u Želi, da bi čimprej prišel čas nove tekmovalne sezone, zanjo si je zadal cilj, da bi se udeležil kar največ tekmovanj. Poleg športne in tekmovalne sreče mu to želimo tudi mi. T. HABJANIČ Tudi na Brdu badminton Na osnovni šoli JANKO KERSNIK z Brda že tri leta mladi in starejši pod strokovnim vodstvom Boruta Šeterja in Jožice Kralj trenirajo pri nas priljubljeno igro s pernato žogico. Stalno trenira badminton 20 osnovnošolcev ter ravno takšno število odraslih. Ob ponedeljkih in sredah imajo na razpolago telovadnico v O. Š. in na splošno gre za zgledno sodelovanje šole in zunanjih sodelavcev največ po zaslugi ravnateljice gospe Stane Stopar. Ob tej priložnosti pa se mladi zahvaljujejo obema učiteljema ter gospodu Francu Debevcu, lastniku firme SERVIS DEBEVC, ki jim je omogočil, da so na državnem prvenstvu nastopili v enotnih oblačilih. D. J. /tamnik Moravče IZGRADNJA TELEFONSKEGA OMREŽJA Spodbudni obeti INFORMACIJA O IZGRADNJI TELEFONSKEGA OMREŽJA V OBČINI MORAVČE RAVSKE Q H C 1 K A M 0 11 A V novice s seje občinskega sveta občine moravče Kdaj bomo dobili občinski praznik? C E Vabilo k sodelovanju Občinski svet Občine Moravče je na 37 seji konec decembra lani sprejel med drugim tudi sklep, da preko Slamnika pozovemo občane k sodelovanju pri izbiri predloga za občinski praznik. Z odlokom sta bila na 36. seji sprejet,i kol občinska simbola Že grb in zastava, prav pa je, da ima občina tudi svoj občinski praznik. Zato vas vabimo, da svoje pi-sne predloge z obrazložitvijo pošljete na Občino Moravče, Frg svobodo 4, Moravče do vključno 15. februarja 1998. Vse prispele predloge bo obravnaval ()b( inski svet ( )Ik ine Moravče in določil občinski praznik. S. V. Občinski svet Občine Moravče se je sestal na letošnji zadnji seji 17.12. 19S7 Po potrditvi zapisnika 36. seje je bilo postavljenih nekaj vprašani in pobud s strani članov Občinskega sveta. Občinski svet je sprejel v nadaljevanju seie Odlok o vračanju dela sredstev prodajne cene komunalnih storitev v proračun Občine Moravče. Cene komunalnih storitev bodo v bodoče ostale enake dosedanjim cenam, ki so vključevale 199% občinske takse. Na željo gradbenega odbora je bila obravnavana tudi problematika rekonstrukcije ceste Krasce-Dole. Občinski svet ugotavlja, da zaradi nejasnih rokov gradnje avtoceste Blagovica-Sent|akub ni mogoče predvideti dok)čenih ak- Tako kot mnoge druge, si je tudi naša občinska uprava prizadevala v preteklem letu zagotoviti čim več dodatnih državnih finančnih sredstev za hitrejši razvoj, predvsem občinske komunalne infrastrukture. Prijavili smo se na vse javne razpise, ki so jih objavljala posamezna ministrstva. Zaradi omejenih državnih sredstev so bila odobrena sredstva zal manjša, kot smo pričakovali. • V mesecu marcu smo se prijavili na natečaj Ministrstva za okolje in prostor za pridobitev 30% državnega deleža pri investicijah za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo in varovanje okolja (izgradnja čistilnih naprav in kanalizacij). Občina Moravče je prijavila projekte: izgradnja vodovodnega sistema Ples - Limbarska gora in izgradnja kanala B in C kanalizacije v Moravčah. Občina se je sicer uvrstila na seznam občin v popolno dokumentacijo, vendar je ministrstvo zaradi omejenih sredstev dodelilo denar večjim mestom, ki so reševala problem odvajanja komunalnih odplak in izgradnje čistilnih naprav ter preskrbo s pitno vodo mejnim območjem. Občina je dobila pisno zagotovilo ministrstva, da bodo našo vlogo obravnavali v letu 1998. • V istem mesecu smo v skladu z zakonom o varstvu okolja oddali prijavo za povračilo republiških taks za obremenjevanje okolja. Ta sredstva so namenjena izgradnji kanalizacije in čistilnih naprav. Ker naša občina izvaja aktivnosti v zvezi z nadaljevanjem izgradnje kanalizacije v Moravčah in ker je bila posredovana vsa potrebna dokumentacija, nam je Ministrstvo za okolje in prostor refundiralo i,5 milijona sredstev za nadaljevanje investicije. • Direkcija za ceste pri Ministrstvu za promet in zveze je spomladi razpisala natečaj za povračilo sredstev pri odpravi Škode, ki jo je povzročila zima 199b/97 na lokalnih cestah. Prijavili smo 45 milijonov Škode, odobreno pa nam je bilo 10,9 milijona tolarjev namenskih sredstev za odpravo škode na lokalni cesti Velika voda - Peče in manjša popravila ulic v Moravčah. tivnosti na področju urejanja komunalne infrastrukture na tistih območjih občine, ki so na kakršenkoli način povezane s potekom gradnje avtoceste. Upravičeno se pričakuje, da bodo odgovorni v DARS-u pravočasno pričeli z aktivnostmi, ki jih je potrebno izpeljati pred pri-četkom izgradnje avtoceste. • Občinski svet je sprejel sklep o rebalansu št. t Proračuna Občine Moravče za leto 1997 Bistvenih sprememb ni bilo, prišlo pa je do nekaj prerazporeditev sredstev. • V nadaljevanju je Občinski svet obravnaval poročilo o vodenju Kulturnega doma Moravče, ki ga bo potrebno dopolniti še z bilančnim prikazom poslovanja in programom dela v letu 1998. Sicer je poročita pokazalo veliko • Maja lani smo se prijavili tudi na razpis za dodelitev državnih sredstev Ministrstva za okolje in prostor za sanacijo novonastalih plazov v letu 19%. Prijavili smo plaz na cesti Grmače-Hrib. Na podlagi revizije sanacijskega načrta nam je državna komisija za plazove dodelila 10,7 milijonov tolarjev. Vsa našteta sredstva so nam bila zaradi pozno sprejetega republiškega proračuna nakazana šele v decembru, zato se bodo dela dokončala takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Julija je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razpisalo javni natečaj za dodelitev nepovratnih sredstev za celostno urejanje podeželja, kamor smo prijavili rekonstrukcijo cest Gabrje-Limbar-ska gora, Gabrje-Vodice, Cabrje-Mošenik, Seliše-Dolina, Vinje-Podoreh, Negastrn-Spodnje Loke in cesta v Zg. Koseze ter izgradnjo vodovoda na območju Limbarske gore. Na ministrstvu je prispelo za 2 milijardi vlog, razpisanih sredstev pa je bilo 200 milijonov, zato so sredstva dobila le občine, ki so imele že začete projekte celostnega razvoja, ki ga trenutno naša občina še nima, vendar bo to ena od prednostnih nalog v letošnjem letu. • V avgustu smo se prijavili na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za razvoj demografsko ogroženih območij v državi, ki ga je razpisalo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj za novo opredeljene demografsko ogrožena območja, določena z uredbo iz leta 1997 s katero so se bistveno razširila tudi območja v naši občini. Prijavili smo projekte v vrednosti 80 milijonov tolarjev, za katere naj bi država zagotavljala .30% delež vrednosti investicije. Dodeljenih nam je bilo 5 milijonov tolarjev za rekonstrukcijo ceste Gabrje-Mošenik. Ministrstvo je dodeljevalo sredstva po občinah glede na stopnjo demografske ogroženosti občin. Zato projekti, ki smo jih prav tako prijavili na razpis: izgradnja vodovoda Limbarska gora-Hrastnik, asfaltiranje ceste Podoreh-Vinje in rekonstrukcija cest na območju Limbarske gore, rekonstrukcija število prireditev v dvorani in avli kulturnega doma. Tudi obnova dvorane- in spremljajočih prostorov se nadaljuje z dinamiko, ki jo dovoljujejo razpoložljiva finančna sredstva v občinskem proračunu. • Sprejet je bil tudi osnutek Od loka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovne šole Jurij Vega Moravče in je v 30-dnevni javni razpravi, to je do 12. februarja 1998. • Na dnevnem redu 37 seje je bila tudi obravnava predloga o občinskem prazniku. Po daljši razpravi je bil sprejet skk-p, da se k oblikovanju predlogov povabi tudi občane preko Slamnika. Rok za oddajo pobud za občinski praznik je B. 2. 1998. • Kot povsod po Sloveniji se je tudi v Osnovni Soli Jurija Vege v Moravčah sestal šolski parlament in obravnaval med drugim tudi prometno varnost otrok. • Občinski svet Občine Moravče se je v letu 1997 sestal šestnajstkrat na osmih rednih in eni izredni seji. Obisk na sejah je bil izredno dober, saj je bilo navzočih v povprečju najmanj 12 članov občinskega sveta od štirinajstih izvoljenih. Sklepi občinskega sveta so bili objavljeni v sedmih Uradnih vestnikih (Občine Moravče. MILAN BRODAR ceste SeliSe-Doline in Zg. Prekar-DeSen, žal niso bili uvrščeni v letošnji program sofinanciranja. • Septembra je Ministrstvo za kulturo objavilo razpis za sofinanciranje v višini 50% od vrednosti investicij na področju kulture in kulturne dediščine za leto 1998. Obtinska uprava je pripravila vlogo z investicijskim elaboratom za dokončno obnovo kulturnega doma in dograditev godbenega doma v višini 11 milijonov tolarjev in skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja prijavila na omenjeni natečaj nadaljnjo obnovo cerkve na Limbarski gori. Ministrstvo nam še ni dalo odgovora, ker Se ni sprejet republiški proračun za leto 1998. Oktobra je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo razpis za povračilo sredstev, ki so jih občine v lanskem letu vložile v razvojne projekte za preusmeritev kmetijstva, kamor smo prijavili vse razvojne projekte (regresiranje obrestne mere za investicije v izgradnjo kmetijske infrastrukture, strojev, opreme in kmečkega turizma in projekte za izgradnjo objektov za kmetijsko dejavnost in dopolnilno dejavnost na kmetijah). Iz tega naslova smo dobili 2,1 milijona tolarjev. Vsa dodeljena sredstva so bila |x>rablje-na namensko v skladu z razpisi in pogodbami z resornimi ministrstvi in so vsaj delno pripomogla k hitrejšemu razvoju naše olx*ine. Tudi v letošnjem letu bomo skušali pridobiti čim več sredstev iz republiškega proračuna. M. URBANIJA vodja oddelka za finance Vabilo Kult ur no-izobraževalno društvo LIMBAR vas vabi v soboto, 31. januarja 1998, ob 19. uri v Kulturni dom Moravče rta prerni-erno uprizoritev veseloigre GOSPOSKA KMETIJA. Ponovitev bo v nedeljo, 1. februarja, ob 16. uri, prav tako v KI) Moravče. Smeh je zdrav in naredi življenje svetlejše, zato se nasmejte z nami! Dne 7. januarja 1998 smo v Moravčah sklicali sestanek z vodstvom Telekoma. Obravnavali smo edino odprto in perečo točko, to je nadaljevanje izgradnje telefonskega omrežja v občini. Sestanka sta se s strani Telekoma udeležila pomočnik generalnega direktorja g. Pavel Žakelj in vodja investicijsko tehnične službe g. Ivan Usenik. Minil je namreč datum, do katerega naj bi Telekom dokončal in priključil vse telefone novim naročnikom. Oba predstavnika sta podala poročilo O obsegu zaključenih del na primarnem omrežju. Položeni so zemeljski kabli v smereh Peče, Scrjuče, Imenje, Moravče, dela pa že potekajo tudi na odseku proti Vrhpoljam. Na terenu dela trenutno ena ekip.), po 20. januarju se ji bosta pridružili še dve. Vgrajene kable je potrebno spojiti in testirati. Takoj nato sledi priključevanje do posameznih naročnikov in priklopi aparatov. Predstavnika Telekoma sta nam obrazložita zamudo pri dinamiki izgradnje, ki je nastala zaradi težav pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Na ta način je Telekom izgubil tri grarlbend/nesece. Ker je vreme ugodno (začetek januarja) za nadaljevanje gradnje, se bo Predavanja Kmetijski zavod Ljubljana, Kmetijska svetovalna služba Moravče prireja strokovna predavanja za kmetovalce, člane njihovih družin in ostale občane, ki bodo v avli Kulturnega doma v Moravčah. Predavanja bodo po naslednjem razporedu: - 21. 1. 1998 ob 9. uri, predavale Ijica Irena BANTAN, tema predavanja je BIOLOŠKO KMETOVANJE, - 28. 1. 1998 ob 18. uri, predava- le-la nadaljevala. Zaključek del hci odvisen predvsem od vremenskih ptjgojev. Obravnavali smo tudi problematiko sofinanciranja izgradnje omrežja s strani krajanov. C. Žakelj je |X>novno [xrtrriil dejstvo, da brez sofinanciranja ne bi prišlo do pokritja celotne občine s telefonskim omrežjem vsaj rki leta 2005. Pravilnost naše odločitve kaže tudi Število občanov, ki so podpisali Upgodbtt Ob začetku gradnje omrežja je pristopilo k pogodbi sto občanov, ki so do tedaj dvomili, da se bo gradnja sploh kciaj pričela. Vsi, ki se lx>-ste cxlločili za nov priključek, lxjstc morali svoje obveznosti poravnati v enkratnem znesku. Obravnavali smo tudi pravico vseh, ki so sofinancirali omrežje, da si pridobijo določene bonitete (delnice...). Oba predstavnika Telekoma sta to potrdila. Od predstavnikov Ministrstva za promet in zveze, ki pokriva dejavnost telekomunikacij, pa smo dobili ponovno potrditev, da ustrezen dokument pripravljajo. Od predstavnikov Telekoma smo zahtevali maksimalno angažiranje pri realizaciji projekta. Tudi to sta nam oba predstavnika Telekoma zagotovila. URAD ŽUPANA Matjaž Kočar, župan telj Anton KLINC, tema predavanja je IZBIRA SADIK, SUBSTRATA IN GNOJENJA ZA OKENSKE IN BALKONSKE RASTLINE, - 3. 2. 1998 ob 10. uri, predavateljica Ana OGORELEC, tema predavanja je OSNOVNI KORAKI V ZELEN J ADARSTVU, - 11. 2. 1998 ob 9. uri, predavatelj Anton DAROVIC, tema predavanja je PREHRANA KRAV MOLZNIC, -17 2. 1998 ob 9. uri, predavateljica Irena BANTAN, tema predava- nja je OSNOVE PRAVILNEGA GNOJENJA, - 25. 2. 1998 ob 9. uri, predavatelj Anion DAROVIC, tema predavanja je VZREJA PLEMENSKIH TE-LIC, - 26. 2. 1998 ob 1b. uri, predavateljica Tatjana BRUMAI, lema predavanja je UREDITEV OKOLICE HIŠE. To predavanje bo na kmetiji KUNAVAR Icđteta, Spodnji TuStanj 22. Zahvala Dne 6.12.1997 je K() RK Peče organiziral zbiranje rabljenih oblačil in obutve za potrebe Rdečega križa. Akcija je (epo uspela, saj smo zbrali veliko upo-rabnih stvari. (Kombi je obleko v [Domžale na zbirno mesto odpeljal kar dvakrat), Za vse podarjeno se krajanom naSega območja RK Peče prav prisrčno zahvaljujemo. Akcijo bomo ponovili spomladi - potrebe so namreč velike. Darujmo tistim, ki so v stiski! Hvala vam! Krajevna organizacija Rdečega križa Peče Cesta na Gorici pripravljena za asfaltiranje Krajani Gorice pri Moravčah smo se 7 maja 1995 odločili, da uredimo in asfaltiramo na.Še krajevne ceste. Sprejel sem nalogo predsednika gradbenega odbora. Takrat Še nisem vedel, kako težka in zahtevna naloga me Čaka. Kmalu je prišlo do različnih mnenj in nesoglasij med krajani, ki jih kljub številnim pogovorom nismo mogli v celoti razrešili. Tako smo dela začeli z velikim obojestranskim nezaupanjem. Bil sem prepričan, da bomo polovico načrta lahko izpeljali, čeprav z veliko težavo. Nesoglasja so se še stopnjevala, zato smo morali pridobiti soglasje za izgradnjo vseh štirih cest na Gorici in za izgradnjo meteorno kanalizacije. Sedaj je za asfaltiranje pripravljena cesta na novi (iorici, urejena meteorna kanalizacija in tudi Telekom je položil kable za telefon. Vse to je močno preseglo naš prvotni načrt del in raz |X)ložljivih finančnih sredstev. Žal nam na starem rlelu Gorice zaradi SpOrOV med krajani ni uspelo začeti z delom. Vendar upam, da bomo tudi ta nesoglasja rešili in v celoti izvedli načrtovana dela. Vsem, ki ste pri težavah podprli gradbeni odbor in pomagali, da smo uspešno opravili ta dela, se iskreno zahvaljujem. Krajani Gori- Križisc e Štirih < osi na Gorici, ki so pripravljene za asfaltiranje. Ureditev le-tega pa je zahtevala veliko pogajalskih naporov in časa. f e se še pnselx>j zahvaljujemo (>bčinl Moi.ivfe in podjetju termit, ki je pripravil in prispeval nasipni material za cesto. V slogi je moć, zato upam da bo med krajani zmagali dobra volja in bomo kljub težavam načrtovana dela in asfaltiranje v tem letu tudi uspešno zaključili. Ivan Dragar Predsednik gradbenega odlx>ra OBČINA MORAVČE, ODDELEK ZA FINANCE Pridobljena sredstva KULTURNI DOM OBČINA MORAVČE VABrTA VSE OBČANKE IN OBČANE OBČINE MORAVČE NA OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV V POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA V PETEK, 6. febr. 1998, ob 19. URI V DVORANI KULTURNEGA DOMA MORAVČE. V BOGATEM KULTURNEM PROGRAMU BODO NASTOPIH I'I VSKI ZBORI, REOTATORJI, IGRAH 1 IN HARMONIKARSKI ORKESTER. VSI PRISRČNO VABLJENI! Z OBISKOM KULTURNE PRIREDITVE BOSTE POKAZALI PRIPADNOST NAŠI SLOVENSKI KULTURI. URADNO STALIŠČE OBČINE MORAVČE O ODPIRANJU NOVIH PESKOKOPOV KREMENČEVEGA PESKA V OBČINI Pesek- preživetje in zaslužek Ker je bilo prelitega že veliko črnila, sklicanih mnogo sestankov in predvsem zaradi tega, ker se širijo takšne in drugačne govorice, povezane s podjetjem Termit Domžale, ki v naši občini izkorišča naravno dobrino, to je kremenčev pesek, objavljamo uradno stališče Občine Moravče. O zgodovini podjetja ne bi zgubljal besed, saj ste mnogi občani zaposkHii v njem ali pa ga na drug način spremljate v našem prostoru. Podjetje je bilo v zadnjem času v veliki krizi in težavah, vse dokler ni odgovornosti prevzela direktorica ga. Vera Banko. Kot sposoben menedžer je opravila vse potrebne analize in začrtala razvojno pot, ki je pomenila na začetku preživetje, danes pa kaže že močne razvojne trende. Pravočasno je vzpostavila kontakte z Občino in začeli so se pogovori o težavah, planih, stališčih občanov, iskanju skupnih rešitev itd. Tudi občani ste se intenzivno vključevali s svojimi stališči in pripombami. Najbolj pogoste pripombe občanov v letu 1997 v zvezi s Termitom so bile: • Ogrožanje šolarjev na šolskih poteh s preobremenjenimi tovornjaki. Spomnim se razjarjenega očeta, ki je zagrozil, da bo obračunal z odgovornimi v Termitu in na Občini, potem ko je njegov otrok komaj ušel izpod koles voznika, ki je »divje« prevažal kremenčev pesek po naših cestah. (Voznik ni bil delavec Termita ampak pogodbeni prevoznik.) • Onesnaževanje cestišč in posredno kanalizacijskega omrežja, dvorišč ter fasad stavb ob cestišču z prahom, peskom in blatom. Na Občino so deževale številne pripombe, protesti, grožnje in peticije. • Neizvršena sanacija zapuščenih peskopov, ki so bili koriščeni dolga leta in so spremenili podobo naše doline. • Stalna ekološka nevarnost zaradi prisotnosti fenolovih smol v tehnologiji oplaščenja peskov v Drtiji. • Močna in argumentirana nasprotovanja takoimenovane »civilne iniciative« proti začetku izkoriščanja kremenčevega peska na lokaciji Ples zaradi zaščite vodnega vira Ples v neposredni bližini. • Pohvale in zahvale posameznih zaselkov, vasi in nekaterih društev Termitu za sponzoriranje in pomoč pri razvoju komunalne in-Iraslrukture. Ukrepi Termita Skupaj s predstavniki Termita in ravnateljico OS |urija Vege go. Evo Karažijo smo našli rešitev problema prevoza šolarjev v najbolj kritičnih predelih cestišč. Otroke je vozil Termitov kombi v času pred rekonstrukcijo ceste do Podstrani. Termit je [x)magal pri ureditvi najbolj obremenjenega dela ceste Fuger - Moravče. Podjetje je poskrbelo za občasno pranje in pometanje cestišča v središču Moravč. Na obisku v separaciji v Drtiji so nas seznanili z načinom rabe tehnologije in zaščite okolja in delavcev, ki delajo s fenoovi-mi smolami. Ogledali smo si že sanirane predele starih peskoko-pov... Največ dilem je ob ogledu odpiral in jih še predvideni novi pe-skokop na lokaciji Pks. Strokovno argumentirano in odločno je nastopila s peticijo t. i. »civilna iniciativa«, ki je s rx>dpisom mnogih občanov iz vseh predelov občino podvomila v upravičenost gradnje novega peskoka v neposredni bližini zajetja pitne vode na Plesu, ki z vodo oskrbuje vso občino. Občinski svet je kar nekajkrat obravnaval problematike) in proučil vse argumente za in proti. Uradno stališče 1. Občinski svet se je odločil, da odobri Termitu odpiranje novega kopa z določenimi omejitvenimi povoji, ki se vsi tako ali drugače nanašajo na vodno zajetje. Pravna osnova za taksno odločitev je Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o varstvu okolja in drugi podzakonski akti. 2. Občina je edina pristojna, da oblikuje in sprejema svoje prostorske plane, To pomeni, da preko tega dokumenta planira namenskost rabe prostora v občini in za to tudi odgovarja. To dejstvo mora upoštevati podjetje Termit. Pravna osnova: Zakon o lokalni samoupravi... Komentar: (žbčina pri lem zahteva popolno doslednost. Prav vsi delavc i podjetja Termit st? morale zavedali, da je celini opravičljiv interes in zaveza (tudi zakonska) ()be ine Moravče, da zagotovi svojim 4300 občanom zdravo pitno vodo. In prav zajetje Ples je eno redkih v cxx*ini, ki je biološko in kemično o neoporečno. V drugih zajetjih morajo vodo klorirati. Probleme z vodo pa že imamo in so izredno resni. Iž lastnih izkušenj poznate okus in vonj klora zaradi biološke oporečnosti vcxle, mehansko onesnažene vode s peskom in blatom, nafto v vodi, da o preck'lih občine, ki so brez vode zaradi iztrosenosti starih i evovodov In predelov brez vode, na kate re je 50-letna oblast prejšnjih časov na pragu tretjega tisočletja povsem pozabila, niti ne govorimo. Številno družine v naši občini že pijejo vodo iz steklenic. (e se bo |X>lrebno odločili med |'i0 delovnimi mesli in 4300 občani, je odločitev jasna. Prevladala bo zdrava pitna voda. 3. Podjetje Termit hi moralo pred začetkom izkoriščanja pridobiti vsa potrebna soglasja m dovoljenja. Zakonska osnova: Zakon0 gradnji objektov, Zakon 0 kmetijskih zemljiščih, z zakoni in podzakonskimi akli, ki opreelelujejo rudar stvo, Zakon o varstvu okolja, /akon o lokalni samoupravi... Komentar: Podjetje termit razpolaga z dokumentom, ki opredeljuje JMe območje c>bčine kot »rezervat« naravnih virov - kremenčevega fX'-ska in je osnova za sedanje izkoriščanje peska. Dokument je še veljaven. Država še ni podelila koncesije Termitu za izkoriščanj«? naravnih rk)brin. Za novo lokacijo Ples ima Termit izdelan in potrjen nidarski načrt - elaborat skupaj s sanacijskim projektom za novi pe-skokop na Plesu. V izdelavi jo ureditveni načrt, lokacijskega dovoljenja se niso pridobili. Za to bodo potrebovali soglasja pristojnih služb in [X)sameznc elaborate (Presoja vplivov na okolje, soglasja posameznih inšpekcij itd, i /aradi obsega samega posej'.a v prostor (okoli II hektarov) postopek vodi neposredno Minislrslvo za okolje in prostor (Mf )P) in ne Upravna enota Domžale. Občina Moravče je [xi reševanju navedene problematike zahtevala uradno tolmačenji i MC JP Ministrstvo za okolje in prostor obširno razlaga potrebne postopke. Govori pa tudi o tem, da je delo enega ministrstva neodvisno od drugega, ko gre1 za pridobivanje njihovih mnenj in soglasij. Prav zaradi obširnosli odgovora in različnih lolmačenj posameznikov smo se enkrat zapreti za kratek povzetek obrazložitvi', ki je pokazal jasne obveznosti termita in tudi Občine Moravče. Lokacijski rx>sto|x'k je vsekakor poMbno izbijali. Brez tega je vsak poseg v prostor nezakonit in podleže sankcijam. In zakaj Občina Moravče vztraja na pravilnosti postopka? Ne samo zararli potrebne zakonitosti, temveč zalo, ker ta |X>sto|X'k pred- videva podrobno presojo vplivov na okolje preko vseh soglasij, ki niso sama sebi namen. Izražali morajo in odražali strokovno pre sojo posameznih soglasodajakev. I.i dokument.« ija oz. elaborati in soglasja bodo zahtevala varnost in zaščito vodnega vira na eni strani ter definirala obseg in način posega v prostar izven samega rudarskega projekta. Podjetji' Termit je naposled le sprejelo predvidene zakonske po-goje in stališča Občine Moravče Podjetji' je prkkjbilo ekspertno mnenje hidrogeologa glede potenc ialnega vpliva novega peskoko-pa na vodno zajetje. I ksperliza kaze na lo, da predvideni kop ne bo vplival na zajetje pitne vode. 4. Podjetje mora zaključili izdelavo ureditvenega načrta, pridobiti potrebna soglasja in ekspertize ter na osnovi tega pridobiti dovoljenje, ki ga za poseg v prostor izda Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Občina Moravče ho sprejela predlog dopolnitve prostorskega plana za novi peskokop z vsemi varnostnimi mehanizmi. 5. Tako podjetje kot Občina bosta morala skupaj s predstavniki »civilne iniciative« oblikovati stalni nadzor nad postopki in načinom izkoriščanja. Kontrola hrambe goriva in maziva na zaščitenem vodnovarstvenem območju, Kjer leta ne ho dovoljena, pranje avtomobilov (masti, olja), kontrola izpiranja zaradi povečane erozije, dosledno izvajanje predvidenega sanacijskega programa, takojšnja prekinitev vseh del, oh najmanjšem sumu^ da je ogroženo vodno zajetje. Vse lo je potrebno! Se protkjbro nam je v spominu grenka letošnja izkušnja na enem izmed vodnih zajetij v občini: kakšne |x>-sledice lahko ovzroči le ena pozabljena cisterna z nekaj sto litri nafte. Prepričan som, da se vodstvo lermila /,ivrd,\ svoje velike od govomosii pri reaiizai iji projekta Peskokop Ples. 6. V skladu z občinskim programom rabe prostora bo moral Termit misliti na »oplemenitenje« proizvodnje ekolttSko neoporečnih programov, ki hi prineslo nove zaposlitve in nove perspektive gospodarjenja. Določeni razvojni projekti že obstajajo in jih kot take Občina tudi podpira. 7. Podjetje Termit ho moralo v letošnjem letu skleniti pogodbo o sodelovanju z Občino Moravče, kjer bodo opredeljene obveznosti ene in druge strani. Podobno pogodim ima Občina Moravče sklenena z SCT (Kamnolom USeniSče). Komentar! Prepričani smo, r 1.1 bo vodslvo leinilla n.icl.il|evalo z zakonilim postopkom in da bo skupaj z ()lx"ino Moravče našlo ustrezne rešitve za vsa odprta vprašanja. Za vdaj smo na dobri tx>ti. Občina Moravče Urad župana MATJAŽ KOČAR, župan Moravče /lamnik Nova freska na moravski cerkvi (Nadaljevanje s prve strani) Katere objekte na Moravškem ste že predhodno poslikali? V Moravčah sem sodeloval priobrto vah znamenj in cerkva. Pri sv. Mohorju sem naslikal nekaj postaj križevega pota ob poti na hrib, znamenje pred /u pnijsko cerkvijo, Lavričevo /namenje, obnovil sem polja ur na zvoritku Župnijske Cerkve in sodeloval pri obnovi pre- /biterija (zunanjSčine) pri sv. Andreju, Imate pet otrok, kar je za današnji čas in za umetnika že skoraj nezaslišano. Kaj vam pomeni družina? Umetnost prihaja iz življenja in se |x> stvaritvi vanj vrača. Menim, da moramo biti življenju odprli in zanj hvaležni na vseh nivojih bivanja. Zelo zelo veliko je razlogov, da imamo otroke in zelo zelo malo, pravzaprav nič, da bi jih ne imeli. Vedno pa najdete čas tudi za svojo župnijo. Iz katere župnije izhajate in kako v njej živite svoje poslanstvo kristjana? Z župnijo (ležita) smo kot družina najprej povezani s skupnostjo ob oltarju. Žena Marina in otroci sodelujejo v njej s petjem in ministriranjem, jaz pa sem dejaven v župnijskem svetu. Dana mi je tudi služba izrednega obhajale a. Ob srečanju s papežem Janezom Pavlom II. v Stožicah ste mu izročili sliko. Kakšne spomnite imate na ta dogodek? Križ, ki sem ga naslikal, je bil dar duhovnikov Ljubljanske riadJKofije svetemu ()četu kol i/raz hvaležnosti ob njegovem obisku. To, kar nam je bilo lakral podarjeno, nam lxi ostalo v spominu za vse življenje. Vaše freske lahko vidimo na mnogih sakralnih objektih po vsej Sloveniji (Mirenski Grad, Dornberk, Jezica, Ptuj, Celje, Ilirska Bistrica...), če naštejemo samo nekatere. Na številnih razstavah pa ste razstavljali svoje slike. V kakšni tehniki slikate? Pretežno slikam v tehniki stenskega slikarstva in v oljni tehniki. Slikal sem že v mnogih krajih v Sloveniji, pa tudi na tujem. Prav tako sem tudi velikokrat razstavljal doma in sodeloval pri predstavitvah našega slikarstva na razstavah po svetu. Gospodu Čemažarju se zahvaljujem za pogovor. Največ nam bo o njem pi >-vedala njegova sedaj lurli naša slika, ki ni samo umetniška stvaritev, ampak tudi izraz njegove vere in življenja. Bara-ga, Slomšek, mati Terezija in drugi, ki so upodobljeni ob Mariji vnebovzeti, so veliki ljudje našega časa, ki nas s svojim zgledom vabijo k posnemanju. MILKA NOVAK VABILO < Idbor RK Moravče vabi prebivali e občine Moravče, n.ij postanejo naši aktivni čla ni. Vsi, ki sle pripravljeni sodo lovaii v naših aktivnostih ali imale svojo ideje, ki jih žvlile uresničili v okviru le dobrodelno orj;,ini/,i< ije, se nam pridružite. Kontaktna oseb,) je I rane Brate, Gorita 18, Moravče OŠ JURIJA VEGA MORAVČE Komorni zbor LIMBAR z zborovodkinjo Elizabeto Kunavar in organist-ko Marijo Klopčič v cerkvi sv. Andreja. Foto: Alenka Veber di v cerkvi sv. Martina v Moravčah. Mladi jxv-i i so bili odlični, kar pa je odraz vztrajnosti in resnosti pri |X'Vskih vajah, ki jih morajo Irikrat tedensko vključiti v že tako natrpan šolski urnik. Največja pohvala pa zagotovo velja odlični i J. 1--.I k-j i petl.i>;ugniji Moj, i Malovrh, saj bodo sadovi njenega dela - mladi pevci še dolgo po končani osnovni šoli lahko razveseljevali s svojim ubranim petjem Mladi pevci se peškim in moravskim gospodinjam zahvaljujejo za okusno jxx:ivt> in čaj. Odprta zakladnica kulture Druga polovica decembra je bila za občane občine Moravče kot odprla zakladnica kulture, saj so se vsa kulturna društva predstavljala s samostojnimi ali skupnimi koncerti. Pete, 19.12. in Moravče, 27. 12. 1997 Mlajši mladinski pevski /bor (>Š |. Vege in njihova žborovodkJnja so se s pesmijo predstavljali domala že po vsej Sloveniji, (»red krat-kim ludi na radiu Slovenija. Pelo leto zapored s< i pii| navili tudi koncert božičnih pesmi, ki je bil lelos Se posebej imeniten. V železni rej ei loar božičnih koncertov je /borovodkinja vtkala kar 7 lx>žičnih |x>smi, ki so jih prepevali nali predniki pred Sto in več leti. Milo in občuteno petje mladih pevcev je prevzelo tako |Xžslusalce v cerkvi sv. Jerneja v Pečali kot tu- Sveti Andrej, 26.12.1997 KID Limbar je ob dnevu samostojnosti in Božiču že drugič zapored pripravil samostojni koncert mešanega komornega zbora Lim-bar / gOSti < »kletom bratov Pirnat. I imbai se stavljaj« > sami d< il >i i in | mi/kuseiii pgV< i, ki so svojo kvaliteto se nadgrajevali pod skrbnim pedagoškim vodstvom zborovodktnje F.liza-bete Kunavar. V dobrem letu ck'lovanja so slovensko pesem (x>nesli po vsej cJomovini in tudi izven državne meje. Z božičnim koncertom so dokazali, da so najkvalitetnejši zbor v naši okolici. Zapeli so 12 [x\snti ob instrumentalni spremljavi Marije Klopčič. Globoko duhov no in kulturno d<»ž i vel je je malo /bledelo ob dolgem In nekoliko [xilitično obarvanem govoru predsednico KID Limbar. Z njim 904 »I»- ležili dan samostojnosti. Misli, ki so bile izrečene, so globoke in vredne premisleka, a za to človek potrebuje čas, da »prežveči« in doume povedano. Morda je Ipavčeva Domovini prav zato izzvenela brez pravega zanosa. V osrednjem delu koncerta so božič'ne pesmi prepevali bratje Pirnat, ki so v letu 1997 praznovali 40-letnico skupnega udejstvovanja. Ljubezen do petja so bratje prejeli od Marsov in jo uspešno posredujejo svojim potomcem. V dveh skladbah sta se jim pridružili nečakinji. Koncert so KID Limbar in Oktet bratov Pirnat ponovili i. 1. 1998 v župnijskem domu v laisah, MAL Novoletni koncert v Moravčah Dvorana Kulturnega doma v Moravčah je bila v nedeljo, 28. 12. 1997, skoraj premajhna za vse obiskovalce t radie iona i nega novoletnega koncerta. Program, ki so ga dobili vsi obiskovale i pred vhodom v dvorano, je obetal zanimiv večer. Tako je tudi bilo. Povezovalka programa, Barbara, je z jasnim, prijetnim glasom napovedovala in pO* vezovala nastopajoče. Koncert je začela in končala pihalna godba in mažoretke iz Moravč, ki so s svojo glas-lx> in plev .m ogreli«»biskovalce. ludi moški in dekliški pevski zbor sta potrdila, da po svoji kvaliteti segata v sam vrh petja, saj sta s svojim izvajanjem pesmi navdušila. Gost novoletnega koncerta je bil znani pevec Ivan Hudnik. Zapel je nekaj lepih slovenskih pesmi in s čistim in zvonkim glasom razgibal še tiste najbolj resne obiskovalce. Predstavila se je tudi dramska skupina KID Limbar. Prav mojstrsko so odigrali oba skeča, saj so se gledali i od w< a nasmejali, rambura-ški orkester Vrhpolje je zaigral nekaj prijetnih skladbic in s tem popestril večer. Obiskovalcem koncerta je spregovoril župan, r,. Kočar, in vsem dobrini željam v letu 1998 obdal tudi dosti dobre volje pri reševanju skupnih problemov. Organizatorjema novok-tnega koncerta Pihalni godbi Moravče in KUD Tine Kos velja zahvala za organizacijo in izpeljavo prireditve. Velika udeležbo občanov in navdušeno sodelovanje ob poslušanju pa je nagrada za ves trud, BOJANA DORIČ Praznični december na Vrhpoljah Tudi na Vrhpoljah so se prireditve v mesecu decembru kar vrstile. Potekale so v gasilskem dornu, bite so dobro obiskane, včasih je bilo prostora celo premalo. Ljudje so odhajali zadovoljni, veseli, nasmejani. • V okviru prire dilve MIKI AV/T VA N|l« so si ohoi i ogledali lutkovno igrico Rtli>ča kapici, v izvedbi učenk dramskega krožka ()Š Vrh|x>lje. Miklavž pa je s svojimi pomočniki obdaril otroke, ki so se vabilu odzvali v zelo velikem številu. • Učenci < )S Vrhpolj e so pripravili B< )Zl('NO-NOVOLB"NO PRIREDITEV za starše in krajane ter tako popestrili zadnje dni iztekajočega se leta. (Hroc i so s svojo prisrčnostjo nasmejali svoje starše in vsi prisotni so si ogreli dlani z burnim ploskanjem. • Na zadnji šolski dan v letu 1997 so učenke OŠ Vrhpolje ponovno zaigrale LUTKC)VN() K ,rk () ki )IČA KAPICA, Ogledali pa so si jo meni i male šole iz Mi >iavč. Po ogledu igrice je bilo gala novoletno rajanje. ()lrtx:i so se lahko izka zali v različnih zvrsteh plesa. Spoznali so tudi različne družabne igre (ples z metlo, ples s pomarančo, iskanje pleslacev brez čevljev...). Bilo je lepo. • Na že tradicionalnem NOVOLETNEM KONCERTU na Vrhpoljah so na-slopili: solist Slovenskega komornega zbora Peter Pirnat, Dekliški pevski zbor Moravče, učenke OŠ Vrh|X)lje, Vrhpolj-ski tamburaši in narodno-zabavni an-samlx'l Gamsi, ki je po končani prireditvi zabaval obiskovali e do zgodnjih jutranjih ur. Zelo veseli-smo bili tudi obiska gospo-da župana, Matjaža Kočarja. Ob koncu uradnega dela prireditve je predsednik KUD Vrhpolje, Ivo Žuna izrekel voščilo vsem krajanom: »NAJ VAM BO VSAK DAN V LETU 1998 NAJLEPŠI DAN«! To vosi ilo i i,i KUI) Vrhpolje ezr I, > h i di vsem občanom občine Moravče in vsem bralcem »Slamnika«. FANI PAČNIK KOLEDNIKI Obiskali 230 družin »Ko dajem, prejemam,« je geslo letošnje trikraljevske akcije, v kateri so sodelovali tudi moravski koledniki. (.asper, Miha in Boltežar so skupaj z zvezdo, ki jim je kazala pot, pastirčkom in Župnikom Viktorjem Pri-mozii etn i ihiskali pi ibližno 2 !() dru žin na Moravškem. V tednu okrog novega leta so se odpravili na napor- Urice angleškega jezika za srednješolce Ce želite poglobiti vaše znanje angleščine, ste vabljeni na urice angleškega jezikava srednješolce. Vodila jih bo prof. jelka Dolu >š( ~k. Prvo srečanje bo v soboto, 14. februarja ob 15. uri v avli Kulturnega doma Moravče. Spoštovani starši! Vzgoja je naravni proi es, vsakodnevno ukvarjanje z otrokom, ki je pre-pleiono s čustveno toplimi odnosi starši-otrok, zaupanjem, spoštova njem, razumevanjem, pogovarjanjem, kar vse naredi vzgojo edinslve no. . Komunikat ija, pogovori z otrokom so lahko zelo različni. Da bi preverili, spoznali, ali se znale pogovarjati / otrokom, vas vabimo na preda vanje SE ZNAMO POGOVARJTt Z MLADOSTNIKOM? ki bo v TOREK, 10. FEBRUARJA 1998 ob 16. uri Na predavanju boste dobili odgovore na vprašanja: • kako upoštevati potrebe naših otrok in prav tako potrebe nas samih • kako omogočiti, da bodo n.isi otroi i IjuU'či in odgovorni • kako izraziti nejevoljo in jezo, ne da bi povzročili škodo • kako biti občutljiv za čustva drugega • kako živeli brez krivde in medsebojnega obtoževanja • kako živeli drug Z drugim tako, da se bomo V svoji koži dol H i > pot" u tili in pomagali ljudem, ki jih imamo radi Vabljeni vsi slarši, ki jih lema zanima. Predavanje še posebej priporo čamo staršem olrok, ki obiskujejo predmetno stopnjo (.5.-8. razreda). I )otlaino inlorinai ije o predavanju dobile pri psihologinji Niki Cerar. no pot po vas« ah in zaselkih moravske župnije. Otroci so bili razdeljeni v pet skupin, sicer bi bilo zanje kole-dovanje prenaporno, pa tudi večje število Otrok lahko na ta način sodeluje v tej dobrodelni akciji. Zbrana sredstva letošnje trikraljevske akcije, ki je potekala v mnogih župnijah po vsej Sloveniji, so namenjena za razširitev vrtca v kraju Bari-loche v Argentini. Tam deluje slovenski misijonar Branko Jan, ki si prizadeva, da bi poleg oznanjevanja evangelija pomagal ljudem v stiski. Leta 1990 st) odprli vrtec za dvajset i li 11 r ii leset otrok, sedaj pa je v njihovem varstvu okrog štirideset otrok, ki so umsko premalo razviti. Mnogo lačnih in umazanih otrok različnih narodnosti pa se vedno lava po uli-i ali, saj njihovi starši nimajo časa ali pa niso sposobni skrbeti zanje. Z razširitvijo vrtca bi lahko pomagali vet jemu številu teh otrok, da bi bilo njihovo Otroštvo nekoliko lepše. S pomočjo naših kolednikov bo- mo tudi župljani sv. Martina prispevali nekaj o|x>k za dograditev vrtca in tako vsaj nekoliko ublažili stisko otrok v oddaljeni Argentini. MILKA NOVAK Koledniki z župnikom Viktorjem Primožičem pred cerkvijo sv. Martina v Moravčah. PLANINSKO DRUŠTVO MORAVČE Utrinki o delu v preteklem letu Zaradi kroničnega pomanjkanja prostora v časopisu Slamnik smo se planinci v preteklem letu bolj malo oglašali. Ce bi članstvo sodili po tem, bi lahko mislili, da je začetni nekajletni zagon dela v društvu zamrl. Vendar ni tako! Tudi v preteklem letu so naši člani, predvsem vodniki, vodili številne pohode in izlete, organizirali tabor mladih na Me nini planini, pa tudi marljivi marka-cisti so opravili vse načrtovano delo. Mladinski odsek društva še ni tako zaživel kot bi želeli. Veliko na novo vpisanih mladih in najmlajših daje upanje za uspešno nadaljnje delo. Vodniki smo izvedli 33 pohodov, teh pa se je udeležilo 725 članov in pod-mladkarjev. Nekaj izletov je rxJpadb zaradi neugodnih vremenskih razmer in zaradi obolelosti vodnika. Nekatere bolj zanimive bomo izvedli letos. Mladinski tabor na Menini je bil bolj poizkusnega značaja, je pa lepo uspel, zato gotovo ni bil zadnji. Udeleženci so bili zelo zadovoljni. Načrtovano markiranje E-6 iz Ser-juč na Limbarsko goro, pot z Murovit e v Zagorko, Križevsko vas, Veliko vas do Grmač smo skoraj v celoti ponovno markirali. Prav tako smo markirali pot iz Moravč proti Hrastniku in iz Ciiberja na Limbarsko goro.,Na križišču poti / Mu- rovii e proti Sv. Miklavžu, oziroma Zagorki smo zamenjali 2 putokaza. Vse po-ti, ki jih mi oskrbujemo, so bile pregledane, t x" iščene podrast i in večintima odpravljene pomanjkljivosti, na katere smo bili Opozorjeni. Nekateri ljudje se ne morejo sprijazniti z našim delovanjem. Radi nam [jonagajaio in s svojim početjem obseg našega dela se povečujejo in nam povzročajo nepotrebne stroške. Trije naši vodniki so v jesenskem roku uspešno opravili obvezno izpopolnjevanje, kar je eden izmed pogojev za nadaljnjo registracijo vodnika. Ena naša članica je opravila vodniški tečaj in že poprijela za delo. Moravska planinska pot je lepo obiskana, saj so jo nekateri pohodniki, tudi od drugod (iz Maribora) že večkrat prehodili. Tujci (Hrvatje) tudi radi zaideb k nam. Naš sicer skromen vrh - Murovica je v preteklem letu doživel nad 3500 obiskov. Priznanja, ki smo iih prejeli od PZS, nam bodo vzpodbuda za bodoče deb! V tem letu pa si želimo čimveč lepih pohodov v gorski svet, užitkov v naravi in uspešnega dela z mladimi. Upravni odbor pa si želi pomoči in razumevanja pri delu od vseh članov našega društva. V slogi je moč! Lep planinski pozdrav! MARIJAN GRIL Gasilcem ob novem letu Turobno zavija glas gasilske sirene vrh stolpa gasilskega doma in že se oglasijo opozarjajoči glasovi na cesti, ko gasilska kolona niti na pomoč. Majhna neprevidnost odraslih, igra razposajenih otroških ročk, vžigalice v nepravih rokah, nevihtni oblak je razparala ognjena strela, otrok se je izgubil v temnem gozdu, ženica je zašla v močvirje. Kdo bo pohitel na (x>močl Gasiki seveda! Ti varuhi, ki omilijo našo nepremišljenost, neznanje, na žalost včasih tudi hudobijo ali nevoščljivost. Gasilska vozila drvijo na pomi*" ljudem v stiski. Tedaj nihče ne vpraša, koliko truda, kt)liko osebnega žrtvovanja je potrebno za vaje in učenje, da lahko sočloveku gasilci uspešno in hitro ter najbolj ustrezno pomaga. S kakšnimi težavami se borijo za vsako opremo, ki je za uspešno gašenje in druga reševanja nujno potrebna. I julxven do sočloveka v stiski, je prav gotovo tista gonilna sila, ki tem ljudem da moči za njihovo nesebično in vsesplošno koristno delo. Hribovske kmetije si ob suši skoro ne veio pomagati, ko žejna čreda muka v hlevu. Kdo bo pomagal? Prav gotovo gasilci! Ob novem letu prinesejo koledar s prisrčnimi čestitkami. Mogoče gospodar ali gosopodinja le nekoliko ixtveZe moš-niiček ali pa tudi ne. Zdi se mi, da ne zbirajo pris|x-vkov za svoje razveseljeva-nje. Vaš tolarček prav gotovo koristno porabijo za tisto, kar najbolj nujno potrebujejo. Zatorej vam naj ne bo zal za denar, ki ga prispevate! Dragi prijatelji vseh občanov, mislim, da izražam željo vseh nas: Ob novem letu vam želim veliko usi*-šnih vaj in nastopov, pa čimmanj posredovanj olj obisku rdečega petelina in drugih reševanj ob nesrečah! če pa bo potrebno, vas pokličem z vašim pozdravom: NA POMOČ! MARIJAN GRIL DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVČE Ob zaključku leta Društvo upokojencev Moravče je uspešno končalo 1997 leto. Program športno-rekreativnih aktivnosti je potekal skozi vse leto. Vsega skupaj je bilo angažiranih 329 upokojencev obeh spolov, prednjačijo ženske. To je vsekakor zadovoljiva številka od 370 vpisanih članov v DU Moravče. Prostovoljno je sodelovalo 329 čia-nov in opravilo 2471 ur na kolesarskih izletih, pohodništvu, planinarje-nju, strelstvu z zračno puško, balinanju, kegljanju, izletništvu po Sloveniji in nastopi mešanega pevskega zbora, ki aktivno deluje že 11. leto. Financiranje dejavnosti je iz članarine in prispevka Občine Moravče, za kar se v imenu vseh članov iskreno zahvaljujem in pričakujem, da ho finančna pomoč tudi v letu 1998. Društvo upokojencev Komisija za šport in rekreacijo je organizirala peto srečanje U|x>kojentev z DU Zagorje ob Savi na prijazni domačiji s kmečkim turizmom, pri Nadi Smrkolj v zaselku »Pšenk« nad Mlinšami. To je nekako na sredini fx>ti med Moravčami in Zagorjem. Srečanje je postalo že tradicionalno ob koncu leta. Oba predsednika društev sta opisala delo svojih društev, predvsem pa uspehe športnih sekcij DU Moravče. Ob tej priložnosti je jože No- VVO IN OŠ JURIJA VEGE Veseli december za najmlajše Že nekajjel zapored so prizadevne vzgojileljice in varuhinje v VVO in mali Šoli organizirale praznični mesec tako, da so najmlajši spoznavali drugačnost praznikov in se veselili prošlih dni, ki jih bodo lahko preživeli s svojimi slarši in sorodniki. Vzgojiteljice so se na (a mesec pripravljale na skupnih sestankih, na kalerih so starim naslovom dale novo vsebino. Novoletne voščilnice in okraski so bili lelos drugačni kol leto poprej, piškoti bolj... Vse dejavnosti so bile razmeroma dobro obiskane, najbolj pa ol)0 POPOLDNE S FIT KLUBOM, 4. 12. 1997 BLAŽ - 5 let Ta dan je bilo popoldne s Lil klubom. V telovadnic i so se otroci in starši pošteno razgibali. prireditvi v kulturnem domu. Vsega, kar se je dogajalo, ni moč popisati, zato naj spregovore zapisi |x> pripovedovanju otrok, risbici in fotografije. Vzgojiteljicam se v imenu vseh obiskovalcev in otrok zahvaljujem za ves veseli december in jim želim uspešno, zdravo in srečno leto 1998. Naša želja, ki jo lahko uresničite, pa je, da ob koncu leta zno- i razveseljujete naše najmlajše in nas. M Al 1 ur : JEJ . JE MOJCA POKRAJC ULJA, DEDEK MRAZ IN PLES, 23. 12. 97, foto T. Cerar Mojco Pokraji ulju, jrravljico neštetokrat prebrano, pa vendar vedno novo in zanimivo, so uprjzorile učenke OŠ ). Vege. Ker dedek Mraz še ni prišel, so otroci z Uršo iz plesne šole Miki kar zaplesali in zapeli, da so lažje dočakali radodarnega dedka. Letos je bil lxrlj redkolfc-seden, zato pa so mu imeli otroci toliko več povedati. vak, predsednik sekt ije, podelil priznanja najzaslužnejšim športnikom DU Moravče. Ob tej priložnosti je gostitelj DU Moravče podelilo /agorjanom praktično spominsko darib - ročno izdelano stensko uro s posvetibm za dolgoletno sodelovanje med društvoma. Ob lem dogodku je nastala spominska fotografija. Predsednik Ivan Koleni se je zahvalil za darilo in povabilo na srečanje. Po prijetnem klepetu in vedrem razpoloženju smo se razšli z obljubo, da se v letu 1998 zopet sestanemo. Tedaj bo gostitelj DU Zagorje. JOŽE NOVAK Folo: ANGELCA NOVAK PA BREZ ZAMERE lo se sprostit in po lolx)ki dru; (r hoieš i skočit, se moraš < poglobit, da ti v telovadnico pustijo it. i že prideš not in si mak somot, si pa takoj falot. " V naš dom res prišel lx telefon, ade nam uničil je Teleko Cep bolj I leta , da ■•I' niku sveče prižge, a tisti, ki to stori, naj ve, da obeležja odpadki ne krase Zato pospravit naj jih gre! (pri Sv. Mohorju in še kje). /lamnik Domžale Glasbeni uvod v odprtje klubske razstave (slika levo). Prvo nagrado na državni razstavi je prejel VINKO SKALE iz Celja (slika desno). Odmevni fotografski razstavi Radomeljsko kulturno ponudbo zadnjih dveh mesecev preteklega leta sta popestrili dve odmevni fotografski prireditvi. 28. novembra so člani foto sekcije kluba Mavrica odprli klubsko pregledno razstavo črno-belih in barvnih fotografij ter barvnih diapozitivov. Po nekajletni stagnaciji in upadanju članstva je namreč foto sekcija kluba Mavrica v preteklih dveh letih doživela pravo prenovo in pomladitev s Številnimi novimi člani. Vodstvo kluba je v poživitev dejavnosti vložilo tudi precej truda ter organiziralo tečaj fotografije in več kvalitetnih predavanj ter drugih akcij. Uspeh ni izostal. Na letno pregledno razstavo v novembru je 20 članov prijavilo okrog 80 fotografij ter blizu 100 barvnih diapozitivov. V strokovni žiriji so bili: predsednik Fotografske zveze Slovenije, gospod Peter Pokom, v njej pa še likovni pedagog Lojze Kalinsek in fotograf 1. razreda, Toni Iglic. Za razstavo je izbrala 59 fotografij in 65 diapozitivov. V vsaki od treh zvrsti pa je podelila tudi po tri nagrade in tri diplome. Zeb lepo in raznoliko razstavo so člani Mavrice odprli 28. novembra v razstavišču (mali dvorani) in v avli kulturnega doma v Radomljah. Skromno, a prisrčno slovesnost sta ob odprtju popestrila in oplemenitila odlična glasbenika, lanez in Peter Podlesek. Komaj dobrih štirinajst dni za tem dogodkom, v petek 12. decembra, pa so po dokaj utrudljivih pripravah (za- radi pomanjkanja časa) člani Mavrice odprli še eno razstavo, in sicer 23. SLOVENSKO RAZSTAVO BARVNIH DIATOZmVOV. To je bila ena od štirih preglednih letnih razstav Fotografske zveze Slovenije. Izvedbo vsake teh razstav Zveza zaupa najbolj delovnim klubom in tako je Mavrici pripadla čast, pa tudi precej huda obveznost, da izvede letošnjo »državno« razstavo barvnih diapozitivov. Diapozitivi so dokaj priljubljena zvrst Številnih ljubiteljskih fotografov, zato je po pričakovanju na razstavi sodelovalo veliko avtorjev, klubov in društev iz vse Slovenije. V obeh razpisanih temah (prosta tema in portret) je na naslov organizatorjev prispelo okrog tisoč diapozitivov. Tričlanska žirija, ki so jo sestavljali: predsednik Umetniškega sveta FZS in mojster fotografije, Oskar Dolenc, fotografski mojster, publicist in naš znani alpinist Stane Klemene ter likovni pedagog, Boris Bratuž, ni imela ravno lahkega dela. Za projekcijo na otvoritveni slovesnosti, ki je bila 12. decembra v kulturnem domu v Radomljah, so izmed tisoč prijavljenih izbrali dvesto del. Največ nagrad in priznanj so tokrat »pobrali« avtorji iz nekaj vodilnih klubov v državi: iz Maribora, Celja, Nove Gorice in iz Škofje Loke. Mavriča-ni v tej hudi konkurenci tokrat nismo bili najbolj uspešni, smo bili pa deležni laskavega priznanja za dobro organizacijo in zlasti za projekcijo slike in Zakaj je moral umreti naš čuvaj Ni k? Pet let je bil star naš čuvaj Nik. Šolan, ubogljiv pes, dovzeten na prišolane ukaze, navadno v pesjaku ob hiši na robu Prevoj, vajen, da ga prav vsak dan eden od družinskih članov odpelje na sprehod. Zakaj je moral umreti, ve lovec lože Urankar, ki ga je kljub spremstvu hladnokrvno in brezčutno ubil, umirajočo žival mučil in odpeljal neznansko kam. Tako kot vsak dan je tudi v četrtek, 4. decembra 199?; v zgodnjih popoldanskih urah hči Simona odšla z njim na sprehod po Prevojskem polju v Kr-tinski hrib, kar je približno kilometer od domače hiše. Povodec je imela v rokah. Nik pa je tekel največ 20 me- trov pred njo. Tudi pri prehodu iz pobočja v ravnino na vrhu hriba je bilo tako, ko je lovec Jože Urankar dal klic živali. Nik se je ustavil, mu nastavil bok in skušal najti smer, od koder je prihajal glas. Simona, ki je stopala največ 20 m za psom, je zaslišala pok in zagledala lovca na visoki preži, s katere je lep razgled do naselja Prevoje. Prepričana, da je lovec ustrelil v zrak, je gledala psa, ki ga je v tistem trenutku zadela krogla pod desni bok za prednjo lopatico. Nik se je začel vrteti in cviliti, nato se je zrušil, vendar ni bil takoj mrtev. Hči ga je gledala, kako se bori za življenje, lovec pa je zlezel s preže in na Simonino vprašanje, kaj naj stori, brezčutno odgovoril »Nič. Ustrelil sem ga, saj sem že dva. Kje pa si bila? Nisem te videl. Drugič imej psa na vrvici!« Simona je prosila, naj ji pomaga psa odpeljati k veterinarju, saj je bil pes živ, in je bila prepričana, da bi ga lahko rešil. Lovec pa ji je dejal: »Pojdi po nekoga, da bo odpeljal psa, jaz pa bom počakal tukaj.« Obrnila se je in tekla po očeta. Ko se je po nekaj metrih instinktivno obrnila, je zagledala, da lovec gospod jože Urankar psa drzi za zadnji taci in ga vleče v smeri avtomobila - džipa, čeprav je pes tedaj še živel. Stekla je za njim in ga vprašala, kaj počne in kam vleče psa. Dejal ji je: »Vlečem ga do avtomobila, da ga bom naložil in odpeljal.« Ni pa hotel povedati, kam ga bo odpeljal, niti se ni tiotel predstaviti, Pdvedal je le, da je iz lovske družine Ljubljana. Simona je prebrala registrsko številko, medtem pa je lovec psa vlekel ponovno nazaj k preži. Na njeno vprašanje, kaj dela, ji je odvrnil, da je pes že »crknil« in naj gre po koga, on pa bo počakal. Vprašal jo je, od kod je, nato mu je odvrnila, da stanuje takoj ob robu vasi. Pritekla je domov, opisala dogodek in skupaj z očetom odšla na kraj dogodka, kjer ni bilo ne psa ne lovca in ne avtomobila. Zadevo smo prijavili policiji, želeli smo navezati stik z lovcem, vendar je bil nedosegljiv. Glede na vse našteto, zahtevamo, da se v korektnem in pravičnem postopku ugotovi disciplinska odgovornost storilca za ustrelitev psa, hkrati pa še danes ne vemo, kje je naš čuvaj Nik, saj ga vsi pogrešamo in se sprašujemo: zakaj, gospod Urankar? CIJANOVI tona, kakršne menda običajno ne doživijo nikjer v Sloveniji. Res smo se potrudili in na ekran velikosti 4x4 metre izvedli brezhibno projekcijo, kljub temu da nam je skoraj tik pred pričetkom odpovedal naš »ta boljši« projektor. Za uvod v fotografski praznik oziroma zaključno prireditev so nekaj pesmi zapeli članice in člani mladega mešanega pevskega zbora SVEŽINA iz Radomelj. Po pozdravu in nagovorih predsednice Krajevne skupnosti, gospe Zlatke Levstik, in predsednika Fotografske zveze Slovenije, Petra Pokorna, so podelili nagrade in priznanja, nato pa je sledilo prikazovanje izbranih in nagrajenih diapozitivov. Ob koncu so številni avtorji in gostje ostali na prijateljskem srečanju, z zanimanjem pa so si tudi ogledali našo klubsko razstavo. Tega dne je bilo v Radomljah še nekaj vzporednih dogajanj. V kulturnem domu je bila že zgodaj popoldan seja izvršnega odbora Fotografske zveze Slovenije, na slovesnem odprtju pa je predsednik zveze podelil najuspešnejšim avtorjem v letu 1997 razstav-Ijalska priznanja in naslove. Vse dogajanje pa je za oddajo SLEDI (o ljubiteljski kulturi) posnela TVS 2. Oddaja je bila predvajana na televiziji dne 26. decembra. Organizatorji 23. SLOVENSKE RAZSTAVE BARVNIH DIAPOZITIVOV in člani kluba Mavrica se iskreno zahvaljujemo vsem sponzorjem in naročnikom reklamnih oglasov (objavljenih v katalogu razstave) in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi prireditve na državni ravni. Prav posebno se zahvaljujemo Občini Domžale in županji, g. Cveti Zalokar-Oražem, za pokroviteljstvo nad prireditvijo. MARUŠA MURN Nove knjige v domžalski knjižnici Zadnji mesec preteklega leta smo v domžalski Knjižnici vpisali 553 novih naslovov knjig, avdioka-set, videokaset in cd - romov. Dobivali smo tudi nove izvode časopisov in revij, ki jih lahko prebirate v čitalnici knjižnice v prvem nadstropju. Na splošnem področju smo vpisali knjigo Georgesa Jeana Govorica znakov: pisava in njena dvojnica. Knjiga bo zanimala vse, ki jih zanimajo semiotika, simboli in sporazumevanje. Filozofija je bogatejša za novo knjigo Francija Zorela o grški filozofiji, Obzorja grštva: logos in biti v antični filozofiji. Avtor analizira Platona in Aristotela ter podrobneje predstavlja antično grško filozofijo, sofiste in predsokratike. Na področju psihologije smo decembra vpisali več: priročnikov za izboljšanje odnosov z okolico, med njimi tudi dve deli Johna Graya Česar vam mati ni mogla povedati, oče pa ni vedel: veščine za boljše sporazumevanje in trajno bližino in nov izvod starejše knjige Moški so drugačni, ženske tudi: moški so z Marsa, ženske z Venere: vodič za izboljšanje medsebojnih odnosov med spoloma. Verstvo je bogatejše za novo knjigo papeža janeža Pavla Drugega Pred zlatarno: meditacija o zakramentu zakona, ki mestoma prehaja v dramo. Ekonomske znanosti so pridobile nov Veliki moderni poslovni slovar: angleško-slovenski avtorice Lidije Šega, ki bo koristil vsem, ki študirajo ekonomijo in podobne vede ali pa poslujejo z angleško govorečimi partnerji. Področje vzgoje je bogatejše za knjigo Jane Bluestein Disciplina 21. stoletja: kako učence navajamo na samonadzor in prevzemanje odgovornosti, ki opisuje šolsko disciplino, vedenje in odgovornost šolski uspeh ter medosebne komunikacije v šoli. Na področju etnologije smo vpisali nove knjige, ki govorijo o adventu, Mariji in božiču, in sicer jaslice: zgodovina jaslic in njihov oznanjeval-ni pomen avtorja Leopolda A. Grčar-ja in Marijo nosijo: Marijino popotovanje ali adventna devetdnevni-ca Nika Kureta. Miran Trontelj je napisal knjigo Kronika izrednih vremenskih dogodkov XX. stoletja: pomembni vremenski dogodki v zgodovini: vreme ob pomembnih dogodkih, ki smo jo postavili na polico z ekološkimi temami. Področje medicine smo obogatili z več novimi knjigami, med njimi boste našli tudi delo Shervvina B. Nulanda Kako umremo. Nuland v knjigi govori o staranju, umiranju in smrti, bolnikih, boleznih in evtanaziji. Na področju opreme stanovanja in vrta smo vpisali kar precej novih del. Posebej koristna in zanimiva pa je gotovo knjiga Uršule Kriiger Zelenje v stanovanju, ki bralcu razloži vse o aranžiranju sobnih rastlin, njihovem gojenju, dekoriranju in notranji opremi. Vsi ljubitelji kulinarike boste verjetno našli nove knjige s kuharskimi recepti, saj smo jih pretekli mesec vpisali skoraj deset. Na področju vodenja in organizacije poslovanja podjetij smo vpisali knjigo Elivahuja M. Goldartta Cilj: proces nenehnih izboljšav, ki ana- lizira proizvodnjo in management v podjetju. Decembra smo z novimi knjigami obogatili tudi tujejezično podrrtfje, saj smo vpisali kar nekaj slovnic, stopenjskih knjig in originalov v angleškem, francoskem, nemškem in latinskem jeziku. Ljubitelji biografij boste lahko prebirali knjige o velikih posameznikih zgodovine in našega časa, saj smo med drugimi vpisali tudi deli Paula DuBovcheta Veličastni (ohann Se-bastian Bach in Petra Donnellva Di-ana, princesa ljudskih množic. Tudi tisti, ki vas zanima zgodovina, boste imeli v naši knjižnici na razpolago veliko novih knjig, tu pa naj omenimo knjigo Elisabette Bovo Veliki imperiji, ki opisuje velike imperije antike in starega veka. Knjiga je opremljena z ilustracijami. Knjižni katalog novosti si lahko ogledate v naši knjižnici med uradnimi urami, informacije o prireditvah, ki jih pripravljamo pri nas, pa lahko najdete na straneh interneta na naslovu: (http://sikdom.dom.sik.si. BZO HUMOR SKRBEN OČE - Žena mi očita, da slabo skrbim za otroke. - Koliko jih pa imaš? - Tri ali štiri. OHRANJEN Mladenki predstavijo moškega, ki je že krepko prekoračil 50 let. Kasneje ji prijateljica reče: - Ali ni dobro ohranjen za svoja leta? - Za svoja že mogoče, za moja pa ne. ZLATARSKA V zlatarni: - Koliko stane tale prečudovit prstan? - 500.000 tolarjev. - Ohoho, pa tale? - Dvakrat ohoho. MERE - Dragi, poglej enake mere imam, kot miss sveta! - Že, že. Samo ne na istih mestih. NASLOV - |ože, ti imaS izkušnje z ženskami. Povej, česa ne smeš pozabiti napisati v ljubezenskem pismu? - Naslova, prijatelj moj. KURA - No, kaj ti je rekel zdravnik? - Pravi, da sem precej bolan in mi priporoča zdravilno kuro. - Oh, pa ravno sedaj, ko je začela nesti jajca. PRI VEDEŽEVALKI - Povejte mi kaj o moževi preteklosti - Ali vas ne zanima moževa prihodnost? - Ne, za moževo prihodnost bom že sama poskrbela. uredil: SIMON STIBRIČ KNJIŽNICA DOMŽALE Knjižne novosti na mladinskem oddelku Pretekli mesec je bil zelo bogat s knjižnimi novostmi, med leposlovnimi deli so prevladovale slikanice za najmlajše otroke. Založba Učila je prinesla kar nekaf novitet. Pazite se medvedov! je prikupna slikanica izpod peresa Alana MacDonalda, z ilustracijami Gwyneth VViliamson. A. H. Benjamin je pisec slikanice Čisto mala račka, ilustrirala jo je Elisabeth Holstein. Daša v Postonjski jami pa je delo slovenske pisateljice Mateje Arhar, z ilustracijami Vla-dimirja Androiča. Zgodbica govori o deklici Daši, ki z dedkom spoznava skrivnostni svet Postonjske jame. Michael Foreman je pisec in ilustrator pravljice Angelca in skrinja časa, v kateri deklica s pogledom skozi luknjico v skrinji pokuka v svet preteklosti in prihodnosti. Zanimiva je knjiga Pripovedke o glasbi pripovedovalka zgodb je Na-omi Adler, ilustrirala pa jih je Greta Cencetti. Založba Obzorja pa je izdala štiri nove zgodbice, v katerih spremljamo zgode in nezgode prikupne zajčje družine Robida: Ples Rož-marinčka Robide, Robidovi se selijo, Tetka Cinija in velikan in Žafranka se izkaže. Zgodbe so izpod peresa Ge-nevieve Huriet, ilustriral pa jih je Loic jovannigot. Med nami so zopet nove knjižice iz zbirke Didldaj, izpod peresa Rogerja Hargreavesa: Mala oblast-nica, Mali narobesvet, Mali silak, Mali zaletavček, Mali žgečkljav. V tej zbirki je do sedaj izšlo Že 16 naslovov, ti ljubki liki pa nas učijo o ljubezni do življenja in toplih medsebojnih odnosov, knjižice izdaja Slovenska knjiga. Pri založbi Madinska knjiga pa sta v zbirki Veliki pravljičarji izšli dve knjigi: Pravljice nemškega pripovednika VVil-helma Hauffa in Italijanske pravljice, kot jih je iz italijanske folklore izbral in zapisal Italo Calvino. Pri isti založbi je izšla tudi knjiga Eveline Umek Radovedni Taček v galeriji, z ilustracijami Sama jenčiča. Marko in Taček nas popeljeta v galerijo in nam približata svet umetnosti, slikanica pa otroka kar vabi, da v teh turobnih dneh tudi sam obišče galerijo. Šolarji, ljubitelji napetih pustolovščin, bodo lahko krenili v »drugi svet«, v čarobno deželo Narnijo, kjer bodo spremljali svoje prijatelje, ki jih poznajo že iz prejšnjih štirih knjig, katerim so se sedaj pridružile še trt: Potovanje jutranje zarje, Srebrni stol in Poslednji boj. Pisec Zgorlb iz Narnije je Cilve Staples Levvis, zgodbe pa sodijo v svetovni vrh otroške literature. Izdaja jih Mohorjeva družba. Najstnikom je namenjena sodobna pripoved o čereh odraščanja Sence na belih listih, pisateljice Karoline Kol-manič. Izšlo je tudi več zanimivih poučnih knjig za otroke in mladino. Pri pedagogiki smo vpisali delo jelke Pogačnik Moje drevo, z ilustracijami Jelke Rek hman. Otrok opazuje drevo skozi vse mesece v letu, kako raste in se spreminja skozi letne čast:. Knjigo je izdala Mladinska knjiga. Ekologija je pridobila zanimivo knjigo Ekologija, izdala pa jo je Tehniška založba Slovenije. Fizika je bogatejša za deli Neila Ardleya Barva in zvok, iz zbirke Spoznavajmo znanost. V knjigah so številni napotki za preproste poskuse, s katerimi postane pot do znanosti resnično zanimiva. Izšli sta pri založbi Slovenska knjiga. Knjigam o živalih se je pridružila Zakaj neki imajo kenguruji vreče in druga vprašanja o živalskih mladičih. Če ne veste, kdo pušča mladiče v otroškem vrtcu in kateri oče rojeva mladičke, pokukajte vanjo. Avtorica je jennv VVood, knjiga pa je izšla pri Pomurski založbi. Medicina je pridobila knjigo Pogovarjajmo se... Droge, avtorice |enny Brvan in Pogovarjajmo se... AIDS avtorice Karen Bryant-Mo-le, obe knjigi vabita mladostnike k razmišljanju in pogovoru. Izšli sla pri založbi Ewo. O skrbi za svoje zdravje govori prircx':nik Steva Parkerja Profesor Protein priporoča osvežujoč o mešanico zdravja, higiene, kondk ije in sprostitve. Delo je izšlo pri Tehniški založbi Slovenije, vsebuje pa številne napotke, kako skrbeti za svoje telo, zdravje, kako se pravilno hraniti... Umetnost je pridobila dve deli Caro- line Grimshavv: Likovna umetnost in Glasba. Izšli sta v zbirki Povezave, narejeni pa sta tako, da ju otrok lahko prebira od začetka do konca ali pa skače od teme (k) teme, jx> poti, ki jo predlagajo posebne oznake »poveži«. Otrok je pri branju ustvarjalen in sam odkriva različne poti do znanja, knjigi sta izšli pri založbi Modrijan. Iz zbir ke Ilustrirana zgodovina Slovencev za Otroke, ki izhaja pri založbi Mladika, pa je pred nami novo delo Eve Holtz s Kočijo od Alf) do morja. Ilustracije so delo Andreje Peklar. Prikazan je razvoj 9, 6. Alojz Cerar 148, 7 Janez Svoljšak 95 itn. V lanskem letu je na 52 turnirjih, ki jih je v/orno vodil noului dni Peter Zupančič, sodelovalo 23 šahistov. Nova Goric Na 8. memoriakt Franca Bizjaka (v |x)s|x'šenem šahu) je 13. decembra 1997 med 26 Šahisti presenetljivo zmagala mlada Kiti Grosar, ki je v 9 krogih /brala ŽJ5 tvski ekipi ŠD Kamnik in SD Domžale. Šahovski hitropotezni dvoboj se jo (KJigral na osmih deskah (dvokrožno). Zaradi oslabljene eki|X' SD Domžale, manjkala sta namreč mojster Vladimir Ivačič in MK Franci Košir, so povsem zasluženo zmagali gostitelji, in sicer je bil končni re/iilt.il dvolx>ja ŠD Kamnik : ŠD Domžale 66:62. Najboljši rezultat je nx'd Šahisti ŠD Domžale (k)segel MK Bogdan Osolin, ki je v 16 partijah /bral 10,5 ttx*k, med domačimi Šahisti pa je bil najboljši MK Tone Ribič z 11 točkami (eno brez igre). Po napetem dvoboju, ki ga je vzorno vodil Šahovski sodnik Franc Poglajen, je zmagovalna ekipa ŠD Kamnik prejela prehodni |x>kal. Ljubljana V prostorih LSK je bil 20. decembra 1997 končan ciklus turnirjev v pospešenem šahu Nove ljubljanske banke. Na finalnem turnirju (nanj se je uvrstilo 12 šahistov), ki so se ga udeležili skoraj vsi najboljši slovenski šahisti, je na veliko presenečenji' vseh tekmovalcev zmagal najboljši šahist ŠD Napredek Domžale, Vlado Ivačič, slovenski mojster. V enajstih partijah je premagal |x-t mednarodnih mojstrov (Pava- sovič, Podlesnik, Barle, Tratar, Basagič) in tri FIDI mojstre (Šoln, Dizdar, Silnik), remiziral / IM Leonom Ma/ijem, samo dve partiji (A. (irosir, I. |elen) pa je izgubil. Za osvojeno 1. mesto je Dom-žalčan Ivačič po končanem močnem turnirju (25 min. razmišljanja na igraka) prejel prvo nagrado v vrednosti I2()() DEM. Čestitam« i. Končni vrslni red: Ivačič 8,5, C iro sar 8, Pavasovič, M. Mikac 75,1. leten, Bašagič, Podlesnik, Burnazovič 7, Barle 6,5, šoln, l )izdar, Cre| an, Tratar, NavinSek, Podkrižnik 5 točk, itn. Domžale Na ()Š Vencelj Perko v [>>mža-lah st.i 13. in 14. decembra 1997 Šahovsko društvo Domžale in Društvo Šahovskih mentorjev ljubljanske regije pripijavila |xjsamezno šahov-sko prvenstvo za fante in dekleta tk) 13 in ob 15 let za šolsko leto 1997/98. Na letošnje državno prvenstvo osnovnošolcev so se iz naše občine uvrstili naslednji Šahisti: pri fantih do 13 let Andrej Mihorič iz Doba in Luka Pavlic iz Domžal, pravico do nastopa pa ima tudi Aleksander Nadj, udeleženec SP Pri (k'kletih ik> 13 let se je na državno prvenstvo uvrstila Nika Arh iz I )(ib.i, pri dekletili (lo 15 lel pa Lucija Rovtar in Petra Brezavšček (obe iz Domžal). Pomembno Šahovsko tekmovanje je jasno pokazalo, da v naši občini imamo veliko nadobudnih mladih Šahistov, saj se jih je kar šesterica uvrstila na letošnje državno prvenstvo osnovnošolcev, ki bo 23., 24. in 25. januarja v Mariboru. Ljubljana Društvo šahovskih mentorjev je organiziralo na Ministrstvu za obrambo (v stavbi bivše vojaške gimnaziji' za Bežigrack>m) dno 10. in 11. januarja posamezno šahovsko prvenstvo ljubljanske regije za dečke in (k'klke ik> 9 in do 11 let Med dečki tk) 11 let se je s .3. mestom in 6,5 im kanu med 25 šahisti na državno prvenstvo uvrstil 9-letni Luka Lenič iz ()Š Venoelj Perko, dobro sta igrala tudi Žiga Bobnar (OŠ Trzin) in Žiga Osolin (OŠ Dol)), ki sta si tta-lila 4.-6. mesto. Med deklicami do 9 let se je z 2. mestom na državni 11 a venstvo uvrstila Marija Lavrač iz OŠ Vencelj Perko Domžale. V spomin Rihardu Lorbeku - Rikotu Z žalostjo v srcu smo se 10. januarja 1998 poslovili od šahovskega prijatelja Riharda Lorbeka, ki je v 65. letu starosti za vedno sklenil svojo življenjsko pot. V njegovo čast in spomin objavljamo poslovilne besede g. Lojzeta Jagodica in njegovo partijo z Pa-ulom Keresom, velikanom svetovnega šaha, ki jo je odigral leta 1952 ali 1953. Paul Keres Rihard Lorbek 1. d4 d5 2. e4 dxe4 3. Sc3 g6 (3.ag6 4.Sxe4=) 4. Sxe4 Lg7 5, SI I Sd7(>. li4Sgf6ZI)e2Sxe4 8. I )xe4 Sf6 9. Dh4 Lg4 10. Se5 Dxd4!? 11. Lxf7+ KfB 12. Sxg4 Sxg4 13. Lb.3 De4+ 14. Le3 Lxb2 15. Tdl Dxg2 16. LdS Sxe.3!l 17Df4+ Lf6 18. Dh6i It;/ 19.1 )xe.3 Dg4 20. h4 Td8 21. Td2 h.5 22.Lf.3DW 2 I. .i 11 )xtl2+ 24. Dxd2 Txd2 2.5. Kxtl2 b6 26. Tgl Kf7 27 Le4 Lh6+ 28. Ke2 Tg8 29. Tg3 Kf6 30. Lfi Lf4 31. Tgl Td8 32 .Le4 g.5 33. hxg5+ LXg5 14. Thl h4 35. f4 Lxf4 36. Txh4 Lg5 i7 Thl KeS 38. Ld3 Kd4 39. a4 Td5 40. Ibl ' 5 41. Lg6 Te.5+ 42. Ki I I d2 4.3. Tb3 c4 44. Ta3 Te1 45. Kf2 e.5 46. Th3 Ta1 47 Ke2 Lf4 48. c3+ Kc5 49. L"e8 Ta2+ 50. Kdl Ttl2+ 51. Kel Td.3 52. Txd.3 cxd.3 5.3. Lb5 e4 54. Kil I Kd6 55.1,16 KeS 56.11)5 11,6 57 I e8 Kl 1 58. Ih5e! 59.lg6c2+() I Spoštovani prijatelji, šahisti, znanci in sorodniki- prišli smo, da se poslovimo od Rikota, dolgoletnega prijatelja, ki je bil posebno nam šahistom več kot prijatelj; bil nam je vzor doslednega, skromnega in poštenega človeka. Že kot mladenič je vzljubil šahovsko igro, kateri je ostal zvest tk) zadnje ure življenja. Kot mladinec je sodeloval na mladinskih prvenstvih Slovenije, najprej je bil član I jubljanskega šahovskega klu ba, za katerega je igral tudi v članski ekipi. Po vojaščini se je portx"il in preselil v Preserje. Takoj se je včalnil v Šahovsko društvo Domžale, bil je nepogrešljiv član moštva; njegova lx>rlxMiost in znanje sta nam bila vedno za vzor. Udeleževal se je vseh šahovskih turnirjev v kamniško-domžalskem prostoru; posebno rad je igral na spominskih turnirjih Hering - Zupančič, dosegal je le|x' uspehe in enkrat tudi zmagal. Žal ga je prezgodaj prizadela težka bolezen, zato je moral opustiti redna tekmovanja. Posvetil se je dopisnemu šahu, kalen'g,, je gojil tudi kot repre/cn tanl Slovenije do kom ., življenja. Preko dopisnega šaha je spoznal velikt) prijateljev po celem svetu, katere je z veseljem sezna-tij.il / našo majhno, a lepo deželo. Prav šah mu je bil v težkih zdravstvenih razmerah v veliko moralno oporo, da jih je z optimizmom in voljo premagoval. Pri tem mu je vedno zvesto stala ob strani njegova žena Magda. Kakor bodo za vedno ostale zapisane in ohranjene njegove lepe šahovske igre, ta-ko lx> ostal trajno zapisanTned nami. Težko bo zapolniti vrzel, ki je nastala v naših vrstah z njegovim odhodom. Nam je težko pri srcu, zato tem lx)lj razumemo bolečino njegovih najbližjih. Dovolite mi, da v mojem imenu in v imenu prijateljev šahistov nje govi družini in najbližjim izrečem globoko iskreno sožalje. Homec, 10. januarja 1998. LOJZE JAGODIC PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Suhega listja otresena jablana znanilec zime. Ivje izveze razvejane obraze stkane tančice. ZLATKA LEVSTEK Haiku 1997 Poti pod snegom roke globoko v žepih vidi se sapa. Na ritem bobnov še peščena pot pleše k mojemu cilju. Opravičilo! Na zahtevo Vere Vojska Nisem nameravala polemizirati s takimi nesmisli in poplavo nespametnih izjav, ki jih je pod zgornjim naslovom v zadnji številki Slamnika v letu 1997 v PISMIH BRALCEV navedel g. Ivo Kranjc. Niti nisem od g. Iva Kranjca nikoli zahtevala javnega opravičila, temveč le opravičilo za izrečene neresnice, na katere g. Kranjc odgovarja pod tč. 1 ob koncu svojega prispevka - g. Kranjc je namreč izjavil, da mu člankov, ki jih je posredoval v objavo v HRASTu, glasilu KS Dob, nisem objavila. Nisem, ker »dejansko jih nisem niti poslal niti jih nisem kdaj nameraval.« (g. Kranjc). Kitar me pozna, ve, kdo sem, kdor pozna g. Velimirja Vulikiča, ki ga cenim in s|X)Stujem zaradi njegovega dela, in niti slučajno ne vem, od kod njegovo ime v članku, namenjeno meni, ve, kdo je; hkrati pa, kdor pozna g. Iva Kranjca ve, s kom ima opravka. VERA VOJSKA Odgovor: Stibriču na vprašanje »Kdaj bo v Domžalah postavljen kakšen drugačen spomenik« objavljen v domžalskem SLAMNIKU z dne 24. 12. 1997 Ko se v dilemi sprašuješ, kam bi prestavil (verjetno si mislil odstranil?) z našim denarjem postavljene spomenike ŽRTEV OKUPATORJA IN NJEGOVIH POMAGAČE V, si omenil deponijo odpadkov (ali smetišče po domače) in ob tem se spomni Aškerčeve balade, ki pravi »Joj kam bi del - deni tja, kjer si vzel!) Naj ti bo to vodilo v tvojem življenju vsaj vnaprej! Stibrič! Tudi jaz sem tk)živel in preživel II. svetovno vojno v Domžalah, rojen som namreč leta 1932 v siromašni dnižini, zato mi ni bilo nikoli »z rožicami postlano«, tebi verjetno nikoli ni nič manjkalo?! Po tvojem pisanju vidim, tla ti vojnih grozot osebno ni si doživel, ne videl, jaz sem jih, naj jih naštejem samo nekaj: 10 talcev, privezanih in |x>streljenih ob kolih pri starem Bistriškem mostu, treh talcev zverinsko POBITIH na Šumberku (Chvvatal, Perko, Hribar), enega civilista, naključno prisotnega na Kozinovem vrtu (med Velikonočnimi prazniki!) Pobite mlade fante in može na ()klem, mobilizirane k' nekaj dni preje, ne da bi našteval nasilno mobilizirane v NEMŠKO vojsko in tutli padlih na tujih frontah ali pa so domov prišli invalidi, ti nisi vitk'1 požganih slovenskih domov ali celih vasi, pobitih domačinov, izseljenih-fk'|x>rtiranih celih družin, ne taboriščnikov itd... Zato še kratek |x>uk: Ko (če?) boš ti in tvoji somišljeniki kdaj prestavljal le spomenike, pomislite še na ta slovenski pregovor: »TI OČETA DO PRAGA - SIN TEBE ČEZ PRAG!« Ps. Tudi jaz večkrat dobim obiske iz tujine (NEMCA!), pa se celo on nikoli ni zgražal nad našimi spomeniki, kot se ti in tvoj znanec! IVAN BOLHAR I. r. Komentar na prispevek, objavljen v Slamniku 27 decembra 1997 Gospod Janez Stibrič! Že dostikrat sem si želela napisati skromen prispevek kot odgovor na katero vaših pisem, ki se sicer več ali manj stalno ponavljajo, ker se kot bralka Slamnika vedno znova čutim posiljena ob branju prenekaterega vašega članka in najbrž tako čuti še prenekateri bralec. Ker izkoriščate demokracijo in si dovolite pisati vsakršne nesmisle, ki vam jih Slamnik tudi demokratično objavlja, si bom tudi jaz privoščila malo tovrstne demokrat ije. Osnovna misel in težnja vseh vaših prispevkov v Slamniku je, opljuvati narodntx)svolx)tlilni boj in zgodovino slovenskega naroda. Olj tem se človek najprej vpraša, od kod takšno sovraštvo, cxikod takšna sveta jeza, odkod takšno samozvano pravičništvo, odkod vam ideja, da ste ravno vi poklicani, da rešite slovenski narod preti njegovo lastno zgodovino in celo pred spomeniki, posvečenimi naro-dnoosvolx>dilnemu lxiju in padlim v boju za svobodo, ki bi jih, mimogrede, vi najraje kar deponirali na odla- gališče komunalnih odpadkov ali vsaj v njegovo neposredno bližino, kamor po vašem velecenjenem mnenju vsekakor tudi sodijo. Vendar očitno za vas vse to še ni ik)volj. Razen tega, da je vaše osebno mnenje po vašem edino merodajno za odločanje o primernosti oziroma neprimernosti obstoječih sponx^nikov, si še celo drznete obljubljati vašemu gostu iz tujine, da je le še vprašanje časa, kdaj bodo, ozirom acelo pišete v prvi osebi, kdaj bomo, odstranili »sporna« spomenika izpred domžalske pošte, pri čemer pa je najbolj grozljivo dejstvo, da ustvarjate pred tuji i oziroma pred vašim gostom iz tujine vtis, kot da se moramo ljudje, k! živimo v Sbveniji, outsiderjem opravičevati za to, kar smo, hočemo biti ali smo v preteklosti bili. Ne vem, od kod vam ideja, da po svetu rušijo zgodovinske spomenike. Mogoče res, vam podobni nestrpne-ži, ki so kje, bogpomagaj, prišli na oblast. Sicer pa ravno obratno, ljudje po svetu, ki so razgledani in imajo razvit pogled na svetovno zgodovino, spoštujejo svojo preteklost in prav gotovo ne razumejo, kako moremo Slovenci tako zavzeto pljuvati po svoji zgodovini in obenem še ceb povzdigovati narodove izdajalce. Vašega mnenja o tem, kdo je bil na napačni strani, kot pišete, ne morete vsiljevti množicam. Narodnoosvobodilna vojska je bila, ne glede na svoje zmote, napake ali ceb zločine, edina na strani slovenskega naroda, edina, ki se je borila proti okupatorju, za dobro slovenskega naroda, za njegov materni jezik, za njegovo kulturo. Ne obsojam tistih, ki se niso znali ali mogli pravino odločiti, ki so bili po krivem preganjani, katerih družine so po nedolžnem trpek', vendar klub temu ne morete, gospod Stibrič, izkrivljati zgodovinskih resnit. Kje bi bil danes slovenski narod brez narodnoosvobodilne borbe, kje bi bila današnja Sta-venija in njena osamosvojitev, če sta-venskega naroda sploh ne bi več bita, če bi okupator in njegovi sodelavci med narodnoosvobodilno vojno spremenili Slovence v svoje hlapce, brez lastne eksistence, brez lastne kulture, brez lastni'Ka jezika... Raje se poklonite zgodovini svojega naroda, tudi vaša zgodovina je. Pustite spomenike tam, kjer so in preusmerite svojo energip v kakšno bolj produktivno delo. Kajti, če bodo vsi razmišljali tako kot vi, bodo mogtx'e zanamci rušili tudi spomenike, ki jih danes postavljamo. Strah me je takšnih ljudi kot ste vi in časov, ki jih napovedujejo... Izzvali ste me, da sem se obrnila na vas, pripadnica današnje generacije, neol)remenjena s politično preteklostjo, vendar z zdravo pametjo in za razliko od vas in vam podobnih, (zastrupljenih s sovraštvom in enoum-jem), z zdravim in spoštljivim odnosom tb svojega naroda in s tem tudi tk> njegove zgodovine. Malo tega zdravega pogleda in strpnosti toplo priporočam tudi vam. Da se ne boste večno postavljali za nekakšnega samooklicanega vodjo vseh Domžalčanov ali celo vsega slovenskega naroda, sebi in narodu v posmeh oziroma Domžalčanom in Slamniku v sramoto. Vrtx!:e upam, da bo v naši mladi državi res prišta do premikov v razmišljanju ljudi, kot pišete, vendar v tem smislu, da si ne bodo več pustili soliti pameti od posameznikov, kakršen ste vi in se pustili posiljevali v medijih oziroma v vašem mit liju, to je v Slamniku. Vroče upam, zaradi vas samih, da bo do premikov v razmišljanju prišb tudi v vaši nadvse mixiri glavi... Ob branju vaših člankov vedno znova ogorčena bralka, LJUBA REBOLJ Žal so tudi take čestitke Besede so utihnile in ušesa se počasi ohlajajo. Kdo bi vedel in preštel, kolikokrat smo v prednovoletnih dneh izrekli in slišaii besedo: »Srečno!« Presrečno? Ja. Če bi bil človek lahko od same besede »srečno« srečen. Pa ni, če ne vidi in upošteva sto drobnih sreč, s katerimi se v življenju srečuje vsak dan in če mu je beseda prijateljstvo in sožitje do čbveka tuja Osebno nisem srečen. Sem hudo prizadet in globoko užaljen, če za novo leto ključne osebnosti »našega« glasila Slamnik ne morejo iz svoje kože in tudi v prazničnih dneh bruhajo, pljujejo neizrekljivo sovraštvo na vse, ki mislijo po svoje, medtem ko neiz-|x>dbitno dokazujejo samo svojo poštenost in odreseništvo ljudstvi Kdo daje »Odsevom«, ki vid jemljejo, grozečim »Prebliskom« in tistim, ki jim pume uhajajo v Ameriko, da jih potem iščeta po Koloradskih kanjo nih, pa še komu pravk o, da nas v vsaki številki Slamnika javno žalijo vse, ki ne trobimo v njihov rog. V eni sapi vpijete, da so še ved~ vsi vodilni položaji zasedeni z zkx'i skimi komunisti, medtem ko sami dr žite nad našim časnikom, ki naj bi 1 skupna last, monopol Smo res vsi, t enimo našo županjo, Kučana, pa koga, manj vredni, da nas vsevpre tako sovražite, da tega ne nx>rete in nočete skriti. Vam rezultati volitev in javno mnenje nič ne pomeni? Pač Vam. Da nas imate za bedake, bara be in najnizkotnejše ničvredneže. V še krščansko življenje, na katerega tako radi sklicujete in ga opevate, bo prineslo sprave in sožitja, če ne b ste prenehali bruhati sovraštva do »nas«. Majhna je Slovenija in mata nas toliko, da bi lahko lepo in mirno živ Vsi pa nikoli ne bomo enako misli čeprav kličem k sožitju vseh ljudi, borci NOB ne lx>nx) opravičevali S briču in ga prosili odpuščanja za pr teklost. Še naprej bomo ponosni to, kar smo. Spomenike in obelež; naše preteklosti bo moral sam podir ti in odvažati na smetišča, če ne pr pa čez štiri leta, ko Ixj njegov vzorni domobranec, dr. Bernik postal pre sednik države Stavenije, kot sam pr vi. Te Odmeve pišem v imenu v partizanov, na Odseve in Prebliske, nas ob Novem letu tem bolj prizade nejo ANDREJ ZAJC Vrne naj, kdor je vzel (citat g. županje) Na tiskovni konferenci je županja Cveta Zalokar - Oražem že pred časom posebej opozorila na vračilo zaplenjenega premoženja oz. njegove dejanske vrednosti po 145. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Popolnoma se strinjam z vami, da ste tako pravični (vrne naj, kdor je vzel). Sprašujem se pa, zakaj Občina Domžale teh kriterijev ne sprejema. Več kot 4 leta Občina Domžale ni bila zmožna vrniti odvzetega premoženja (večinoma) razlaščencem. Saj vemo, kako počasi - oziroma sploh ne - tečejo postopki denacionalizacije. Nasprotniki denacionalizacije, ki si želijo prisvojiti naše premoženje, ovirajo in skoraj povsem onemogočajo vračanje premoženja. To želijo doseči tudi z zavlačevanjem postopkov, zavajanjem, zvijačami in izdajanjem pomanjkljivih odločb, ki so bile na uradu Upravne enote Domžale, Oddelek za okolje in prostor, vedno znova razveljavljene, z zahtevami po vedno novih dokumentih. Delavci upravnih enot, ki so bili pripravljeni voditi denacionalizacijske postopke, pa so bili tudi slabo plačani in zato ni čudno, da se zadeva ne premakne naprej. Zal tudi vi, domžalska županja, do sedaj niste uresničili svoje obljube »za hitrejši postopek vračanja premoženja«, saj imate zopet samo eno uradnico, ki se (neresnično) izgovarja, zavlačuje in sploh ne sprejme zahtevkov za denacionalizacijo, saj nima odgovornosti, ker mora ukrepati očitno po vaših navodilih. Zakon o denacionalizaciji omogoča, da je upravičenec do odvzetega premoženja tudi tisti, kateremu premoženje je prišlo v državno last zaradi grožnje, sile ali zvijače. Zato apeliram na vas, da kot županja čžrjčine Domžale pospešite proces vračanja premoženja, kot je že pred leti sklenila še Skupščina Občine Domžale. Strinjam se s sloganom, s katerim ste se po-bahali v Slamniku (vrne naj, kdor je vzel), vendar naredite končno že vsaj korak naprej v tej smeri, naj se voz premakne. Pričakujem pozitiven odgovor. BOIAN F RANl ŠTFFANIČ Srednje Jarše, Čevljarska 18 2^ JANUAR PROSINEC zlamnik PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Zgodovina za 8. razred OŠ V pogovoru z ravnateljico radomeljske osnovne šole, objavljenem v novembrskem Slamniku, sem na koncu zapisal, da je omenjeno knjigo, katere soavtorica je tudi sama, treba pohvaliti, ker da ima »vsaj nekaj« naprednejših pogledov na zgodovino našega stoletja. Na to oceno sem slišal kar nekaj ustnih pripomb, češ da je knjiga pisana v glavnem v duhu petdesetletne dobe pred osamosvojitvijo. Priznati moram, da imajo kritiki kar prav in da bi bila za oceno bolj umestna beseda: »zanimiva«. Hiter prelet in pogled na vsebino človeka zapelje. Vseeno bom omenil tistih nekaj »nekajev« iz omenjene knjige. Str. 123, za naslov Osvobodilna fronta: »Levo usmerjene skupine so 26. aprila 1941 na pobudo KPS ustanovile Protiimpe-rialistično fronto (op p. to naj bi tedaj bili Francozi, Angleži in Američani). In spodaj: »...je vodstvo OF prepovedalo oblikovanje kakršnihkoli oboroženih enot zunaj OF ki bi se bojevale proti okupatorju « Str. 131, pod naslovom Državljanska vojna: »Zaradi vse večjega revolucionarnega nasilja je Slovenska zaveza maja 1942 sklenila spodbuditi nastajanje oboroženih oddelkov, katerih naloga je bila obramba pred takim nasiljem.« In še kaj podobnega bi se našlo. Torej, državljansko vojna je bila in revolucija je bila. Žal pa ta knjiga niti z eno besedo ne omenja začetka vsega tega. To so bile leta 1937 Čebine. Tam je bilo rečeno: »Bomo šli v boj, če bomo imeli od tega korist.« Revija Mladina je v zadnjih letih starega režima zapisala, da je na Dolenjskem in Notranjskem revolucija v letih 1941 in 1942, to je, še preden so bile organizirane vaške straže, pobila nekaj več kot 3000 Slovencev. Sam pa dodajam, da tega niso počenjali pravi partizani, ki so se borili proti okupatorju. Partizani tudi niso požigali Sol, kulturnih domov (prosvetnih in sokolskih), gradov, župnišč in drugih stavb. To so uničevali revolucionarji. Toda, zdi se, da osnovnošolec tega še ne sme izvedeti. Dokaj nezgodovinsko je v knjigi zapisan povojni poboj domobrancev in civilistov, in to na str. 141. Zgodovino, ko gre za zločin genocida - na tisoče pobitih brez sodišča - je treba prikazati le bolj objektivno in strokovno. Sicer se zdi kot pravljica-grozljiv-ka. Omenjena knjiga zgodovine našega stoletja je pomanjkljiva in siromašna tudi zato, ker sploh ne omenja leta 1905 ustanovljene prve popolne slovenske srednje šole - to je Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano. Za tako knjigo bi se to spodobilo. Kaj naj sicer učitelj zgodovine odgovori učencu, ki bo mogoče vprašal, kdaj in katera je bila prva popolna slovenska gimnazija? Sedanji pisci zgodovine nanjo gledajo še kar skozi liberalistična očala. Napake tedanjih liberalcev skrivajo ali pa jih sploh rte omenjajo. Primer. Ko so liberalci izvedeli, da škof leglič namerava sezidati in ustanoviti novo gimnazijo, so tej njegovi zamisli na vse načine nasprotovali. S somišljeniki nemškutarji vred so zatrjevali, »da je nova gimnazija odveč, ker da je drugih srednjih šol v Ljubljani dovolj.« Kakšni odnosi in razmerja so bili tedaj v ljubljanskih šolah, to je med narodnostno zavednimi Slovenci in ljubljanskimi Nemci, lahko preberete tudi v knjigi dr. Veljka Vulikiča Senator. Pater Lojze Štrubelj pa v knjigi Še vedno živo drevo tiste čase opisuje takole: »Škof jeglič se je za to velikansko delo, da sezida in ustanovi popolno slovensko gimnazijo s slovenskim učnim jezikom, s slovenskimi učbeniki in slovenskimi profesorji... Vse tedanje šole so bile namreč usmerjene av-stro-ogrsko. V šolah je bil obvezen nemški učni jezik. Slovenščina je imela le malo pravice. Celo na škofijskem ordinariatu so tedaj uradovali v nemškem jeziku. In škof je imel daljnosežen namen - v Sbveniji ustvariti slovensko ozračje in slovenskemu jeziku dati svoboden polet za vse: za šolo, urade in za javnost. In čudno, da so tedanji vodilni krogi škofu zamerili tudi to, da hoče vpeljati spremembe, ki bi samo koristile slovenskemu duhu. Vidi se, da jih tu niso vodili trezni razlogi, temveč nasprotovanje.« Tako nasprotovanje je živo še danes. Tako opevana »prava in prenovljena slovenska zgodovina« v Kroniki XX. stoletja opisuje priprave na začetek gradnje in ustanovitev nove slo- venske klasične gimnazije le v luč sporov in trenj meči tedanjimi liberalci in škofom (egličem. Niti ene besede pa ni o tem, da je bila to prva popolna slovenska šola. Kdorkoli bi jo ustanovil v času uradno in še na veliko zasebno nemško govoreče Ljubljane ter nasilnega nemškutarstva, bi moral biti v očeh vsakega zavednega Slovenca takrat kot tudi danes vreden pohvale in zahvale Če bi tako slovensko šolo ustanovil liberalci, bi ta čast danes pripadla njim. Kako v liberalističnem duhu je pisana tudi naša zgodovinska knjiga, pa samo primer na str. 77 spodaj. Naslovu Liberalni tabor sledi stavek, v katerem zgodovinar za osebek uporabi (tedanjo) Slovensko ljudsko stranko. Normalno je osebek vzet iz naslova; torej: Liberalni tabor ni nikoli našel skupnega jezika s SLS. To so drobne finese, ki bralca »okrog ovinka« zavajajo. Na str. 86 spodaj še piše: »Gimnazije in realke, ki so obstajale že pod Avstro-Ogrsko, so nadaljevale svoje delo kot slovenske šole. Ustanovljenih je bilo tudi nekaj novih gimnazij.« Saj ni res! Nadaljuješ lahko le tisto, kar si počel prej. ; Z razpadom Avstro-Ogrske pa je bilo konec tudi z vsemi šolami. Vse se je začelo na novo - nove šole z novimi slovenskimi učbeniki in slovenskimi učitelji. Na srečo so na področju učbenikov profesorji Škofijske gimnazije že leta 1905 začeli orati ledino, to je pisati slovenske učbenike. Obenem se je razblinila napoved liberalcev, da Ljubljana ne potrebuje novih gimnazij. Splošna pripomba. Zgodovina v knjigi daje preveč poudarka le vojnam, politiki in jugoslovenarstvu. Premalo so opisani kulturni dogodki, prosveta, znanost, umetnost in šolstvo ter boj za slovenstvo in materni jezik. Medtem ko na str. 29. vidimo sliko spomenika jugoslovanskim prostovoljcem, pa v knjigi žal ne najdemo vsaj kakšne slike spominske plošče tudi takih pomembnih Slovencev iz tega stoletja, kot so leglič, Maister, Breznik, Plečnik, Krek, Vovk, Kregar, Tome, Trstenjak in drugi. Tudi 50 let prezrti tigrovci so čudno prikazni. To so bili prvi slovenski partizani in borci profi fašizmu. Žal jim spomenike odkrivamo šele zadnja leta. Domžale TO NAS NE MOTI • TO NAS NE MOTI • Noč prelepa Zadnji večer v letu ima vsakokrat svoj čar, za vsakega od nas svojega, posebnega. Vsak izmed nas si ga želi preživeti zanimivo, s prijatelji v veseli družbi, z majhnimi stroški vendar zabavno. Posebno zabavo prav gotovo ponuja veselo rajanje na ulici, to je res nekaj posebnega, saj v Domžalah cesto komaj celi prečkamo, kaj šele, da bi lahko plesali po njej. No, na zadnji večer v letu nam je prijateljem take vrste zabave to omogočeno. Srečamo se s starimi znanci, zaplešemo s tistimi, ki jih imamo radi; in sedaj ZLATKA LEVSTEK Haiku 1997 Lesket kristalov zasneženih njiv v soncu bel poljub zime. Pasje stopinje po celcu med drevesi rumeni krogi. *** Pometeni sneg izpred hišnega praga suhe stopinje. Igle borovcev vise v ledenih snopih hladen počitek. Burja krivenči stara kraška drevesa piha mi v dušo. sem tam, kjer mi tovrstna zabava ni več povsem všeč. Všeč mi ni to, da poskočne melodije polk in valčkov slišim le v bližini dokaj neuglednega kamiona, ki služi priznanemu ansamblu za oder. Županja, ki nas prijazno vabi in vliva pogum za spopad z neznanim v prihajajočem letu, kar naenkrat obnemi, še takrat, ko bi jo lahko slišali, jo pa zopet le na določenih mestih, kamor zvok uspe priti iz naprav, ki so namenjene poslušalstvu na raznih družinskih srečanjih. Zato mislim, da se je treba na take projekte pripravljati daljši čas, mogoče zapreti del Ljubljanske ceste med križiščem pri VELE in semafori-ziranem križišču postaviti kvaliteten oder za godce in varen prostor za plesalce, lokali ob Ljubljanski cesti naj bodo odprti, saj si ljudje včasih zaželimo tudi mirnega kotička za klepet s prijatelji. Predvsem pa naj se muzika, ki vedno zbudi v nas željo no gibanju, sliši povsod tam, kjer ljudje plešejo in se želijo zabavati. Rekli boste: »Na kamionu so vsaj nekoliko zaščiteni pred vremenskimi nadloga- To je vse res, res pa je tudi, da korakamo 2000 nasproti, kar nas pa vabi, da mesto kot mesto pripravi prireditev, ki je sodobno tehnično podprta. Gostinci, ki so ponujali svoje dobrote, nisč) pomislili, da smo na zabavi tudi taki ljudje, ki za »na zdravje« potrebujemo le kozarček šampanjca, ne kar cele steklenice; tudi o kakovosti penečiRse vin bi se lahko razpisala, vendar sem se ta trenutek spomnila, cja tudi velikih košev za smeti ni bilo nikjer, tako da smo hodili po plastiki, razbitem steklu; z nogami smo bolj tipali, kajti z očmi pri tako slabi osvetlitvi nismo mogli določiti vi 'likost in kvalitete embalaže, ki se je prazna privalila pod noge. Domžalam naj bi vrnili dušo, želi Županja, to si želim tudi jaz, saj imam Domžale in Domžalčane rada. Ko se bo pričela letošnja jesen in se lxjmo pogovarjali o prireditvah ob novem letu, me pokličite, rada vam lx>m s svojimi izkušnjami pomagala. Domžale so se v novoletni dan zbudile pčjčiščene, za kar so verjetno poskrbeli pridni komunalni delavci. MICA KAVKA Ko zacvilijo zavore Včasih se zgodi, da je cviljenje zavor pravtx!asno, včasih močno prepozno včasih pa je tako, da bi bilo bolje, ko bi bil človek tisti trenutek čisto drugje. Promet v našem mestu je pričel ogrožati že življenje odraslih, ki uporabljajo javna prometna sredstva, pri tem pa ne pomislim na vključevanje otrok v naše prometne zagate, o čemer sem že nekajkrat pisala, ko zjutraj še vsi zaspani prečkajo cesto v zadnji minuti, ko je avtobus že skoraj na postaji. Za nov semafor je mogoče premalo razdalje med Že dvema takima križiščema; če iz KoločJvorske zavijemo v levo, nam to omogočajo pešci, ki so na olx>h prehodih, verjetno bo v prometu treba najti rešitev, s katero ne bomo vsi zadovoljni, lx> pa naj pametna, tako kot pravijo, da je naša delitvena bilanca. MICA KAVKA Omejevanje tranzitnega tovornega prometa skozi mesto Domžale V četrtek, 8. januarja 1998, se je v centru mesta Domžale zgodila prometna nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečila pešaki-nja, udeleženo pa je bilo tovorno vozilo. V lanskem letu se je v centru mesta zgodilo še več podobnih nesreč, opazno pa se je povečal tranzitni tovorni promet skozi mesto Domžale. Le nekaj ur pred nesrečo je bil sestanek Komisije za varnost v cestnem prometu občne Domžale, ki se ga udeležila tudi županja občine Domžale in predstavnik Inšpektorata Policije pri UNZ Ljubljana. Na seji je bila obravnavana problematika v zvezi z tranzitnim tovornim prometom skozi Domžale in zaradi povečanja tega ter z njim povezane neurejenosti in neustreznosti postavitve prometnih znakov, ki prepovedujejo tovorni promet skozi mesto Domžale, sprejela sklep, da odgovornim postavi brezpogojni rok za ureditev razmer: to je 5. februar 1998. Kolikor do takrat prometni znaki ne bodo postavljeni na ustreznih mestih, bomo ogorčeni občani Domžal pričeli 10. februarja (zaradi enomesečnega roka za priglasitev zapore) s protestnimi zaporami ceste Šenjakob - Domžale na Savski cesti in sicer vsak delovni dan ob 14. uri - ZA 1.5 MINUT -do rešitve problema. Občina Domžale je Direkcijo Republike Slovenije za ceste /o v začetku lanskega leta večkrat pisno in ustno opozorila na problematiko povečanega tovornega tranzitnega prometa skozi mesto Domžale, /lasti iz smeri Ljubljana - Šentjakob. Pri tem smo poudarili, da so prometni znaki, ki prepovedujejo tovorni promet po regionalni cesti R- 371 Šentjakob - Domžale in pri uvozu iz magistralne ceste M- 10 iz smeri Maribor, postavljeni neustrezno in nepravilno (po uvozu v križišču v Šentjakob in pri Cestnem podjetju Domžale), medtem ko jih iz smeri Ihan-Domžale na magistralni cesti M 10-1 Litija-Črnuče sploh ni. Zato je bilo tudi onemč)gočeno učinkovito ukrepanje Policijske postaje Domžale, s katero smo se dogovorili o omejevanju in kaznovanju kršilcev. Pri tem je potrebno opozoriti, da je v skladu z 67 členom Zakona o javnih cestah za postavitev prometnih znakov na državnih cestah odgovorna Direkcija RS za ceste. Kljub številnim pozivom in ur-gencam se odgovorni niso zganili. Edini odgovor, ki smo ga prejeli, je dopis Inšpektorata Policije pri Upravi za notranje zadeve Ljubljana, ki ' od občine Domžale zahteva, da odstrani vse neustrezno postavljene znake na teritoriju občine Domžale (v Dragomljah, pri Cestnem podjetju Domžale in na Rodici). Dopis vam prilagamo v gradivu. Komisija pri tem opozarja, da občina ni pristojna niti za postavitev niti za odstranitev prometnih znakov na državnih cestah, zato znakov ne bomo odslra'nili. Občina Domžale je v petek, 9. januarja, že obvestila Direkcijo RS o svojih zahtevah, rokih in ukrepih, ki jih bomo nepriklicno izvajali, vse dokler odgovorni no bodo reagirali. Promet sko/i občino Domžale je nasploh mod najbolj perečimi v Republiki Sloveniji, zato abso-lutno zahtevamo, da se tranzitni tovorni promet zaradi varnosti in zaščite življenj odvija izključno po magistralni testi M - 10 Ljubljana-Marilx>r. Ob tem vztrajamo, da odgovorni, to je Direkcija RS za ceste in Polic (ja, lakoj ustrezno ukrepala. Dolžni smo storiti vse, da jutri ne bo novih žrtev. Zaradi velike gostote prometa na Ljubljanski in Kolodvorski cesti v centru mesta Domžale pa bo občina Domžale nemudoma pri Pro metnem inštitutu naročilu studijo o možnih ukrepih za večjo pretočnost in povečanje varnosti na tem odseku. Na osnovi študije bodo izvedeni prometni ukrepi, v proračunu za leto 1998 pa predlagana tudi sredstva za ureditev omenjene promet ne situacije (postavitev semaforja v križišču pri Vele). Županja Občine Domžale CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Če prometni znaki za omejevanje oz. prepoved tovornega prometa skozi mesto Domžale ne bodo ustrezno postavljeni, za 10. februar 1998 ob 14. uri napovedujemo prvo protestno zaporo ceste Šentjakob-Domžale na Savski cesti. Spremljajte sporočila na Radiu Hit in se nam pridružite! Delitev domžalskih vrtcev Občinski svet Občine Domžale je bil v skladu z Zakonom o zavodih dolžan razdeliti dosedanji zavod z eno upravo na tri popolnoma samostojne zavode. Tako je prišlo do odcepitve zavoda v Mengšu, ki ga sestavljata dve enoti, ter do razcepitve zavoda v Domžalah na dva dela. En del bo obdržal svojo dosednajo upravo na Savski 2, drugi del, ki ga bosta sestavljali enoti Urša in Čebelica, pa bo dobil novo upravo na matični enoti Urše, Sla-mnikarska 26. Sam sistem organizacije se razen spremembe uprave ne bo bistveno spremenil. Naša enota ima odprta vrata dnevno od 5.30 ure, do 19. ure zvečer. Način dela in vzgoje je takšen kot po vseh drugih javnih zavodih. Pudarek našega dela je na čim tesnejšem sodelovanju s starši. Trudimo se, da v svoje delo vnašamo tudi novitete s podorčja vzgoje in varstva otrok, sodelujemo pri različnih republiških projektih, radi se pokažemo v javnosti na različnih prireditvah in z različnimi dejavnostmi. V mesecu maju vas vabimo na dan odprtih vrat. Takrat si boste lahko ogledali, kako poteka dan našega življenja in dela. Slika o našem vrtcu bo takt) popolnejša. Opozorila bi starše, ki želijo zaprositi za varstvo svojega otroka v našem vrtcu, se bodo morali sedaj odločati med dvema enakovrednima zavodoma, če živijo na območju Občine Domžale. Tako bodo morali prošnje za sprejem v novonastali zavod »Vrtec Urša«, ki zajema še enoto Čebelica, oddati na nt)v* upravi - Slamnikarska 26. Ker je otrok, ki čakajo na sprejem precej, oddajte prošnje čimprej. Hkrati obveščam starše predšolskih otrok, da v našem vrtcu delujejo različne delavnice, namenjene otrokom, ki rednega vrtca ne obiskujejo. Vpis v te delavnice je možen v mesecu januarju, informa« ije dobite na telefon 721-843. Trenutno je tudi še možen vpis v tečaj smučanja, ki bo potekal v mesecu januarju na Ambrožu pod Krvavcem. DARKA BITENC v. d. ravnateljica vrtca Urša Kdaj bomo dočakali polnočnice brez petard? Tudi letos so udeležence polno« nit v cerkvah po naši občini spremljali poki petard in drugih pirotehničnih sredstev. Je za to kriva nevzgojena, liberalno misleča mladina, ki je ušla z vajeti in prekoračila zakonsko mero? Ali pa so to motnje obrednih slovesnosti, kar maše polnočnice vsekakor so, plod organiziranih in načrtovnaih akcij mladih komunistov, ki so v svoji mladostni nevednosti in zaslepljenosti nasedli svojim ideologom in sodelujejo pri teh skupinskih kaznivih dejanjih. Dejstvo je, da v pokanju petard praktično nihče ne uživa. Ne večina tistih, ki jih mečejo, ne tisti, ki smo prisiljeni poslušali njihove cle-tonat ije. Kje jo potem v/rok /,i metanje pirolehničih sredstev? V ob- jestnosti, v samorazkazovanju, v tem, da se metalec s takšnim de janjem postavlja preti vrstniki? Kaj slabi razlogi so to, kajne. A vendar petarde pokajo kot za stavo. In ogrožajo zdravje in življenje ljudi, seveda tudi tistih, ki petarde mečejo. Kot da vsako leto ne bi bilo dovolj nesreč (tudi takšnih z najhujšimi posledicami), ki so nastale kot posledica metanja petard. Prepričan sem, da tisti, ki se mu je raz-počila petarda v roki in mu je bu do poškodovala ali pa, ko je zaradi petarde ob oko, zagotovo petard ne bo več metal. Zakaj je vedno potrebna nesreča, šele nato pa prevladata pamet in razum? Upam, da se metalci petard, ki so letos očitno organizirano motili maše polnočnice v naši občini, zavedajo, da so, poleg tega, da so se izpostavljali nevarnosti za svoje lastno zdravje in življenje, kršili tudi Zakon o prekrških zoper javni red in mir ter Odlok o javnem redu in miru v Občini Domžale; Prepričan sem, da bodo brali te moje vrstice, zato bom sedaj iz omenjenega odloka naštel nekaj določb oz. členov, ki metanje petard in drugih pirotehničnih sredstev obravnavajo kot kaznivo dejanje. Naj začnem pri 2. členu Odloka o javnem redu in miru v Občini Domžale, ki med drugim navaja, da se mom vsakdo, ki prebiva ali se začasno mudi na območju Občine Domžale, obnašali i.i ko, da ne moti, ne vznemirja ali ne ovira drugih pri njihovem delu, razvedrilu, počitku in udeležbi na javnih prireditvah in obrednih slovesnostih, da spoštuje javni red in mir ter da ne ogroža zdravja in premoženja drugih. V 3. členu je navedeno, da so za storilce zoper ta otllok odgovorne osebe, ki so storile prekršek oz. starši mladoletnih otrok oz. njihovi skrbniki, če so njihovi otroci storili prekršek. V 5. členu je v 3. točki jasno napisano, da je za zagotovitev javnega reda in miru prepovedano ovirati ali motiti organizirane sprevode, javne shode, zborovanja in druge prireditve ter cerkvene in druge obrede. 4. tcx":ka navedenega člena navaja, da je brez dovoljenja pristojnog.) upravnega organa /,i notranje za deve prepovedano povzrcxiiti detonacije s priotehničnimi ali drugii razstrelilnimi snovmi in napravami. V 9. členu piše, da je za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja prepovedano vsako dejanje, ki bi lahko imelo za posledico ogrožanje ljudi in premoženja, zlasti / naslednjimi dejanji (od 9 točk bom navedel samo dve); - na javnih prireditvah in v javnih lokalih nositi orožje in druge nevarne pripomočke, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba ali povzroči škoda na oblačilih oz. objektih - metati kamenje, petarde ter druge predmete, streljati z zračno puško, samostrelom, lokom ali fračo na krajih, kjer to ogroža varnost ljudi in premoženja. Za takšna kazniva dejanja je predpisana tudi denarna kazen, in sicer se posameznika, ki deluje v nasprotju / določbami teh lo< k, kaznuje z denarno kaznijo od .'50,00 do 5.000,00 SII. Zanimiv je še 12. člen, ki govori o tem, da de-lavt i polit ije lahko izterjajo denar no kazen v /nosku do 2.500,00 SI takoj na mestu od tistih oseb, ki jih zalotijo pri prekršku, za dokazova nje storitve prekrška pa ni zahtevan dokazni postopek o prekršku in ga votli sodnik za prekrške. Upam, da bo te moje v/stice prebrala tudi domžalska županja in se ob tem zamislila, koliko je kot županja naredila, tla bi ljudje tudi pri polnočnit ah in drugih ver skib obredih bili deležni miru in spoštovanja. JANEZ STIBRIČ JUS-SECURITY d • =» AVT0S0LA =* VARNOSTNA SLUŽBA =» TRGOVINA (alarmi in telefoni) ljubljanska c. I02. DOMŽALE Delovni čas Telefon: od 8.-I2. in I5.-I8. ure 719-890, 041/638-007 Domžale /lamnik OBČINA DOMŽALE Seznam parcelnih številk, katerim je bila z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občine Domžale, sprejetim na 32. seji Občinskega sveta Občine Domžale dne 29.10. 97, spremenjena raba. Pretežen del sprememb se nanaša na širitev ureditvenih območij naselij. Del sprememb se nanaša na območja razpršene gradnje in za potrebe izgradnje infrastrukturnih objektov. Del sprememb se nanaša na zmanjšanje ureditvenih območij naselij. V nekaj primerih pa gre za spremembe v smislu dvonamenske rabe. k.o. HOMEC: a) povečanje naselij del 139, del 459/3, 308/2, 329/1, 329/2, 336/5, 336/4, del 336/1, 336/3,912/2, del 341, 13/2, 13/3, rk>l 605/3, del 141, del 157, 131, del 132/3, del 605/4, del 60.5/1, del 606/1, del 608/1, dol 606/ 1, del (508/3 b) druga uredilvena območja 690/2, del 655/1, del 654/2, del 656/1, del 657/1, del 659, del 660/1, del 661/1, del 662/1, del 663/1, del 664/1, del 665/1, dol 666/T, del (,(.7/5, del (5(58/1, del 669/2, del 672/1, del 699/1, del 702 k.o. RADOMLJE: a) povečanje naselij 35.5,356/1,360/1, .356/6, 356/2,356/3, del 520/1,54.5, 520/2, .524/2, 529/1, del .529/ 2, 470/3, 469, del 470/1, 465, del 466, del 562/1, del 1056/1, 1156/5, 1156/6, 11.56/ 7 del 1157/2, del 1157/5, 1157/10, 1157/8, 1157/9, 11.57/11, 1157/12, 1157/13, 1157/14, 1154, 115 i, del 1033, del 1034/1, 1026/3, 1025/1, del 1026/7 dol 1025/3, 1024/1, del 1024/2, 1024/3, del 1014/10, del 509, del 510, del 511, del 512/1, del 517, del .541, 513/6, 514/2, 52 (.97/2, del 695/2, 4, 80 i/l, 803/3, 703/2, 702/2, 702/1, 701, 700/1, 700/2, 699/1, 698/1, rlel 704/1, del 703/1 b) druga ureditvena območji del I209/1, del 272, del 273, del 275, del 195, del 19S/S, del 788, del 789, del 790, del 7') I, del 1165, del 217/1, del 218, del 219, del 220, del 221, del 222, del 223, del 216, tlel 215, del 214, del 212, del 211, del 208/3, del 208/2, del 208/1, del 207 del 203, del 202/2, del 197/1, del 274/1, del 296 k.o. ROVA: a) povec anje naselij 104/4, del 10.5/7del 105/2, 105/5, 944/5, 944/7986/1, 98.5/2, 985/1, 98 i/1, del 982/ 2, 981, 98 i/2, 98 i/ i, 98 i/4, 98 i/5, 98 '>/<>, '»8 1/8, 98 i/9, 946/1, 945/1, 949, 946/2, 962/4, 962/6, 38/1, del 39, del 24/1, 950, del 5.5V2, .543, tk'1 5.50/1, del .542, 688/ 2, del .531, del 514/1, 686/2, 43.5/2, del 432, del 404, 4(X)/1, 399, del 83/1, del 84, del 65, del 1096, 98/3, 98/16, 94, del 93, del 52/1, del 122/8, del 122/7 l>) druga ureditvena območja del895,;745. ■ d) zmanjšanje območja naselij del 943/1, 943/2, 943/3, 944/1, 941/6, 941/7 941/8, 941/9, 941/10, 94V11, 941/12, 941/13, 94V14, 941/15, 941/16, 941/17 941/18, 941/19, 941/20, 941/21, 941/22, 941/ 2 i, 941/24, 941/25, 941/26,941/27941/28, 941/29,941/30,941/2,987/4, 987/5, 986/ 1, 986/4, 986/5, 987/2, 987/6, 989/2, 986/2, k.o. DOB: a) povečanje naselij del 1337/1, del 1338, del 1.327 1324/3, 1324/1, del 1323/3, 1305/9, 1.305/10; 1305/ 11, del 1.30.5/1, del 1398, 1280/3, del 514/2, del 512, del 707/1 b) druga určtlilvena območja del 1203, del 1204/3, del 1204/2, del 1227 del 1323, del 1109, del 1108, del 529, del .542/1, del .542/3, del 542/4, del 542/2, del 664/1, del 666/7 del 666/2, del 664/ 2, del 663/1, del 66.3/1, del 659/2, del 660, del 6.54/1, del 6.53, del 6.52, del 6.51, del 967 del 649, del 648, del 649, del (.72/1, del 672/2, del 1168, del 1169, del 1170, del 1171, del 1172, del 1173, del 1174, del 1175, del 1176, del 1177 del 1178/1, del 1197 del 120.3, del 112.5, del 1257 del 1270, del 1356, del 1358, del 1271, del 1171, del 520/ !, dol 521, del 520/1, del 521, del 519, del 5K./2, del 525 () dvonamenska raba 1232,1233 k.o. DOMŽALE: a) povečanje naselij del (567/1, del 667/2, del 680, 668, 670/4, 670/1, del 670/6, del 679, del 676, del 677 del 678, 675, del 674, 671/1, 672, del 673, del 639, del 6 16/2, 6.32/2, del 632, del 622, del 617/1, 616/3, del 616/2, del 609/2, del 608/1, 1424/1, 142.3, 1417 1416, 1410/1, 1410/2, 1408, 1400,1399,1392,1.391, 1386, 1385, 1378, 1177 1167 I !(> 1, I 157/ 1, 1356/1, 1151, del 1504, 1441/1, 1438/1, 1442/2, del 1442/1, del 1581, del 1579/3, 2539,2563/2, dd I282, dol I28l, del I266,del I267del 1341,del I342,del I342/ 2, del I021,del I026, del 027/1, 1030/1, 030/4, I010/5, l()il/l,del K)',.', del Kili. del 1036, del 1037/2, del 1040, del 1041, del 1044, del 1045, del 1048, del 1049, del 1052, (H 1053, del 1056/5, del 1057/4, del 1057/3, del 1060/1, del 1062, del 1064/2, del 1056/4, 1046/1, 1047/2, 1076/2, 1075/1, 1074/1, del 1064/1, del 1065/1, del 066,del 069, del 070/6, del 070/1, del I07I/I, del I071/I, del 1072/2, del 1080/1, del 1079/1, del 1078/1, del 1077/1, del 076/3, del 076/6, del 1075/5. del 1075/6, rlel 1074/4, del 45 l/l, del 454, del 459/1, del 459/2, del ■K.l/I, del 461/2, del 467/1, del 467/2, del 4(58/1, del 4(58/2, (k'l 478/1, 660/1, 483, 478/3, 478/4,478/ 2, 476, 477 469, 473, deli parc.št.: 453/1, 4.58, 461/1, 465, 466, 468, 478/1, 479, 480, 481, 666, 5416, 1425/2, 1425/3, 1425/4, 142V1, 1422, 1419/1, 1419/2, 1418, 1414/ 1, 1414/2, 1415, 1412/3, 1411/1, 1411/2, 1407 1408, 1406, 1401, 1404, 1402, 13%, 1197 I ',95, I 198, I 194, 119 1, 1189, 1 190, 1388, 1387 1384, 1182, 1381, 118 1, 1180, 1379, 1375/1, 1375/2, 1376/4, 1376/1, 1176/2, 1376/3, 1176/6, 1176/9, I «.5. 1166/1 I '''d, 1362, 1.359, 13.58,1.354, 1355, 1.352/1,1353, del 1412/1, rlel 1412/2, t H 1163, del 1357/ 1, 1047/1, del 1041/1, 1181/1, 1180, 1179, 1178, 1177 117.5, 1174/1, del 1174/2, 1171/1, 1171/2, 1158, 1157 1156, 1159, 1155, 1154/1, 115.1/1, 1152, 1151, 1148/1, 1148/'), 1148/ 6, 1116, 1117 rlel 094, del 095, del 096, del 097 del 099, del 1100, del 1115, del 1118, del 1114/1, del 001, del (000, del 999, del 2412, del 4939, del 4939, del 4938/2, del 4937 del 19 16, del 49 15, del 4934, del 49 i i, del 4688/1, del 4687 del 4686, del 4681, del 4680, del 5124, del 49)0/2, del 4910/1, del 4929/i, del 1575, del 1576, del 1577 del 1579/1, 2501/1, 25(X)/2, del 2505, del 2504, del 2603/ 1, del 2602, del 2597/1, del 2596/1, del 2627/3, del 2564/1, del 2577/1, del 5412/1, del 2570, del 2587 5249/1, 5249/4, 5241/1, 4658, 4659, 5201, 5207/3, 5202, 5203, 5204, 5205, 5207/1, 5206, 5207/2, 5343/2, 5342/2, 5342/1, 5343/1, 5341/1, 5340, 5338/1, del 53.39, del 5338/2, del 5117 del 53 15, del 5336 d) zmanjšanje obmvečanje naselij 1103, del 1158, del 1163, del 1166, del 1169, del 1168, del 1173, del 1020, del 1027 del 176/2, del 117.3, del 1238/2, del 12.37/2, del 12.37/1, del 1236, del 1235, del 1234, 1227/3, 1227/7 del 1227/2, del 1224/2, del 1224/4, 1224/1, 1205/2, del 1204, 122.5/ 2,1225/1, tk'1 1207/2, del 1212/1, del 1227/1, 1217 1611/2, 1227/4, del 2.33/1, del 2.32/ 2, 503/4 k.o. DEPALA VAS: a) povečanje naselij 101/1, 3.37 336/18, .336/19, 336/1, .3.36/7 336/17 336/8, 336/4, 336/16, 336/9, 336/ 5, 336/15, 3.36/10, .336/6, 336/14, .336/11, 336/12, 336/3, 336/13, 105/1, 10V4, del 101/1, del 302/1, tlel 308, 371/2, 371/3, 372/2, 372/3 k.o. IHAN: I a) povečanje naselij 1/1, del 1/6, del'7/1, del 10/8, del KV2, del 15/4, del 19/2, del 18/2, 17/2, del 16/2, del 33/1, del 33/2, del 34/1, del .33/4, del 488/1, tlel 216/1, 216/2, 216/3, del 213/2, 213/5, 124/7 del 127/5, 129, 130/1, del 131, del 1.32, 110/9, 110/152, 110/64, 124/11, 124/2, 124/3, 124/5, 12.5/6, 127/1, 127/5, 128/5, 110/68, 129, 130/1, 131, 132, 470/3, 470/12, del 470/1, del 470/4, 477/1, del 478/8, 479/1, 505/2, del 479/2, del 505/1, tlel 507/8, del 488/2, 480/2, .528/1, 527/17 del 527/2, 527/10, 529/5, 529/4, 529/1, 529/6, .529/2, 528/2, 528/3, 530/3, 530/4, 5.30/5, del 530/1, 5.30/8, del 370/2, del 214/3, del 214/2, 200/2, 199/2, del 199/1, tlel 199/4, tlel 199/5, del 317/1 -m- k.o. BREZOVICA: a) povečanje naselij 676/1, 676/2, 677 678, del 631/2, del 6.31/5, 631/6, 63V9, 631/1, 63V7 6.3V3, del 634/3, 637/2, 6.37/5,6.35/2,635/1,6.36, del 634/2,635/3,652, del 65 VI648/2, del 465/1, 517/1, 519, 3.54, del 352, 349/2,423,424, 309, 308, del 307/1, tk'1 304/2,209/ 1, 209/2, 209/3, 209/4, 209/5, 209/6, 209/7 209/8, 187 188/1, 188/5, 186/1, 186/2, 186/3, 186/4, 186/5, 186/6, 18(V7 186/8, 186/9, 188/3,193/1, 194/1,194/2, 194/3,194/ 6, »9/1, 189/2, 191/1, del 191/2, 191/3, 191/4, 191/5, 191/6, 191/7 191/8, 24.5/3, 114/ 1, 114/2, 607/2,'607/1.5, 607/17 del 607/1, 176/2, 169/2, del 167/1, tlel 164/1, 155/1, 156/3, del 156 b) druga ureditvena območja 942, del 941, 943, del 852, del 853, del 359/1, del 1440, del 1221, del 1405, del 1184, del 1185, del 1814, del 1186, del 1187 del 776, del 1130/2, del 765, del 763, del 770 ' <) dvonamenska raba 1261,1260,1259, 12.58,1257 1256, 1255, del 975, del 976, del 977 del 978, del 979, tlel 980, del 886, tlel 885, del 884, del 883, del 882, del 869, tk'1 870, del 871, tlel 872, del 873, del 874, del 878, del 879, del 880, del 881, del 788, tlel 758/1, 875, 876, 877 79.5, 794, 793, 792, 791, 790, 789 k.o. STUDENEC: a) povečanje naselij 133/5,135/1,1.33/2,1.35/4,132/1,132/4, del 130/1,173/2, del 173/1, del 174, 512,515, 513, 516/1, 517/2, 518/2, 519/2, 520/20, 522, 521 ...(--------i-irmu_____j.^.ij ii.j ii' n k.o. TROJICA: a) [x>večanje naselij del 526/1, del 526/7 S23/2, del 567/1, 618, 619, 620/1, 620/2, 620/3, 620/5, 620/6, 621/1, 621/2, 621/3, (.21/4, del 623/2, 18/1, del 628 k.o. BRDO: a) povečanje naselij 211/4, 203/1,203/3, 206, del 20.5/5, 20S/2,274, 273/2,273/3, del 273/1,275/8,250/ .3, 217/2, del 283 k.o. DRAGOMELJ: a) povečanje naselij 60, 53, 64,65, del 290/3, del 290/20, 349/1, 350/1, 35V1,167/2,166/1 k.o. PŠATA: a) povečanje naselij * del 458, 466/2, del 465, 470/2, 470/1, tlel 488/1, 487 485, 486, 488/10, del 428, tlel 7.58, del 7.5.3, del 752/7 del 7.52/1 b) druga ureditvena oI.iikk |a del 410/2, del 411/1, 1391/4, del 744, del 763/2, del 764/2, del 389, del 390, del 399/1? tlel 413/1, del 765, del 1390, del 388, del 387 del .386, del 385/2, del 391, tlel 398, del 4(X), tlel v401, del 402/2, tlel 402/1, del 403/% del 404/2 k.o. SELO: a) povečanje naseli] 676, del 671/1,671/4, 613/2, 611,612, del 605, 579/2, del .578/2, del 579/1, tlel 580/ 1, tk'1 582/1, del 583/1, del .584, tlel 464/41, 43, 62/1, 62/2, 63, 81/4, tlel 402/1, tlel 402/2, tlel 8 VI, tlel 402/3, del 402/10, 402/2, tlel 418/9, del 418/42, del 418/4.3, del 403/1, 418/10, tlel 405/3, tlel 405/2, del 405/5, tlel 40.5/1, del 418/8, del 97/1, tlel 91/1, tlel 91/4, tlel 91/2, .54/2, del 54/1, tlel (>42, del 641/2, del 685/1, del 556/ 2, del 558, del 559/2, del 6.59/4, del 6.59/2, del 657/1, del 661/1,418/41 k.o. STUDA: a) povečanje naselij del 54/1, del .51/3, del 196/3, 2 '■'./.' Ponižani \ in razžaljeni izgnanci V četrtek, 18. decembra, je bilo v Induplatijevi dvorani v Jaršah srečanje izgnancev -žrtev vojnega nasilja iz vseh krajev nekdanje občine Domžale. Vstopnina za to srečanje (kosilo in kulturni program) je bila 2000 SIT na udeleženca). Pri pogrnjenih mizah je bila velika dvorana polno zasedena. Prizadevne organizatorje je treba pohvaliti. Po nagovoru in pozdravu obeh predstavnikov domačega društva izgnancev so s peljem, glasbo in pesmimi pesnice iz-gnanke nastopili priznani kamniški koledniki. Prisrčen (mogc^e kar malo predolg) je bil spored, povezan z vmesnim lx?sedilt>m, ki je bilo posvečeno predvsem spominjanju izgnancev na tiste Žalostne čase. Večna je in bo lepa pesem Oh, kako je dolga, dolga pot iz tujine pa do doma. Res je bila dolga, saj je za nekatere trajala kar več tednov. Po glasbenem programu so sledili pozdravni nagovori predstavnikov teh društev iz drugih krajev, predvsem iz Zasavja. V veliko začudenje pa se je oglasil tudi predstavnik domače ZB, ki izgnancev do (A,imosvojitve ni niti poznala niti priznavala. Zato je po tolikem času nerazumljivo, da se v njenem imenu oglasi nekdo z lx?sedami, kako da »se je ves čas po vojni zavzet nal za vsote prezrte žrtve«. Ko sem po srečanju govoril z nekaterimi izgnanci, so ti rekli: »Ja saj, pelde-set let so bili tiho, ti, privilegiran-ci.« Drugi: »Tudi mi smo veliko pretrpeli, domov pa prišli na po-žgane ali prazne cibmove.« Pa sjx?t nekdo: »Ali se je v vsem tem času jx> vojni kdo od njih oglasil vsaj ob txlprtem grobu kakšnih vidnejših izgnancev, ki so pridno in prizadevno delovali v različnih društvih, tako pred vojno kot po njej. Nobene-mu ni bilo rečeno: »Hvala ti, Slovenec, tudi ti si bil žrtev okupacije.« Tako vseh petdeset let od ZB ni bik) za te žrtve note-ne moralne oddolžitve, od oblasti pa nolx>nih rednih denarnih odškodnin, to je takih, ki se zdaj rešujejo. Je pa res, da je oblast tistim, ki so imeli požgane domove, (»magala pri obnovi. Prve žrtve okupatorja so bile zaprte že v maju, z družinami pa so bile izgnane v razne kraje Jugoslavije v začetku julija. V tem času so se komunisti še sre-čavali z okupatorjem, ter skupaj nazdravljali velikemu Stalinu, ki je bil takrat še prijatelj Hitlerja. Ta stvar pa se je spremenila pod 22. juniju 1941, ko je bila napadena Sovjetska zveza. Seveda so vsi izgnanci najbolj nestrpno čakali, kaj bo glede prejx>časnega reševanja vk>g za priznanje vojnih ociškcxlnin po vedala (»dpredsednica društva Ivica ŽnidarSič. Na dolgo je po- jasnjevala, na katere institucije in uradne osetn? s*? društva že dve leti obrača. Vlado je kritizirala, da vloge izgnancev vse prepočasi rešuje. Po zakonu, ki velja že dve leli, bi morak) biti že vse rešeno. Omenila je, da upravne enote še kar pridno rešujejo, zatika pa se v Ljubljani na ministrstvu, ki je do letošnjega oktobra prejelo 27 000 vkjg, rešilo pa da jih je 13.000 (tudi po Delu 23. XII. '97; TV pa je 5.1. 1998 objavila vest, da je rešenih šele 28% vlog.) Žnidaršičeva je povedala tudi da je Društvo izgnancev Slovenije pisalo predsedniku Billu Clintonu, naj se zavzame za Slovence, saj jih je bilo v drugi svetovni izgnanih 62.000. Nazadnje pa je rekla: »Glede reševanja vaših vlog je najbolje, da vlado pustimo nekaj mesecev pri miru, da bo tako več rešenega.«. Nekateri so ji vneto ploskali, verjetno tisti, ki imajo vloge že rešene; ne pa tisti, ki na to še čakajo. Pomanjkljivo je tudi to, da je predstavnic a domačega društva povedala samo, koliko vlog je bilo rešenih dcxma na občini, ne pa koliko jih je prišlo pozitivno rešenih iz revizije. Izgnane i, ki st, za svoje vloge dokumentat ijo ctabili iz Arhiva Inštituta za novejšo zgodovino, se < idijo, zakaj |xj teh uradnih rtakumentih njihovi! i zadev ne morejo reševati kar na upravnih enotah, pač pa se s temi jasnimi primeri na ministrstvu zavlačujejo še druge revizije. Tako pa se kakšna vloga s tako, že rešeno dokumentacijo, zadržuje kar leto dni. To pa je umetno zavlačevanje. Po tem prek vseh meja pretiranem zavlačevanju, saj vse kaže, da bo trajalo še več let, nazadnje že ne bo česa reševati. Zato je nerazumljivo, da podpredsednica sbvenskega društva ponižane in razžaljene prepričuje, da je zdaj najbolje čakati. Kako?! čakaš na tistega, ki dano besedo drži, in na oblast, ki svoje zakone izvršuje. Z zakonom je bilo dolc^eno, da bodo z lanskim decembrom vse te zadeve rešene. Svojevrstna nezaupnica in politična klofuta za našo oblast in našega predsednika je po moje tudi pismo, ki ga je Društvo izgnancev Slovenije pisalo predsedniku ZDA Billu Clintonu, saj s tem dokazuje, da ck> mac'im predstavnikom najbrž ne zaupa. Zato so olj takem nezaupanju ck) ckjrnače vlade verjetno lx>lj primerne zahteve, ki so jih pred leti izgnanci izrekli na društvenem zboru na Viru. To pa imamo svojega domačega FRANCE CERAR DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Kdaj poplačilo vojne odškodnine? Društvo izgnancev Domžale, podobno kot več kot 20.000 še živečih članov drugih društev izgnancev, ugotavlja, da tudi leto 1997 ni prineslo moralnega in materialnega zadoščenja za preživeto trpljenje med drugo svetovno vojno. Kljub prizadevanjem slovenskega vodstva se zahtevki žrtev vojnega nasilja obravnavajo zelo počasi, saj večina žrtev, ki je zahtevke vložila že februarja 1996, še ni dobila dokončnih odločb. Še več nedorečnosti je na področju Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, saj se druga obravnava, predvidena za jesen 1997 odlaga v nedogled, čeprav je znano, da vsak dan umre veliko slovenskih izgnancev in drugih žrtev vojnega nasilja. Med upravk en< i se tako poraja vse večje nezadovoljstvo zaradi odlaša nja sprejemanja omenjenega zakona in vse več je vprašanj, ali tudi Vlada samostojne Slovenije ntx"e ali ni sposobna popraviti krivic in zagotoviti pravice slovenskim izgnancem 1941-1945 kot prvim množičnim žrtvam na< i/m.i ter drugim žrtvam vojnega nasilja po vet' kot 50 letih. O teh problemih !x> Društvo izgnancev Domžale spregovorilo na rednem občnem zlx>ru, ki ga sicer planiramo za konec januarji 1998. če do tega ol>-dobja ne lx>mo pridobili ckniatnih informat ij 0 aktivnostih v zvezi s poplačilom vojne škode, bomo morda preložili občni zbor, za katerega boste vsi člani prejeli vabilo. Leto 1998 smo zaključili s prijetnim tradiconalnim srečanjem nekdanjih izgnane ev, udeležilo se ga je več kot 2(X) naših članov. Ti st) z navdušenjem sprejeli nastop Kamniških kolednikov, za lep nastop se jim prisrčno zahvaljujemo. Hkrati hvala vsem, ki ste nam v preteklem letu pomagali. /lamnik Domžale Čakalne dobe so bile, so in bodo v zobozdravstvu samoplačniška ambulanta tudi v ZD Domžale Nezadovoljstvo občanov in tudi zobozdravstvenih delavcev s stanjem v zobozdravstveni dejavnosti terja odgovore na odprta vprašanja, na katera je odgovoril vodja zobozdravstva ZD Domžale. Z osamosvojitvijo in novo družbeno ureditvijo je prišlo do bistvenih sprememb v družbenih dejavnostih in tako tudi v zdravstvu. Namesto socialnega zdravstvenega varstva zavarovancev imamo sedaj: • sistem partnerstva - Zavarovalnica (plačnik), javni zavod ali zaseb-nik-koncesionar (izvajalec) ter država (Ministrstvo za zdravstvo). Ali je informiranost občanov v zvezi z novim zdravstveno-za-varovalniškim sistemom zadostna? Menimo da ni. Zavarovanci še premalo poznajo spremembe na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja. Nič več ni tako, kot je bilo, da prideš z zdravstveno knjižico v Zdravstveni dom in dobiš vse, kar ti zdravstvena knjižica omogoča. Kaj mislite s tem? Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje, (v kateri so tudi predstavniki zavarovancev), je sprejela Pravila zdravstvenega zavarovanja, tako obveznega kot dodatnega. Iz njih izhajajo obveznosti in pravice zavarovancev. Temu je potrebno dodati še dogovor - vlada-zavarovalnica-izvajalci, ki opredeljuje vsakoletne delovne programe in medsebojne pravice in obveznosti. Na področju zobozdravstva ti dogovori in pravila pomenijo, da so izhodišča za obseg zobozdravstvene dejavnosti še vedno enaka kot v letu 1992. Tako obstaja razkorak med željami - potrebami zavarovancev in omejenim in s tem tudi fi-nansiranim obsegom delovnih pro- gramov javne zobozdravstvene dejavnosti (zavodov in zasebnikov koncesionarjev). Kako se to kaže v zobozdravstveni službi? Obsegi delovnih programov so zmanjšani s tem, ko je zmanjšano število priznanih zobozdravniških teamov v javni zobozdravstveni službi na število prebivalcev. Na zobozdravnika je vezan omejen program, ki ga finansira ZZZS in ne plačuje preseženega programa. Nekateri zobozdravniki so odšli v zasebništvo. Omenjeno je bilo tudi zmanjševanje števila zobozdravnikov na število občanov. Kje se kažejo posledice? Posledice so predvsem v ponudbi in povpraševanju. Pred osamosvojitvijo je bilo v Zdravstvenem domu Domžale zaposlenih 16 zobozdravnikov za odrasle, od tega 9 v ZD Domžale - mesto Domžale, 2 v obratnih ambulantah Induplati in Lip, 3 v Mengšu, 1 v Lukovici in 1 v Moravčah. ZZZS prizna za sedanjo občino Domžale 542 zobozdravnika v javnem zavodu ZD Domžale in 3 zasebnike koncesionarje (Vojko Gašperin, dr. stom., Ana Lukič-Me-rela, dr. stom. in Igor Praprotnik, dr. stom.), torej 8,5 namesto prejšnjih 11. V občini Mengeš so v javno zdravstveno mrežo vključeni 3 zobozdravniki s koncesijo (Jelena Mar-kovič, dr. stom., Ivo Raišp, dr. stom. in Gabrijela Strosar-Rozman, dr. stom.) v občini Lukovica Matija Andrejka, dr. stom. in v občini Moravče Roman Serianz, katera sta vključena v javni zavod. Vsi zobozdravniki, zaposleni v ZD, in zasebniki koncesionarji imajo sklenjene |X)godbe za izvajanje določenega programa z ZZZS in delajo laično povedano »na knjižico«. Kaj to pomeni »delajo na knjižico«? V skladu s pogodbo z ZZZS opravljajo za zavarovance dogovorjeni program obveznega in prostovoljnega zavarovanja, ki je »na knjižico« - brezplačen v skladu s Pravili obveznega zavarovanja. Plačujejo pa se nadstandardne storitve, ki niso predmet obveznega zavarovanja (porcelan, ogrodje za kovinske proteze, kozmetični nosilci protez, kozmetične zalivke na ličinkih in kočnikih, kjer se zračaunava samo material). Za vse storitve, ki so predmet plačila, se izstavijo računi, ki so odbitne postavke pri dohodnini. Znano je, da delujejo v naši občini tudi privatne zobne ordinacije, kjer plačaš in dobiš storitev? Ali je možno dobiti samo-plačniško storitev tudi v javnem zavodu? Tudi v zdravstvenem domu opravljamo samoplačniško dejavnost To so storitve nadstandarda ali dogovorjene zdravstvene storitve, ki jih želi pacient. To samoplačniško dejavnost izvršijo zobozdravniki, ki imajo opravljene pogodbene obveznosti zunaj ur dogovora z ZZZS. Ali obstaja tudi v vašem zavodu samoplačniška zobozdravstvena ambulanta? Imamo tudi tako ambulanto, v kateri je zaposlen Marko Mole, dr.stom. Zobozdravniku je tako omogočena zaposlitev za določen čas namesto brezposelnosti. Pacientom pa je dana možnost, da dobijo ustrezno zobozdravstveno uslugo proti plačilu tudi v ZD in se tako i/ognejo čakalni dobi. Ali so cene zobozdravstvenih storitev cenejše ali dražje kot pri zasebnikih? Na to vprašanje ne moremo dati temnega odgovora, ker ne poznamo cen zasebnikov ali zasebnikov koncesionarjev. Naše cene so enotne in dogovorjene za zdravstvene domove in usklajene pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije. Cenik je javno obešen na oglasni deski. Za opravljene storitve dobijo pacienti račun, ki je dokument za uveljavljanje trajnostne dobe oz. reklamacije, ki veljajo za storitve po Pravilih ZZZS. Račun je tudi dokument za odbitno postavko za dohocJnino. Ali lahko navedete nekaj konkretnih primerov? Naštete naj bodo le nekatere tipične cene samoplačniških storitev: porcelanska prevleka 40.51P) SIT porcelanski člen (manjkajoči zob) 22.81700 SIT baza kovinske proteze 29.000,00 SIT kovinska proteza 65.609,(X) SIT kozmetična zalivka na 1 ploskvi 2.300,00 SIT Celotni cenik zobozdravstvenih storitev pa je javno obešen na ogla sni deski. Kaj se razume pod trajnostno dobo? Trajnost na doba pomeni obveznost izvajalca, da s kvaliteto opravljenih storitev jamči določeno obdobje za opravljeno storitev, razen če ne pride do okvare zaradi malo- marnosti uporabnika ali anatomskih in bolezenskih sprememb v ustni votlini. Nekaj primerov: trajnostna doba za mostičke in prevleke 5 let za delno protezo 3 leta za totalno protezo 5 let za amalgamsko ali kozm. zalivko 3 leta itd. v skladu s Pravili ZZZS. Z ozirom na navedeno pa je le slišati očitek zavarovancev, saj plačujemo socialno, sedaj pa čakaj in še plačaj. Za ta očitek vsekakor nismo pravi naslov. Res pa je, da se ti očitki slišijo v čakalnic ah in ambulantah, žal na nepravem mestu. Te zadeve so stvar zavarovalništva. Čakalne dobe so bile in bodo, ker gre za razkorak med možnostjo (sredstvi, ki jih zavarovalnica nameni za zobozdravstveno dejavnost) in potrebami pacientov. Na srečo se še veliko tistih, ki potrebujejo zobozdravstvene usluge Zajec. Splošni zdravnik običajno vzame pacientu bolečino, pri zobozdravniku pa tudi boli. zanimiv je podatek iz bilance ZZZS, da zavarovanec, ki ima 100.fXX)brutto plače in je njegova netto plača približno 6Z(XX) SIT, prispeva za svoje zdravstveno zavarovanje 6.360,00 SIT, od tega zneska pa za zobozdravstvo 41.3,40 SIT. Torej letno 4.960,80 SIT, kar ustreza pravic i zavarovanca do 2,5 enostavne plombe ali eno tretjino vrednosti prevleke zoba. V prihodnji številki še o izbiri osebnega zobozdravnika in odgovori tudi na vprašanja občanov. Krvodajalska akcija 98 Krvodajalce iz občine Domžal, Mengša, Moravč in Lukovice vabimo na krvodajalsko akcijo, ki bo potekala na tem področju dne 3., 4., 5. in 6. FEBRUARJA 98. Z vabilom se tokrat osebno obračamo na Vas, da se v dneh krvodajalske akcije pridružite vsi, ki ste zdravi, stari nad 18 let in želite ozdraviti sočloveka. Načrt krvodajalske akcije je poslan tudi vašim podjetjem, ustanovam in zavodom, v katerih ste zaposleni in imate večjo možnost izbire prijave, plan akcije pa je tudi objavljen v časopisu SLAMNIK in MENGŠAN. V okoljih, kjer živite, Vas bodo tudi obiskali aktivisti Krajevnih organizacij RK in Vas povabili, da se skupno z njimi udeležite krvodajalske akcije. Darovanje krvi je izraz visoke stopnje humanosti in zavesti pomagati človeku. V razvitih družbah naj bi vsak zdrav človek v starosti nad 18 let daroval kri nekajkrat v življenju. Tako se zagotavlja zdravstvu dovolj tega nenadomestljivega zdravila ob vsakem času. Krvodajalci in krvodajalci boste kri darovali na ZAVODU ZA TRANSFUZIJO KRVI V LJUBLJANI, Šlajmarjeva 6. Organizirani bodo prevozi iz vseh krajev Občin (Mengeš, Domžale, Lukovica in Moravče). Plani (razporedi) prevozov so tudi dostavljeni vašim podjetjem, ustanovam, kjer ste zaposleni, ter aktivistom RK v vaših domačih krajih. OPOZORILO! Dodatno smo organizirali še prevoze v Ljubljano vsak dan krvodajalske akcije ob 7. uri izpred avtobusne postaje Domžale. (Posebno označeno vozilo Zavoda) Pred darovanjem krvi boste zdravniško pregledani. Prosimo Vas, da na ta dan ne zajtrkujete nič mastnega, tudi ne mleka in mlečne kave. Pa vendar ne bodite tešči, zajtrkujte čaj, kruh z marmelado ali sadje. Po odvzemu krvi si postrezite v samopostrežni jedilnici zavoda z jedili po Vašem okusu in popijte veliko limonade, soka ali čaja. Če še ne veste Spoštovane krvodajalke in krvodajalci imate vsi, ki ste darovali kri že več kot 20 krat popust pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju. Vse dodatne informacije dobite na telefonu 721-246 Za vašo udeležbo se Vam že v naprej zahvaljujemo! RDEČI KRIŽ DOMŽALE TOREK - 3. FEBRUAR -1998 zap.podjetje, zavod, ustanova št plansko število .... lira zbirno mesto l. LEK - Menueš in BAVERPHARMA 40 6.(XJ pred oodietiem 2. TRAK - Mengeš 15 6.00 pred podjetjem 3. FILC -Mengeš 15 6.00 pred podietiem 4. TAMIZ - Menueš 10 6.00 pred podjetjem 5. KORK - Peče 20 700 avtobusna postaja 6- KORK - Moravče 20 730 avtobusna oostaia 7. RASICA - Moravče 10 730 avtobusna postaja 8. TERMIT - Moravče 10 7.V.) avtobusna postaja 9. OBČINA - Moravče ) 730 avtobusna postaja 10. OSNOVNA ŠOLA - Moravče 5 7.30 avtobusna postaja 11. KORK - Vrhoolie 15 730 cerkev - Vrhpolie 12. KORK in OSN. ŠOLA - Krtina 10 730 pred šolo Krtina ! v KORK - Mengeš 10 8.00 uasilskouodbeni dom (parkirišče) M SEMENARNA - Mengeš 5 8.00 gasilsko-Bodbeni dom (parkirišče) 15. KOVINOTEHNA - Mengeš 5 8.00 gasilskogodbeni dom (parkirišče) 16. PIVOVARNA UNION - Mengeš 10 8.00 gasilskogodbeni dom (parkirišče) 17 ETA - Mengeš 5 8.00 uasilskouodbeni dom (parkirišče) 18. EDICS - Mengeš 5 8.00 gasilskogodbeni dom (parkirišče) 19. ZORA - Mengeš 5 8.00 uasilskouodbeni dom (parkirišče) 2i). OBRTNIK - Mengeš 5 8.00 gasilsko-godbeni dom (parkirišče! 21. INCE - Menueš 5 8.00 gasilskogodbeni dom (parkirišče) 22. VARNOST - Mengeš 5 8.00 uasilskogodbeni dom (parkirišče) 23. DOM UPOKOIENCEV - Mengeš 5 8.00 uasilskouodbeni dom (parkirišče) 24. OSNOVNA ŠOLA - Menueš 5 8.(X) uasilskouodbeni dom (parkirišče) 25. OBČINA - Menueš 3 8.(X) uasilskouodbeni dom (parkirišče) 26. UUBLI. BANKA - Menueš 3 8.00 gasilskouodbeni dom (parkirišče) 17 Kl\ - lable 5 815 Dred KPC- LOKA SREDA - 4. FEBRUAR - 1998 1. TOSAMA -Vir 40 6.00 Dred podietiem 2. HELIOS - Količevo, - Domžale 50 6.00 pred podjetjem 3. HELIOS OLIARNA -Vir 15 6.00 pred |X)cliotiem 4. SARRIO - Količevo 20 6.00 pred podietjem 5. INDUPLATI - larše 30 6.00 Dred podjetjem 6. MLINOSTROI - Domžale 10 6.0(1 pred podjetjem 7 AVTOSERVIS - Domžale 15 700 avtobusna postaia Domžale 8. TOKO - Domžale 2U 700 avtobusna postaja Domžale 9. TERMIT - Domžale .5 7(X) avtobusna postala DomZale zap.podjetje, zavod, ustanova št plansko število ura zbirno mesto 10. UNIVFRZALE - Domžale 20 700 avtobusna postaia DomZale 11. ZDRAVSTVENI DOM - Domžale 1.5 700 avtobusna postaja Domžale 12. EMONA FARMA - Ihan 20 8.(X) pred ix>dioljem 13. iik.Mii - Ihan 10 8.(X) pred podjetjem 14. KORK - Ihan .5 8.00 pred trgovino 15. EMONA OBR. PŠATA -Pšata 10 8.00 pred podjetjem 16. KORK - Rafolče 20 9.00 nred Martinčkom 17 KORK - Prevoie 20 9.00 uoslilna Škavja 18. SREDNJA ŠOLA - Domžale 30 9.00 Dred šob ČETRTEK - FEBRUAR - 1 WB^BSKBSBMMKKKHH^^ TOSAMA -Vir .50 6.30 pred |xxijetiem 2 LIP - Radomlje 25 6.30 ored [X)dietiem 3. DOM UPOKOIENCEV - Domžale 5 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 4. DELAVSKA UNIVERZA • - Menueš 5 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 5. NAPREDEK - Domžale 10 8.0Ć avtobusna postaja (DomZale) 6. ZAVOD ZA GLAS. IZBOR. - Domžale 3 8.00 avtobusna postaia (Domžale) 7 POLICIIA - Domžale 5 BDO avtobusna postaia (Domžale) 8. INEA - DomZale 5 8.00 avtobusna postaia (Domžale) 9. VVO - Domžale 5 8.00 avtobusna oostaia (DomZale) 10. METALKA - Domžale 3 8.00 avtobusna oostaia (Domžale) 11. OBČINSKO SODIŠČE - DomZale 3 8.00 avtobusna postaia (Domžale) 12. OBČINA - Domžale 10 8.00 avtobusna postaia (Domžale) 13. OBČINA - DAVČNI ODD. - Domžale 10 8.00 avtobusna postaia (Domžale) 14. OBČINA - UPR. ENOTA - Domžale 10 8.00 avtobusna postaia (DomZale) 15. OSNOVNA ŠOLA - Domžale 5 8.00 - avtobusna postaja (Domžale) 16. OSNOVNA ŠOLA - Domžale 5 8.00 avtobusna postaja (Domžale) 17 OSNOVNA ŠOLA VP - DomZale 5 8.00 avtobusna postaia (Domžale) 18. CENTER ZA SČ)G. DELO - Domžale .3 8.00 avtobusna postaia (Domžale) 19. SKUPNOST OS. ŠOL - Domžale 3 8.00 avtobusna postaia (Domžale) 20. SODNIK ZA PREKRŠKI - Domžale 3 8.00 avtobusna oostaia (DomZale) 21. OSNOVNA ŠOLA O. A. - Domžale 3 8.00 avtobusna postaia (Domžale) 22. AGROEMONA - Domžale 10 8.00 avtobusna postaia (Domžale) 23 KMLTIISKA Z. EMONA - DomZale 20 8.00 avtobusna postaia (Domžale) 24. ZAVAROV TRIGLAV - DomZale 10 8.00 avtobusna oostaia (Domžale) 25. CENTRALNA ČISTILNA - Domžale 5 8.00 avtobusna oostaia (Domžale) 26. NAPREDEK - larše 20 m avtobusna jx>staja (larše) 27 KORK - Jarše -- Rodica 10 8.(X) avtobusna postaja (Rodica) 28. BIOTEHNIČNA fakulteta - Domžale 5 8.00 avtobusna postaja (Rodica) 29. KORK Krasnia 20 9.00 avtobusna oostaia (Krašnia) 1. HELIOS - Količevo, DomZale 50 6.00 pred podjetjem 2. INDUPLATI larše 30 700 pred podjetjem 3. 2ITO -Vir 5 700 pred pol jot jem 4. KORK -Vir 15 700 avtobusna postaia (Vir) .5. PI AS IINKA kova 10 700 pred ixx)ietiem 6. INDIJU AH - Radomlje 10 700 pred podjetjem 7 OSNOVNA ŠOLA - Radomlie i 730 pred šolo 8. LIP - Radomlie 20 730 pred podietiem 9. KORK - Dob. Žeie 10 8.00 avtobusna postaia (Dob) 10. OSNOVNA ŠOLA Dob 5 815 avtobusna postaia (Dob) 11. ELEKTRO PODIETIE - Podrečje 5 815 Dred Dodietiem 12. GOSTIŠČE KONŠEK - Troiane 10 8.00 ored uost iščem 13. KORK - Blauovic.a 15 815 avtobusna postaja (Blagovica) 14. OSNOVNA ŠOLA -Brdo 5 8.15 pred solo 1.5. MOJCA - PLANIKA - Lukovica 15 815 ored podietiem 16. ()B( INA - Lukovica 3 815 pred občino (Lukovk a) OPOZORILO! PODJETJA, USTANOVE IN ZAVODI, KI IMATE VEČJE ŠTEVILO KRVODAJALCEV JE DANA MOŽNOST, DA POŠII JATI KRVODAJALCE V VSEH ŠTIRIH DNEH KRVODAJALSKE AKCIJE. ZA PREVOZE NAM MORATE SPOROČITI! DODATNO SMO PRIPRAVILI ŠE: V< VILO ZAVODA BO V VSEH 4. DNEVIH ČAKALO IN VOZILO IZ AVTOBUSNE POSTA)I I X JMŽAII ()B 7. URI. Območno združenje Rdečega Križa DOMŽALE Domžale /lamnik STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE Upravni odbor Razpis za nakup stanovanj na območju Občine Domžale Predmet razpisa so stanovanja, ki jih za uresničevanje nalog na stanovanjskem področju želi odkupiti Stanovanjski sklad Občine Domžale od pravnih in fizičnih oseb. Zaželene so vse vrste stanovanj - prednostno manjša stanovanja (garsonjere, enosobna, enoinpolsobna in dvosobna); stanovanja so lahko tudi starejša in brez centralnega ogrevanja. Ponudbe zainteresiranih morajo vsebovati: • ime in naslov ponudnika - prodajalca • podatke o velikosti, legi in opremljenosti stanovanja • ponudbeno ceno in način plačila • datum, do katerega velja cena ponudbe (najmanj 60 dni) • rok izročitve praznega stanovanja Ponudbe je treba poslati na nasbv: Občina Domžale, Stanovanjski sklad, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Pri odločitvah o nakupu se lx> poleg ponudbene cene upošteval tudi rok izročitve praznega stanovanja. Razpis časovno ni omejen, število odkupljenih stanovanj je vezano na razpoložljiva namenska sredstva Stanovanjskega sklada Občine Domžale. Ponudniki bodo o odločitvah o nakupu obveščeni. Dodatne informacije v zvezi z razpisom so možne na telefonsko Števil ko: 713-686 in 722-022. NOVA ZMAGA ZA PRIMOŽA PETERKO Deseta kot prva Konec meseca novembra so bile oči svetovne javnosti uprte v začetek tekmovanja za svetovni pokal v smučarskih skokih. Bilo je veliko ugibanj in pričakovanj, kajti v ognju je bil tudi slovenski skakalni šampion Primož Peterka, zmagovalec svetovnega pokala minule sezone. Do sedaj je bilo 14 tekem, Primož je nastopil na 13. če strnemo bilanco vseh njegovih nastopov, moramo vsekakor priznati, da je odličen tekmovalec:. Dosegel je naslednje rezultate: Lillđhamer 9. in 8. mesto, Predazzo 2. mesto, Beljak 3. mesto, Harahovv 2. mesto, Engelberg 36. in 2. mesto, Novoletna Intersport turneja - Oberstdorf 50. mesto, Gar-misch 6. mesto, Innsbruck 8. mesto, Bisc hofshofen 34. mesto ter v minulem vikendu Zakopani 16. in 1. mesto. Seštevek vseh točk ga v svetovnem pokalu uvršča na 5. mesto. To so uvrstitve, ki so primerljive z velemojstri svetovne skakalne karavane, I« )t si > Japonci, ki so sezono začeli v velikem slogu, kar pa je razumljivo, kajti čakajo jih nastopi na olimpij- Obvestilo občanom Občane občine Domžale obveščamo, da bomo v skladu v sprejetim Programom priprave, objavljenim v Uradnem vestniku občine Domžale št. 12 z dne 29.12. 1997 začeli postopek Sprememb in dopolnitev Prostorskega dela dolgoročnega družbenega plana občine Domžale. Pozivamo vse zainteresirane fizične in pravne osebe, da podajo pobude za spremembe in dopolnitve navedenega prostorskega dokumenta. Rok za oddajo pobud je 60 dni, s pričetkom 12. januarja 1998. Upoštevali bomo samo pobude, izpisane na pripravljenem enotnem obrazcu, ki bodo prispele v predpisanem roku. Vloge je mogctfe dvigniti na vložišču občine, Ljubljanska 69, soba 1. Obvezna priloga k vlogi je mapna kopija. Občina Domžale » Oddelek za prostor in varstvo okolja Ljubljanska 69 1230 Domžale Obvestilo Obveščamo Vas, da ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA DOMŽALE-KAMNIK, kjer lahko dobite nasvete in informacije s področja uporabe in racionalizacije vseh vrst energije, dela v prostorih Občine Domžale. Svetovalci Vas pričakujejo vsako sredo od 17. do 20. ure, predhodno pa se prijavite v Uradu županje Občine Domžale - tel. 721-321 (vsak dan). URAD ŽUPANIE OBČINE DOMŽALE PONOVNI JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA VODENJE GOSTINSKIH STORITEV V LOKALU KULTURNEGA DOMA DOMŽALE Naročnik: Občina Domžale, I jubijanska 69, Domžale II. Predmet razpisa: Oddaja prostorov gostinskega l<> kala v Kulturnem domu I lomžalo, v najem za zagotavljanje gostinskih uslug z.i |X)trelx' naroi nika. III. Kraj izvedbe: I )omžale, I juhljan ska 61 IV. Predvideni rok oddaje: Mare« I998 Trajanje medsebojnega razmerja: r> let VI. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik: • da je registriran za opravljanje gostinske dejavnosti, • da razpolaga z zadostnim ka dram, • da zagotavlja gostinske storitve po potrebi naročnika (v času po rok, kulturnih prireditev, sprejemi >v in drugih prireditev). VII. I (okazila, ki jih mora priložili ponudnik: • doka/ilo o registrai Ijk • ponudba s predlogom storitev in cen ter pokrivanje stroškov, • višina najemnine, • dok.izilo o izpolnjevanju pogo jev za opravljanje gostinske dejav nosli, • dokazilo o kadrih, • li< )N I, li( )N 2, oziroma za sa mostojne podjetnike, potrdilo o plačanih davkih, • lefeienc e, • dodatne ugodnosti naročniku, VIII. Razlogi za izbor: • raznolikost in cena storitev, • referent e, • posel>no ugodnosti. • višina najemnine (najvišja ponu jena najemnina ni razlog za izbor). IX. Posebne okoliščine: Ponudnik zagotavlja gostinske usluge po predhodnem narot ilu naročnika v času porok, kulturnih in drugih prireditev, sprejemov ozi-roma obratovalnem času po pred hodnem dogovom z naročnikom. Naziv lokala bo imenovan v soglasju z naročnikom. X. I okal !x> deloval predvsem v <>l>li ki zaprtega tipa, XI. Svojo |x>nudlx) z zahtevanimi dokazili lahko ponudniki oddajo naj kasneje do 10. 02. 1998 v zaprli kuverti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Ljubljanska 69, 12.30 DOMŽALE, s pripisom: NE ODPIRA) IAVNI RAZPIS KULTURNI DOM GOSTINSKI LOKAL. XII. Prostore si lahko ponudniki ogledajo po predhodni lelelcmski naja vi pri ravnatelju Glasbene šole g. Savniku, telefon: 06V721-419, do izteka razpisnega roka. XIII. lavno odpiranje ponudb bo na slednji dan po izteku razpisa. XIV. ( ) i/boru bodu ponudniki nbvo Sceni najkasneje 10 dni po izbi htu. OBČINA DOMŽALE OBČINA DOMŽALE OBVEŠČA, da bo javna obravnava strategije varstva okolja 9. februarja 1998 ob 17 uri v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska c. 69/I. Osnutek strategije je na vpogled v času uradnih ur v Uradu županje in na Oddelku za prostor in varstvo okolja, Savska c. 2, Domžale. Vabljeni! OBČINA DOMŽALE OBVEŠČA, da bo javna obravnava osnutka lokacijskega načrta območja avtobusne postaje v Domžalah 5. februarja 1998 ob 18. uri v sejni sobi Občine Domžale, Ljubljanska c. 69/1. Osnutek lokacijskega načrta je na vpogled v času uradnih ur v uradu županje in po krajevnih skupnostih centra Občine Domžale, Slamnikarska 14. Vabljeni! skih igrah pred domačim občinstvom. Morda nas je Primož v minuli sezoni z rezultati preveč razva-dil in od njega pričakujemo nemogoče. Tu pa se pojavlja še pomislek 0 možnostih in pogoj treniranja, po katerih se naši skakalci niti približno ne morejo primerjati s svetovno elito. Če bi možje, ki našo reprezentanco vodijo, s tekmovalci ravnali tako, kot jih imenujejo - paradni konj - bi pričakovani rezultati ne izostajali. Upajmo, da se bo Primožu v SKB banki kmalu nabralo toliko denarja, da si bo lahko sam zgradil skakalnico, kot pravi v reklami in tako sebi kot drugim slovenskim tekmovalcem omogočil kvaliteten trening v Sloveniji in ne v Avstriji, kamor morajo tekmovalci na vse treninge, ki jih opravijo na snegu. Tekmovalec Primoževega kova pa ni odgovoren le za dobro fizično in psihično kondicijo kot pogoja za vrhunske uvrstitve, temveč ima še cel kup sponzorskih in medijskih obveznosti, kar tekmovalca fizično izčrpava. Zmaga v Zakopanih na Poljskem (tu je dosegel tudi svojo prvo zmagoj je njegova deseta zmaga v dveh letih nastopanja v svetovnem pokalu. To pa je bila tudi prva zmaga v sezo ni 97/98. Primož se je je iskreno veselil, saj je bila ta zmaga zanj osebna potrditev dobre pripravljenosti. Prišla je ob pravem času, kajti pred njim v tem vikendu je eden od vrhuncev te sezone - nastop na svetovnem pr venstvu v poletih v Oberstdorfu. Primož se ga iskreno veseli, zato se ga iskreno veselimo tudi mi, ne gbde na uvrstitve, ki jih bo dosegel na sobotni (24.1.) tekmi in nedeljski (25.1.) ter v skupni seštevku obeh tekem. Primoževi rezultati so prepričali veliko Slovencev, da so glasovali zanj in je postal športnik leta po izboru bralcev Dnevnika. Na lestvici najbolj priljubljenih Slovencev pa se je uvrstil na drugo mesto takoj za predse dnikom države. ()lx' plaketi je v njegovem imenu prevzela mami, saj je bil Primož »službeno« odsoten. BERNARDA MAL Poletni tabor v Krnici Taborili smo na začetku Krnice malo pred Mihovim domom. Bilo je okoli 16 šotorov. V šotorih so spali po trije otroci. Zjutraj smo vstali, pozajtrkovali, pospravili šotore in v šotorih počakali na ocenjevanje šotorov. Na ture smo šli: Slemenova špica, Mala Mojstrovka... Zvečer smo imeli taborni ogenj ali pa smo se šli v velikem šotoru razne zabavne igrice. Letos sem bila na taboru prvič, zato so me starejši planinci krstili. Dobila sem dve fočki z vrvjo in še eno s čudno palico, ki je ne poznam. Od sedaj naprej bom redno hodila na tabor, ker mi je to zelo všeč. Bom se por(xNla, kot so se Eva, Barbara, Tina, Natalija, in Špela. Ampak meni do sedaj ni še noben fant všeč. SARA ERJAVEC 3. a OŠ Vencelj Perko VABILO SMUČARJEM V ČASU ZIMSKIH POČITNIC Smučarsko društvo DomZale organizira tradicionalni smučarski tečaj - V KRANJSKI GORI, med zimskimi počitnicami, od ponedeljka, 16. 2. 1998, do četrtka, 19. 2. 1998. Tečaj bo prevozni za otroke in odrasle, začetni in nadaljevalni, pod strokovnim vodstvom vaditeljev smučarskega društva. Odhod avtobusa izza blagovnice VELE ob 7 uri zjutraj, vračanje okrog 15. ure popoldne. Smuči ostajajo v avtobusu. - V primeru ugodnih snežnih razmer na domžalskih smučiščih Pustovka in Veliki vrh bomo organizirali enodnevne smučarske tečaje. Prijave sprejema Maja Mali v Kemični čistilnici Maja, tel.: 723-160. Smučarsko društvo Domžale ČESTITAMO! Izžrebani reševalci novoletne križanke Uredništvo je prejelo 589 novoletnih križank. Na svoji seji 13. januarja 1998 je Uredniški odbor Slamnika izžrebal naslednje reševalce, ki so pravilno rešili Novoletno križanko: 1. FCT FIZIO CENTER TRZIN: storitve v vrednosti 15.000,00 SIT TOMAŽ TOMAŽIČ, Vir, Šubičeva 7 1232 Vir 2. AST AHAČIČ SERVIS TRGOVINA: palični mešalnik Gorenje Vilma Perne, Lukovica 66, 1225 Lukovica 3. JEROVŠEK COMPUTERES d. o. o.: miška s podlogo in igralna palica QUICKSHOT Jurij Štiftar, Partizanska 8, 1230 Domžale 4. SERIVS OPEL KOSEC Domžale: 10"/, popust pri eni storitvi servisa Iztok Končina, Kamniška 12, 1230 Domžale 5. NAPREDEK Domžale: Napredkova torta Janez Tome, Aškerčeva 4, 1230 Domžale 6. Trgovina SPINA Krašce: vrednostni bon 5.000,00 SIT Ana Marine, Račni vrh 33, 1233 Dob 7 PUČKO cementni izdelki: cementni izdelki v vrednosti 5.000,00 SIT Marija Brenčič, Podrečje 68, 1230 Domžale 8. Gostilna pri BEVCU: večerja za 2 osebi Anica Oražem, Ljubljanska 80, 1230 DomZale 9. Frizerstvo PC)GAČAR Lukovica: lasna kozmetika v vrednosti 4.000,00 SIT Manca Sikošek, Ljubljanska 72, 1230 Domžale 10. -13. BISTRO PIZZERIJA FONTANA DOB: pogostitev v vrednosti po 2.5O0,(XJ SIT Tina Razboršek, Vir, Koliška 1 a, 1230 Domžale Ančka Lasič, Sr. Jarše, Mlinska 12, 1230 Domžale Marija Prešeren, Prešernova 49, 1236 Trzin Nataša Verbančič, Ljubljanska 91, 1230 Domžale 14. M. MARKET Moravče: vrednostni bon 3.000,00 SIT Uroš Bošnjak, Ljubljanska 85, 1230 Domžale 15. MLIN ROTAR Moravče: mlevski izdelki v vrednosti 3.000,00 SIT Anka Ažman, Prešernova 51, 1230 Domžale 16. -19. NAPREDEK DOMŽALE: Napredkova novoletna potica Drago Bertalanič, Cankarjev 8, 1230 Domžale Nejc Borovnik, Preserje, VII. ul. št. 9, Radomlje Marjan Lenarčič, Cankarjeva 5, 1236 Trzin Cirila Vavpetič, Skrjančevo 15 a, 1235 Radomlje 20. Cvetličarna MARKUŠ Moravče: cvetličarske usluge v vrednosti 2.000,00 Sn Beata Hartman, Simona Jenka 10, 1230 Domžale 21. Picerija FURMAN Lukovica: 1 družinska pica Štefan Dolinšek, Ljubljanska 54 a, 1230 Domžale 22. - 25. Dušan Hribar, s. p. SERVIS IN TRGOVINA RTV TEHNIKE: storitev v vrednosti 2.500,00 srr Katica Dedič, Ljubljanska 83, 1230 Domžale Samo Rode, Pot pod hribom 11, 1230 Domžale Franc Jurca, Prečna 22, 1230 Domžale Marjan Čerin, Ljubljanska 85, 1230 Domžale 26.-30. PIZZERIIA KAPRA Dob: pica za dve osebi Ivanka Štrukelj, Peče 20, 1251 Moravče Janez Pirnat, Pšata 21,1262 Dol pri Ljubljani Joži Vavpetič, Sejmiška 3, 1230 Domžale Boris Rejc, Matije Tomca 2, 1230 Domžale Sla vica Peric, Simona Jenka 10, 1230 Domžale Hvala vsem, ki so prispevali nagrade, vse nagrajence pa vabimo, da se v sredo, 28. januarja 1998, od 15. do 18. ure oglasite v prostorih Uredništva, soba št. 34 in prevzamete nagrade oz. potrdila za dvig nagrad. V pričakovanju snega Smučišče na Velikem vrhu na Pod-rečju je očiščeno in pokošeno ter čaka na sneg. Precej je bilo zaraščeno z jelšami, lubjem in vejevjem. Spretne roke in močna volja g. Mira Slaparja z Gorjuše, vajenega strmih terenov iz rojstnih Vrank, so z nemalo težavami in praskami poskrbele, da je smučišče primerno. Z motorno kosilnico je prečesal teren od vrha do tal. Kosilnica se pod vajenimi rokami bori in poriva šibovje in steljo na stran. Gospod Miro mi je rekel, da moraš biti za tako delo malo »potis- njen-, poredni namseh pa govori drugo. Moč volje pelje k želenemu cilju. Z vrha se tako odpira res lep pogled na progo in pokrajino, na zasnežene Kamniške planine, na sonce na obzorju, ki utone v večeru. Utrujena od napornega dela se z gospodom Mirom na silvestr-ski večer odpraviva domov. Premišljujem, koliko truda in klene volje ter znoja je bilo že vloženo v vsakoletno pripravotega smučišča blizu Domžal. Vse z lepimi nameni za primerno končno ureditev. Malo |xemile zime so na tej progi omogočale vsaj 1 mesec smučanja z naravnim snegom. Če bi se tu pokazal občinski turistični in športni interes, bi tukaj lahko bila celostna ponudba z vlečnkaj in umetnim snegom. Podnebne prilike so iste kot v Kan-dršah. Ko so socialne razlike vedno večje, je odnos do športa, ki je pogojen z večjimi stroški, čedalje bolj potisnjen v ozadje, vsaj z vidika množičnosti. Bodočnost množičnega smučanja vidim v zagotr/vit-vi oziroma iskanju cenejših variant, kar pa bi urejeno smučišče Mali vrh vsekakor nudita - v zimskem času smučanje in drsanje, v letnem času pa rekreativne letne športe, kot so šolski športni dnevi, hoja, tek, kolesarjenje, lokostrelstvo, padalstvo, tenis in drugo z mab gostinsko ponudbo Dober upravljalec bi ob pomoči skupnosti lahko naredil veliko koristnega za krajane vseh starosti. Misli in želje! Že veliko let sem se kot goreč smučar ter športnik trudil pri pripravi smučišč, kar je včasih rodib nelcaj sadov, včasih pa tudi ne. Mogoče bcxb ljudje mlajše generacije uspeli pripraviti možnosti, da bi bodoči upravljalec centra pričel z vlaganjem in zagotovil smučanje ter letno rekreacijo. MIHAEL KOSK /lamnik Domžale Naučili smo se smučati Na osnovni šoli Rodica smo letos prvikrat organizirali zimsko šolo v naravi. Udeležili so se je učenci 3. razreda, najpomembnejši cilj pa je bilo učenje smučanja. Delež učencev, katerih starši so se odločili za udeležbo, je bil visok (81 %), k temu je verjetno pripomogla možnost izposoje opreme v šoli in nenazadnje finančna podpora Občine Domžale, ki je iz proračuna primaknila 6000 SIT na udeleženca. Že mesece pred odhodom so se pri-ček' priprave, ki so poleg nabiranja kondicije obsegale še vađenje spretnosti za uporabo žk.Yiic, kar je učence še posebej zabavalo. H kondicijski vadbi so povabili tudi starše in v marsikateri družini so skupaj izpolnjevali »kondicijski kartonček«, na katerem so beležili opravljenje vaje, ki naj bi pripravile teb na zahtevne smučarske napore preprečile morebitne, poškodbe. Takoj po novoletnih počitnicah smo se odpravili v smučarsko središče Cerkno, kjer je šola potekala. Bivanje v hotelu Cerkno, kjer smo bili deležni enake pozornosti kot odrasli gostje, je bila za marsikaterega desettetnika prva izkušnja s hotelom. Dobro so je prestali, saj so bili ob odhodu detežni pohval za lepo vedenje in [»vabila, naj še prideta- Kljub skromni snežni odeji se upravljala smučišč poskrbel, da smo ves teden dobro smucali in izpolnili prav vse naloge smučarske šole. Vsi učenci so osvojili osnovne veščine smučanja. Ob zaključku smo pripravili |xegledno tekmo- vanje in podelili nazive: 29-im učencem na/iv smučar, 16-im dober smučar in 9-im naziv zelo dober smučar. Najboljša smučarka je postala Nina Starišinič in najboljši smučar Luka Veselko. Hotelski bazen smo izkoristili še za preizkus plavanja, časa, da hi se plavati tudi učili, pa nam je zmanjkovalo, saj smo v lepem vremenu kar najbolj izkoristili sneg in sonce. Učenci in učitelji so se vrnili zadovoljni in sklenili tudi prihodnje leto zimsko šota v naravi izvesti v Cerknem prav tako za tretješolce. A. R JARC MOTOKROS Slovo šampiona Janeza Juhanta Po 1b-tih letih aktivnega tekmovanja v motokrosu se je po lanski sezoni poslovil eden največjih v zadnjem desetletju pri nas v Sloveniji in še prej v bivši Jugoslaviji, |anez |u-hant iz Spodnjih |arš. V svoji izjemno uspešni karieri je petkrat osvojil naslov državnega prvaka - trikrat v razredu do 250 ccm in dvakrat v razredu do 125 ccm, trikrat pa je bil vice prvak. Vse skpaj se je začelo pri matičnem KLUBU AMID FAM Lukovica, za katerega je vozil 8 let in osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka. »Zlata leta sem preživel pri MKK INA laska - lastrebarsko na Hrvaškem, za katerega sem osvojil tri naslove. Imel sem status vrhunskega športnika, živel sem od motokrosa. Za leto 1992 smo imeli pripravljen projekt nastopanja na dirkah za svetovno prvenstvo v razredu do 250 ccm, vendar je vse skupaj preprečila vojna v Sloveniji,« je povedal bivši šampion. Leta 1993 se je preizkusil na dirkah nemškega državnega prvenstva, kjer je dosegel skupno 12. mesto, najboljša posamezna uvrstitev pa je bila 5. mesto. Tekmoval je za Team Husqvama Deutsc-hland. Po vrnitvi v Slovenijo je še petič dobil naslov državnega prvaka, tokrat v barvah Husky moto parka iz Lemberga pri Rogaški Slatini. Kariero pa je končal Nagrajenci nagradnega NOVOLETNEGA ŽREBANJA v Trgovskem centru BREZA Žrebanje tolažilnih nagrad: - OPTIKA DOLINŠEK - Mibjka LAVRIČ, Bukovčeva 32, VIR - TRGOVINA TROHA - Olga ZADNIKAR, Ljubljana - EVA BAR - Alenka MA|DIC, Trzin - TRGOVINA RAČEK - LAHAJNAR, Radomlje - Mc DONALDš - Miranda MAjETIČ, Kamnik - TRGOVINA TROHA - Mario MARKOTIČ, VIR - Mc DONALDš - Marija ZRIM, MENGEŠ - TRGOVINA BAI - Tajana PETER, SEVNICA - Mc DONALDš - Damjan REBERŠEK, Podrečje - EVA BAR - Helena ISKRA, Bolkova 52, HOMEC - Mc DONALDš - Tanja GREGORIN, KAMNIK - TRGOVINA RAČEK - Simona VELKAVRH, Kajuhova 11, DOMZALE - Mc DONALDš - Dragica MARIIEVIČ, Dajuhova 1, Ljubljana - TRGOVINA TKANINA - Niko PODRGAjS, Moravče - Mc DONALDš - Gregor KOŠIR, Domžale - Mc DONALDš - Irena SRŠA, Radomlje - TRGOVINA TKANINA - Urša PERIC, DOMŽALE - Mc DONALDš - Viktor KERN, VIR IRCX)VINA IX)LAR - Slavka K()ŠIR, DOMŽALE - TRGOVINA TKANINA - Irena LONČAR, DOB - Mc DONALDš - Rudolf ORAŽEM, MENGEŠ - TRGOVINA DOLAR - Mitena KLEMENC, DOMŽALE - Mc DONALDš - Eva GODINA, RADOMLJE - TRGOVINA TKANINA - Marjan LAPAJNA, VIR - Mc DONALDš - Majda POGAČNIK - IADRAN SEŽANA - toaster - Saša KRŽAN, DOMŽALE - TRGOVINA DOLAR - Darko VAVPETIČ, Moravče - Mc DONALDš - Marija KVEDER, DOMŽALE - TRGOVINA MAGROMA - Simon SMREKAR, DOMŽALE - ZLATARSTVO ZUPAN - Željko MAMUZIČ, DOMŽALE - TRGOVINA MAGROMA - Ivi BOKALIČ - Mc DONALDš - Vesna LAMBERŠEK - TRGOVINA MAGROMA - Nina PRELOVŠEK, Vir *" - ZLATARSTVO ZUPAN - Irena POGAČAR, Mengeš - Mc DONALDš - BOŽIČ, Preserje - TRGOVINA MAGROMA - Miha RIHTAR, DomZale - TRGOVINA DOLAR - Breda PETERKA, DOMŽALE - Mc DONALDš - Darinka SLANOVEC, KAMNIK - TRGOVINA MAGROMA - Ema ARSENI|EVIČ, DOMŽALE Mc DONALDš - Marija KVEDER, DOMŽALE - Mc DONALDš - Vida JERAS, DOMŽALE - Mc DONALDš - Dragica STRMOLE, DOMŽALE - Mc DONALDš - Tatjana ŽVANUT, Kamnik - 3. nagrada VIDEOREKORDER Francka ČEH, KRTINA 41 - 2. nagrada TELEVIZIJA ■ Marjan AH('lN. Kidričeva f,(), TRZIN - 1. nagrada PRALNI STROJ - Vesna NOVAK. Ig I78a, IG Tolažilne in glavne nagrade nagrajenci lahko dvignejo vsak cjelovni dan v trgovskem centru BREZA, Breznikova 15, DOMŽALE. Vsem nagrajenim iskreno čestitamo in se zahvaljujemo za nakup. Med nebom in zemljo: Janez Ju-hant pri triintridesetih letih z nastopanjem za AMD Sitar pneumatic team iz Kamnika, za katerega je vozil zadnji dve leti. Pa so v Življenju še druge stvari in ne samo dirkanje. »Pride čas, da moraš enkrat nehali. Malo so me k temu prisilile tudi (joškodbe. Glavni vzrok je, da moram v življenju početi še kaj drugega. Prevzel sem očetovo delavnico za ko-vaštvo in ključavničarstvo, ki ima 80-let-no tradicije >,« je povedal Janez luhant. Že pred lansko sezono je sklenil, da bo nehal dirkati, vendar ni vedel, kdaj. Z doka] hudo poškodbo sredi se/one, pa je bilo tudi konec njegove kariere. Posledica |X)škodb ga bodo zaznamovale za vse Življenje. Vendar je bilo veliko svetih trenutkov, ki se jih bo rad spominjal. V vitrini ima namreč več kot 2(X) pokalov za spomin na svoje uspehe na prašnih in blatnih stezah. MIRAN KOKALJ ARBORETUM VOLČJI POTOK IN OBČINA DOMŽALE Tudi letos ugoden nakup letnih kart Narava v Arboretumu Volčji Potok po barviti jeseni mirno počiva, da bo spomladi spet očarala v vsej svoji lepoti. Vse čebulice, ki bodo spomladi zacvetele v najrazličnejših barvah, čakajo na toplo sonce. Seveda pa spomladansko, poletno in jesensko podobo arbo-retuma ne pričarajo samo tulipani, ampak tudi vse drugo cvetje in zelenje, ki bo vse leto 1998 vabilo v Arboretum na deset tisoče obiskovalcev. Že sedaj pa povejmo, da pripravljajo vrsto presenečenj in novosti, ki bodo popestrile vse prireditve v letošnjem letu. V lanskem letu sta Arboretum Voli |i Potok in Občina Domžale na osnovi medsebojnega sporazuma uredila cenejši nakup letnih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok za vse prebivalce Občine Domžale. Letne karte so kupili številni občani, zato sta se ga. Cveta Zatakar OraZem, županja Občine Domžale, ter g. Aleš Ocepek, direktor Arbore-tuma odločila, da enak sporazum podpišeta tudi za leto 1998. Tako si bodo vsi prebivalci občine lahko letne karte kupili za znižano ceno 1.750,00 SIT, namesto 5.(XX),00 SIT. Letna karta bo veljala za vse prireditve v arlx>re-tumu v letu 1998, kupite pa jih lahko v njihovih prostorih v arboretumu ali v katerih od cvetličarn. S seboj morate imeti svoje točne podatke ter fogografijo. Arboretum ima pravico vpogleda V letno karto in vpogleda v osebno izkaznico oz. v drug dokument, s katerim se bo lahko preverila identiteta lastnika karte. Zloraba letna karte se kaznuje s takojšnjim odvzemom. Letna karta ni prenosljiva. Ari loretum Volčji Potok s pod pisanim sporazumom omogoča učencem osnovnih šol občine DomZale brezplačen vstop v park. Letne karte bodo začeli prodajati 1. februarja 1998 in bodo veljale do .30. novembra 1998. Dobrodošli v Arboretumu Volčji Potok vse leto 1998! Žiga Jelnikar je v katego riji O s samozavestnim nastopom in prikazom dveh kat Heianl in Heian2 dobil 43,7 točk. V kategoriji A 90 nastopili Tadej OraZem, nosilec /c-le nega pasu in si prislužil cxllič-nih 43,6 točk; Gašper Bergant |e- s Lito Heianl dobil skupno število tcrfk 433; C,oran Vuk, 4321 točke in Haris Odobašič s kalo Heianl skupno oceno 434. Vsem čestitamo /a brezhibno izvedene kite, za kar so |x,lrebni: /nanje, |Xjpolne)st gi-lwnja in duševne sjx)sobnosti. Prav to pa so ekmenli, ki so v svetu dvignili navdušenost za ta šport. tekst in loto: VESNA GORJAN Člani Karate šole »Dvnamica« uspešni na mednarodnem _tekmovanju v katah V nedeljo, 14. decembra l'P>7, je Shinkai karate klub iz Zgonika pri Trstu organiziral mednarodno tekmovanje v katah. Udeležilo se ga je 16 društev iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Trener Shinkai karate kluba, Sergk) Stoka, je letošnje tekmovanje ocenil kot najkvalitetnejše doslej, saj so bili med tekmovalci državni prvaki in prvakinje iz posameznih drŽav. Naslednje leto bodo med udek'Zenci tudi nekateri klubi s Češke, Madžarske in Avstrije. V dopoldanskem času so tekmovali mlajši karateisti. Teh |e bib največ, saj se je v različnih starostnih kategorijah tekmovanja udeležilo 220 kara-leistov, popoldne pa so tekmovali člani in veterani. Teknx)valni program je popestril prikaz borilnih veščin kung fuja, člani Shinkai karate klu1w pa so prikazali uporabo obveznih likov v borbi in z de-monstrac ijo navdušili števili«) občinstvo. NaSi leknx>vaki so tekmovali med mlajšimi karateisti v različnih starostnih kategori-jah. Kristjan Vidmar, nosilec modrega pasa, je v kategoriji C s katama Heian2 in Bassai dai dosegel skupni 44,7 točki., kar je najboljši rezultat naših tekmovakev. Druga je bila Živa Divjak, nosilka modrega pasu, v skupini B je dobila skupno 43,9 točke, kar je zek) dober rezultat. PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Poletni spomini Vodniki Mladinskega odseka pri Planinskem društvu Domžale so lani poleti v Krnici pripravili že 17 tabor za mlade gornice in gornike. Deset dni je 27 udeležencev prespalo (X)d šotori, zasopli pa so osvojili Mavrinca, Malo Mojstrovko, Slemenovo špico, Špik in Vitranc. Za lačne želodce je [X)skrlx,la mami Berta Cerar, za žulje Monika Javšcnak, za življenje na talx>ru pa vodnik Blaž Češka, Rajko Mežnaršič, Tadeja Češka, Borut Peršolja, Saša Roškar in ven Ija tabora Aleš Peršolja. Tabor so finančno podprli: Občina Domžale, Občina Lukovica, Upravni odbor PD Domžale, Tosama Vir, Oljarna Vir, Servis skupnih služb Vlade RS, Napredek Domžale in Družina Studen. SANKUKAI KARATE Pionirji na tekmovanju V Domžalah je v nedeljo, 30. novembra, potekalo Tretje san-kukai karate tekmovanja za pionirje v športnih borbah in katah. Udeležilo se ga je 197 tekmovalcev in tekmovalk, starih od 9 do 12 let iz cele Slovenije. OŠ Vencelj Perko je bila sedaj že desetič gostiteljica sankukai karate tekmovanja. Tekmovanje je sodilo 12 sodnikov, potekalo je hkrati na treh boriščih od 9. ure zjutraj do 14.(X). V veliki telovadnici se je zbralo skoraj dvesto mladih tekmovalcev, Zeljnih prvih izkušenj iz tekmovanja. Mnogi so se prvič borili pred sodniki in publiko, med katero največ štejejo njihovi starši. Iz domžalskega kluba je skupaj na stopilo 42 tekmovalcev in tekmovalk. Dečki, kategorizirani glede na leta, stopnjo pasu in težo, so nastopili v športnih borbah v šestih kategorijah. si tu nabirajo nove izkušnje za to, da bodo njihove uvrstitve boljše, in da preverjajo svoje znanje ter predvsem to, da so nanje ponosni starši. Z veliko udeležbo na vsakem etase-danjem tekmovanju za pionirje otro-c i dokazujejo, da vendarle ni najpomembnejša zmaga. Kljuj) izgubljenim posameznim borbam ostanejo zvesti svojemu delu svoji poti. Borba z morebitnim neuspehom jih krepi in uči, pripravlja na življenje, kjer se vsak dan vsi sj)opadamc> s problemi in prepre-kami. S tem ko so se na tekmovanju naučili nekaj novega, dosegli točko več, premagali svoj strah in s tem sebe samega, so si utrdili zaupanje vase, in tako tudi izpolnili svojo osebnost. Vztrajnost na treningih v svojih sku pinah jih učijo prilagajanja svojim prijateljem in samoinic ialivnosli. V zdravem okolju pod okriljem športne ak- Tekmovalci od leve proti desni - zadnja vrsta: Živa Divjak, Gašper Bergant in Kristjan Vidmar; prva vrsta: Haris Odobašič, Goran Vuk in Žiga jelnikar Pionirsko sankukai tekmovanje v OŠ Vencelj Perko. Deklice, kategorizirane po letih in višini pasu, pa so demonstrirale kate v treh kategorijah. Po medaljah so posegli naslednji športni bore i in tekmovalke v katah iz Karate kluba Domžale: 1. mesto: Maja Zupančič, Uroš Notar 2. mesto: Erik Sušnik, 3. -4. mesta: David Tekavec, Zlat-ko Tkalec, Saša Setnikar, Matej Krstič, Luka Šošo, Ervin Vidmar. Po končanem tekmovanju smo preko 50 mladih temovalcev anketirali o njihovih izkušnjah iz tekmovanj. ()dgOVOri o tem, kaj se jim zdi najpomembneje na tekmovanjih, so zelo različni, od lega, da so najpomembnejše medalje-, do lega, da se zabavajo. Kljub raznolikosti je bil najpogostejši odgovor, ki smo ga zabeležili, da livnosti, s katero kreativno usmerjajo svojo energijo in hkr.it i vzdržujejo in si krepijo fizično zdravje pod vodstvom dolgoletnih trenerjev, aktivno spoznavajo zakonitosti, ki veljajo v življenju. Trening jim omogoča, da so vzgojno njihova dejanja nagrajena od trenerja o/, odobravanja cele skupine; / rezultati i/ tekmovanj ali pa zanje odgovorjajo podobno kot v realnem Življenju, le z veliko blažjim posledicami. Tako sankukai karale na pomeni le borlx> dveh partnerjev, zavarovane s sodniki, temveč pomeni učenje za življenje med sovrstniki v zabavno in koristno preživetem času. Vsem udeležencem želimo še veli ko poguma in dobrih lx>rb, vsem bralcem Slamnika pa srečo v novem lelu! KRISTINA LUKA VRANČIČ PONOVNO DRŽAVNI PRVAK V KARATEJU DP za mladince in mladinke v športnih borbah in katah Državnega prvenstva v Žalcu se je udeležilo 262 tekmovalcev kara-teja iz 32 slovenskih klubov. V močni konkurenci kategorije starejših mladincev pod 70 kg je zmagal že večkratni dosedanji državni prvak Luka Vrančič iz Trzina. Začetna trema pred tekmovanjem je ob vstopu na borišče izginila, potem pa smo bili v nadaljevanju priče treh gibkih borb, v katerih so j>ile povezave udarcev, ki jih je izvajal Luka, večinoma loc'kovane / vrednostjo ippona (c ela točka), cbseženih predvsem s krožnimi nožnimi udarci, izvedenimi v področju vodan, in tako je znova postal državni prvak. V ponos slovenskega sankukaia naj etadamo, da sta se v finalni borbi srečala predstavnika sankukaica, pa tudi med prvimi štirimi polfinalisti so bili kar trije predstavniki našega slila. Domžale /bmnik KK PIRUETA Kotalkarji v Italiji, Nina v Ameriki Zima sicer ni čas za športe, kot je kotalkanje, vendar se marsikaj dogaja tudi v tem času. Člani Kotal-k,irskega kluba Pirueta iz Domžal tudi zdaj ne lenarijo, ampak pridno trenirajo pod budnimi očmi trenerjev; tem se je pridružila nekdanja tekmovalka v tem Sportu, mlada Saša Grmek. Pa tudi tekmovanj ne manjka. Eno pd l r. k lit ionalnih tekmovanj, ki potekajo pozimi, je mednarodno tekmovanje v Italiji, kamor vsako leto povabijo tudi naSo kotalkarje. Tako so se Piruetni-ki v italijanskem Schiu tudi letos |x>me-rili / umetnostnimi kotalkarji i/ I )anske, Avstrije, Italije in I Irvaške. V dveh dneh se je s svojimi nastopi predHavilo več kot sto tekmovalcev iz onx>njenih dežel in KK Pirueta se s|x't lahko pohvali z odličnimi rezultati v več kategorijah. Med najmlajšimi je še (x)sobej blestela Maxi CERAR s četrtim mestom; Petra VIDAM je zasedla |x>tnajsto, Sonja CERAR pa seitamindvajsiio mesto. Se Ix > Ije so se odrezali nekoliko starejši: Maruša RAVNIKAR s šestim mostom, njen brat Blaž RAVNIKAR pa je celo Stal na tretji stopnički zmagovalnega odra. Omeniti je treba še Andrejo RUČMAN in njeno osmo mesto. Prav gotovo bi lahko omenili še eno odlično uvrstitev, če bi se tekmovanja uck-ležila slovenska državna prvakinja Nina GRIIJ, ki je prav tako članica ck>mžalsko Piruete. Vendar je bila opravičeno j v Coloraita Springs, kjer se vsako lelo odvija seminai /a ameriške umetnosti«' kotalkarje. Nina seveda ob taki priložnosti ni ck)lgo razmišlja la in sedaj pravi, da ji ni žal, da ji je bilo žal k-, ko se je vračala. V desetih dneh se je namreč marsikaj naučila, slišala veliko koristnega, predvsem pa sklenila precej nt ivin i irijateljstev s kotalkarji onstran luže. Že začetek je bil obeta-ven, sij ji1 |k)lovala skupaj s sbvensko si ni k , irski > re| >ri vi -ntanm Tudi < »rgani-zatorjisooba loix) sprejeli, saj je g. Bi tat vsako leto še poselx'j kfx> |x>val> Ijen, Nina pa je bila nekaj posebnega tudi zato, ker je biLi edina udeleženka seminarja iz Evrope. V Coloiado Springsu so se nastanili v Olimpijskem centru, vsako jutro pa so že zgodaj začeli s treningom, ki je nemalokrat trajal (k) večera in se končal z zanimivimi predavanji. Treningi so potekali |xxi vodstvom strokovnih ameriških trenerjev. Nin.) je opazila predvsem to, d,i je odnos trenerja (ki tekmovalca v Ameriki precej drugačen kot pri nas, večja je tudi strokovnost. Nedvomno je bila zanjo to zelo zanimiva izkušnja in zato bi se rada v njenem itrx'nu Se posetx?j zahvalila vsem, ki so ji to omogočili. V prvi vrsti seveda g. Briecu, nič manj pa tucf ctamžalski županji, gospe Cveti Zalokar-Oražem za finančno podporo. Zahvala gre tudi staršem in, kol dodaja Nina, (elo derlku. Novo znanje in nove izkušnje bo lahko že kmalu pokazala na tekmovanjih Prvo, ki čaka njo in druge člane v januarju, lx> spet v Italiji, tokrat v Pi-acenzi. Tudi dmgi se bodo udek'žili seminarja, zaradi katerega pa jim ne bo treba na drug kontinent, ampak bo potekal kar v bliZnjem Trstu. Seveda ne smemo |x>zabiti državnega in evroo skega prvenstva 1998 v poletnem času, kjer bo nastopilo precej članov KK Pirueta, svetovno prvenstvo pa bo letos v Kolumbiji in tam bo k*lub zastopa I,i Nina, saj z naslednjo sezono Ze prestopi v kategi >rij< > < lanov. Zaželimo torej vsem tekmovalcem veliko us|X'hov in dobrih uvrstitev, ce-lotnemu klubu pa, da bi čimprej uredili težave z vadbenim prostorom. Slednjo bi precej izboljšata razmere za mlade tekmovalce in že tako odlični Ujpeht bi bili moreta še boljši. ANDREJA KMETIC PET MINUT ZA ŠPORTNIKA Atletinja Suzana Mladenović Med mladimi tekači Atletskega kluba Domžale je tudi Suzana Mladenovič, četrtošolka iz Ihana, ki je najprej tekla na krosih. Njeni prvi teki so povezani z občinskimi prvenstvi v krosu, njeni prvi prijetni spomini pa z medaljami, ki jih je dobila kot najboljša tekačica med najmlajšimi kategorijami. Potem ko se je uvrščala med najboljše mlade tekače, jo je trener Damjan Ber-dik povabil v Atletski klub Domžale, kjer pridno trenira več kot leto in pol. Treningi so trikrat tedensko in nanje jo odpelje kdo od staršev, včasih se dogovorijo tudi s prijateljicami. Starši so tudi njeni najbolj zvesti navijači in spremljevalci, saj gredo povsod z njo. »Za nas je to izlet, za Suzano pa tekma,« pravi njena mamica. Suzana najraje teče rta progah, ki so ctalge do enega kilometra, lotila pa se je že tudi daljših. Njen rekord je pretečenih 11 kitametrov v okviru novoletnega teka v Dolskem, drugače pa je redna udeleženka različnih rekreativnih tekov, kjer se praviloma v svoji kategoriji uvršča med najlx>lj-še. Doma ima Ze kar nekaj pokalov in medalj, med njimi dve zlati z regijskih krosov, rada se spominja mnogoboja v Kopru, kjer je bila druga, enako je srebrno medaljo dobila v Teku za krof v Krašnji. Sploh je bila lanska sezona za Suzano najboljša doslej, saj je v oktobru v Ko stanjevici in na Vrhniki pobrala kar Uspešna sezona teniškega kluba Standox Domžale Člani Teniškega kluba Standox Domžale smo uspešno zaključili tekmovalno sezono 1997 Leto 1997 smo začeli z novim vodstvom kluba, saj smo na letni skupščini kluba izbrali nov upravni odbor kluba in predsednika; ta je sedaj g. Marjan Ogrinc, drugi člani upravnega odbora pa so v glavnem vodilni gospodarstveniki naše občine. Nov sponzor kluba je postalo mešano podjetje Forum colorum, spada pd strokovnim nad/o rom dveh proleskrnalnih trenerjev: Aleši Berglja m Aleša Pogačnika inšenekate lih honorarnih sodelavcev (naših bivših tekmovalcev), med njimi naj omenimo Boštjana k'rmana, ki je še vedno us| x ■Sen tekmovalec. Tekmovalni ;x>gon zajema 30 tekmovali ev, ki vsak dan ledno vadijo, in leni sko šolo, katero trenutno obiskuje okoli SO otrok, v starosti or I U t lo 'I lel. Po usrie šnO opravljeni teniški šoli jih sprejn«'mo v tekmovalni program. Prelekla se/ona je bila precej olx>ga-tena z us|x+ii naših tekmovalcev. C )me-nimo naj, da je naš trenutno najlxiljši igralec Andrej KraSevec uvrščen na ATP lestvici okoli 700. nxNta in je član slovenske CUP reprezentance, v klubu pa trenira |x)d nadzorstvom Saša Svoljška, ki ga obk'ajix> spremlja tudi na turnirjih. Na državnem prvenstvu 1997 v Marilxxu je izgubil šek'v finalu proti najboljšemu Sk>- vencu Borutu LJrhu. Naslednji us|iosen tekmovalec je Igor Ogrinc, o njegovih us|x>hih ste v vašem časopisu že pisali. ()monimo naj še Davida leriča, jaka Slavine a, Mateja Sironiča, Uroša Ovna, Aix> Svoljšak in Ano I ukner, to so mladi, Obetavni igrali i, sij se uck'leZujejo mladinskih flL turnirjev, ki štejejo za svetovno mladinsko jakostrx) lestvico. Ob teni pa ne smemo |x>zahih naj mlajših lekmovalc ev v kategoriji ita 12 in do II lel: lana Svoljška, Aleša Adamu ,i, Mateja lana, Marka Svoljška, Matiise Dohrovoljc in Pie Pečnik, ki prav tako uspešno tekmujejo. Ak« Adamič je zmagal na mednarodnem turnirju v Italiji do 12 lel, Mirk Svoljšak pa je uspešno nasto- pil na oix'm največjih evropskih turnirjev /a Otroke do II lel v Mirne hiiu Mc >ška in Ženska članska ekipa sta stalna člana stavenske 1. lige in sta svoj status obdr/ali ludi za nasMnjo sezono. Tudi na organizacijskem področju snx) zek) dejavni, saj vsako leto ixgani-ziranx> r> eta (> lumirjev za stavensko ja-koslno k*.tvie o. Med najzahtevnejši organizacijski zalogaj pa štejemo organiza i |o mednarodnega turnirja do 18 lel Sle > venian junior open«, ki šteje za svelovno mladinsko jakostno lestvico in na katerem je v pretekk-m avgustu nastopita preko KX) tekmovalcev iz 16 držav tvrope, AnK'rike in Avstralije. Tega turnirja pa ne bi mogli Izpeljati lxez ponxXi s|x>nzorjev in gospe Županje Cvete Zalokar OaZem, saj nam je tudi namenila finančno pe> moC. V novi sezoni 1"J98 upamo vsaj na po-novitev lanskih rezultatov, o katerih bomo poioi ali tudi v prihodnjih izvodih Slamnika. SAŠO SVOL)ŠAK Poročilo Centra požarne varnosti Domžale za mesec oktober 97 Kompola, 16. 10. 97 ob 545 uri: dolave i Centra za obveščanje iz I jub Ijane so napol ili gasili eCPV v( mi graben, kjei K je na patkirneni pi oslom ob magistralni c esti vžgalo tovorno vozilo, ki je prevažalo pohištvo. Vozilo hrvaške registracije se je' verjetno vžgalo zaradi napake na elektro instalaciji, zato je bila poppJOffH uničena kabina, prikolica in tovor na njej. (jasilci so rešili drugo prikolico in |x>gasili ogenj z voeta, na |x>mex so priskočili še prevojski prostovoljni gasilci. Zaboršt, 22. 10. ob 1345 uri: |x> sprejetem sporočilu so gasili i ( PV |x>-hiteli v Zalx)ršt, kjer so se zaradi brušenja v smetnjaku vžgale smeti. Zaradi ognja je bila ogrožena usnjarska delavnic a. Da ni pnslc > eki razširitve ognja, je po skrlx'l lastnik tako, da je ogenj delno /adusil, dokončno pa so ga pogasili ga sile i. Domžale, 24. 10. ob 12.2S uri: na poziv centra /a obveščanje so izvo žili gasile i na kraj prometne nesreče v križišče M-10, Taborske in Vodovodne ulic e. Prišlo je eta čelnega trčenja n«'el osebnim in tovornim vozilom. V osebnem vozilu je bila vkleščena voznica s huelimi telesnimi |x>škodbami, katero so gasile i rešili iz zveriZene pločevino in jo izročili v zdravniški i oskrlx>. V mesecu oktobru je bilo še enajst manjših intervencij kot so: gašenje ognja v labojnldh in na črnih odlagališčih ob gozdu, odpiranje vrat stanovanj, zapiranje vode zaradi okvare na instalaciji in čiščenje cestišča |x> prometnih nezg< »dah. za mesec november 97 Dupeljne, 3. 11. 97 ob 19.50 uri: gasile i so bili obveščeni, da nad Dupelj nami gori gozd na zelc > težko di >slo| meni delu IV i/,n s< > gasili s | io/.nnimi metlami in z vodo, kan mm so jo prinesli v nalul itnj.ir ah. ( .o/dni p< >/,n je gasili i prek šestdeset gasilcev iz okoliških prostovoljnih društev in CVP več kot šest ur. Sodelovala so gasilska cluštva: Domžale, Dob, Studenec; Prevoje, Lukovie a, Blagovica, Radomlje in civ. Želodnik, 7 11. ob 16.38 uri: v križišču c este M lo in ode ep proti Moravčam se je zgodila huda prometna nesiec a / osebnim vo/ilom c lio in avtex:i-slerno. Voznik c li.i je dobil lako hude poškodlx\ da je |x>ellegel v razbitinah vozila, od koder so ;;,i rešili gasik i (PV Dob, Nožice, Pšata... 8. 11. ob 6. uri zjutraj so zaradi obilice ck'žja za čeli bregove prestopati vcxtatoki. Največ težav je bilo z vodo v Dobu in No žie ah, kjer je gasilcem priskočila na |x>mex' tudi civilna zaščita in težka grad-bena mehanizacija, ki so z združenimi rnočrni delno krotili deročo vodo, v |«>-|x)ldanskih urah so začeli vodostaji upadati in se vračati v struge. Gasilci pa so začeli izčrpavati vodo iz zalitih kletnih prostorov. Blagovica, 16. 11. ob 22.33 uri se je ravno na vhodu na bencinsko črpalko v Blagovici zgodila huda prometna nesreča med vlačilcem italijanske registracije, ki je prevažal v cisterni fosforjevo kislino, in osebnim vozilom ge>lf celjske registracije, H je imel v prostoru za potnike okrog 90 I bencina v sedmih |x>-soetah. Ve>znik osebnega vozila je dcM>il tako hude poškodbe, da je podlegel v objemu zverižene pločevine, od koder so ga rešili poklicni gasile i (PV Na po-mix' so priskočili še prostovoljni gasile i iz Blagovice in Prevoj, ki so zavarovali kraj dogodka in pomagali pri fiše enju i estiSi a Kokošnje, 20. 11. ob 3.30 uri so gasili i ( PV izvršili izvoz in prek pozivni kov aktivirali nekaj prostovoljnih gasilskih enot, katere je pot vodita v Kokošnje, koder je bila v plamenih stanovanjska hiša. Ognjeni zublji so verjetno preslepili iz kurišča kmečke peči na drva ob kurišču, od koder se je ogenj razširil v dveh prostorih in |x>rx>lnoma uničil ves inventar v kuhinji, manjšo de|xinijo drv in skozi okna so se plaim'ni razširili tudi na ostrešje. C)genj so gasili i |x>-gasili z vodnimi curki in preprečili nadaljnji ognjeni |x>lx«l |x> objektu Na |x>-žani je soitalovalo okrog petetaset gasilcev iz osmih enot: Krašce, Vrhpolje, Moravče, Studeni*, Prevoje, Dob, Domžale in (PV PoZamo straZo so prevzeli gasili i iz (ID Vrhpolje Trzin, 26. 11. ob 14.30 uri so s centra za obveščanje gasilcem CPV spo rix*ili, da |x> površini potoka Pšata v Trzinu plavajo veliki oljni madeži. Gasilci so po prihodu na kraj namestili na |x>vršino potoka posebne tam|x>ne, ki absorbirajo oljne madeže. Sodelovali so še gasilci iz Loke pri Mengšu in iz Trzina, na kraj sla prišla tudi inšpektorja za hidrogradnje in inšpektor za prostor in okolje. Posto|x'k sta popisala tudi domžalska [x>lic ista, ki sta osebo zalotila na dejanju, ko je iz mosta vlivala mešanico raznih maščob v Pšato. Gasilci so uspešno persreitavali se na šestih manjših intervencijah kot so: odpiranje vrat, reševanje oseb iz dvigala, zapiranje vode in čiščenje cestišča po prometni nesreč i. Tekst in fotografija: VIKTOR SVETLIN štiri medalje, od tega dve zlati, udeležila se je ljubljanskega maratona, bila druga v teku na kikxneter v Ko pru in druga v Novi Gorici, v začetku letošnjega leta pa se je poskusila tudi na svojem prvem sprintu v dvorani. Za teke in mitinge ji največkrat |xwe njena prijateljica Meta Punger-čar, tudi zelo uspešna tekačica na dolge proge, ki jo tudi spcxlbuja. V Soli ima Suzana najraje telo vadbo, z njo velikokrat teče tudi njen devetletni brat, ki tudi tekmuje na krosih, vendar še ni tako do ber kot Suzana. V prostem času rada pogleda televizijo, posebno rada se nasmeji ob popoldanskih veselih uricah, všeč pa so ji tudi kriminalke in komedije. Čeprav za trening in tekme porabi veliko časa, ima Suzana tudi druge konjičke. Tako sodeluje pri gasilskem društvu, obiskuje plesne vaje, le tabornike je morala malo »omejiti«, saj bi drugače zmanjkalo časa za šolo. Ko jo vprašam, kakšen je njen cilj, je Suzana skromna: »Rada bi tekla,« pravi in Ze razmišlja o naslednji tekmi, kjer bo v tek vložila vse svoje moči. Srečno, Suzana, in veliko uspešnih tekov tudi v letošnjem letu! V. V. MI AMIGO Ml IZOBRAŽUJEMO TUDI ZA VAS Čakamo vas z informacijami, novimi verificiranimi programi za pridobitev poklica ali zgolj z nasveti, vzpodbudami, kaj, kje in kako poiskati pravo pot v izobraževanje. Za odrasle: • enoletni verificirani programi usposabljanja za pridobitev poklica po 5. stopnji izobrazbe: • poslovni sekretar • komercialist • računovodja • vodenje poslovanja v manjših podjetjih • enoletni verificirani programi usposabljanja za pridobitev poklica I, in II. stopnje: • pomožni tekstilec • kmetovalec - sadjar • pomožni kmetovalec - poljedelec • natakarski pomočnik • kuharski pomočnik • komunalni delavec • zidar za zidanje in ometavanje • kamnoseška dela • pomožni vrtnarski delavec • jezikovni verificirani programi: • angleški jezik • nemški jezik • italijanski jezik • francoski jezik • slovenski jezik in književnost • zakonsko predpisani programi: • osnovni in obnovitveni tečaj higienskega minimuma • varstvo pri delu in požarna varnost • programi za uspešnejše učenje in delo: • odrasli se učimo drugače • odkrivanje poklicnega cilja • programi druženja in učenja: • središče za samostojno učenje • študijski krožki • programi za prosti čas: • aranžiranje • papir in škarje • kuhanje • šivanje • reiki • plesni tečaji Za brezposelno mladino: • usposabljanje za življenjsko uspešnost • Center za mlajše odrasle Za maturante: • tečaji priprave na maturo iz slovenskega jezika, matematike, angleškega jezika Za osnovnošolce: • tečaji priprave na eksterno preverjanje iz slovenskega jezika in matematike Za otroke: • jezikovni tečaji • plesni tečaji Za vse: glasbena šola VPISUJEMO DO 15. 2. 1998 vsak delavnik od 8.00 do 15. ure na Slovenski 28 v Mengšu. Informacije o naših programih lahko dobite osebno ali po telefonu: 73-73-17 in 73-78-57. POKLIČITE NAS ŠE DANES! /lamnik Domžale Dan Karitas in obisk sv. Miklavža v vrtcu Dominik Savio Med nami živi veliko ljudi, ki so drugačni od nas. Vsak dan jih srečujemo, pa vendar tako malokrat vidimo. Obremenjeni s svojimi problemi hitimo mimo njih, zatopljeni v svoj jutri, ne vidimo današnjega dne tistih, ki nas potrebujejo. Ne potrebu- ELEI/TRO-I/ l\OTNII\ s.p. nudimo izvedbo - e/. instalacij - e/. priključkov - strelovodov - alarmov - meritev tel.: 735-453, 735-091 - intervencijska odprava napak na vaših elek. instalacijah 24 ur vsak dan tel.: 041-66-88-37 jejo samo naše materialne podpore, potrebujejo naše srce. Zelo je pomembno, da se že mali otroci naučijo sprejemati drugačne ljudi in živeti z njimi, predvsem s tistimi, ki so zašli v razne težave, ali pa so jih doletele hude preizkušnje, ki so jim pustile pečat za vse življenje. V tednu Karitas, ki je potekal v dneh od 23. do 30. novembra, smo tudi v našem vrtcu imeli svoj dan Karitas. S starejšimi otroki smo odšli v Dom počitka, kjer smo se srečali s starejšimi občani. Pripravili smo jim krajši program, nato l>a skupaj z njimi veseli zapeli. Niso skrivali veselja, da smo jih obiskali, mi pa smo jim obljubili, da bomo zagotovo še prišli k njim na obisk. V zahvalo so nas pogostili in nam razkazali svoje bivalne prostore. Mlajši otroci pa so ostali kar v vrtcu in medse povabili gospo, ki je že dvajset let invalidka. Veliko vprašanj smo imeli zanjo. Prijazno nam je povedala vse, kar nas je zanimalo. V petek, 5. decembra 1997 pa je naš vrt« obiskal sv. Miklavž. Otroci male šole so za otroke pripravili igrico Mojca Pokrajculja, nato pa smo dobremu Miklavžu zapeli nekaj pesmic njemu v čast. Zelo smo bili veseli njegovih daril, ki so jih dobile skupine in posamezniki. Sv. Miklavžu so ob slovesu otroci obljubili, da bodo v naslednjem letu še bolj poslušni in ubogljivi. MILO) K A LUNAR V SPOMIN Marjan Kaliman V zadnjih dneh leta 1997 smo se številni so borci, prijatelji in znanci na domžalskem pokopališču poslovili od g. Marjana Kalimana, borca in prvega dom-žalskga pravobranilca samoupravljanja, čigar življenjska pot se je pričela pred 72. leti v daljnem Peruju v južni Ameriki, kjer so kot ekonomski emigranti živeli njegovi starši. V družini so bili štirje sinovi, od katerih so se trije po očetovi smrti skupaj z mamo vrnili v domovino. Tu jih je čakalo grenko življenje, saj se je mati z otroki težko prebijala. Se težje je bilo leta 1941, ko so domači kraj zasedli okupatorji in ga leta 1942 tudi požgali. Družina je pobegnila v Križevce, kjer se je Marjan vključil v narodnoosvobodilno gibanje in delal v mladinski organizaciji. V letu 1943 se je vključil v na-rodnoosvolx)dilni boj in postal borec brigade bratov Radič. Kasneje se je boril v Kozjanskem odredu, Kamniško-za-savskem odredu in Ser-cerjevi brigadi. Prejel je več odlikovanj, med njimi tudi Red za hrabrost in red za vojne zasluge. Po zaključnih bojih v maju 1945 je s 14. divizijo odšel v Vojvodino. Demobiliziran je bil aprila 1946 in se zaposlil na Ministrstvu za industrijo ter služboval v različnih mestih nekdanje države, naj-dlje je delal v domžalskem Heliosu, bil pa je tudi prvi družbeni pravobranilec samoupravljanja v Občini Domžale. Domžale so postale njegov drugi dom. Vse življenje je bil predan aktivist, tudi dolgoletni prizadevni član odbora krajevne organizacije ZB NOV Slavko Šlander Domžale in Občinskega odbora ZB NOV kjer se vsi spominjamo prizadevnega aktivista, ki je bil vedno pripravljen pomagati in s svojimi dolgoletnimi izkušnjami pripomoči k uresničitvi dogovorjenih ciljev. Hvala, spoštovani prijatelj in sodelavec Marjan Kaliman, za vse tvoje prizadevno delo, hvala za pomoč, hvala za opravljeno delo in prijazne pogovore, hvala za prijateljstvo in sodelovanje, ki ju ne bomo pozabili. Prijatelji Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. V domu je ostala praznina, v srcih naših bolečina. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, ded in praded Franc Rokavec p. d. Kobivškov ata iz Peč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se doktorju Milanu Banku in patronažni sestri Kristini Pire za skrb in nego v času njegove bolezni. Hvala gasilcem za spremstvo, govor in zadnji pozdrav s prapori. Enako se zahvaljujemo tudi govorniku ZB Moravče. Zahvala župniku g. janežu Zaletelu za lepo opravljen pogreb in peškemu cerkvenemu pevskemu zboru za poslovilne pesmi. Žalujoči: sin Marjan z družino in ostalo sorodstvo V SPOMIN ING. MIHU PAVLICU Ko se ustavi srce prijatelja, nam zastaneta dih in korak Utihnilo je tvoje srce ing. Miha Pavlic. Nezadržno, vztrajno je napredovala bolezen, ki si ji dostojanstveno, ne da bi potožil, kljuboval, se z njo boril. Vedeli smo, a nismo si upali priznati, da je vnaprej določeno, kdo bo močnejši, ko napoči »tisti trenutek«. A korak nam je smel zastati le za hip, vzpodbude, ki si jih s tebi edinstvenim optimizmom tolikokrat vlival drugim, nas obvezujejo nadaljevati z delom, ki si ga z nami načrtoval in oblikoval, nemalokrat kot pobudnik in idejni vodja začetnih korakov. Čas, ko si odraščal in postajal mož ter osebnost, je bil težak, krut za generacijo, ki ga pomni, neusmiljen, nemalokrat uničujoč za posameznika. Ti si ga preživel, utrdil si se, našel svojo življenjsko pot, dosegel svoj poki« in se odloČil / neizmerno ljubeznijo usmeriti življenjske sile v [»klicno delo. Vemo, da ti je namera v celoti uspela in več. Bil si med tistimi srečnimi ljudmi, ki v času življenja in dela uživajo posebno velik ugled. fJeni-li smo te in ohranjamo te v spominu kot dragega, spoštovanega težko nadomes-tljivega sodelavca. Vsako delo si opravil vestno, temeljito in odgovorno. Človeško skromen si se v zadnjem času, ko ti je čas vse prehitro polzel skozi prste, spremljal vse korake tehnične kulture in čutili smo tvojo moralno podporo. Potrebovali smo te. Od vsega si ing. Miha najbolj ljubil tehnično kulturo. Začetnik si in dolgoletni vodja Radioamaterskega kluba DomZale. Pobudnik in sousta-- novitelj ZOTK DomžSle, njen dolgoletni uspešni predsednik. S svojim delom v AMD Domžale si ustvaril lik izjemnega sekretarja, povezovalca vsebin najrazličnejših dejavnosti v občinskem merilu, državnem in mednarodnem. Tako se je v večnem krogu gibanja in presnavljanja dopolnilo tvoje življenje. Med iskanjem, nihanjem, vztrajnim bojem in razdaja-njem si ga pregnetel v plemenito seme rasti za nove rodove. Z vso človeško močjo si v vsaki preizkušnji trdno stal sredi življenja, ki te je preizkušalo, brusilo in plemen iti lo. V nas, ki žalujemo za teboj, bo živela tvoja podoba s samo tebi dano iskrivostjo, vedrino, bo drilnimi nasveti, širino znanja in duha, z optimistično vizijo prihodnosti. Črpali smo tvojo energijo in se ob skupnem delu človeško bogatili. Družile so nas dobre misli in oh skupnih uspehih smej potrjevali smisel našega delovanja. jutri bo nov dan. Z delom in načrti, z mislimi naprej bomo povezani / ing. Mihom Pavlicem, s tehnično kulturo. Med nami eislaja veliko spominov na opravljene) delo, ostajajo delovne naloge, nectakeinčano delo, ki si ga nedavnej skupaj z nami načrtoval. Svojo Življenjsko čašo si polnil z dnbrln, napolnil si jo do roba. Dobro pa se prenaša in nadaljuje v nas, ki smo se ob tebi učili in te spoštovali. Posoda tvojih dni se gle>-boke) preveša na tehtnici in mirno sklepa krog tvoje enkratnosti z našim hvaležnim spoznanjem: »Človeško smo lx>galejši, ker smo te poznali in delali s teboj«. Spoštovani prijatelj, učitelj, vzornik in voelja: »Hvala za vse«. Občinska zveza organizacij za tehnično kulturo Domžale laz nočem, da bi svet s/x)znal skrivnosti moje in lx)lesti, kako sem ljubil, kaj prestal, prepuičam sodilo Bogu in vesti! (Mihail j. Lennontov) ZAHVALA Odšel si v spomin skrbni mož, oči, dedo in brat Anton Cevka iz Domžal (rojen v Stranjah) Hvala vam za zavest in občutek, dragi prijatelji, znanci, sorodniki in nekdanji sodelavci, da kdor lajša trpljenje sočloveku, laže pozabi, da tudi sam trpi- Zahvala gospodu župniku Tonetu Perčiču za občuten verski obred, hvala vsem za vse, naj vam ostane njegov prijazni odnos do vsakogar in njegova poštenost v spominu I« >l potok, ki odžeja in pomirja z žuborečo pesmijo. Dan ugaša z nočjo, človek z bolečino. Žena Beti, sin Matjaž z ženo Marto in vnučka Anja, Samo ter brat Frenk Domžale, petek, 19. 12. 1997 ZAHVALA Ob nepričakovani mnogo prerani smrti v 44. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi očka, brat in stric Marjan Erminio iz Gaberja pod Limbarsko goro 1, Moravče Iskrena hvala vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter poslovilne besede in denarno pomoč. Še posebna zahvala pa kolektivoma in predsednikoma kolektiva MKZ skladiščno transportnemu centru Ljubljana-Črnuče, Brnčičeva 45 ter gostišču jamarski dom Gorjuša Dob, gospodu Marku Ravnikarju, gospodu predsedniku občine Moravče za lep in čustven govor, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete žalostinke ter izvajalcu Tišine. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Sin Bojan, hčerka Branka, brat France, sestri Ivi in Fani, stric Štefan, teti Viktorija in Alojzija Moravče, Radomlje, Ilirska Bistrica ZAHVALA Ob smrti naje ljube mame, babice, sestre in tete Marice Ravnikar se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala za mašne darove, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje. Iskreno se zahvaljujemo duhovnikoma gospodu Perčiču in gospodu Gosaku, ki sta jo z lepim obredom ter poslovilnimi besedami pospremila k večnemu počitku. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi drage sestre, tete in svakinje Ane Celestina iz Zavrha pri Trojanah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše in za cerkev. Hvala gos|xxlu župniku za let,x) opravljen pogrebni obred ter pevcem Lipe s Trojan za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni S cvetjem grob ti tvoj krasimrj, vljubezen trajno in spomin, cvetje s solzami svežimo, v m n pa /e polno bolet in. V SPOMIN 29. decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi Janez Kepec « iz Vrbe 13 pri Lukovici Iskreno hvala vsem, ki se ga spominjate, postajate ob njegovem grobu, prižigate sveče in podarjate cvetje. V naših srcih in snih sosedov in prijateljev lx>š vedno ostal v lepem spominu. Vsi njegovi Vrba, januar 1998 / juhet •• i vi 'Ije '-i zalivala in drage svoje pcslovala, čeprav za vedno si zaspala, tvoja dotirota z nami lx> ostala. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v sedeminštiridesetem letu starosti, nam je kruta usoda iz naše sredine iztrgala drago ženo, mamico, babico, hčerko, sestro, teto in svakinjo Marijo Planine roj. ŠORN, iz Domžal Ob tragični izgubi iskrena zahvala vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, darovanje cvetja in sveč ter vsem, ki so jo množično pospremili na zadnji poti. Hvala g. kaplanu in g. župniku iz Sp. Brnika za cerkveni obred, hvala g. Božidarju Cerarju in g. Kepicu za izrečene besede, Oktetu Tosama za ganljive pesmi in trobentačema za zaigrano Zalostinko. Zahvala tudi sindikatu in vodstvu Tosame. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni, posebej vnučka Karin Domžale, 14.1.1998 Tisti, ki jih Imamo radi, ne umrejo, le preselijt) se nekam dnigam. ZAHVALA V starosti 74 let je tiho odšel od nas naš dragi Ivan Hribar s Prevoj Iskreno se z ahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečen,) sožalja in lolažilne besedo, darovano (vetje in sveče ter vso izkazano pomoč. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu jamšku za poslovilne besede, pevcem okteta TOSAMA za ganljivo zapete žalostinke ter prevojskim gasilcem in praporščakom. Še enkrat hvala vsem, ki sle kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih ter našega atija tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot k večnemu počitku. Vsi njegovi Domžale /lamnik V življenju le skrb in delo si imela, sedaj od vsega truda si zaspala, odSla si Ija, kjer ni več lx>lečin, a nate večno lx> ostal spomin. ZAHVALA V oserninsedemdesetem lolu nas k' nenadno zapustila draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta Barbka Vodlan roj. Narat Iskreno se zahvaljujemo sorcxlnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše ler spremstvo na njeni zadnji |x>ti. Zahvaljujemo se g. kaplanu za lepo opravljen |X)grobni obred, pevskemu zlx>ru za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu |x>sebej še enkrat hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete Marije Kosec iz Malega letnika nad Blagovico se iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje, za darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem zbora Lipa za zapete Žalostinke in g. Janezu Cerarju za izrečene poslovilne besede. Vsi njeni V življenju le skrbi in delo si imel, zato od vsega truda si zaspal, odiel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večen bo ostal spomin v- 1 V SPOMIN K), januarja mineva žakistno leto, cxikar je utihnilo srce moža, očeta in dedija Vinka Klopčiča 7 Rodice pri Domžalah Iskrena hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in postojite oh njegovem preranem grobu! Vsi njegovi Neizrečene lx'sede, nedokončano delo, vse je pogreznjen) v nemo tišino, vse v bridko, bridko lxJečino. V SPOMIN 8. januarja mineva Žalostno lelo, odkar nas je mnogo j>rezgodaj zaj)ustil naš dragi mož, oče in dedek Matija Mrvar iz Trzina Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob in prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA V enaindevetdesetem letu starosti nas je zapustila naša mama Ivana Dragar rojena UŠTINC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter darove za sv. maše ali druge namene. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju Moravče. Iskrena zahvala gos. župniku za lepo opravljen obred, hvala cerkvenim pevcem in Jankotu. Vsem iskrena hvala. Vsi njeni V naiih src ih ti naprej živii, zato pot nas vodi tja, kjer v tifini spii Tam lučka ljiix-zni vedno gori in tvoj nasineli med nami živi. V SPOMIN 29. januarja bo minita leto dni, odkar nas je zapustil ljubljeni Tomaž Gričar Vsem, ki se ga spreminjate, iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA V dvainosemdesetem letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Marija Poljanšek rojena KLEMEN, iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje, sveče, maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Na domžalskem pokopališču smo se poslovili od našega brata, strica in svaka Vilka Hrovata iz Preloga pri Ihanu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje, kolektivu Univerzale, prarxxščakom čebelarskih društev Domžale, Mengeš, Lukovica, Dolsko, Društvu upokojencev in Društvu invalidov Domžale, gospodu Grajzerju za izrečene poslovilne besede, Župniku gospodu Francu Zaplata za lep obred, Oktetu bratov Pirnat, dr. Novaku in vsem, ki ste mu v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, ga obiskovali in jxjspremili na njegovi zadnji poti. Srčna hvala vsem. Njegova brata in sestre ZAHVALA V šestinpetdesetem letu starosti nas je zapustil Adolf Šprah iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in (prijateljem ter sodelavcem iz Napredka in Varnosti za izrečena sožalja, jaodarjeno cvetje, sveče in izkazano pomoč. Obenem se zahvaljujemo tudi pevcem ter gospodu župniku za le;xj opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti. Hči Sonja z družino in sin Aleš Saj ni rečeno, da te ni, čeprav I vi >/ glas se več ne sliši, besedi Tvoja v nas živi - Mm NAMI SI ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega plemenitega ata Rikota Riharda Lorbeka iz Preserij pri Radomljah se prisrčno zahvaljujemo za zdravniško jx)moč dr. Ložarjevi, sestri Valentini, dr. Limbkovi, sestri Ireni in skrbnim patronaZnim sestram: Dragic i, Vidi iti Marjeti. Posebno se zahvaljujemo dr. Burjevi in g. Jožetu za ves trud in pomoč, ki sta jo nudila v zadnjih trenutkih njegovega Življenja. Iskrena hvala vsem za darove, izražena so/alja let gospodu župniku Lojzetu (iolobu za le|x> opravljen pogrebni obred. Cospodii jagodic u iskrena zahvala za |x>slovilno besede v imenu prijateljev - šahistov. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in sodelavcem, ki stega jx)spremili na njegovi zadnji jx>ti. Dobremu prijatelju Vidu VavpetiČU zahvala /a vso tOpHno in radost, ki jo je prinašal in delil z našim dragim atom Rikotom. Žalujoči: vsi, ki ga imamo radi Preserje, 10. I, 1998 S cvetjein grol) ti tvoj krasimo, v ljubezen trajno m spomin, cvetje s solzami svežimo, v sri u pa je polno bohćn. Ob boleči mnogo prezgodnji in nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža, očka, sina, brata, strica, svaka in zeta Tomaža Vozla si. iz Mošenika se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znane eni, prijateljem, sošolkam in sošolcem Oš lurij Vega Moravče in gimnazije ledina Ljubljana, kolektivoma Termit in losani.i za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano < vetje in svet e, d.irove za sv. mase let denarno |x>moč. 11 vala g. Inncvic u za poslovilne besede ob slovesu, pevcem za z.i|)ete žalostinke, g. Mtx'ilnikarju za zaigrano Tišino. Posebna zahvala gosjiodu župniku Viktorju Primožič ii za lc|iii opravljen pogrebni obred. I Ivala vsem, ki sle ga v tako velikem številu |x>s|)remili na njegovo zadnjo |w>t. Njegovi najdražji ZAHVALA V dneh pred novim letom, ki se jih je vedno tako veselil, nas je zapustil naš Franci Pustotnik Ob tej boleči izgubi se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi ter ga v tako velikem številu pospremiti na njegovi zadnji poti. Hvala vam za čudovito cvetje in sveče ter za vse besede tolažbe, ki nam jih nudite v teh težkih trenutkih, ko še vedno ne dojamemo, da ga ni več med nami. Vsi njegovi Zaman je bij l\i>j lx>j, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, lx>le/en je bila močnejša od življenja ZAHVALA ob izgubi našega dragega Marijana Kalimana st. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali, vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za vsa številna ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se patronažnim sestram ZD Domžale za toplino in skrb. Prav tako iskrena zahvala gospe Vidmar, dr. Kraglju in dr. Maroltu iz Onkološkega inštituta. Hvala za poslovilni govor gospe županji Cveti Zalokar Oražem, prav tako gospodu Ivu Peterci. Zahvala Heliosu, vsem organizacijam, društvom ter praporščakom. Vsem skupaj in vsakemu posel tej iskrena hvala Vsi njegovi Ne mine ura, dan, ne noč, med nami vedno si navzoč, v naSih srcih ti živii, zato pot nas vodi tja, kjer libi dom le rože zdaj krasijo in drobne lučke ti v spomin Rprijo Solza, žalost, txjtečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVAIA V globoki žalosti sporočamo, da nas je v sedeminsedemdesetem letu zapustil naši dragi mož, oči, dedek, svak in stric Miha Pavlic inž. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorrx)nikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih žalosti nesebično pomagali, darovali vence, šopke in sveče ter izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu Frideriku Majheniču ter gosjxxJu dipl. ing. Masnaku za lep nagrobni govor. Pevcem Pirnat ter godbi srčna hvala, gospodu kaplanu za lep pogrebni obred še enkrat hvala. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Justi, sinova Sašo in Mišo z družinama (Jej, zemlja si je vzela, kar je njeix>. A kar ni njem, nam IX3 more vzeti. In to, kar je neskončtx> dragix eno, je večtx> in nikdar ne nxjre umreti (S. Makarovič) ZAHVAIA Oi) boleči izgubi našega dragega mcjža, očeta, ata, brata in strica Ivana Vrankarja (1929-1997) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem in upokojencem podjetja Napredek, znancem in vsem, ki ste ga imeli radi, za izrečeno sožalje, pcxtarjeno cvetje, sveče in svete maše ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo ga. dr. Kovač Moharjevi, župniku g. Mateju Zevniku za opravljeno pogrebno mašo in obred, g. Kerinu za spodbudne besede, pevcem Mengeškega Zvona in g. Stoparju za zaigrano žalostinko. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi /lamnik Domžale Mali oglasi SLAMNIK 7*1 0X2 UGODNO prodam nov komplet odej (zimske, letne) za čez dve postelji, skupaj z blazinama, copati i" pasovoma. Kličite 722-682. PESKAMO KOVINSKE predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kontejnerski odvozi, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: (061) 722-056. SERVIS šivalni stroj, Kajuhova 15, Preserje (v blizini Kemisa). Tel.: (061) 727-897 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. do 12. ure. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157 NA ROVAH se je izgubila nemška ovčarka, stara 1 leto, rjavočrne barve, z dvema ovratnicama in z rodovnikom. Tel.: 727-039, Emil Tome. KVALITETNE instrukcije iz matematike, fizike in angleščine. Tel.: 712-061, zvečer. INSTRUIRAM matematiko. Telefon: 728-556. OTROKA sprejmem v varstvo na mojem domu, blizu Domžal. Tel.: 712-026, med 19. in 21. uro. ODDAM stanovanje, 60 nr, v I. nadstropju, v strogem centru Domžal, primerno za poslovne prostore. Telefon: 711-642, po 21. uri. ODDAM poslovni prostor 40 m-', na Savski 1, Domžale. Tel.: 711-642, po 21. uri. ROCLA - oddam apartma v turističnem naselju. Kličite: 061/714-509. NAJAMEM garsonjero ali sobo s kopalnico. Tel.: 061/323-023, od 16. do 20. ure. ROLETE, zaluzije, harmonika vrata ter tuš kabine v različnih barvah in izvedbah; izdelava, montaža, servis. Tel.: 713-310. Banka Domžale sporoča, da je v januarju 1998 ponovno znižala obrestne mere za potrošniške in stanovanjske kredite občanom. POTROŠNIŠKE KREDITE dobite že po 6% obrestni meri STANOVANJSKE KREDITE dobite že po 8,5% obrestni meri Vabimo vas, da se oglasite v eni izmed enot banke in začnite leto z uresničitvijo vaših načrtov in želja. /O LB - Banka Domžale d.d. V DOMŽALAH NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA OPTIKA Helena Dolinšek Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h PEUGEOT SERVIS, PRODAJA Rova 3a 1235 Radomlje Pooblaščeni prodajalec In serviser vozil PEUGEOT prodaja (061) 727-798 servis (061) 727-010 faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJI: TOM + 5% KOMPLETNI PROGRAM PEUGEOT P-PARTNER P-106 BOXER P-406 P-406 COUPE NA ZALOGI NA ZALOGI SKUTER PEUGEOT P-306 NOVI MODEL P-PARTNER NOVI MODEL PEUGEOT 306 VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI R0DEX-U RADOMLJE jO** Bistriška 1 1230 DOMŽALE Tel.: 061724-319 Upokojenci do 10. v mesecu še vedno 20% popust! Delovni čas: ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota 8-12,16-19 11-16 8-14 11-16 8-12,16-19 |30 naročilu Količevo 43 1230 Domžale Tel.: 714-706 opravlja v celoti ali delno računovodske in knjigovodske storitve za male družbe in s.p. Za vse ostale informacije, glede načina sodelovanja, pokličite med 7. in 15. uro. English Language Center Domžale K vpisu v spomladanski semester vas vabi direktorica, ameriška profesorica, mag. Lynda Culp iz Ohia • tečaji angleščine in nemščine za odrasle - 6 stopenj • konverzacija • individualne ure Naše prednosti: • majhne skupine (6 do 8 oseb) • "nalive speaker prof s" Učimo se s poudarkom na pogovoru "call or come in" med 9.-18. uro do .30. jan. accent on Language d.o.o. Ljubljanska 36, Domžale Tel.: 712-658 [Studentski Servis DOMŽALE j Ljubljanska 70, nasproti blagovnice tel.:711-790 DIJAKI S«, I It £ um mm * ...... ....... ... .... . ..... ; Na ioljo ti zasluženi DENAR za vsa boljša podjetja nakaiemo TAKOJ po prejemu potrjene napotnice V CELOTNEM ZNESKU. Naročanje napotnic in informacije o prejetem zaslužku TELEFONU d. INTERNETU. Odprto tudi JOB SOBOTAH od 9h do 12t KAJ VSE LAHKO OPRAVIM m hmm m aovou... na INTERNETU: |ittp://www.studentski-s-domzale.s| (včlanitev, prosto delo. Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. ()"/*, davek od piomel.i proizvodov. IISK: l )l IO - tisk časopisov in revij, d.d, I juhlj.tna /lamnik