saaPimm Pl GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ..NOVOLES'' ■ Številka tfi LETO XXI ® novoles novoles ! }6-«Jt.‘cejnbur LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - Smfcfe ■" M mrnšimmem m w V j-fi.flri NOVOSTI NOVOLES GRADI NOV OBRAT V RADATOVIČIH — V torek, 6. decembra 1983, smo bili priča slovesnemu polaganju temeljnega kamna za gradnjo novega obrata v Radatovičih. Omenjena vasica, ki joje malokdo od nas pozna, se nahaja onstran republiške meje sredi Žumberka. Iz te prijazne vasice kot tudi iz sosednjih vasi so se ljudje intenzivno izseljevali v industrijske kraje s trebuhom za kruhom. Da bi negativne demografske tokove zajezili in da bi se v prelepe, a na pol prazne vasi vrnilo življenje, je bilo treba ustvariti možnosti za zaslužek doma. K tem prizadevanjem se je priključil Novoles in ponudil proizvodni program pomivalnih korit iz kerakrila. Z gradnjo novega obrata v Radatovičih uresničuje Novoles nadaljnje razvijanje kemijske proizvodnje, ki temelji na lastnem znanju in izkušnjah. Novolesovi akrilni proizvodi so že znani. Spomnimo se lepih kopalnic Kolpa san, ki so se uveljavile širom po Jugoslaviji, prodirajo že pa tudi prek meje. Z razvitjem programa kerakril, kije odporen, lepih barv, odpornih proti soncu, dežju, vetru, udarcem in toploti, je Novoles izpopolnil svoj program. Iz kerakrila bomo proizvajali kuhinjska pomivalna korita, sanitarno opremo, delovne površine v kuhinjah, kopalnicah in učilnicah kot tudi fasadne plošče. Obrat v Radatovičih bo v začetku del tozdaTKO iz Metlike in bo zaposloval v začetku od 30 do 40 delavcev, z letno proizvodnjo 26.000 do 27.000 pomivalnih korit ob dvoizmenskem delu (ob tr-oizmenskem celo 36.000). Pozneje naj bi se obrat razširil in zaposloval od 80 do 100 delavcev. Trg za prodajo izdelkov je že zagotovljen, obetajo se pa tudi velike izvozne možnosti, izvozili naj bi več kot tretjino celotne proizvodnje. Vsekakor predstavlja nov obrat lepo perspektivo tako za Novoles kot tudi za nerazviti Zumberak. DELEGATSKE VESTI - DELEGAT VESTI IZ TOZDOV občini Trebnje, obravnavali priprave na občni zbor OOS in nekatere druge tekoče zadeve. TOZD TG Dvor TOZD SIGMAT 23. 11. 1983 je bila seja delavskega sveta tozda, na kateri so obravnavali problematiko osebnih dohodkov, in sicer vrednotenje zahtevnosti dela in ugotavljanje delovne učinkovitosti. Obravnavali so tudi spremembe sklada skupne porabe, in sicer višino nagrad jubilantom, nov predlog je 5.000 din za 10-letnike, 9.000 din za 20-letnike 12.000 din za 30-letnike. Obravnavali so spremembe temeljev plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, samoupravni sporazum o pospeševanju izvoza, samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za leto 1984 in nekatere druge samoupravne sporazume. Obravnavali pa so tudi nekatere tekoče zadeve, kot so: — obravnava na sodišču zaradi gospodarskega prestopka, — kolektivno zavarovanje, — delegat v KK SZDL Brestanica, — pomoči krajevnim skupnostim. 1. 12. 1983 je bila seja izvršnega odbora sindikata, na kateri so obravnavali priprave na občni zbor osnovne organizacije sindikata, s poudarkom na kadrovski problematiki (nov izvršni odbor, evidentiranje predsednika, podpredsednika in blagajnika) in seveda druge tekoče zadeve. TOZDIGK 25. 11. 1983 je bila seja DS tozda IGK. Na njej so obravnavali: — vloge za plačilo šolnine, študijski dopust in dopoldansko delo, — samoupravna sporazuma o pospeševanju izvoza in temeljev planov SPIZ, — poročilo inventurne komisije, — razvid del in nalog — dopolnitve, — pomoči iz sklada skupne porabe. 5. 12. 1983 je bila seja izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata, na kateri so obravnavali analizo delovanja delegatskega sistema v 1. 12. 1983 je bila seja DS tozda. Na njej so obravnavali proizvodno problematiko, s poudarkom na mesec december, ponovno obravnavali pravilnik o uporabi počitniških kapacitet in sprejemali samoupravni sporazum o pospeševanju izvoza in temeljev planov SPIZ. Obravnavali so tudi predlog Zavarovalnice Triglav glede povečanja premij za osebno zavarovanje, in sicer od 25 na 50 din po osebi, o čemer bodo razpravljali na zborih delavcev. TOZD TPP 9. 11. 1983 je bila seja osnovne organizacije Zveze komunistov, na kateri so obravnavali tekočo problematiko v tozdu. Predvsem so analizirali, kako realizirajo sklepe, ki so bili sprejeti v samoupravnih delovnih skupinah, nadalje so pri obravnavi tekoče problematike zahtevali večjo odgovornost pri delu, zlasti nabavne službe, ki dobavlja nekvalitetne materiale, problematiko vzdrževanja in tudi nekatere konkretne probleme, ki se porajajo v tozdu. OO ZK je imela svojo sejo tudi 7. 12., pregledali so, kako uresničujejo sklepe, sprejete na prejšnji seji, in obravnavajo sklepe višjih organov. Po podatkih, kijih imamo v strokovnih službah, je OO ZK v tozdu TPP ena najaktivnejših in redno obrava tekočo problematiko v temeljni organizaciji. 23. 11. 1983 so imeli sestanek predsedniki samoupravnih delovnih skupin, na katerem so obravnavali problematiko VZD po posameznih oddelkih, ker so tako sklenili na sejah samoupravnih delovnih skupin v oktobru. Seja SDK DO 25. 11. 1983 je bila seja samoupravne delavske kontrole DO. Na njej so obravnavali problematiko tekočega gospodarjenja, pregledali omejene izdatke in ostale zadeve. Člani odbora so postavili vprašanje parkirnih prostorov, varnost železniškega prehoda in razsvetljave Novoles — Straža in vprašanje dobave surovin — hlodov za tozda Žago in TVP. Odgovore sta jKE VESTI - DELEGATSKE VESTI - DELEGATSKE VESTI- DELE ) posredovala tovariša Kompan in Grabnar. TOZD TAP O pripravah na občni zbor osnovne organizacije sindikata so razpravljali tudi v tozdu TAP na seji izvršnega odbora 11. 11. 1983. Na tej seji so obravnavali tudi kadrovske zadeve za občinske organe Rdečega križa, nadalje so obravnavali in se dogovorili za novoletno zabavo, ki jo bodo organizirali v tozdu. V oktobru so v oddelku proizvodnje plošč slabše dosegali časovne normative, kar je vplivalo na nižji OD. Izvršni odbor je sklenil, da je potrebno doseganje časovnih normativov zasledovati sproti in povečati delovno disciplino. V zvezi s problematiko OD so obravnavali tudi delovni čas Ljubljanske banke in pošte ter zahtevali, da se leta prilagodi potrebam delavcev in občanov. TOZD TPI V Soteski sq imeli sejo delavskega sveta 1 1. 11. 1983. Osrednja točka dnevnega reda je bil pregled sklepov 6. redne seje DS tozda. Že v prejšnji številki našega glasila smo pisali o njihovi zahtevi glede linije Duespohl. Na tej seji delavskega sveta pa je direktor tozda obširneje poročal o tej problematiki in DS je sprejel naslednje sklepe: 1. Ker je zahteva po pospešeni pripravi proizvodnega prostora za proizvodnjo sl-ojastega lesa v tozdu TV P in s tem v zvezi tudi zahteva po prestavitvi strojne opreme za proizvodnjo plastificiranih ive-ric, je popolnoma logično, da se ta že sedaj prestavi v tozd TPI Soteska. 2. Zelo neopravičljivo in neodgovorno bi bilo vnovično začasno prestavljanje te linije v tozd TV P. 3. Strokovne službe DSSS in zainteresiranih tozdov naj v čim krajšem času pripravijo strokovno in ekonomsko upravičen predlog premestitve omenjene strojne opreme in proizvodnje na drugo lokacijo, katera naj bi bila po našem mišljenju v Soteski. 4. Upoštevani naj bodo tudi vsi dosedanji sporazumi, dogovori in sklepi s področja planov razvoja tozdov TPI, TV P in Žaga Straža, od leta 1977 dalje. Na tej seji so obravnavali tudi druge zadeve, ki so navedene pri ostalih tozdih, poleg tega pa so za določen čas (6 mesecev) imenovali novega vodjo splošnega oddelka, ker je prejšnjemu prenehalo delovno razmerje v tozdu na njegovo željo. f S SINDIKALNE KONFERENCE v____________________/ V sredo, 7. decembra, seje sestala sindikalna konferenca DO Novoles in razpravljala o bližnjih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata. Dogovorjeno je bilo, da je treba takoj začeti z ustreznimi aktivnostmi in spoštovati oz. upoštevati priporočila in roke, evidentirati kandidate in pripraviti vse, da bodo zbori in kasneje konferenca v redu pripravljeni. Kot možna kandidata za bodočega predsednika oz. podpredsednika je konferenca nato evidentirala Dušana Jovanoviča iz tozda TVP ter Braneta Peterlina iz tozda TD P. Konferenca je pozdravila akcije za pospešitev kulturnih dejavnosti v Novolesu in menila, daje treba na tem področju delati veliko več kot doslej. Končno je konferenca obravnavala tudi pripombe na pravilnik o izkoriščanju počitniških kapacitet in odločno zavrnila pripombe tozda TAP. Pripombe, kot jih je posredoval konferenci ta tozd, (da naj bi tozdi, ki so združili sredstva za skupno porabo, imeli ob vsakem času na voljo ustrezne kapacitete), po oceni konference niso sprejemljive, saj nasprotujejo v Novolesu uveljavljenemu načelu solidarnosti. Glede kapacitet v Bohinjski Bistrici se je konferenca strinjala s sklenitvijo dogovora z agencijo Globtour. VESTI IZ OBČINE SEJA OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE 14. 12. 1983 je bila seja občinske skupnosti za zaposlovanje. Na njej so obravnavali: — samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za leto 1984/85, — program skupnosti za 1984, — programi dela strokovne službe, — finančni načrt za 1984, — poročilo o prejemkih denarnih nadomestil in pomoči brezposelnim, — obravnava gradiva za sejo skupščine zveze skupnosti za zaposlovanje v Ljubljani. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE V ponedeljek, 12. decembra, je zasedal družbenopolitični zbor občinske skupščine, 14. decembra zbor združenega dela in 15. decembra zbor krajevnih skupnosti. Naj uvodoma povemo, da smo v prejšnji številki povedali, da je na seji 23. 11. tudi problematika urejenosti potniškega prometa. V tej številki glasila vam lahko poročamo, da je bila to osrednja točka skupščine in da bomo o tem še razpravljali, ker je bilo vrsto pripomb in pobud. V posebnem članku v tej številki glasila pa vas bomo seznanili z vsebino razprave, ki joje imela delegacija Novolesa o tej problematiki. Sicer pa je skupščina oz. zbor združenega dela 14. 12. 1983 obravnaval: — osnutek načrta uresničevanja programa gospodarske stabilizacije v občini Novo mesto, — osnutek resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Novo mesto v letu 1984, — sprememba proračuna občine Novo mesto za 1983, — odlok o proračunu občine Novo mesto v 1984 — osnutek, — odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve — osnutek. 9. 12. 1983 je bila seja predsedstva občinske skupščine, na kateri so obravnavali priprave za seje zborov v decembru in druge tekoče zadeve iz svoje pristojnosti. 7. 12. 1983 pa je bila seja komisije za družbeni nadzor, kije obravnavala zahtevo predsednika komiteja za urbanizem glede obtožb v zvezi z delom komiteja za urbanizem in zborov občinske skupščine s strani dveh občanov. Na seji komisije so obravnavali tudi spremembe proračuna občine Novo mesto. Rozalki Pavlin v slovo Na svojo ustvarjalno življenjsko pot je stopila leta 1948, ko se je kot 17-letno dekle zaposlila na žagi v Soteski. Rozalka je tekom zaposlitve opravljala različna opravila, ki so terjala od nje velike fizične napore in katerim je bila tudi vedno kos. Vedno se je s svojimi prizadevanji enačila z moškimi sodelavci. Kljub težaškemu delu, ki ga je od nje terjalo delo na žagi, je še vedno zmogla opraviti domača opravila gospodinje in hkrati ostati dobra mati svojim otrokom. Prav je, da omenimo tudi Rozalkino pripravljenost za delo in pomoč pri povojnem razvoju kraja in takratne žage. Zavedati se moramo, da je Rozalka marsikatero uro prostega časa v svojih mladih letih namenila udarniškemu delu. Rozalka in delavci njene generacije so cenili vse pridobitve, ki so pomenile napredek in hkrati boljše delovne pogoje, saj so bili takrat vse prej kot urejeni. Draga Rozalka! Nihče od zbranih ni slutil, da se bo tvoja življenjska pot tako nepričakovano končala. Vsi, ki smo te poznali, smo vedeli, da si želiš dočakati upokojitev prav v Novolesu, kateremu si bila zvesta polnih 32 let. V spominu te bomo ohranili kot družabno in vestno delavko. Sodelavci V torek, 6. decembra 1983, so se sestali direktorji naših tozdov na poslovnem odboru. Razpravljali so o obračunu za mesec oktober, o oceni realizacije proizvodnje in prodaje za mesec november ter o planu prodaje in proizvodnje za december. Ugotovili so, da je obračun za mesec oktober zadovoljiv, kritična pa sta le dva tozda, ki sta zabeležila rdeče številke. Prekoračitve so nastale na FIS in do konca leta mQramo varčevati. Proizvodnja se je v mesecu novembru odvijala razmeroma solidno, plani so v večini tozdov doseženi. Prodaja se odvija po načrtih pa tudi izvozna gibanja se počasi izboljšujejo. Ob oceni predvidevanj za uspeh do konca leta so bili direktorji optimistični. MEDJUNARO 1 GUME POSLOVNA Z PLASTIČN D O PRI . za proizvcK "JOVOLES” TOZD lov DNI SAJAM PLASTIKE „SKENDERIJA” 1 :ajednica industrije IH MASA „JUPLAS” DE L j U j U ZNANJE H JP.tEiHč ZA IrCJr’AT I LA ARNA KOPALNIŽKE OPRF.AF ifrTI fKA izložen na xn medjunaroHnom sajmu plastike i gume u centru ..skenderija” u Sarajevu 7'u>11,1983- priznanje se dodeljuje za SAVREAE.#) OBLIKOVANJE 1 FUJKCIJiiALtOST. Sarajevo lat 0983. UBAjmaa is; tttts predsednik ^d£pNWj)_dlodelu priznanj ^VITOMIR TRIFUNOVIČ. DIPL.ING. Na mednarodnem sejmu plastike in gume pod nazivom „Skendcrija” in ob sodelovanju poslovne skupnosti industrije plastičnih mas Juplas je prejel naš tozd TKO iz Metlike PRIZNANJE za svoje proizvode kopalniških ambientov. Na tem mednarodnem sejmu je ta tozd dobil priznanje predvsem zaradi sodobnega oblikovanja in funkcionalnosti svojih proizvodov. To in mnoga druga priznanja pričajo, da je program TKO iz Metlike pravilno začrtan in da uspehi niso naključni. V. Bajc Novoletni živ - žav Leto se je obrnilo, kot bi mignil: en-dva-tri, kak se v njem nam je godilo, ta zapis nam govori. Kleli smo ukrepe ZISA in bentili, kar se da, brali materiale SISA, ki nobeden ne velja. Umno smo načrtovali, da povečamo eksport, bomo praznih rok ostali, surovin ni raznih sort. Cene dobro smo navili, ne vlovi noben jih as, standard pasti smo pustili, bolj na psu smo vsaki čas. Razprodali smo obaloj da se smejal nam je Švab, v malhi nič nam ni ostalo od potroškov starih bab. Kak bilo je v Novolesu v letu. ki bo kmalu preč, si ogledat ob slovesu nam zares ne bo odveč. V glavnem nismo ga lomili — razen Bor in ICIK, kjer izgube smo dobili, ki znebit se jih ne da. Premaknili čas smo dela, kot že bi! je njega dni. bo spomladi vojska cela, vstali bomo sred noči. Posloval je sila slabo marsikak kooperant, skoraj ni nam bil za rabo in izvoz je še! „na kant". Preobrazbo sredi leta doživel je KPO, nova era z njim začeta kot doslej uspešna bo! Proizvodnja je kot mrha, ki znenada zataji — na pomoč ji z Ruperč vrha novi mojstri so prišli. Fini les in opirala naj dobi! bi TDP, je elektrika zastala, fantje v Ruperču stoje. Bije za nov TOZD se bitka, ki naj reši te skrbi, kdo heroj je in kdo ritka, zaenkrat še znano ni! Odvrzimo zdaj težave in izpimo ga na eks, če dobimo punce prave pa pomislimo na seks! Naj velja ob koncu leta ena želja nam zares: strumno hodi naša četa. naj živi naš NOVOLES! Reki HRABROST Junak je tisti, ki ne govori, temveč dela. Afganistanski rek Človek je lahkojunak,ne da bi opustošil dežele. N. Boillan Pogosteje se v majhnih kot pa v velikih nezgodah najdejo (prepoznajo) junaki. B. Castiglione Nikoli ni hrabrega duha tisti človek, ki ni izkusil mnogo nesreče. G. Gozzi Najvrednejša krona junaka je prisebnost sredi viharjev sedanjosti. P. Jean Jože Boh -upokojenec Kdo od Novolesovcev ga ne pozna — Boha Jožeta, vestnega sodelavca in dobrega tovariša?! Saj je dolga leta delal v Novolesu. Začel je v tovarni vezanih plošč, takoj koje začela obratovali in opravljal najtežja dela pri ročnem luščenju hlodov. Ko je stekla proizvodnja na novi žagi, se je Jože preselil na žago. Ko so potrebovali dobrega sodelavca v službi varstva pri deluje Jože postal koordinator v tej službi. Skratka: koder sta klicala delo in dolžnost, je bil Jože vedno zraven. Svoje naloge je izpolnjeval vestno in pošteno, čeprav včasih odločitev, kaj je prav in kaj ne, ni bila lahka. Bil je preudaren in iznajdljiv in marsikatera njegova zamisel je pri vsakdanjem delu rodila obilo sadov. Vendar pa so prav njegova prizadevnost in zagnanost ter težki delovni pogoji skozi njegovo delovno dobo storili svoje. Jože je začel bolehati in moral zaradi zdravja prezgodaj v pokoj. Tako smo se v tem mesecu poslovili od njega in mu želimo obilo sreče in moči. Sodelavci iz službe varstva pri delu in zavarovanja Nekaj o razjedi (ulkusu) na dvanajsterniku I a bolezen je zelo pogosta in povzroča težave vse večjemu številu ljudi. Dandanašnji življenje hitreje in drugače teče kot nekdaj, srečujemo se z raznimi stresi in psihičnimi obremenitvami, dostikrat je naša prehrana neredna in napačna, smo živčni in včasih brez potrebe uživamo zdravila (temu rečemo tabletomanija), prekomerno uživamo alkohol itd. Vse to pa so vzroki, ki v nas porušijo ravnovesje, zaradi česar nas napade sila nevšečna bolezen: ulkus. Pogovor s članom KPO tovarišem Peperkom To pot vam, dragi bralci, predstavljamo člana KPO za lesne tozde Ivana Peperka. Iz razgovora z njim boste spoznali izredno marljivega in odgovornega človeka, ki mu je delo vedno temelj življenja. Tov. Peperko, predstavite se prosim našim bralcem. Moja življenjska pot je pravzaprav svojstvena. Kariero sem začel kot mizarski vajenec leta 1955. Kot mizar sem se že zgodaj srečal s trdoto proizvodnega dela, kar mi je dajalo poguma in moči za šolanje. Vpisal sem se v tehnično večerno šolo v Ljubljani. Po končani srednji šoli sem se vpisal na fakulteto in končal prvo stopnjo. Moja prva zaposlitev po končanem šolanju je bila v OZD BOHOR, ki meje tudi štipendirala. S takratnimi razmerami v tej OZD pa nisem bil zadovoljen, zato sem iskal službo drugje. Čisto slučajno sem dobil preko oglasov službo v Novolesu 1969. leta. Šele tedaj se je začelo za mene resno delo. Doma sem iz Rogaške Slatine, navadil pa sem se tudi na Dolenjsko, kjer sem tako rekoč že „pognal korenine”. Katera opravila in naloge ste opravljali v Novolesu? V Novolesu sem začel delo v TOZD TDP, kjer sem se najprej srečal s planiranjem na podlagi t.i. „Georga” sistema. V tem obdobju sem spoznal Novolesovo proizvodnjo do potankosti, kar mi je koristilo pri vseh poznejših zaupanih nalogah. Kasneje sem opravljal naloge šefa operativne priprave dela in pomočnika obratovanje TOZD TDP. Tedaj je bila organizacija nekoliko drugačna kot po izidu ustave 1974, ko so se formirali tozdi, obratovodje temeljnih organizacij so pa dobili naziv direktorja. S tega položaja sem odšel v razvoj, kjer sem delal približno dve leti. Nato sem prevzel dolžnosti direktorja na TOZD Žaga, kjer sem „direktoval" celih osem let. Po tej dobi mi je bilo zaupano mesto direktorja na TOZD TDP. Tukaj sem bil le kratek čas, ker mi je bila kmalu zau- pana funkcija člana KPO za lesne tozde. Ta funkcija traja mandatno štiri leta. Trudil se bom, da jo čim dostojneje opravim. Kar precej različnih nalog ste že opravljali! Binam opisali, kako je bilo in če lahko podate primerjavo s sedanjimi razmerami! Moram reči, da kakšnih posebnih dogodkov ali kaj podobnega ni. Vsako delo pač zahteva svojstven pristop do dela in doslednost. Če na kratko le orišem posamezne stopnice mojega dela v Novolesu, naj najprej omenim razvoj. Dveletno delo v razvoju je bilo sicer prijetno, vendar žal premalo plodno glede na takratne razmere. Novoles tedaj ni mogel vdrževati močne razvojne ekipe, kadri so bili potrebni v tozdih. Primerjava tedanjih razmer s sedanjimi skorajda ni mogoča. Novoles je sedaj že velika DO in razmere so povsem drugačne. Sedaj opravljate v Novolesu visoko in odgovorno funkcijo člana KPO. Opišite nam, prosim, položaj Novolesovih lesnih tozdov, za katere ste zadolženi! Gledano v celoti, menim, da je Novoles na dobri poti. O tem pričajo solidni proizvodni programi, ki jih delamo za zahtevne kupce doma in na tujem, visoka pripadnost delavcev Novolesu, intenziven razvoj novih in novih programov in še in še. Ne nazadnje pričajo o tem tudi solidni finančni rezultati. Menim pa, da nam mora biti cilj ustvarjanje solidne baze, to je, organizirati moramo kvalitetno dobavo osnovnih surovin: zračno suh les za finalno proizvodnjo. Po mojem mnenju bomo s tem rešili 90% problemov. V preteklih letih smo na tem področju precej zamudili, sedaj pa moramo to nadoknaditi. Nadalje je problematična kooperacija, tako interna kot tudi eksterna. Interna kooperacija „šepa” predvsem zato, ker nimamo urejene baze, to je surovin, zaradi nesmotrne organiziranosti. Eksterna kooperacija je prav tako šibka, lahko rečem .neurejena. Tako stanje neposredno zadeva naslednje tozde: TDP, TGD, TPP, TSP in deloma BOR iz Krškega. Omenim naj še kvaliteto. V Novolesu dosegamo solidno kvaliteto izdelkov, o tem priča plasma naših izdelkov na zahtevne trge, kot n.pr. v ZDA. Kako gledate na bodočnost Novolesa z vašega zornega kota? Kot član KPO menim, da ima Novoles lepo kratkoročno in dolgoročno prihodnost. V ta namen moramo nujno zagotoviti naslednje temelje, brez katerih si ne morem zamišljati perspektive Novolesa: — surovinsko osnovo, — razvoj kooperacije, — pripravo surovin. Za zagotovitev solidne surovinske osnove se že dogovarjamo na podlagi sovlaganja z raznimi dobavitelji. Menim, da bomo že v kratkem času dosegli redno dobavo surovin. Na področju kooperacije, kot sem že omenil, imamo trenutno hude težave. Te anomalije moramo v najkrajšem času odpraviti ali pa vsaj zmanjšati. Na področju priprave surovin smo pravzaprav največ storili. Pristopili smo k novi organizaciji surovin tako, da smo organizirali obrat na TOZD TDP, ki zagotavlja ustrezno sušenje. Reorganizirali smo tudi decimirnico, ki naj zagotavlja maksimalen izkoristek žaganega in decimiranega lesa. Te spremembe nam tudi omogočajo do 20odstotno povečanje proizvodnje brez dodatnih vlaganj. Menim, da so tudi drugod še rezerve. Naša naloga je, da jih poiščemo in izkoristimo. Novolesov razvoj in komerciala iz leta v leto opravljata nove programe, ki so proizvodno vedno bolj zahtevni. Odpirajo se tudi vedno nova tržišča. Ali bodo proizvodni tozdi sposobni uresničiti te zahteve? Niti najmanjše bojazni ni! Novoles ima velike potenciale, ki mu zagotavljajo obstoj, le izkoristiti jih moramo. Ob tej priložnosti voščim vsem srečno v novem letu! A. Šterbenc Številka 18—16. december 1983____ Jubilanti v letu 1983 Smo naučili se iz pamtiveka, da delo naredilo je človeka, da ne pomore več ti kri rodbine, ker vsak je zase borec domovine. Kdor v delu je pošten, čaščen bo v slavi, ker družba nagradit zna delež pravi, ki kdo ga da. Le pridnost smela bo nagraditi jubilante dela! TOZD 10-letniki 20-letniki 30-letniki TVP Pršlja Bare Štrumbelj Jože Golob Ivan Janežič Frančiška Aš Anton Vovko Franc Jordan Minka Bradač Ana Cimeša Apolonija Rozman Danica Jerman Ivanka Golob Marija Skube Anica Krštinc Anica Kulovec Angela Zadravec Branka Mrvič Karolina Poglavc Rozalija Skubic Ana Poglavc Marija ŽAGA Škedelj Stanko Bradač Janez Kulovec Franc Straža Davidovič Pejo Drab Cveto Jelič Marko Kastelic Filip Kralj Uroš Pirc Pavle Povše Miroslav Jakubovič Marta Zupančič Marija Kolegar Ivan Muren Jožef Pirnar Alojz TP1 Črnagoj Rajko Pestotnik Milan Fink Jožica Škufca Anton Kumelj Stanko Šega Marija Šobar Stane BOR Brili Anton Petan Franc Urbanč Ivan Cenar Franc Kolarič F^mest SIGMAT Švajger Anton Budna Anton Dolenšek Jože Golja Franc Požgaj Zlatko Umek Avguštin Vretič Marjan Komočar Marija Gabrič Anton Jug Jože Pribožič Anton Napret Jože IGK Čeh Alojz Gerden Ludvik Krevs Jožef Gorenc Anton Klemenčič Franc Masnik Dušan Požes Ladko Rugelj Slavko Logar Milena Medved Anica Matoh Martina Vidmar Bogoljub TDP Bjeloševič Boris Černič Mirko Gorše Edvard Klavs Mirko Avguštin StanislavC ujnik Majda Kocjan Marjan Cafuta Jože Hočevar Terezija Kralj Alojz Krašovec Rudolf Peterlin Antonija Kren Jože Kren Stanislav Turenšek Janez Žagar Antonija Andoljšek Vida Legan Mitja Vidmar Ivan Vrhovac Živko Bartolj Alenka Avguštin Antonija Horvat Marija Horvat Nada Hrovat Ana Bobnar Rezka Zupančič Florijana 11)1» Džankovič Darinka Fink Jožica Kavšček Rozalija Kocmut Ana Lukan Amalija Milojkovič Radojka /.amida Sonja Zupančič Marjeta TSP Senica Franc Rolih Ivan Sega Franc Šetina Jože Senica Dragica Šimrak Nikola Badovinac Maijeta Mali Darko Blagojevič Cveta Palčič Silvo Ravbar Anton Struna Zvonko Vidmar Ivan Škoda Ema Birsa Marija Goršin Marija Konda Jožica Kuhar Frančiška Brula Alenka IPP Kastelic Stanko Kovačič Ivan Luzar Dušan Novakovič Niko Sajovic Milan Tekstor Zdravko Umek Janez Gazvoda Marija Kastelic Irena Lavrekovič Danica Godlar Marija Kosec Elizabeta i Žagar Stanislav Golobč Martin Henigman Peter Kralj Anton Mohorko Fani LIPA Žulič Anton Hosta Peter Premrl Martin Žarn Neža Ivnik Terezija Pavkovič Karel Tomše Janez Hosta Avgust TAP Brodnik Franci Grmovšek Alojz Maraž Franc Mavec Ivan Šircelj Slavka Gabrijel Cecilija Kolenc Marija Maraž Anica Strniša Marija Pungartnik Ciril Smolič Avguštin Urbič Adolf Veble Jože Šalehar Darinka Gorenčič Ana Zakrajšek Marija TKO Bučar Ivan Grčman Slavko Hrnjak Nikola Količ Josip Konda Martin Milek Darko Plut Anton Stepan Janez Stepinae Marijan Kostelc Milica Bogdanovič Nikola Goleš Janko FES Špelko Slavko F.rpe Zvonko Ožbolt Marjan Šenica Stanislav Horvat Štefan Medic Jože Pirc Bojan Kocjan Ivan Rebselj Jože Zupančič Franc Košmerlj Jože TGD Konciija Vojko Krašovec Jože Šoško Tatjana Hočevar Viktor Štravs Marija Legan Martina Vidmar Marija Pečjak Alojz BLP Šporar Božidar Golob Anton Šporar Andrej Lavrič Franc Bizjak Janez Seničar Jože Bukovec Stanislav Gutman Jože Novine Anton Skenderovič Remzo Strojin Drago Kljajič Dejan Kregar Slavko DSSS Šterbenc Alfonz Grabnar Marjan Irt Mihaela Peterlin Lidija Vidmar Štefka Rak Alojz Žener lončka Kren Draga Lukan Joža Muhič Terezija Januar Ponedeljek Torek Sreda Februar Ponedeljek Torek Marec Ponedeljek Torek četrtek Petek Sobota Nedelja Junij Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Avgust Ponedeljek Torek 2 3 4 5 6 7 1 8 1 2 3 9 10 11 12 13 14 15 4 5 6 7 8 9 1© 6 7 16 17 18 19 20 21 22 11 12 13 14 15 16 17 13 14 23 24 25 26 27 28 29 18 19 20 JI 22 23 24 20 21 30 31 25 26 27 28 29 30 27 28 Sreda Četrtek Petek Sreda četrtek Petek April Ponedeljek Torek Sreda 2 9 16 23 30 Maj 7 14 21 28 Četrtek Petek Sobota Nedelja 1 2 3 4 6 7 8 9 10 11 13 14 15 16 17 18 20 21 22 23 24 25 27 28 29 Sobota 12 19 Sobota Nedelja 1 2 3 5 6 7 8 9 10 12 13 14 15 16 17 19 20 21 22 23 24 26 27 28 29 30 31 4 11 18 3 4 5 6 7 10 11 12 13 14 17 18 19 20 21 24 25 26 27 28 ek Torek Sreda četrtek Petek Sobota 1 2 3 4 5 8 9 10 11 12 15 16 17 18 19 22 23 24 25 26 29 30 31 Nedelja 1 15 Nedelja 13 September Ponedeljek Torek 3 10 17 24 4 11 18 25 Oktober Ponedeljek Torek 2 9 16 23 30 November Ponedeljek Torek 5 12 19 26 6 13 20 TJ Julij Ponedeljek Torek 2 9 16 23 30 3 10 17 24 31 Sreda 4 11 18 25 č< trtek Petek 5 12 '19 26 6 13 20 27 Sobota 7 14 21 28 Nedelja 1 December Ponedeljek Torek 15 3 10 17 24 31 4 11 18 25 Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 1 2 3 4 8 9 10 11 15 16 17 18 22 23 24 25 29 30 31 Sreda Četrtek Petek Sobota 1 5 6 7 8 12 13 14 15 19 20 21 22 26 27 28 29 Sreda Četrtek Petek Sobota 3 4 5 6 10 11 12 13 17 18 19 20 24 25 26 27 31 Sreda četrtek Petek Sobota 1 2 3 7 8 9 10 14 15 16 17 21 22 23 24 28 29 30 Sreda Četrtek Petek Sobota 1 5 6 7 8 12 13 14 15 19 20 21 22 26 27 28 29 12 19 Nedelja 16 Nedelja 7 M Nedelja 4 11 18 Nedelja 16 J Naši upokojenci Eno pravilo velja, ki ne najdeš mu zlepa izjeme: vse se vrti in mineva in vsega pač enkrat je konec. Ko se življenja zaveš, zaženeš z vso ihto se v delo, da pripomogel bi družbi in sebi ustvaril družino... Leta teko brez prestanka in delovna doba ti teče; zakon naposled veli, kdaj z delom prenehati moraš. Kaj je bilo, je in bo?! Da vse nas pač penzija čaka, če nam seveda poprej Matilda ne pride prek pota. Kdor je baburi ušel in dosegel je že pokojnino, naj mu pozdrav zdaj velja sodelavcev vseh in Novolesa! TOZD TVP: KOCMAN Tončka IVANETIČ Angela TOZD ŽAGA: GRGIČ Petar FORŠČEK Vinko TOZD TPI: ZUPANČIČ Štefan FIFOLT Marica TOZD SIGMAT: ROZMAN Adolf TOZD IG K: PA.IK Viktor TOZD TD P: ANDOLJŠEK Vida JANEŽIČ Janez GIDER Štefanija TURK Marija VIDMAR Ljudmila REPŠE Ljudmila ĐUR1Č Milka TOZD 'TSP: AJSTER Franc HROVAT Viktor GAŠPERŠIČ Marija STRAMIČ Angela TOZD TPP: HENIGMAN Peter KERMC Viktor TOZD BOR: AVGUŠTIN Franc PAVKOVIČ Jože ŠKOFLJANC Jože TOZD LIPA: ČRTAL1Č Janez TOZD TAP: MIKLIČ Stanko KOLAR Stanko TOZD TES: MEŽNARŠIČ Milan TOZD TG: ZUPANČIČ Jože TOZD BLP: VIDMAR Alojz SOMRAK Niko DSSS: REPŠE Jože ZORETIČ Milena BOH Jože MRŠ1Č Jožica JAKŠE Iva ĐUR1Ć Dragan Reki Življenje je kot basen: ni pomembno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno. Seneka, rimski filozof Lepa beseda odpira tudi železna vrata. Ljudski rek V ljubeznivosti je mnogo prezira do ljudi. Nietsche Pionirska straža ob polaganju temeljnega kamna za izgradnjo novega obrata KERAKRIL v Radatovičih. Gasilci osvojili 1. mesto Na tradicionalnem gasilskem tekmovanju so Novolesovi gasilci ponovili uspeh in prejeli pokal v trajno last. Poznavalci gasilstva v naši delovni organizaciji dobro vedo, da se že od leta 1967 odvija tradicionalno gasilsko tekmovanje med industrijskimi gasilskimi društvi MEBLA, BRESTA, STOLA, MARLESA in NOVOLESA, ki je organizirano vsako leto v drugi delovni organizaciji. Tako so se v soboto, 15. oktobra, v zgodnjih urah naši tekmovalci odpeljali v Novo Gorico na že 17. tekmovanje po vrsti. Tekmovanje seje pričelo istega dne ob9. uri, ko je bil zbor enot in žrebanje vrstnega reda nastopa. Po končanem žrebanju so se desetine pripravile in začele s tekmovanjem. Najprej so vse desetine izvedle vajo z motorno brizgalno, nato pa še polaganje cevovoda na 105 m. Po končanem tekmovanju so razglasili rezultate. Desetar naše desetine se je ponovno povzpel na zmagovalno stopnico. Naša dese- Komisija za delovna razmerja TOZD BLP Novo mesto objavlja prosta dela in naloge SERVISERJA (2 delavca) pod naslednjimi pogoji: 1. končana poklicna mizarska šola, 2. vozniško dovoljenje B kategorije 3. 4 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 45 dni. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj oddajo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: NOVOLES, kadrovsko socialna služba, 68351 Stra- šna je prejela pokal za osvojeno prvo mesto v trajno last, prejela pa je tudi prehodni pokal. Pomlajena zmagovita desetina je začela s temeljitimi pripravami za to tekmovanje v sestavi— Ivan Baša, Brane Šuštaršič, Zvone Erpe, Franc Senica, Slavko Franko, Stojan Poglavc, Franc Urga-nčič, Jože Lavrič in Cveto Zupančič ter pod strokovnim vodstvom poveljnika IGD Jožeta Zajca in Janka Kovačeca že v začetku meseca oktobra. Za dosežen uspeh gre vsa pohvala tekmovalcem, ki so se z zagnanostjo, odrekanjem v prostemu času in v borbi s težavami, ki so jim jih povzročali nekateri tozdi, tako kvalitetno pripravili. Za dosežen uspeh jim odbor IGD izreka vse pohvale! ZAHVALE Ob smrti mojega brata Jožeta Šalija se iskreno zahvaljujemo OOS TOZD TVP ter sodelavcem za podarjene vence, denarno pomoč in izrečena sožalja. Posebno se zahvaljujem tudi gasilskemu društvu Straža za podarjeni venec in organizacijo pogreba. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Sestra Štefka z družino Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE KOCJAN se iskreno zahvaljujem OOS TOZD TPP za podarjeni venec. Hkrati se zahvaljujem sodelavcem tozda za izrečeno sožalje in denarno pomoč. BERTA KOSEC z družino Ob smrti naše drage mame Marije Petan se iskreno zahvaljujem OOS TVP za podarjeni venec in izrečeno sožalje. Sodelavcem najlepša hvala za denarno pomoč. Posebno se zahvaljujem vodstvu TVP za veliko razumevanje v času bolezni. MARIJA PETAN Ali naši pesniki še kaj ustvarjajo? Zgleda, da še, saj se nam je tudi to pot nabralo nekaj pesmic, ki vam jih ob prihodu v novo leto z veseljem predstavljamo. Medic Milena KAJ Ml PODARI zvok tišine v pragozd prodira z nožem praznine otopele s kapljo nevidno potaplja bregove toplih domov v odsvitu neznanokam z vetrom prijateljuje Medic Milena SONATA kot sreča prihaja jesensko v tkivo živeče z mesečino poljube neguje nadsvetu prostosti šepeta samotnost zvokov klavirja Vladimir Bajc ZAVIST Iz dneva v dan zavist me huda tare, saj sosed kupil lepo je parcelo, da si pozida zidanico belo in tam pod njo zamenja trte stare. Gara ves dan, da pot z obraza lije. Spod rok izginja mu neplodna ruša. Par trudnih let pa zmage slast okuša, ko prvič čašo lastnega popije. A jaz, ki nimam cvenka ne parcele, do vina svojega ne morem priti, da bi povabil fante kdaj vesele. Zato zavist ostaja v želji skriti, da bi sosedu trte opustele in bi umetno vino moral piti... Vladimir Bajc Skrivnost razrite ceste NADALJEVANJE Z PREJŠNJE ŠTEVILKE Kaj je bilo zadnjič: nekega dne navsezgodaj je delavec s kompresorjem začel riti po najbolj prometnem križišču v uglednem mestu in kmalu je nastal tak prometni direndaj, da čez cesto niti peš nisi mogel. Ljudje so psovali oblast, policija je bila nemočna in nihče ni vedel, kdo inzakajjezdeli začel prav ob tem času. Tudi upokojenec Ferdinand ne, ki gaje trušč prezgodaj zbudil. Zato so peli telefoni, ne nazadnje tudi v pristojnem podjetju, kjer je imel direktor ravnokar posla s svojo tajnico. Tajnik krajevne skupnosti „Lepi pot” je pravkar pomali- cal in si še trebil zobe, ko je tudi na njegovi mizi zazvonil telefon. „Krajevna skupnost, prosim?!” „Ničesar ne prosi,povejte — hudiča — kaj se dogaja...” ' „Oprostite, ne razumem... Kdo pa sploh ste in kaj naj bi se dogajalo?” „Saj jaz vas vprašujem, tovariš, kaj se dogaja, ne pa vi mene... Kako pa sploh opravljate svoj posel, vi usrane, če sploh ne veste, kaj se dogaja? Za vašo debelo ritjo vam bodo razrili pol mesta, _vi pa ne veste, kaj se dogaja. Čudovito!” „Kaj pravite? Kje?” „Na križišču v centru mesta...” „Zaboga,” je rekel tajnik in odložil slušalko. Potem pa jo je takoj spet dvignil in telefoniral na policijsko postajo in zvedel za dogajanja na križišču. V telefon je komandirju postaje prisegel in zagotovil, da njegova krajevna skupnost ni naročila v onem križišču ne takšnih ne kakšnih drugih del, saj niti sredstev nima. Nato pa je poklical interesno skupnost za ceste. „Zdravo, Tone! Povej, ali morda vi kaj šarite po križišču Ceste stabilizacije in Siro-tnikove aleje? Ne?! Nekdo koplje tam. V mestu je prava zmešnjava... prometni infarkt...” „Da bi mi kopali? Jok, saj nimamo sredstev... Vprašaj Zavod...” Na Zavodu pa so prav takrat imeli malico in tajnik je moral počakati, da je minila debela ura. Pa še potlej ni ničesar zvedel, ker je bil inženir, ki se je ukvarjal s prenovo križišč, prav takrat na dopustu, vse akte pa je pustil, ne da bi dal komu ključ, zaklenjene v pisalni mizi. Medtem je prizadevni delavec v križišču vrtal dalje in trušč kompresorja ni ponehal niti za hip. „Kaj ta hudič nič ne počiva? Niti na malico ni šel...” „Bog ve, kakšen sistem nagrajevanja imajo v podjetju, da se mu še na oddih ne splača. Zagotovo so dosledno izvedli sistem nagrajevanja po delu. To nam je, tovarišija, lahko za zgled in spodbudo...” Ljudje so modrovali in ugibali, kateri sistem nagrajevanja je najboljši, in niso se mogli zediniti. Šoferji so kleli, še naprej stali ob svojih avtomobilih in iz onemoglega besa sem in tja zahupali, možak pa je vrtal in vrtal... Prišla je noč, šoferji so zlezli v svoje avtomobile, ljudje, ki niso mogli iz gneče, so posedli po tleh, kompresor pa je pel svoje... Ferdinand Zalaznik te noči očesa niti zatisnil ni, saj je neu- smiljeni kompresor hrumel vso noč. Ker pa je bil možak neprespan še iz prejšnjega dne (spomnimo se, da ga je kompresor zbudil nepričakovano zgodaj), je bil tega novega jutra res ves mlahav in utrujen. Pogledal je skoz okno in spet zagledal neznansko množico ljudi in vozil, ki se tudi čez noč ni razšla. Začutil je lakoto in koj ugotovil, da je hladilnik prazen. Treba bo torej v trgovino. Toda kako?! Na pločnik ni mogel, saj so bila vhodna vrata hiše zadelana z množico ljudi. Edina pot torej: skoz okno! Spet je pogledal skozenj, levo in desno, in veselo ugotovil, da mimo njegovega okna z balkona nad njim visi mornarska lestev iz vrvi, s katero si je nekdo od stanovalcev že pomagal. V trenutku se je odločil in se zbasal skoz okno ter obvisel na pleteni lestvi. Zavrtel seje kot vrtavka in čakal, da se lestev umiri. Nato je začel strahoma in previdno lesti navzdol. Bentil je, ker je moral pri svojih letih takole lesti iz stanovanja-zaklel je, ko se je zagugal v odprto okno gospe Filajdrove, in zavzdihnil je, ko gaje v njegovem alpinističnem podvigu iznenada ustavil krepak ženski glas: „Norec, kaj pa tacate po moji glavi?!” „Oprostite, tisočkrat oprostite!,, „Kaj vam pade na pamet, da lazite po meni kot slon?” „Rekel sem vam oprostite! Ali slišite?!” „Ne.” „Ste gluhi?,, „Bojim se, da sem res, in to zaradi tega prekletega kompresorja. Vso noč...” „Prav imate... tudi jaz nisem mogel spati. Rečem vam, da ta človek ni normalen...” „Česa ne poveste! Morda pa ima veliko otrok in potrebuje denar za njihovo preživljanje... Nadure dela.... Vi ga pa obrekujete...” V pogovor se je vmešal tudi drug občan in povedal, da je šel sredi noči k onemu na cesti in ga prosil, naj vsaj malo odjenja. „In kaj je rekel?,, „Da je njegov zdravnik prepričan, da je on, Mihol, nor, kar pa seveda ni res, in da mu hoče z delom dokazati, da je povsem normalen...” Nadaljevanje prihodnjič (Novoles v letu 1983 Konec dober — vse dobro. S tem ljudskim rekom bi lahko zelo na kratko označili poslovanje naše delovne organizacije v letošnjem letu. Po neobetavnem začetku leta in skromnih rezultatih tja do aprila meseca, so se pozneje pričeli rezultati bistveno izboljševati in danes, ko lahko že tudi ocenimo rezultate decembra, smemo govoriti o nadpovprečno uspešnem poslovnem letu. Nadpovprečnem po finančnih rezultatih, če jih primerjamo s preteklimi leti ali drugimi sorodnimi organizacijami v Sloveniji. Tudi planske napovedi za leto 1983 glede celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka, aku- mulacije bomo presegli za preko 20 odstotkov. Nimamo sicer še končnih ocen in bilance, zato ne moremo govoriti v številkah, toda teh grobih ocen zadnja polovica decembra ne more več bistveno spremeniti. To je prav gotovo dobro in potrjuje pravilnost naše poslovne usmerjenosti. Takšni rezultati potrjujejo, da smo dobili še eno bitko na svetovnem in domačem trgu v zelo težkih razmerah, ko nam vsak dan grozijo ustavitve proizvodnje zaradi pomanjkanja materialov in surovin, ko se vsi skupaj že težko znajdemo v vsakdanjem divjanju nabavnih in prodajnih cen in ko praktično vsak dan pričakujemo novih ukrepov državne administracije, ki nam utegnejo včerajšnjo poslovno logiko v celoti postaviti na glavo. Takšni rezultati navsezadnje pomenijo priznanje vsem tistim delavcem Novolesa, ki so pri svojem delu vlagali nadpovprečne napore in nam vlivajo tudi zaupanje za bodočnost. na riva v sebi nekatere šibke točke. Kot prvi problem lahko izpostavimo nedoseganje plana izvoza. Kljub vsej pomembnosti, ki jo Žal pa tudi še tako lep rezultat nivoju delovne organizacije sk- izvoz zasluži, visoki dohodkov-nosti, ki nam jo zagotavlja in velikim naporom, ki smo jih in jih še vedno vlagamo v organiziranost in povečanje proizvodnje izvoznih TOZD, nam to zaenkrat še ne uspeva v celoti. Plan izvoza bomo dosegli komaj s kakšnimi 90%, za kar razen lastnih problemov nimamo pravega opravičila. Ravno zaradi tega, ker menimo, da se bodo stvari v nekaterih izvoznih TOZD kot posledica organizacijskih sprememb, dodatnih naložb, programskih preusmeritev in raznih drugih ukrepov pričele pospešeno izboljševati, smo optimistično zastavili plan izvoza za naslednje leto in pričakujemo bistveno povečanje glede na letošnje leto. Drugi problem, ki kvari letošnji rezultat so TOZD, ki poslujejo z izgubo. Namesto sanacije edinega dosedanjega zgubaša 1GK se je spisek podaljšal še za TOZD Bor, na njem pa se utegne znajti tudi Lipa iz Kostanjevice (v kolikor ne bodo rezultati decembra bistveno boljši od napovedanih). Resje,da te izgube ob sicer dobrih rezultatih drugih TOZD ne predstavljajo kritične mase za Novoles, vendar jih kljub temu ne moremo sprejeti kot nekaj samo po sebi umevnega. Vztrajati moramo na predvidenih sanacijskih programih in storiti vse za njihovo realizacijo, tako da v letu 1984 ne bo nobeden od teh TOZD več posloval z izgubo. To sicer ne bo lahka naloga, toda to je edina pot po kateri se da priti do cilja —do normalnega poslovanja s pozitivnimi rezultati. Leto 1983 je za Novoles prelomno še z nekaterih drugih plati. Po več kot 30 letih vodenja in izgradnje Novolesa je odšel tov. Knez Jože, ki je s svojo kreativnostjo in vodstvenimi ter organizacijskimi sposobnostmi odločilno prispeval k dosedanjemu razvoju Novolesa. Zato je bilo potrebno na novo organizirati vodstvo delovne organizacije (K PO), ki v polni sestavi že uspešno kljubuje vsakdanjim problemom. Drugi mejnik je v tem, da se z letošnjim letom verjetno končuje obdobje relativnega zatišja v investiranju. Relativnega zato, ker smo tudi v preteklih letih investirali, vendar brez bistvenih posegov v programske orientacije in višino proizvodnje. Okrepili smo našo finančno stabilnost in pokrili potrebe po obratnih sredstvih, kar nam daje solidno osnovo za prihodnost. Z novimi naložbami bomo širili naše dejavnosti na nove materiale in izdelke, povečevali proizvodne kapacitete za izvoz ter dvigovali produktivnost in kvaliteto naših izdelkov. Pri tem je ena od pomembnejših nalog tudi izgradnja takšnega informacijskega sistema, ki bo zagotavljal zmanjšanje administriranja na minimum ter optimalno usklajenost delovanja vseh TOZD in strokovnih služb. V prihajajočem letu si bomo poleg že opredeljenih ciljev prizadevali uresničiti še nekatere. Na področju proizvodnje ostajata glavna problema povečanje proizvodnje za izvoz na eni strani ter zadostna preskrbljenost te iste proizvodnje z lesno surovino na drugi strani. Za reševanje obeh problemov smo že zastavili številne akcije in upamo, da bodo prinesle željene rezultate. Tako smo se za stabilnejšo preskrbo i lesno surovino pričeli tesneje povezovati z nekaterimi sosednimi GG in delovnimi organizacijami, intenzivno pa tudi iščemo možnosti sovlaganja v nerazvite republike. V vseh temeljnih organizacijah smo bili pri planiranju splošnih stroškov varčni, saj smo planirali, da se stroški, razen tistih, ki pomenijo stroške v zvezi z neposredno proizvodnjo, kot so elektrika, maziva, goriva in stroški vzdrževanja tako tekočega kot investicijskega realno ne bodo povečali oz. se bodo celo zmanjšali. Skratka, porast stroškov odraža samo pričakovan porast cen ne pa tudi trošenja, kar predstavlja glede na planiran večji obseg poslovanja izredno oster ukrep. V zadnjih letih smo precej površno spremljali in reagirali na doseganje vseh vrst normativov, predvsem pa normativov porabe materialov, zato nameravamo v naslednjem letu poostriti odgovornost predvsem na tem področju, saj imamo tu še ogromno rezerv. ■Kot posledica družbenih omejitev na splošno in skupno porabo za naslednje leto ne predvidevamo dodatnega obremenjevanja dohodka s prispevki in davki. Znano je, da osebni dohodki v naši družbi realno že nekaj let padajo, kar je logična posledica nizke rasti proizvodnje, povečevanja izvoza, zmanjševanja uvoza in odplačevanja kreditov v tujino, zaradi česar se založenost domačega trga zmanjšuje. Podobnim trendom smo izpostavljeni tudi delavci DO Novoles, kljub temu pa smo v letošnjem letu osebnim dohodkom dali večji poudarek, saj smo vrednost enote dela povečali trikrat: z aprilom za povprečno 7%, z julijem za povprečno 10%in v oktobru za povprečno 15%. Izplačali smo poračun za obdobje 1 — 6/1983 in prvo polovico minulega dela. Dovolj zgovorni so podatki, da smo v januarju 1983 zaostajali za povprečjem gospodarstva za 20,2%, v mesecu oktobru pa le še za 2,5%. Kljub temu, da družbeni dogovor za leto 1984 prinaša omejitve, pa bomo v Novoles u z realizacijo letnega plana skušali slediti stopnji rasti življenjskih stroškov. Edino z doseganjem nadpovprečnih dohodkovnih, proizvodnih in izvoznih rezultatov bomo lahko dosegli tudi nadpovprečne osebne dohodke. Rezultati, kakršne smo dosegli v letu 1983 in tisti, ki jih planiramo realizirati v prihodnjem letu so zadosten razlog za optimistično gledanje v prihodnost in odločnejše korake pri realizaciji naših temeljnih razvojnih ciljev. Prepričani smo, da z angažiranjem vseh zaposlenih delavcev v Novolesu te cilje tudi lahko dosežemo. Pričakovanje uresničitve želja in potreb v Radatovičih. Predsednik K PO: Janez Bajuk, dipl. oec. UNILES - prelomno leto 1984 V zasebnem življenju se poslavljamo od leta 1983, pri svojem delu pa seštevamo dosežke poslavljajočega se leta in načrtujemo nove naloge za poslovno leto 1984. Kljub prelomu leta življenje v zahtevnih razmerah teče dalje in tudi za leto 1984 nam je vsem jasno, da bomo morali premagovati mnoge težave. Razmere za prihodnje leto niso še povsem jasne, saj kljub vsem zagotovilom pristojnih organov pogoji za poslovanje še niso v celoti znani. Poslovno življenje se pač ne ravna po koledarju in dnevnih redih skupščin in izvršnih svetov, saj vsi vemo, da imamo mnoga poslovna naročila za leto 1984 sklenjena. V to smo bili prisiljeni, da proizvodnja poteka kar se da nemoteno, da imajo delavci delo in ustrezen socialni položaj. Tako tudi v sozdu Uniles. Če se na kratko ozremo na dosežke leta, ki se poslavlja, smo v sozdu Uniles kot celoti dosegli zadovoljive rezultate, čeprav zelo različne po posameznih združenih delovnih organizacijah. Pa vendar moram ob tem opomniti na ugotovitev, da naše gospodarjenje ni bilo res dobro in zdravo, oziroma, kot smo ugotovili po kmečko na eni izmed letošnjih sej delavskega sveta sozda Uniles, naša živina je nekaj manj bolna kot pri mnogih sosedih, še vedno pa je bolna. Zaznamovali smo določeno rast proizvodnje in produktivnosti, ponovno smo približno za desetino povečali izvoz na konvertibilna področja, tako da smo glede tega peti izvoznik v Sloveniji in okrog petnajstega mesta v Jugoslaviji. Predvsem sta se povečala delež izvoza naših finančnih izdelkov in čisti konvertibilni devizni učinek (razlika med deviznimi prilivi in odlivi), saj smo po tem merilu prvi v Sloveniji in okrog petega mesta v Jugoslaviji. Skupno kot sozd Uniles smo dokaj uspešno uresničili planirani dohodek. Pa vendar obračuni gospodarjenja odražajo mnoge težave, ki jih v planih nismo predvideli. Predvsem smo pri nepokritem razporejenem čistem dohodku, torej pri izgubah, zašli v veliko večje rdeče številke, kot smo pričakovali. Res je, da je položaj izgub po delovnih organizacijah zelo različen, res je, da imajo izgube sorazmerno skromen delež v ustvarjenem dohodku, res pa so kljub temu zelo zaskrbljujoče. Kljub vsej zavesti o nadaljnjih možnih notranjih rezervah, kijih ima sleherni ozd, je vendarle jasno dejstvo, da je sedanji sistem cen glavni povzročitelj izgub. Cene naših končnih izdelkov so pod ustrezno družbeno kontrolo, cene proizvodnih materialov in surovin pa stalno zelo hitro naraščajo za lepo fasado samoupravnih sporazumov, ki v svoji vsebini pogosto skrivajo izsiljevanje višjih cen. Prav tako so velike težave pri nabavi posameznih repromaterialov in lesne surovine, ki jo žal po nepotrebnem Jugoslavija veliko izvaža, namesto da bi jo predelala za svetovni trg v finalne proizvode in iztržila veliko več potrebnih deviz. Doma slabi (zaradi zaostajanja osebnih dohodkov za inflacijo) kupna moč na tržišču, prav tako pa so velike težave na nekaterih zunanjih trgih, predvsem v deželah proizvajalkah nafte. Močno breme predstavlja stalna rast obresti na posojila, ki jih potrebujemo za svoje poslovanje in razvoj, in kljub vsem proklamacijam ter načelom dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije so se povečale tudi številne družbene dajatve. Težav je torej dovolj in zmogli jih bomo le ob dveh pogojih: navznoter z bolj organiziranim in bolj učinkovitim delom ter bolj povezanimi skupnimi napori v sozdu Uniles, navzven pa morajo gospodarjenje veliko bolj kot doslej podpirati ukrepi ekonomske politike. Leto 1984 naj bi bilo leto prve odločno izvedene etape dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v vseh okoljih in na vseh ravneh. V sleherni naši temeljni organizaciji, delovni organizaciji in sozdu Uniles kot celoti. Predvsem pa mora to obveljati kot prelom k bolj resnemu gospodarjenju v vsej jugoslovanski družbi. Po moji oceni smo ob mnogih različnih tolmačenjih izvedbe stabilizacijskega programa in bolj ali manj prikritih nasprotovanjih njegovim posameznim konkretnim potezam na razpotju: ali bomo dejansko zagotovili samoupravno gospodarjenje ob večji ekonomski samostojnosti in odgovornosti ozdov ter ob večjem upoštevanju tržnih zakonitosti, ali pa se bomo pogrezali vse bolj v administrativno vodenje gospodarstva in distribucijo, ki pa dolgoročno ne pomeni za vse enakih pogojev in spodbud za razvoj, ampak predvsem za vse enako revščino. Ta dilema se mi zdi bolj zaskrbljujoča kot pripravljenost naših delavcev za večje napore in uspešnejše delo. Ta pripravljenost obstoji, saj smo v osnutku plana za 1984 zastavili dovolj hrabre cilje. Predvidevamo nadaljnje povečanje proizvodnje za dva do tri odstotke, vsaj za desetino večji konvertibilni izvoz, mnoge nove naložbe, ki naj bi izvozno proizvodnjo pospešile, boljši socialni položaj de- lavcev in nadaljnjo okrepitev medsebojnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v sozdu Uniles. Vse te cilje bomo zmogli predvsem z lastnimi napori, vendar le ob pogoju, da bosta ekonomski sistem in ekonomska politika bolj spodbujala dobro gospodarjenje in dejansko prepuščala odgovornost za gospodarski položaj predvs'em organizacijam združenega dela. Te bodo same našle tudi dovolj moči in socialistične solidarnosti da skupno pomagajo na noge tistim, ki se bodo znašli v težavah. Prav zato pa je tudi naša skupna dolžnost, da po vseh možnih delegatskih kanalih, kjer imamo možnost vpliva na oblikovanje pogojev za gospodarjenje, jasno zastopamo zgoraj omenjena stališča. To naj bodo stališča dejansko delegatske baze v sozdu Uniles, ki jih morajo za našo delegatsko uporabo imeti vedno pripravljena naši samoupravni in poslovodni organi ter družbenopolitične organizacije. Z željo, da bi vsa naša družba dejansko krenila po poti samoupravnega uresničevanja programa gospodarske stabilizacije, in v prepričanju, da bomo v Unilesu v prvih oddelkih na naši stabilizacijski fronti, želim vsem delavcem naše sestavljene organizacije veliko osebnega zadovoljstva in zdravja, pri delu pa uspehe pri uresničevanju ciljev plana sozda Uniles za leto 1984. Predsednik sozda Uniles: dr. TONE KRAŠOVEC Slavnost v Radatovičih. (Problematika DO Novoles V prejšnji številki smo odprli pričujočo rubriko „Problematika DO”. Cilj te rubrike je opozoriti na probleme, ki so skupni večini tozdov. Vsled tega bi moralo v tej rubriki sodelovati čim večje število delavcev Novolesa. Žal to še nismo dosegli, saj se nam v uredništvu do sedaj še nihče ni oglasil. V tej številki imamo zopet dva problemska sklopa: prevozi na delo in samoupravljanje. Prosimo vas, da se nam v uredništvu bodisi pismeno ali ustno pogumno oglasite s pripombami in predlogi! S prevozi na delo so težave V eni od prešnjih številk našega glasila smo v uvodniku zagotovili, da bodo prevozi na delo ob spremembi delovnega časa urejeni. Žal je že prvi mesec katastrofalen. Vrstijo se zamude in zgodilo seje celo, da delavci iz Črnomlja sploh niso prišli na delo, ker ni bilo prevoza. Že v članku „Vesti iz občin-e” smo vas opozorili, da bomo v posebnem članku spregovorili o prevozih na delo. Skupščina občine je temeljito obravnavala problematko potniškega prometa. V razpravi so sodelovali tudi delegati iz Novolesa. Bistvo razprave danes povzemamo. Novoles ima prevoze na delo in z dela pogodbeno urejene že vrsto let. Dnevno vozimo na delo okoli 1100 delavcev. Pogodbene prevoze nam opravlja OZD Gorjanci. Na skupščini smo opozorili, da imamo poleg pozitivnih izkušenj z OZD Gorjanci tudi negativne, in sicer njihove stalne zamude.. Tako smo v naši razpravi obravnavali tudi konkretne zamude v novembru 1983. Zamude so bile 3. 11., 14. 11., 18. 11., 21. 11. in 22. 11. 1983 (računamo samo zamude do 23. 11., koje bila seja skupščine). Predstavnik OZD Gorjanci je na našo razpravo ostro reagiral, češ da pogrevamo stvari in vlečemo zadevo iz „naftalina". Odpiramo polemiko in sprašujemo OZD Gorjanci, kako nam bo povrnil izpad proizvodnje, še posebej v tozdih, kjer je linijska proizvodnja? Nadalje se sprašujemo, zakaj tako ostra reakcija predstavnika OZD Gorjanci, če dejstva sama po sebi govorijo? Ali ne bi bilo bolje ukrepati in preprečiti nastajanje škode, ki jo trpi Novoles zaradi zamud? Dejanja, ki se kar naprej pojavljajo, pač ne morejo biti stvari „iz naftalina”? Mar ni res? MARJAN GRABNAR Samoupravljanje - da ali ne V zadnjih časih smo bili priča pojavom, ko so nekateri hoteli zvaliti krivdo za gospodarske težave na samoupravljanje, torej na naš družbeno politični sistem. V kratkih orisih skušajmo osvetliti take kritike z razmerami v Novolesu. V naši DO smo namreč naredili obsežnejšo raziskavo o razvitosti samoupravljanja. Na podlagi izsledkov iz raziskave nam ne bo težko narediti konkretnih zaključkov. V omenjeni raziskavi smo proučevali predvsem temelje samoupravljanja, to je razmerja v delegatskih bazah, kjer nastajajo interesi, se usklajujejo in uresničujejo preko razvejanega mehanizma delegatskega sistema. V Novolesu imenujemo delegatske baze samoupravne delovne skupine, ki so tudi formalnopravno (statutarno) delegatske baze, v katerih delavci neposredno odločajo. Če posnamemo rezultate, ki se nanašajo izključno na oceno razvitosti samoupravljanja, ugotavljamo, da so ocene solidne. Anketirani delavci so se namreč več kot 60% izrekli, da je samoupravljanje v naši DO solidno razvito. Ocene se pa glede na TOZD, kvalifikacijo in izobrazbo precej razlikujejo. V nekaterih temeljnih organizacijah so ocene v razvitosti samoupravljanja boljše, v drugih slabše. Najbolj vplivni variabli sta kvalifikacijska in izobrazbena struktura. Višja je kvalifikacija in višja je izobrazbena struktura, boljše so ocene. Ocene anketiranih z višjo in visokošolsko izobrazbo in visoko funkcijo (ti dve se ponavadi ujemata) so naravnost odlične, saj preko 90% anketiranih iz te kategorije ocenjuje, da je razvitost samoupravljanja v Novolesu odlična. Anketirani delavci z nižjo in nizko kvalifikacijo pa komaj nekaj nad 50% ocenjujejo, da je razvitost samoupravljanja dobra. Delavci z nižjo izobrazbo so torej dosti bolj kritični v svojih ocenah. Le-ti še vedno ocenjujejo, da je samoupravljanje v dokajšni meri v „rokah vodilnih”. Menijo namreč, da imajo največji vpliv na odločanje vodilni v temeljni organizaciji in ne toliko delegati. Zanima nas, od kod taka razlika v ocenah? Ena od razširjenih hipotez, ki jo zagovarjajo predvsem strokovni kadri, je, da se delavci „ne zavedajo” oz. da se delavci premalo „zavedajo" položaja, v katerem se kot samoupravljal- ci nahajajo v našem družbenopolitičnem sistemu. Ugotavlje-no je namreč, da so delavci sami premalo iniciativni, da se premalo poslužujejo samoupravnega mehanizma. Tudi naša anketa je opozorila na to. Od tod torej dokaj razširjeno mnenje pri delavcih v neposredni proizvodnji, da je „moč” koncentrirana pri vodstvenih delavcih. Kaj o tem menite vi? ŠAG SOZD UNILES NA TRETJEM MESTU V JUGOSLAVIJI Po podatkih zvezne Gospodarske zbornice in beograjskega inštituta za zunanjo trgovino o izvoznikih, ki so v devetih mesecih 1983 ustvarili naj večjo pozitivno razliko med konvertibilnim izvozom in uvozom, je na prvem mestu s 95 milijoni dolarjev izvoznega presežka SOZD Ladjedelniška industrija iz Splita, na drugem mestu je sarajevski Šipad, kije v tem obdobju na konvertibilni trg izvozil za 64 milijonov dolarjev več kot je uvozil. Na tretjem mestu pa je SOZD UNILES, ki je v tem času ustvaril za 32 milijonov dolarjev (po teh podatkih) konvertibilnega presežka. Na četrtem mestu je SOZD Tretji maj iz Reke, nato pa sledita spet dve slovenski organizaciji in sicer Slovenijales ter Združeni izdelovalci strojne opreme. Med 26 največjimi izvozniki po ustvarjenem neto deviznem učinku je SOZD Slovenijapa-pir na 13. mestu, Iskra, ki je sicer po celotnem izvozu drugi največji jugoslovanski izvoznik, je 16., Gorenje 18., SOZD Unial 19., Mercator 22. ter Industrija usnja Vrhnika 25. Novoles 15 /--------------- > Ukrepi \______J PRAVNOMOČNI OZ. DOKONČNO IZREČENI DISCIPLINSKI UKREPI OD 17. 9. DO 9. 12. 1983 TOZD TDP 1. SREČKO PEKEZ: neopravičeni izostanki z dela — prenehanje delovnega razmerja. TOZD TPI: 1. ŠTRUMBELJSTANlSLAVtza- mujanje na delo, dva neopravičena izostanka z dela. Prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo treh mesecev. . „ ■* ... 2. ZUPANČIČ STEFAN: kršitve določil o zavarovanju pred požarom, oddaljevanje od dela med delovnim časom, nepravočasno opravičevanje izostankov. Prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta 3. ZALETELJ FRANČIŠKA: sedem neopravičenih izostankov zdela. Prenehanje delovnega razmerja. 4. FABJAN MILAN: uživanje alkoholnih pijač med delom. Prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šestih mesecev. TOZD ŽAGA I BOH ANDREJ: samovoljno oddaljevanje od dela. Javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine. 2. MUHIČ BRANKO: samovoljno oddaljevanje-od dela. Javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine. 3. BRAJDIČ SANDA: štirje neopravičeni izostanki z dela. Prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šestih mesecev, in plačilo pavšalne odškodnine. 4. MIRTIČ FRANC: samovoljno oddaljevanje od dela. Prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šestih mesecev, in plačilo pavšalne odškodnine. 5. ZUPANČIČ BOJAN: samovoljno oddaljevanje od dela. Javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine. 6. GORENC SLAVKO: pet neopravičenih izostankov z dela. Prenehanje delovnega razmerja. 7. BUKOVEC MIMA: neopravičeni izostanek z dela, prihajanje na delo v vinjenem stanju, oddaljevanje od dela, nepravilno obnašanje do sodelavcev in javne grožnje. Prenehanje delovnega razmerja. 8 KOLENC JANEZ: samovoljno oddaljevanje od dela. Prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo enega leta, in plačilo pavšalne odškodnine. __. . 9 VIDMAR FRANC: neopravičeni izostanki z dela. Prenehanje delovnega razmerja. 10 OZIMEK ŠTEFAN: neopravičeni izostanki z dela. Prenehanje delovnega razmerja. 11. POTOKAR VESNA: neopravičeni izostanki z dela. Prenehanje delovnega razmerja. DSSS: 1. ŠEMEC ROZIKA .neopravičeni izostanki z dela. Prenehanje delovnega razmerja. J OZD IG K: I. MLADO VUJASIN: dvakratna odklonitev dela. Prenehanje delovne- ga razmerja, pogojno za dobo enega leta. 2. ALOJZ LAMUT: dva neopravičena izostanka z dela. Prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo šestih mesecev, in plačilo pavšalne odškodnine. 3. IRENA LAMUT: neopravičeni izostanek z dela. Opomin in plačilo pavšalne odškodnine. TOZD TPP: 1. KRESAL STANE: oddaljevanje od dela, malomarno izvrševanje delovnih obveznosti. Prenehanje del. razmerja, pogojno na dobo 1 leta. 2. JAKŠE NADA: zamujanje na delo, oddaljevanje od dela. Opomin. 3. OSTANEK BRANE: prinašanje in uživanje alkoholnih pijač v tozd, nepravilno obnašanje do sodelavcev, uničevanje dokumentov. Prenehanje del. razmerja pogojno za 6 mesecev. TOZD TAP: 1. FR ANC BAR POLJ: poskus protipravne prisvojitve 11 kupol. Prenehanje delovnega razmerja. TOZD BOR: 1. STANE DVORŠEK, prinašanje alkohola v tozd, hujša zloraba položaja, nepravilno obnašanje do sodelavcev. Razporeditev na druga dela in naloge za dobo enega leta. 2. TURK DRAGO: odklonitev dela v podaljšanem del. času. Opomin. 3. PIRĆ RUDI: odklonitev dela v podaljšanem del. času. Opomin. 4. KRIŽNIK MARTIN: neopravičeni izostanki zdela. Prenehanjedel. razmerja. 5. ŠINKOVEC FRANC: trije neopravičeni izostanki. Prenehanje del. razmerja, pogojno za dobo 1 leta. TOZD TKO: 1. LAD1KA STEVO: neizvrševanje sklepov DS TOZD. Denarna kazen v višini 5% OD. 2. BRAJKOVIČ ZDENE: neizvrševanje sklepa DS TOZD. Denarna kazen v višini 5%_OD. 3. CESAR JOŽE: en dan ni prišel na delo v podaljšanem delovnem času, kljub sklepu DS. Javni opomin. 4. TRČEK ANTON: en dan ni prišel na delov podaljšanem delovnem času, kljub sklepu DS. Opomin. 5. STEPAN JANEZ: en dan ni prišel na delo v podaljšanem delovnem času, kljub sklepu DS. Opomin. 6. STARAŠINIČ ANTON: en dan ni prišel na delo v podaljšanem delovnem času, kljub sklepu DS. Opomin. 7. BRAJKOVIČ NADA: poskus protipravne prisvojitve štirih kopalniških omaric. Prenehanje del. razmerja. TOZD TES: 1. MOŽE ANTON: oddaljevanje od dela in uživanje alkoholne pijače. Prenehanjedel. razmerja pogojno na6 mesecev. TOZD BLP: „ I. MILAN SUKUNDA: trije neopravičeni izostanki z. dela, dvakrat odklonitev dela, dvakrat samovoljno oddaljevanje od dela. Prenehanje del. razmerja. novoles Kadrovske vesti KADROVSKE VESTI ZA MESEC OKTOBER IN NOVEMBER 1983 TOZD TVP: prišli: Slavko Bobič, odšli: Darko Mojstrovič (sporazum) Fanika Aš (sporazum), Angela Ivanetič (upokojitev) Tončka Kočman (upokojitev), Jože Šali (smrt). TOZD Žaga Straža: prišli: Zdenko Tomič, Bojan Hudorovac, Šimun Bubnjič, Bojan Delič, Darko Potokar, Goran Gole, Vlasta Kovačič, Jože Ivanetič, Igor Kavšček, Vesna Potokar, Ljubo Rajer (iz DSSS), Andrija Žiška, Anđelko Tadič, ivojin Vidovič, Manda Pršlja, odšli: Miha Bukovec (samovoljno), Anica Mihelič (sporazum), Štefan Ozimek (samovoljno), Marija Pečjak (sporazum), Jože Kren (JLA)V Franc Vidmar (samovoljno), Janez Zura(vTOZD TSP), Marko Tavčar (v TOZD BLP), Franc Blažič (v TDP), Alojz Brezovar (v TOZD TDP), Vesna Potokar (samovoljno), Alojz Zupančič, Vera Bezeg, Metod Tisovec, Igor Špelko, Marko Legan, Cveto Drab, Anđelko Vardič, Jože Jaklič, Silvester Zore, Franc Avbar, Izidor Drenšek, Zvone Tekavec, Branko Tekavec, Stevo Strabič (vsi v TOZD TDP), Peter Grgič, (upokojitev), Bojan Hudorovac (samovoljno) Slavko Gorenc (disciplinska), Jože Koželj(samovoljno). TOZD TPI: odšli: Zdenko Kralj (JLA), Jože Fink (sporazum), Frančiška Zaletelj (disciplinska), Rozalija Pavlin (smrt). TOZD 1GK: prišli: Alojzija Fortuna, Jože Zore, Franc Jalovec, Ivan Breznikar, Franc Smrke, Jože Fortuna, Franc Krese, odšli: Marjan Vid-mar(JLA), Jože Brajdič (samovoljno), Ljubica Marič (sporazum), Jože Pižem (samovoljno), Marko Kojič (sporazum). TOZD TDP: prišli: Nevenka Štein-gel, Marija Mede, Jože Gorše, Stane Klemec, Miran Potokar, Jože Šteingel, Miroslav Lulič, Ljudmila Lokar (iz DSSS), Emil Trampuš, Lado Pavlin, Miodrag Todorovič, Andrej Bajt (vsi iz DSSS), Alojz Brezovar (iz TOZD Žaga), Jožica Nahtigal, Suzana Krevs, Marija Colarič, Svada Hadžič, Perka Tubanovič, Jernej Kužnik, Miloš Begič, Matevž Mejač.w Niko Idžanovič, Marko Legan, Igor Špelko, Zvone Tekavec, Cveto Drab, Izidor Drenšek, Silvester Zore, Franc Blažič, Alojz Zupančič, Jože Jaklič, Branko Tekavec, Metod Tisovec, Anđelko Vardič, Stjepan Strabič, Franc Avbar, Vera Bezeg (vsi iz TOZD Žaga Straža), Milan Mi-lanovič (iz DSSS). TOZD TSP: prišli: Janez Žura (iz TOZD Žaga), Ivanka Kučko, Andreja Zupančič, Martina Markovič, Vladi- mira Pečaver, Boris Novak, Bogdan Novak, Jože Novak, Jože Gole, Mira Tolar, Slavka Klobučar, Jožica Bučar, Alenka Brula, Dragoslav Vasič, Jožica Volčjak, odšli: Viktor Kermc (JLA), Martin Kregar (JLA), Boštjan Legan (v šolo), Peter Lavrič (v TOŽD TES), Martina Novak (DSSS^ Polona Tratnik, (sporazum), Ivan Šuštaršič (smrt), Franc Kumelj (sporazum), Boris Novak (samovoljno), Franc Ajster (upokojitev). TOZD TPP: prišli: Marko Bačar, odšli: Alojzij Peterlin (V TOZD BLP), Vinko Kos (JLA), Zlatko A. (JLA), Stjepan Bajzek (sporazum), Janez Lukše (sporazum), Peter Henigman (upokojitev), Anton Eršte (samovoljno), Marija Novak (sporazum), Leopold Kolenc (sporazum). TOZD TAP: prišli: Branka Čeh. Branko Gracar (iz JLA), odšli: Franc Blažič (sporazum), Tomaž Slak (JLA). TOZD TKO: prišli: Milan Gornik, Franjo Biščan, Duška Nemanič, Nevenka Skradski, Mara Bračika, Vida Plut, Biserka Vidovič, Branka Fere-nac, Marija Sodec, Vlado Govednik, odšli: Nada Brajkovič (disciplinsko). TOZD TES: prišli: Peter Lavrič (iz TSP), Jože Vidmar, Dušan Hrovat, odšli: Dragan Dekič (sporazum), Štefan Fifolt (JLA). TOZD TGD: prišli: Terezija Saje-vic, Jože Plot, Terezija Gorenčič, Mihael Kužnik, Anton Škufca, Janez Štrumbelj, odšli: Franc Grum (JLA), Jožica Rojc (sporazum), Marjan Andrejčič (sporazum). TOZD BLP: prišli: Marko Tavčar (iz TOZD Žaga), Alojz Peterlin (iz TOZD TPP), Desimir Durič),, odšli: Vladimir Muhič (smrt), Milina Šukun-da (disciplinska), Karel Somrak (upokojitev), Desimir Durič (sporazum). DSSS: prišli: Alojz Rak, Stanislav Puntar, Vesna Vidmar, Antonija Judež, Martina Novak (iz TOZD TSP), odšli: Ljubo Rajer (v TOZD Žaga), Ljudmila Lokar, Andrej Bajt, Miodrag Todorovič, Vlado Pavlin, Emil Trampuš, (vsi v TOZD TDP), Igor Vidmar (JLA), Milan Milanovič (v TOZD TDP), Iva Jakše (upokojitev), Branko Bobnar (JLA), Alojz Jakše (smrt), Dragan Durič (upokojitev), Manja Papež (sporazum), Rozika Semec (disciplinska). TOZD LIPA: prišli: Darko Kuhar TOZD BOR: prišli: Samo Kerin, Darko Marinčič, Vlado Opravž, Branko Medvešček, Jože Klemenčič, Kristina Kerin, Anton Cerovšek: odšli: Janez Koretič (sporazum) Maks Uršič, Branko Medvešček. TOZD SIGMAT: prišli: Branko Kastelic, odšli: Maijan Novak, Vid Šmit, Mirko Jazbinšek, Edi Kovačič, Drago Vrtovšek. TOZD M ž SKUPAJ TVP 123 172 295 ŽAGA 150 23 173 TPI 62 19 81 BOE 70 19 89 SIGflAT 92 28 120 AGK 89 54 143 TDP 179 237 416 TSP 175 177 352 TPP 130 «78 208 LIPA 86 5 91 TAP 82 53 135 TKO 71 38 109 TES 116 28 144 TGD 55 61 116 BLP 85 36 121 DSSS 89 100 189 NOVOLES 1654 1128 2782 c Novoletna nagradna križanka Jti * STAVIL >LAVKO TEDVED OKLICNI VOJAK DpJuvmr JIACAJ*A VAŠA KEV1JA IfN- :inski POiOKI LDRAV. i KAST- S LINA c VUKA AH 0- R ■LASNIKA vt/nA ‘ACIFIK ] -fcNA /ArtČFK aucr, /MANI, •rstaui- i VEPRI1- VILEN, 'apace v \ DEL MATEMATIK F J HITRR JADR- NICA VODIK KALIJ I f LOJZE SLAK i 1l3 Iv V FKBU os. z mn «4 V SZ J i nS STENSKI LOK MOCOH. JiHRMR i RIMSKE) številka (-ro OO') RNI CA VOLČJAK ORANJE ŠESTI TON a STAN- DARD računski center RA JER L JO 80 tragični ANG. parnik *v$KI AViOM lantbn ZN RK ZA VOLT VRSTE) ALKO- HOLE) OLG R REMS ANG. FILOZOF JOHN j IVE) K/ koc m MOŠKO IME TRITIJ ODISEJE) oče ULRiifi K A/if N* DOBA Atmo- sfera LETO- PISI VOLT KHmeR MLAD ČLOVEK GRAM VPAD JRNE2 NouibJC vtijirn ribica: TONA OKO0I2 AVBAR ANIC R VI2 JAK IGOR OGLJIK SAMO- GLASNIK (XR.ZP I8I0EM stf/tur 100 m* 1 KAREL ČOPEK ANTON AŠKERC VZKLIk W K CESTE RKTHVU KRDELO NOV/NAR VRSTA 6NF R-Gljf LE POTKA GRMOVNICO PREBI- VALEC tkakije ZB METER POISSKA kupa AvtA 8’vši MAIfC dinama IMPE- RATOR SVETOV« PRVf N-STVO ČEŠKO 60SP00 0KR.7F) ■ KULOVEC MIRO FOSFOR RADIJ SELFN VSE V redu ŽVEPLO CELZIJ OCVIRK ANTON MESTO V BABILONU/ EHS CR OW£ ZDRRVI-llSČF V SRH ŠTJFAW ANTON KRfl)vri POSTO )W AM.pt 0*1 LVf V TRP-u mesto v JORDANIJI ŠHHllTKF kusmii? ZVRST VIŠNJE DESNI PRITOK Save zptmno VRŠEČA ČASA klub n tROUC« ŽlVOfM- SKEI UtočiNO /VAŠf GLASILO AMPER IVRN KULOVEC. FIGUKR pri ce- TVORKI Korejski POLITIK d.ČRKH PET Vi ZNIK KAREL kOSIk NATRIJ S HKRK- STVO ŽENSKO IME IV F) N UREK m j v SLOV. aoacRh VZHOD (EflST) SHMO- 6 LASNIK 0KR.2A ITFM) PERZIJA TENOR 1 METER fTm~ v LlRSILC L 1 1 | I 1 9 84 j PREBERITE Za današnjo nagradno novoletno križanko bomo podelili tri knjižne nagrade. Do sedaj ste kar v lepem številu sodelovali. Sodelujte še naprej in rešitve pošljite na uredništvo glasila do 23. 12. 1983. Veliko uspeha! Za nagradno križanko št. 4. smo prejeli 48 rešitev. Izžrebali smo tri pravilne rešitve. Srečni izžrebanci, ki prejmejo knjižne nagrade, so: 1. Bukovec Mitja,TV P 2. Pihler Marjan 1GK 3. Kren Brane DSSS Knjižne nagrade prejmejo po pošti. Srečno! Pravilna rešitev križanke št. 4. Vodoravno: GRB, SFRJ, PLOH, AVNOJ, L, M, AGRESOR, IVA, KRUH, DO, JAJCE, A, KAJN, NOJ, R, JURTA, E, OKUPACIJA, H, R, K, E, VAGON, EKSPONIRATI, ARON, RT, A, EARL, IST, PEČAR MIRKO, Z, EN-L1L, OKTAVA, SKI, PAA, JK, PINČ, VERD, I, VM, T, EKSPORT, L, IONOSFERA, EDI, I, OBJAVA, Y, K, OSIJEK, GEA, SANJANA, KAVA. GUERRINI Med epidemijo kuge je zaskrbljena ženska vprašala znanega Guerrinija: „Kaj pa ste ukrenili glede vode?” „Zelo veliko. Najprej pustim vodo eno uro vreti...” „In potem?” „Potem stresem vanjo razkužilo...” „In potem?" sprašuje ženska. „Potem pijem pa vino...” Glasilo „NOVOLES” ureja, uredniški odbor: Vladimir Bajc,1 ; Marjan Grabnar, Vanja Kastelic J !— tehnični urednik, Mladeni i Majster, Jadran Žnidaršič, Al-1 \ fonz šterbenc — glavni in \ i odgovorni urednik, Igor Vizjak i i in Bogomir Zorman. Izdaja1 | delovna organizacija „NOVO- ] i LES”, lesni kombinat n. spl. o. , Novo mesto — Straža. Naklada 1 I 3300 izvodov. Stavek, filmi in \ i montaža: DITC, TOZD Grafika. < > Tisk: DITC, TOZD Tiskarna. | Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na • podlagi mnenja Sekretariata za X informacije pri IS SR Slovenije Z št. 421/72 z dne 31. januarja • 1978.