€ju6Qaas^i list večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer. Uredništvo In upravnlfitvo: Kolodvorske ulice štev. 16. — Z urednikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi se ne vračajo. — Inaorati: Seststopna potit-vrsta 4 kr., pri ročkratnem ponav IJanji daje so popust. — Velja za I^jubljano v upravniitvu: za oolo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 1 gld. 60 kr., na moseo 60 kr., pošUjatev ua dom volja mosečno 9 kr. več. Po pošti velja za colo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden moseo 86 kr.__—_____— Štev. 153. V Ljubljani v četrtek, 9. julija 1885. Tečaj II. Program novega premierja. Tišino, ki vlada uže nekaj časa sem v političnem življenji, pretrgal je glas, katerega je povzdignil pred tremi dnevi novi angleški premier, lord Salisbury, v gorenji zborniei, hotč pojasniti stališče, katerega zavzemati se je odločil v zunanji politiki, pred vsem pa razložiti, kako misli postopati v zadevi najvažnejih dveh prašanj, ki dojiti sedaj na dnevnem redu. Dolgo časa se je uže pričakovalo, da bode lord Salisbury izjavil se, kaj da namerava ukreniti v Afganistanu in Egiptu, kako da misli jedno in drugo zadevo rešiti in storiti konec neznosnemu dvojljivemu stanji, ki vlada v tem oziru uže toliko časa. A če je kedo pričakoval, da bode nekdanji vodja opozicije, ki je znal pred kratkim še' tako 'odločno pobijati politiko svojega spreduika, isto tako odločno razvil svoj program zdaj, ko stoji na vladnem krmilu, ako je kedo pričakoval, da bode v krepkih, ostrih stezah razjasnil, kako da misli državno ladijo izPeljati iz zadreg, v katere je zavozil prejšnji Premier, motil se je. Lord Salisbury ni molčal toliko časa, ni odlašal tako dolgo spregovoriti v lei zadevi besedo zaradi tega, ker bi se bil hotel tenje]jito pripraviti, ampak molčal je, ker je težko stat>je, ki ga ima, spoznal in ker se je bal, da 0ne. ki nanj stavijo posebno upanje, ne iznenadi. Ta njegova bojazen bila je povsem opravičena, kajti njegov govor res ni zadovoljil. S kako težkim srcem moral je pač lord Salis-bury izgovoriti gledč afganske zadeve besede : „Mi Moramo dolžnosti, ki jih je naš prednik prevzel, spolniti!“ Tiste dolžnosti tedaj, katere je prej vedno pobijal, gledč katerih je vedno trdil, da se jim Angleška nikdar podvreči ne sme, hoče sedaj Listek. S i m i 1 i b u s. So dnevi, o katerih se človeku nič ne ljubi. A^o se k delu sili, gotovo nič trpežnega ne na-PVav>. Tak čmereu dan sem bil napisal stavek, '^ajoe 12 vejic, 3 podpičja, 1 dvopičje. Preberem |a' Pa vidim, da se neka beseda dvakrat ponavlja. jo in drugo postavi! Zgodi se. Pogledam ih*krat' Na, zdaj se pa zadnja ta beseda trikrat st0> Vuii z njo in dve drugi notri. Tudi to je ,Jeno. Ko Z(jaj stavek preletim, najdem, da se 5”, beseda cel<5 štirikrat predstavlja, in stavek je v ez pike! To mora človeka uslabovoijiti; slabo- zi° JleUm l)a nif ne usPeva- Danea ne 1)0 nit- Na vUk! Kam? ... K prijatelju Žerjavcu; ta je na- m Do tudi slabe volje. Ako dasta v seštevu dva to111Usa Plus, dali bote dve slabi volji eno dobro; ■ibus h°me°Patifcno zdravljenje . . . similia simi- ,. P°trka'm. „Notri!“ — »Dobro jutro, Žerjavec!* ^'•Hatn prijazno. — »Bog ga daj, carissume !u odvrne oii še prijazniše. sam spolniti! Je-li ta Salisbury, ki sedaj s premierjevega stola tako govori, res oni Salisbury, ki je pred nedolgim kot vodja konservativne stranke klical Angleško na boj, ki je dan na dan trdil, da Angleška zamore le z orožjem v roci rešiti in ohraniti čast svojo Rusiji nasproti? Je-li to oni Salisbury, ki nikdar in nikoli ni zakrival, da je zaklet sovražnik Rusiji in da želi z njo preje boj na smrt in življenje, nego mir? Da, to je oni Salisbury, ali sedaj je na premierjevem stolu in sedaj se ne d& več tako govoriti, kakor v opoziciji, sedaj premisliti je treba vsako besedo, kajti sedaj ni mogoče več zahtevati od drugih, naj storč to in ono, bodi-si uže mogoče ali ne, sedaj je vsa moč pri njem in izvršiti mora sam, kar obljubi. Razumljivo je tedaj, da je tako hitro spremenil svoje mnenje, da je tako na jedenkrat zadovoljen s tem, da se prepir ob afgansko-ruski meji poravna mirnim potem. c;0o» r<* ^ uu»i piouiiei ux mogel po polnem zdržati, da ne bi bil pokazal, kako malo prijateljstva da čuti Rusiji nasproti. Izrekel je bolj jasno, nego bi bila morda previdnost zahtevala, da Rusiji posebno ne zaupa, če se stvar tudi za sedaj še mirnim potom uredi. Izjavil je, da smatra za potrebno, da se indijske meje utrdijo, kar pač to pomeni, da je premier prepričan, da se bode boj med Anglijo in Rusijo necega dnč od afgan-skih mej pomaknil na indijske meje. A s to izjavo lord Salisbury ni druzega pokazal, nego svojo slabost. Kajti, ako je o tem tako trdno uverjen, da je pogodba, ki se ima skleniti z Rusijo, res le premirje, zakaj ne ravna tako, kakor je zahteval prej od svojega prednika, zakaj ne zaukaže, da se zbere na afganski meji velika armada, ki Rusiji jedenkrat za vselej dokaže, da se Anglija To me osupne. Kader je moj piijatelj latinski mešal, je bil zadovoljen, nekam vesel. „Kako ti je, dragi moj Žerjavec?" prašam sočutno. „Semper bene, in dies melius, hodie optume, amice, excellentissume!‘‘ „Kako to, ljuba duša?“ prašam dalje radoveden, čemu je danes tako vesel. „Movebo, veš? omnem rem meam; selil se bom."Dobil sem drugo stanovanje. . . . Tu mi ni bilo več obstati. . . . Amice, misli si: vsak dan vojaška godba . . . ropot bobnov in kotlov . . . bum bum . . . rrrr. . • cink, cink. Quis sustinebit! Človek bi moral imeti ušesa od kovača podstavljena! Veš, amice, menjal sem z glušcem; pravi, da mu je tam, kjer je pretiho. \ 14 jneh instituam transmigrationem amice, v dveh tednih!" „Tako?“ poprašujem jaz zaskrbljeno, videč, da s homeopatičnim zdravljenjem zdaj ne bo nič. „Imaš že voz? Saj veš, da prav takrat jih ni dobiti, kadar jih je najbolj treba." „Quid ad me currus et auriga!“ odvrne prijatelj Žerjavec dobrovoljuo „Non opus habeo istis, ne misli šaliti, da ji je temveč resna volja, svojo avtoriteto ohraniti v Aziji in braniti jo tudi z mečem v roki, bodi si komur koli nasproti? A še žalostneji vtis napravi na človeka to, da lord Salisbury vso krivdo podtika svojemu predniku, trdeč, da so mu po njem vezane roke. Kako to ? Uže Gladstone je izjavil, da je v afganski zadevi še marsikaj, o čemer se z Rusijo do sedaj ni moglo doseči sporazumljenje in isto tako izjavlja lord Salisbury sam. Uže prehod Zulfikar sam, kojega bi Angleži radi ohranili emiru, a kojega Rusi baje zži-se zahtevajo, da predmeta dovelj za casHS bdli. Ako lord Salisbury res čuti toliko moči, toliko samozavesti v sebi, kakor jo je kazal prej, dokler je bil v opoziciji, dokler je pobijal Gladstona, naj prične vojsko! Če lord Salisbury tega ne stori, priznavamo radi, da je to modro od njega, a nespametno zdi se nam, ako očita Gladstonu ravno tam kri vri n r¥'" •*—_ ’ t . , namreč spravil afgansko zadevo na mirno pot, da je skušal preprečiti prelivanje krvi in vojsko, katere se je po pravici bal ves svet. Isto tako neumestno zdi se nam, da premier ravno sedaj, ko se treba z Rusijo še sporazum-ljati, kaže svoje autipatije proti severni državi. Uže to je bilo prenagljeno, da se je sir Peter Lumsden, katerega jo preziranje od strani prejšnjega premierja tako zel6 bolelo, ravno sedaj počastil z velikim redom, kar se gotovo mora smatrati za nekako demonstracijo Rusiji nasproti. Da so v Petrogradu to stvar res tako umeli, sledi iz tega, da so tam začeli zopet bolj bafiti se z afgan-skim vprašanjem in da se vznova govori o koncentriranji vojstva na afganski meji. To je nekak namigljej novemu premierju, da Rusi tudi pred njim ne poznajo strahu. to znam jaz bolj praktično in po ceni. Čemu sem pa Kranjec? Modo circumspice, po moji sobi. . . . Kakošna je zofa? obrabljena, posedena, nonne? Pet dni pred obrokom pride tapecirar po njo, popravi jo, prevleče jo, iu tako prenovljeno mi jo 2. prihodnjega meseca pricitra v moje stanovanje. Kaj ni to praktično in po ceni. Ne groša me stalo ne bode. Poglej moje prtnine! Črne, od dima zakajene! Bene. Pet dni, preden preteče obrok, pride po nje čeridžoli, izpraši jih, osnaži jih, in 2. dan prihodnjega meseca mi jih prinese na moj novi dom. Et ita cum reliquis. Gardine se bodo oprale, pohištvo obličilo, slike namazale, ure uravnale ... ut brevi dicam, vse kar imam, odnesli bodo dotični delavci, in ob določenem času imam stvari spet kakor nove pred seboj. Quo facto uon indigeo curribus, lateranensibus! (Hotel je reči lateralibus, voz z lestvami.) To je tako po ceni in tako priročno, da bolje niti biti ne more. Non plus ultra! Kaj praviš, brate! „Meabo, sicuti philo-sophus ille,“ ki je dejal, da vse seboj nosi.“ Glava me je uže bolela od zgovorne mojega prijatelja modrosti. Čestitam mu, da je pograbil tako dično misel, podajaje uiu roko v poslovilo. Se manj sreče imel je lord Salisbury glediS egiptovskega vprašanja. Ako je afgansko zadevo obdelaval že z nekako ognjevitostjo, upadel mu je ves pogum, izginila mu je vsa samozavest, ko je začel govoriti o Egiptu. Pač je navedel več točk, ki bi se morale izvršiti, poudarjal je to in ono, ki bi se moralo izpeljati, a nikjer ni razjasnil, kako da misli biti kos tej svoji nalogi, nikjer ni izrekel upanja, da se bodo stvari res tudi tak6 izšlč, kakor je želeti za Angleško. Ni čuda tedaj, da žanje lord Salisbury za ta prvi politišk govor, ki ga je govoril s premierjevega stola, le malo slave, le malo priznanja. Vspeh tega govora ni nikakor po tem, da bi se dalo od prihodnjih volitev pričakovati, da izpadejo v zmislu sedaj na vladnem krmilu stoječe stranke. Splošne rokodelske šole v Avstriji. Pred kratkim imela je osrednja komisija za zadeve obrtnega pouka sejo, pri kateri je bilo na dnevnem redu sekcijskega svetovalca barona Dum-reicherja poročilo o ustanovitvi splošnih rokodelskih šol v Avstriji. V organizaciji naših industrijal-nih izobraževalnic kaže se vedno bolj pomanjkanje, kažejo se nedostatki. Do zdaj imamo v Avstriji nadaljevalne in izobraževalne šole; manjkajo pa take šole, katere bi bile v sredi med temi, katere naj bi posredovale prehod od navadne šolske izobrazbe, katera se dobi v ljudskih šolah, k spe-cijalni industrijalni izobrazbi, šole, katere bi dajale prvi obrtni pouk. Taki zavodi naj bi bile torej »splošne rokodelske šole". V splošnih rokodelskih šolah se bode s teoretičnim poukom in praktičnimi vajami dajal oni pouk, kateri je potreben, da se učenec privadi obrta, osebito rokodelskega obrta; naslanjale se bodo neposredno na ljudske šole, ker se uže taki dečki sprejeti morejo, kateri so dopolnili dvanajsto leto ter dovršili šesto polletje ljudske šole z usodnim vspehom. Normalni šolski ir tež določuje, aa se uuae v prvem letu ponavljalo, kar se je učenec do zdaj učil, zraven pa se mu skušalo razširiti znanje iz ljudskih šol s posebnim ozirom na obrt; v drugem letu se bode v lehkoumevnem pouku oziralo na vse stroke obrta. Spisavala se bodo pisma, sestavljali se za obrtnika potrebni spisi, poučevalo se bode o občevanji s pošto, v kolikor to zadeva obrtnika, sploh sestavljala se bodo pisma, kaker-šna potrebuje obrtovalec v svojem stanu pri občevanji s svetom. V zemljepisji seznanjal se bode učenec z najvažnejšimi obrtnimi kraji, z občili, v fiziki dobil bode pouk o navadnih strojih in njih uporabi pri obrtih in o elektriciteti; pri računstvu se bode poučevalo v štirih glavnih računskih vrstah, reševale se bodo obrtne naloge, preračunje-vala se bode kupnina raznega blaga na podlagi — „1, kaj uže pojdeš, amicissume?" praša me na vrhuncu dobre volje. „Imam še nekaj potrebnega opraviti." „No, z Bogom za zdaj — pa skoro se daj videti v mojem novem stanovanji!“ „Dobro, petega pridem, do takrat se boš uže ustanovil, je li ?“ „0 . . . tretjega, anima candida . . . tretjega! Čemu odlašati do petega?" „Tudi prav! Po takem se ti predstavim četrtega." „Aurea mediocritas med tretjim in petim---------- bene, bene!" K prijatelju nisem šel četrtega, napotil sem se k njemu v novo stanovanje šestega, ves vesel. Predpostavljajoč, da bo tudi prijatelju veselja igralo srce, hotel sem ga spet porabiti ko homeopatično sredstvo, similia similibus .. . veselje proti veselju, to je moralo dati vrelo dovtipnost, sarkastno zabavanje. Stopivši v sobo, ugledam Žerjavca, na obrnjenem zaboju sedečega, z nogami zvonečega, žalostnega. O drugem pohištvu ne sledu. cenilnikov in faktur; razlagali se bodo primerno dotični trgovinski običaji. Razen tega poučevalo se bode najvažnejše iz tehnične in mehanične tehnologije, iz obrtnega knjigovodstva in risanje. Poleg teoretičnega pouka vršil se bode v obeh razredih tudi več ur praktični; učenci privajali se bodo resnemu in strokovnjaškemu delu, seznanili se bodo z začetnimi deli obrta. Rokodelske šole postavile so si torej zel6 lepo, vzorno nalogo; vender skušnja uči, da vsaka šola doseže samo jeden del onega, kar namerava. Če tudi rokodelske šole ne dosežejo po polnem nameravan vspeh, če ga dosežejo samo deloma, položile bodo vender temeljni kamen za spreten in delaven rokodelsk stan. S tem bi se v pouku rokodelskih učencev mnogo doseglo. Tako vzgojili se bodo spretni delavci, katerim so se uže začetkom vcepili zdravi nazori o poklicu delavskega stanu. Te šole niso samo pedagogične in industri-jalne važnosti, z njimi pripomoglo se bode tudi na podlagi zdravega pouka k rešitvi toliko perečega socijalnega vprašanja. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Predvčeranjim pričela so se na Dunaji vkupna ministerska posvetovanja gledč avstro-ogerske pogodbe. Oficijozna poročila pravijo, da je tem posvetovanjem naloga, samo ugledati pot meritornim razpravam, katere se bodo vršile v jeseni. Ogerski listi vedo povedati, da se je o predvčerajšnji seji predložila spomenica ogerske vlade; v tej spomenici izražene so želje ogerske vlade. In kakor pripovedujejo nadalje ogerski listi, ne bodo razprave o pogodbi zadele nikjer na bistvene ovire. Organ princa Lichtensteina, »Grazer Volks-blatt", pripoveduje, da je malo upaiija, da bi se Hohenvvartov in Lichtensteinov klub v državnem zboru zjedinila. Konservativni poslanci iz Pred-avoiato, » Govonjo in TVilpnjp Avstrijskega imajo baje malo veselja, pridružiti se Hohenwartovemu klubu. Tako vsaj pripoveduje ta list, kar pa zaradi tega še nikakor ni gotovo. Članovi Coroninijevega kluba sešli se bodo v kratkem v posvetovanje. Ta klub izgubil je pri slednjih volitvah pet članov in samo dva pridobil. Poslanec goriškega veleposestva knez Egon Hohen-lohe baje ne bode pristopil Coroninijevemuklubu; novi tržaški poslanec Rafael Luzzatto pa bode vstopil v ta klub. Poslanec iz tirolskega veleposestva, grof Ciurletti, kateri je bil voljen po kompromisu, pa bode vstopil mestu v Hohenwartov v Coroninijev klub. Srbski radikalni listi v Ogerski in Hrvatski poročajo, da je logična posledica volilske konference v Somboru in Zagrebu, da srbski narod „Dobro jutro!" kimnem mu prijateljski. „Kako je?“ »Hvala, ljubi prijatelj! Tako, tako!" odgovori mi po domače, tako milo in užaljeno, da mi je mahoma izpodbil vse nakane z mojo homeopatijo. »Sedi, duša, pa vzemi si smotko!" Zastonj se ogledavši po stolu, da bi ga k njemu primekuol, sedem poleg njega na zaboj. »Čedno stanovanjice, to!" začnem pogovor, da bi mu kaj prijetnega povedal. Žerjavec uzdihne globoko in boleče, skoro je bilo grozno slišati uzdih po praznem prostoru. »Nekaj pohištva si boš moral pa še le omisliti," nadaljujem šaleč se. »Zdi se mi, da tu iu tam še precčj manjka." „Ti falotje so me vsi na cedilu pustili", toži prijatelj. »Ne eden ni držal besede. Tako sedim tukaj uže štiri dnij, čakajoč svoje hišne oprave. Ponoči spim v gostilni." „Ubogi siromak!" milujem ga. „V srce se mi smiliš!" „0, to bi bilo še vse potrpeti!" stoka Žerjavec. „To ne more dolgo trpeti, enkrat bodo z delom uže gotovi... ali druga nesreča..." ne bode priznal patrijarha Angjelifa in da bode moral vsled tega odstopiti. Tuje dežele. »P. C.“ poroča iz Sredca, da nekaj časa sem dohaje mnogo izseljencev iz Črne Gore v Bolgarijo. Bolgarska vlada je članom črnogorskega rodu Belopartič od kazala za naseljevanje najprej ozemlje v okraji Razgrad. Ti naseljenci pa so naznanili, da se v kratkem namerava v Bolgarijo naseliti še dalnjih 1000 družin, zaradi tega se je ruski zastopnik v Sredci obrnil do črnogorske vlade s prošnjo, naj bi ovirala izseljevanje ter oe izdavala na dalje več potnih listov. Nekateri vedeti, da ima to naseljevanje političen pomen, kar pa ni skoro verojetno. Francozi imajo pač malo sreče v vzhodni Aziji. Komaj so sklenili mirovno pogodbo s Kitajsko, uže so primorani zopet se biti z anamitskimi četami-Izredni pooblaščenec ljudovlade, general Courcyi poroča iz IIu6ja, da so ga po noči napale anamitske čete. Ker je imel Courey s seboj zadostno število vojakov, odbil je napad, in kakor poroča na dalje, se tudi čisto nič ne boji, kaj prinese bodočnost Če bodo pač Francozi hoteli tu ostati, morale se bodo njihove čete pomnožiti. S špansko-francoske meje dohajejo za Sp»' nijo neprijetne vesti. Iz Španije pregnani rep«' blikanci, kateri zdaj bivajo na Francoskem, zatH' niso še svojega republikanskega mišljenja, marveč' marljivo se pripravljajo, kedaj bi se jim nudila prilika, udariti čez mejo na Špansko. V Parizu i'1 tudi v Španiji sami so na več krajih osnovali se odbori, kateri so za vstajo ukrenili potrebne na-redbe. Število teh upornikov je baje uže toliko, da bi mogli postati španskemu kraljestvu nevarni, če se njihove nakane brzo ne preprečijo. Ti «'e" publikanci imajo nemalo zaslombo in podporo v francoskih radikalcih. Dopisi. Iz Krškega, 7. julija. (Izv. dop.) Nujna P°' treba uravnanja Save ne d& se prezreti. Kjer*° 1 stopi mogočua reka iz trdnega oklepa skalnatega obrežja na planjavo, ne zamudi brezobzirno P°" služiti se neomejene svobode, poplavi polja in trate ter navali nanje neverjetne množine proda, došlega iz Savinjske doline in z Gorenjskega. Vender Je težavno delo umetnega obreženja Save na Kranj' skem uže povsodi početo. Ko Sava pri Krškem predere zadnji j^z triasnega apnenca, ki jej kot 200 m. visoka višava preči pot, stopi na ravno Krško polje, in ni S*5 dolgo, odkar si je izbirala struge na tri k i 1 o' metre široki, s prodom nasuti progi proti Brežicam in nadalje proti hrvatski meji. Ni se tedaj čuditi, da reka ni več naravna meja med Štajersko in Kranjsko, kajti lastnovoljno je segla tu do »Katera nesreča, ljubi moj, govori!" »Zdaj, zdaj se bo začela", d6 prijatelj, p°' tegnivši uro iz žepa. Na to me prime za roko, kakor bi se hotel zanjo obdržati, ter srpo gleda v nasprotno steno, kakor bi čakal nekaj groZ' nega... Meni se je vse to čudno zdelo, a nisem inogel druzega, kakor da sem oči uprl v nasprotno steno. . . Zdajci mi stisne Žerjavec roko, tak° hudo, da me je bolelo, in ta trenotek slišim iz sosednega prostora tenak pianino. Nekdo je kleno' pal po njem: fahret hiu, fahret hin! sorgen gelit, mir aus dom ainn! pirapirupiiu, pimpimpim pimpim — pimpim — pim »Aha, to je!. . . glasba je spet, ki je nikako1 ne trpiš, posebno pa take!“ „Le tiho!" šepne prijatelj, tresoč se po v8<,nl životu; „to še ni vse!" Res, za prvo melodijo sledi »An Ale*'s“’ P°' tem „Mit dem pfeil, dem bogen, durcb g® ,rP und thal", in za nameček: briiderlei« tein, i derlein fein, pimpim — pimpim. pimpim — pm* pim, pimpim . . pim ... pimpim. desno, tam na levo, in dandanes lež6 kosi Kranjske na štajerskem bregu in nasprotno. Leto na leto ponavljale so se povodnji in svote do deset tisoč goldinarjev izplačevala je država oškodovanim; posebno v brežki okolici širila se je mrzlica in plovci, ki s Savinjske doline priplovejo zelo veliko lesd, imeli so potem kosu Save težko delo. Vse te neprilike so pa skoro ponehale, odkar je tok reke uravnan. Pred letom 1875. sicer so uže skušali v okom priti nevarnostim in škodo-vanju, vender je bilo bolj nameravano ovarovanje bregov nego pravo uravnanje reke. Od tedaj pa 86 je počelo pravilno delo, ki zedinja razne namene: varovanje bregov, razkuženje okolice in jednakomeren odtok vode, torej tudi zboljšanje reke kot vodne ceste. V isti meri pa, kakor so se manjšale neprilike pri nas, naraščale so ob Savi na sosednjem Hrvatskem. Tisoče kubičnih metrov prOda, koje je reka preje puščala pri nas, prisiljena je sedaj odvesti na dalje in puščati na Hrvatskem itd. Zatorej je tudi tamošnja vlada sklenila početi resno urav-nanje vedno mogočneje reke. Ker je obrežje na Hrvatskem podobno našemu, poslala je sosednja vlada pet državnih inženerjev iz Zagreba, Siska in Petrinje v Krško, da si natanko ogledajo, kako je uravnava pri nas izpeljana in da si osvojč tukaj nabrane izkušnje. Preteklo soboto, dn6 4. t. m., zjutraj vstopila je komisija, na čelu njej gosp. okrajni glavar H. Weiglein in gosp. inžener R. Vašica iz Krškega, v pripravljeno ladijo ter odplula proti Brežicam. Gosp. Vašica je hrvatskim gostom na drobno razlagal vse merodajne razmere, ki zadevajo nasipe in ostroge na obeh obalih. Tu je trebalo narediti prerez, tu struge širiti, tam ožiti, zopet drugod morala se je postranska struga zapreti, tu so plitvine, tam globočine težile delo, silna moč reke vrgla je vodo tod v en kot, tam zopet na nasprotno stran itd. Vender ni mogoče pridobiti pravega pojma o vspehu gosp. inženerja Vašice, ki je uravnavo Save vodil, ako se peljemo v ladiji Po reki, dasi nas daleč na Krško polje segajoči opominja, kako pogubno je Sava preje todi Pogled na zemljevid nam še le istinito pred-oSuje, kaj je bilo prej in kako je sedaj. Cela ^eža strug pokrivala je ozemlje, skozi katero Se ker je vesele volje tolkla po Smejal sem se, kakor uže celo leto ne tako, r 8mej6 zapustil svojega »praktičnega" prijatelja. (Konec prihodnjič.) potuhnene sile reke, ki iznenadno narastejo in trudapolnemu delu človeškemu kljubujejo, kakor oi j uk pritlikavim zaprekam. Zatorej so s tem večjim zadovoljstvom opazovali dosežene vspehe gosp. inženerja Vašice iu povzemali so s pozornostjo njegove mnogoletne izkušnje, ki bodo njih prihodnjemu delu ob hrvatski Savi ugodna podpora. Dobro srečo želimo njih podjetju in radi porabljamo priliko, da gosp. inženerju iz Krškega izrekamo toplo zahvalo za njegovo trudapolno delo, katerega se bodo še potomci hvaležnim srcem spominali. Iz Velike Doline na Dolenjskem, 7. julija. (Izv. dop.) Danes po naših goricah kaj žalostno solnce sije. Včeraj popoludau o polu 3. uri vzdignili so se v severozahodu hudourni oblaki; proti 3. uri začela je padati toča, debela kot orehi mehčaki; ta bila je redka, a silna. Za njo vsuje se nekoliko drobnejša, a v toliki množini, da je bilo groza. Zadela je posebno hudo gorice, kjer se je trtna uš uže močno razširila. Okolo Cirnika in Ribnice potolkla je vse do čistega. Hudo udarila je tudi Koritno, Gaj, Laze, Ponikvo, Dolino, Jesenice in Mokrice. Ubogi naš kmetič imel je pač letos zadnjo nado do dobrega in obilega vinskega pridelka, a s točo šel mu je po vodi. Pa ne samo vino, tudi kruh mu je vzelo. Žito stalo je še večinoma na polji, le malo bilo je požetega, a še iz tega v kopicah štrlč gole bilke kvišku. Koruza, krompir, zelje in drugo potolčeno je in vbito v zemljo, da pač tudi od tega ne moremo obilo pričakovati. Naš kmetič je miroljuben, skrben in delaven. Hoteli so naši kmetje napraviti letos novo šolo dvorazrednico, sedaj zadela jih je tako huda šiba; upamo, da vse jedno ne omagajo; saj kje si pa hočejo pomoči iskati, če ne v izobražbi mladine. Ker govorim uže o šoli, omenim naj, da bi bila za naš kraj zelo potrebna rokodelska obrtna šola, posebno pletilnica, ker nam po naših vrbi-nah ob savskem bregovji raste obilo lepe vrbe. Tudi je gosp. baron H. Gagern, ki je v kmetijstvu zelo vešč in podjeten, zasadil 6 do 7 oral plemenite vrbe, ki bo dajala obilo lepega protja. Napravil bi tudi pletarijo, a vsega ne more na-krat zmagovati, ker ga tudi uima in nesreča hudo tare kot ubozega kmeta. Povprašba po protji je obila; pošiljal je bo torej na ptuje, a naš kmetič gledal bo žalostno, videč, kako se izvaža blago, pri katerem bi si lehko veliko lepih novcev zaslužil, a si jih ne vč in ne zna. Ker nam poljske pridelke leto za letom huje uničuje toča, trebalo bode na vsak način vpeljati tukaj kak hišni obrt, inače bode kmet po polnem ubožal, obupal, kajti nikjer ne more si prislužiti za hrano in za davke potrebnih novcev. V vsakem oziru bila bi tu obila podpora na pravem mestu. Domače stvari. — Nj. c. kr. apostolsko veličanstvo izvolilo je z Najvišjira odlokom z dn6 6. julija t. 1. pomilostiti 108 kaznjencev ter jim odpustiti Se ne prestano kazen. Izmed teh pomiloščenih jo v kaznilnici v Kopru 7 kaznjencev, v Gradiški 3 in v Ljubljani 10, dalje v ženski kaznilnici v Begunjah 5. — (Imenovanje.) Kot izvrsten jurist, poznati okrajni sodnik v Mariboru g. dr. Ad. Gertsclier imenovan je državnim pravdnikom v Celji. — (Diuruistom — pomoč.) Vlada je sklenila, da se diurnistom pri okrajnih sodnijah poviša plača. — (Osobne vžsti.) Deželne sodnijo svetovalec g. Ivan Garzarolli pl. Turulak pri okrožni sodniji v Celji prosil jo po 40 službenih letih za umirov-ljenjo. — Sodnijskima pristavoma na Štajerskem bila sta imenovana g. Ferd. Sokoli pl. Rono za Kozjo in dr. Vladimir KOvoss za Vranjsko. — (Duhovniške vaje) vršile se bodo letos v Ljubljani od ponedeljka dnč 24. avgusta popoludnč do petka dn6 28. avgusta. — (Kranjskim ovčarjem.) C. kr. kranjska kmetijska družba bodo iz letošnje državne subvencije za zboljšanje ovčarstva nakupila nekoliko ovnov in ovac ukviškega plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in od cerkvenega urada, da a) uže več let precejšnje število ovac redijo; b) da je njih kraj za ovčarstvo posebno ugoden, in c) da jih je volja, dobljenega ovna najmanj 3 leta za pleme držati, in kolikor umno ovčarstvo dopušča tudi svojim sosedom za pleme prepuščati. Prošnje, potrjene po predsedniku dotične kmetijske podružnice, imajo se zadnji čas do 15. septembra t. 1. pri kmetijski družbi vložiti. — (Antispiritistične predstave.) Gospod H o mo s in gospa Fey, katera sta se na Dunaji izkazovala pred najvišjimi krogi ter povsodi zbog svoje spretnosti uživala največje priznanje in pohvalo, prišla sta v Ljubljano, kjer bosta dajala predstave. Prva predstava bode jutri v tukajšnjem gledališči. Program predstave jo zelo obširen in prezanimljiv. Glavna točka njijinega programa je ugibanje mislij. Hrvatske „Narodne Novine“ se v obširnem poročilu izrekajo zelo pohvalno o gospodu Homesu in gospe Feyevi. Gospa Feyeva z zavezanimi očmi ugane številko ali ime, katero je kdo zapisal na tablico, naznani osebo, na katero je kdo mislil. Ker so take predstave v Ljubljani še čisto nove in so tudi redko nudi prilika videti jih, nadejemo se, da se bode slavno občinstvo udeležilo jih zelo mnogobrojno. — (Včerajšnji mesečni živinski semenj) bil je slabo obiskan, to pa se vč da zaradi tega, ker je bil uže v ponedeljek semenj. Na trg prignalo se je 391 glav razne živine. — (Ponarejen denar.) Minolo nedeljo izdal je neznan človek na Koslerjevem vrtu dva ponarejena sreberna goldinarja. Na nekaterih krajih izdale so se tudi ponarejene dvajsetice. Naj torej občinstvo pazi pri sprejemanji denarja. — (Okrajna posojilnica v Krškem), re-gistrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj uradni dan vsak torek. Takrat je ob ‘/s4. uri popoludnč vselej seja načelstva, pri kateri se sprejemajo novi udje in dovoljujejo posojila. — (Na mariborski realki) vršili so se dne 6, t. m. zrelostni izpiti. K izpitom oglasilo se je 7 kandidatov; 6 jih je dobilo spričevalo zrelosti, 1 ima ponavljati izpit čez jedno leto. — (Na učiteljišči v Mariboru) oglasilo se je k zrelostnim izpitom 33 kandidatov (26 četrtoletnikov in 7 vnanjih). Izpiti vršili so se ta teden v ponedeljek, torek in sredo. — (Miklošičev naslednik.) Profesorski kolegij modroslovne fakultete na dunajskem vseučilišči predlagal je jednoglasno slavista dr. Ignacija Jagiča namestnikom dr. Frana viteza Miklošiča, kateri se pod& v pokoj. (Profesor vitez Miklošič izpolni v 20. dan novembra t. 1. 70. leto svoje starosti.) — (Izneverjenje pri celovški pošti.) Asistent pri celovški pošti, Anton Gtinzel, izneveril je 1001 gld. 90 kr., potem pa je pobegnil od tod; kam, se še ne \6. — (Strop se podrl.) Iz Kaple Vasi se nam poroča: Dnč 4. t. m. ob 11. uri po noči vdrl so je strop v kleti tukajšnjega posestnika Frana Verbiča, in sicer baje vsled potresa, katerega so, kakor trdijo, nekateri čutili. Jeden steber padel je na trinajstletno deklico Marijo Hanžič, katera je v kleti spala. Ko se je po četrturnem trudu ljudem posrečilo, izkopati jo izpod razvalin, izdihnila je takoj dušo. Spala sta ondi tudi šestletni sin Verbičev in dekla Marija Pernč, pa se nobenemu ni nič hudega zgodilo, — (Strela udarila.) Iz Tržiča so nam poroča: Dnč 1. t. m. popoludnš treščilo je v Sebenji v skedenj Augustina Malija. Razen skednja pogorel je tudi ne daleč proč stoječi kozolec. Škoda znaša 600 gld. Iz Kamenika pa se nam piše, da jo dnd 5ega t. m. okolu polu treh strela udarila v kozolec Valentina Benkoviča v Novem Trgu. Zgorelo je poslopje s krmo vred, ki je bila v kozolcu shranjena. Škoda ceni se na 700 gld Zavarovan bil je pogoreli za 500 gld. (Poskušeni samomor.) Iz Trsta se poroča: 161etna šivilja Jožefa W. se je preveč pajdašila z nokim ljubčkom, zaradi tega so jo stariši večkrat kregali ; oni večer pa tudi tepli. To je dekle tako užalilo, da si jo napravilo pijačo iz žveplenk in to strupeno pijačo popila. Mati je to kmalu zapazila in dekle dala odvesti v bolnico, kjer se še zdravi. — (Iz Istre) se poroča, da je na rouogih krajih napravila minoli teden toča obilo škode na polj in v vinogradih. V okolici Varvarija je zdaj prav vse uničeno, kajti tam potolkla je toča uže začetkom junija C. kr. kmetijska družba kranjska. Iz seje glavnega odbora dnd 5 julija t. 1. po-snemljemo naslednje: Seji predseduje družbini podpredsednik g. .Tos. Fr. Seunig, navzoči so pa gg. odborniki: Brus, Jerič, Neweklovski, Robič, Witsehl, dr. Wurzbach in družbini tajnik g. Gustav Pirc. Vodstvu ljudske šole v Šm ariji in na Premu se odloči po 10 gld. nagrade za pokončevanje mrčesov. Poročilo krajnega šolskega sveta v Leskovcu o porabi subvencije za šolski vrt se v znanje vzamo, Visoki deželni odbor kranjski poroča glavnemu odboru o dopisu visoke c kr. deželne vlado kranjske, oziroma sl. c. kr. kmetijskega ministerstva, zaradi ustanovitve vinarske in sadj arske šole na Bolonjskem. Ker je iz imenovanega dopisa c. kr. minister-stva razvidno, da se ono še ni odločilo dati podporo k ustanovitvi te šole, ker še ni prepričano, da bi bila ta šola kaj bolj obiskana ko slapenska, povabi sl. deželni odbor kmetijsko družbo, da zadnja enako prvemu dfi. c. kr. poljedelskemu ministerstvu potrebna pojasnila. Tajnik g. Gustav Pirc prebere uže sostavljeno prošnjo na ininisterstvo, katera se odobri s pristavkom g. Brusa in g. Witschla. Odbornik gosp. Kastelic poroča pismeno o izidu izpitov na družbini podkSvski šoli. C. kr. poljedelsko ministerstvo odobri načrt živinske razstave v Kranjski Gori, a ne more dati nobene podpore več za pokritje stroškov te razstave. Po predlogu gosp. Brusa pokrije naj se even-tuelni primanjkljej iz družbinega premoženja. Razglas o brezplačni razdelitvi ovnov ukv iške ga plemena naroči se tajništvu razglasiti. Gosp. odbornik Brus kot družbini denarnifiar poroča o dolgu France Gril iz Krakovskega predmestja ter predlaga, da se dolg in zaostale obresti takoj iz-iztirjajo. Predlog se sprejme. Gosp. odbornik Robič poroča o sestavi nove inventure v podkovski šoli in na družbinem poskuše-vališču na Poljanski cesti ter predlaga izročiti svojo poročilo odseku za splošne reči, da ta stavi pri prihodnji odborovi seji primorne nasvete. Gosp. odbornik dr. Wurzbach predlaga dodatek, da se inventariji v dveh prepisih takoj izdelajo ter v njih navedeno reči precej izročč podkSvskomu učitelju Schlegelnu ter vrtarju Urbančiču, katera oba imata prejem potrditi s podpisanjem obeh prepisov, katerih eden ostane družbi, drugi pa dotičnemu oskrbovalcu inventovanili reči. Dalje predlaga g. dr. Wurz-bach, takoj vse primerno ukreniti, da se prostori v družbini hiši na Poljanah njih namenu primerno porabijo. Predlog g. Robiča i dodatkom gosp. dr. Wurz-bacha se sprejme. Novim udom se imenuje g. Matej Pintar, župnik v Radečah. Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Zagreb, 8. julija. Kakor se tuje, je vložil zagrebški župan Hoffmann demisijo. Vlada imenovala bode namestnika do volitev, katere se imajo vršiti v avgustu. B e rol in, 8. julija. Telegram iz Cooktowna poroča: Parobrod „Samoa“ pripeljel je sim dr. Finscha. Njegovo slednje raziskovalno potovanje od 5. do 28. maja raztezalo se je na neznano obal cesarja Viljema dežele od morske ožine Tro-labe do morske ožfae Humboldt, kjer je našel dobra pristanišča in reko, po kateri mog6 voziti ladije. Dežela je primerna za poljedelstvo in živinorejo. Prebivalci so bili prijazni. Pariz, 8. julija. „Journal officiel0 objavlja imenovanje Bourrčesa poslanikom za Kopenhagen. Madrid, 8 julija. Kolera razsaja vedno jednako. V Madridu je včeraj 7 oseb obolelo in 6 umrlo; v provinciji Valencija obolelo jib je 660 in 408 umrlo. Telegrafično borzno poročilo z dn6 9. julija. . . gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih......................82'75 » » » » srebru..........................83'55 Zlata renta...................................... 109-— 5°/p avstr, renta............................................99-70 Delnice nirodne banke.................................... 863- — Kreditne delnice......................................... 285'80 London 10 lir sterling......................................124 60 20 frankovec............................................. 9'S?5 Cekini c. kr................................................. 5 - 89 100 drž. mark............................................... 01-10 Tujci. Dn6 7. julija. Pri Maliči: Horowitz, Plan, Reitonfeld, Mossmer in Reich, trgovci, z Dunaja. — Dr. Hoffmanu, c. kr. štabni zdravnik, in Tropiani iz Trsta — pl. Gossleth iz Hrastnika. Urbantschitscli, graščak, iz Preddvora. — Molino iz Tržiča. — Zvvitter, posestnica, iz Bistrice Pri Slonu: Nalium in Auster iz Egipta. pl Rottenbor-gor, c. kr. poštni priglednik, in Gross, potov, z Dunaja. — Maycr, trgovec, iz Budimpešte. — Puočič, trgovec, iz Dalmacije. — Gerčič iz Sinja — Domicelj, trgovec, iz Zagorja. Pri Avstr, carji: Schusterschitz, uadsprevodnik, z rodbino, iz Pulja. — Moscarda, lesotržec, iz Rovinja. Pri Južnem kolodvoru: Brusciiauor in Boethen iz Bero-lina. — Steyl, bisernik, iz Konigsberga. — »tražimir iz Zagreba. — Johannson, potov., iz Gradca. — Waffen, tovarnar, iz Knittelfelda. TJmi-li so: D n 6 7. julija. Marija Kastelic, hči užitninskega paznika, 4 1., Stari trg št. 19, jotika. Marija Span, liči črev-Ijarskega mojstra, 20 1., Dunajska cesta št. 8, plnčna tuberkuloza. — Frančiška Vrhovec, hči hiš. posestnika, 20 1, Poljanska costa št 54, vodenica. Dnž 8. julija Gašpar Vončina, krznar, 63 1., Poljanski nasip, št. 50 (posil. dolarnica), Morbus Brighthii. Tržne cene. V L j u b 1 j a n i, 8. julija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 65 kr., domače 6 gld. 82 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; oves 3 gld. 57 kr.; ajda 5 gld. 4 kr.; proso 6 gld. 1 kr.; tur- šica 5 gld. 85 kr.; 100 kilogramov krompirja 4 gld. — kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 66 kr., drohniško po 38 kr, — Piske po 30 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 69 kr. Sež.enj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 5 gld. kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. Stanj o Cas baro- ! opazovanja j metra ! v mm Tempe- ratura Vetrovi : Mo-Nebo krina v mm 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-74 736-12 736-98 16-4 26-4 18-0 svzh. sl. jasno 0-00 Dr. HirscBi dobro znani specijalni zdravnik za sifilitiko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navodu (58) 12 sifilitiko in kožne bolezni (tudi zastarele), ulesa, bolezni soala in v mehurji, poluolje, možko slabost, ženski tok, v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov: Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5 (prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren. Zavratnikov vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, je največja zaloga in najceneje nakupovanje pri (59) 9 J. C. Hamann-u ^Cestni trg’. I Marijinceljske kapljice za želodec lzboi-no učinkujoče sredstvo pri vseh želodečnih boleznih prave pi'odajeti v Ljubljani le lekarni gosp. G. P i cco 1 i - j a na Dunajski cesti in Josip Svobode na Prešfr-110vem trgu; v Kranji: lekarničar K. Savnik; v Kameniku: lekar-ničar J. Močnik; v Ajdovščini : lekarničar Mili. Guglielmo; v Novem Mestu: lekar-ničarja: Dom. Rizzoli in Jos. Bergmann; v Gorioi: lekarničar Anton Leb&n; v Sežani: lekarničar F. Hi čel,; v Radovljici: lekarničar A. Roblek; v Crnomlji: lekarničar Ivan Blažek; v Celji: lekrnč. J. Kupferschmied; v Škofji Loki: lekarničar C. Fabiani. ledna steklenica z rabilnim navodom velja 35 kr. Razpošiljavno osredje: (73) 52-9 Lekarna «pri angelju varuhu», C.Brady, Kro-meriž (Kremsier). Pri Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu ■v Xjj-u/blja,-n.i se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige : Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; U. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. Simitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjes'na,‘ 90 kr. Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, l gld. 20 kr. elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr. vezan 2 gld. 70 kr. Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jesenko Janez, Avstrijsko-ogerska monarhija. -Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr. Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič -Miošič, Bazgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr. Kermavner V., Vadbe^t skladnji latinski, vezane 1 gld- Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., D. Theil sammt Schlilssel. 1 gld. 52 kr. — Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Knjlžnloa slovenskej mladini: I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr. II. » > » Peter rokodelčič, 36 kr. III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr, Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr, Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld-70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šob vezana 2 gld. Smid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg-v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljul'' ljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlog'' kih pri računih z novo mero in vago. 60 K ' V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovensk0 knjige s podobami za mladino, in sicer: like\ Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožioo (4° vel1 po 50 kr. Pravljice o: ,uu Pepelkl, Rudeči kapiol in Obutem **** (8° velike) po 25 kr. deželi lenuhov, Snegulčloi. (Palček) in Robinzonu no 15 kr^ pritlikovou Odgovorni urednik J. Naglič. Tisk,itn in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Ked. Bamberg v Ijubljani.