Političen list za slovenski narod.
Pt polti prejeman Telja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 ftld. 40 kr. T administraciji prejeman veijd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 jid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 jld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejoma opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
ÎiStev. 22±.
V Ljubljani, v četrtek 2(5. septembra 1889.
Letnik XVII.
Vabilo na naročbo.
Zadnje četrtletja je blizo: najuljudneje torej prosimo p. n. naročnike, da brzo ponoviti bla-govole svojo naročnino; one, ki so še na dolgu s svojo naročnino, opomnimo, da se podvizajo zaostalo poravnati; vse pa, ki še niso naši naročniki, iskreno vabimo, da nas podpirati izvolijo v našem toli požrtvovalnem podjetji s svojo naročnino prav v obilni meri. StVCIV, za hojo se borimo, je vredna žrtve vsakega slovenskega rodoljuba, da nas podpira gmotno in duševno z naročevanjem, kakor točnim in zanesljivim dopisovanjem. Hkrati usojamo si tudi opozarjati p. n. občinstvo, da nas počasti z raznoterimi naznanili (inserati), katere jamčimo prijavljati točno in kolikor možno po nizki ceni.
Naročnina na „SLOVENCA" in cena naznanilom označeni sta na glavi lista.
Vredništvo in opravništvo.
Kruli in delo.
v.
Ni še poteklo stoletje v morje večnosti, ko je prvi stroj človeku poklonil naravne moči ter mu obljubil olajšanje dela. Vsako orodje ima pač ta namen, gotovo tudi stroj, da podpira človeško delo. Ali kaj se je zgodilo? Delo je sicer dobilo podporo, toda delavcu sta se pomnožila trud in beda. Dobiček od dela se je s strojem velikansko pomnožil. Tržišča so preplavljena z mnogovrstnimi izdelki, katere človek potrebuje, a tudi lahko pogreša; skladišča so polna, razkošje večje; toda večina ljudij tega vsega ne more rabiti ali uživati. In zakaj ? Potreba delavskih močij je sicer večja, ker ljudje povprek več potrebujejo, toda delavska moč stroja se je nepri-
merno tako pomnožila, da človeška delavska moč nima več prave vrednosti. In to so sebičneži dobro uporabili, ker so delavca odpustili, ali jim znižali plače. Vsled preobile produkcije se je pričela neizmerna konkurencija, delo je zaostajalo, delavci so brez dela, plača se je znižala. Ves dobiček ali korist ima stroj, oziroma njegov lastnik, škodo pa delavec, ki si ne more omisliti stroja. Ko bi bila delavska moč in stroj združena v jednih rokah, potem bi bilo delavcu delo olajšano in bolje plačano.
Ali pa je to krivica, da ima delavec roke, bogatin pa stroje? Nikakor ue! Vsi ne morejo biti bogati Krezi. Kdo pa bi potem še delal? Gospodarske razmere se pač tako razvijajo, da more človek le tedaj z raznovrstnimi stroji izkoristiti si naravne moči, ako ima velikanske naprave, kot tovarne: tu je treba mnogo delavcev za jeden in isti namen. Iz tega pa že izvira, da morajo biti delavci podložni voditelju industrijskega podjetja. Neposredna posledica temu pa je, da mora biti delavska plača vravuana, ker lastnik tovarne si najme delavcev in jih uporabi za svoje namene.
Mogoče je pa še dvoje. Prvič, da se združijo delavci z delodajalci; drugič, da so delavci sami gospodje in voditelji podjetja, katsro vodijo s tujim ali izposojenim denarjem proti povračilu. Prvi sistem, da bi se namreč delavci z društvenimi pogodbami zvezali z delodajalci, je v teoriji sicer jako človekoljuben, toda splošno se ne da izvršiti. Tako nesebičnih delodajalcev iu delavcev v obče ni več mogoče dobiti v sedanjem brezverskem času. Koristi si nasprotujejo. Na ta način se torej skoro gotovo ne bode nikdar delavcem zboljšalo stanje, ker pri vsakem večjem podjetji so si delavci podredjeni, a ne jeden drugemu enaki. In to ni ne proti naravnim, ne proti krščanskim načelom. Enaka je bila tudi pri poljedelstvu vedno in povsod, da so bili neodvisni posestniki, odvisni najemniki in še nižji delavci.
Ali pa ne bi mogla razmera biti nasprotna, posebno pri delavcih v raznih strokah industrije? To bi bilo mogoče pri sistemu delavskih korporacij. Ta način bi se še najbolje strinjal s pravo idejo o vrednosti dela. človeško delo je prvo, stroj je drugo. Akoravno je tudi človeško delo razdeljeno v duševno, ki ima prednost, in telesno, vendar je oboje nad strojem, tembolj nad mrtvim kapitalom, ker more ta le porabljen postati stroj in v pravem pomenu kapital. Posebno goreče zagovarja ta sistem marquis da Ia Tour-du-Pin. Navesti hočemo iz knjižice nekaj odstavkov: „Tudi taki, ki opravičeno trdijo, da bogatin živi od dela reveža, revež pa od kapitala bo-gatinovega, tudi ti premišljajo, ali se mora od tega kapitala vedno dajati le osebna dnevna plača. Ali ne bi bilo za kapitaliste in človeško družbo bolje, da bi kapitalisti naložili denar proti amortizaciji ua korist delavskih korporacij, ako morejo te jamčiti za posojilo. Te korporacije bi prevzele podjetja tovarne, celo promet, če treba s sodelovanjem delničarjev.
S linaučnega stališča ne bi bilo nobene težave, da bi se na korist delavske korporacije naloženi kapital amortizoval, ki ga je dala delniška družba. To je oni način, na kateri so naredile pogodbe železniške družbe z državo.
Ako sodimo z industrijskega stališča, dobile bi delavske korporacije s časom naloženi kapital v svojo last in to bi jih navdušilo, da bi se v tehniškem oziru kolikor moči spopoluile.
In kar se tiče socijalnega stališča, imela bi v takih razmerah človeška družba boljše gospodarske garancije, kakor je sedaj mogoče. Družbe brez imen bi morale kmalu svoj denar nalagati proti amortizaciji."
Na ta način bi v resnici obudili neodvisni rokodelski stan krščanskega srednjega veka, toda v obleki in s sredstvi novega časa. Ko bi bila družba popolnoma krščanska, mogoče bi bile take razmere. Morda bi se bila same tako razvile, ko ne bi bili
LISTEK.
Pisma iz Italije.
v.
Drugi ustav v Turinu imenuje se po svojem ustanovniku: Cottolango. Kolikor sem v naglici po-izvedeti mogel, je bila stvar taka: Kanonik Cottolango je nekega dne našel na cesti mrtvo ženo. Misel, da je morala ta uboga žena brez sv. zakramentov, brez vsake pomoči obležati na goli zemlji, pretresla je njega tako, da je sklenil nekaj storiti v olajšanje ubogih bolnikov. Milost božja pa je njega izvolila za velike reči. Kanonik Cottolengo je z malim začel, a iz malega je vzrastlo veliko. Našel je toliko podpore, toliko zanimanja, da stoji danes, ko je kanonik že davno umrl, v Turinu ustav za razne reveže, ki menda tudi po celem svetu nima svoje vrste. Ta hiša, ki je stegnjena na obe strani široke ceste, in je pod cesto zvezana s hodnikom, je prvič bolnišnica, v katero se sprejme vsak reven bolnik obojega spola. Prehodim oddelek možkih in vidim, da jim ravno prinešena jed dobro diši. Bili so nekateri že zunaj postelje, okrevajoči. Drugi so brali iz knjig. Sestre pa so tekale semtertje in na vse strani stregle. Stopim na balkon, o kak žalosten prizor! Spodaj zagledam kakih 15 kretčnov, otrok in odraslih. To so reveži, na duhu in telesu za-
ostali; ne zavedajo se popolnoma, tudi daru govora redno nimajo. Z roko so nas navzgor pozdravljali, jaz pa sem dejal: Boga hvalimo, da nam je dal zdrave ude in zdravo pamet, vse drugo se na svetu prebije.
Gremo dalje; peljejo nas v sobano, kjer se gluhoneme deklice vadijo v ročnih delih. Prijazno nas pozdravijo z rokami. Vprašam, je-li se ne uče govora, kakor pri nas v Šmihelu? Prejrnem pa odgovor, da so te govora popolnem nezmožne. One pa, ki so zmožne, nahajajo se zopet v drugem oddelku. Mimo nas pride sestra z malim otročičkom in pove, da tudi take sprejmo v zavod, če nimajo starišev, ali pa stariši zanje ne morejo skrbeti. Z eno besedo, v tem zavodu se skrbi za revne in bolne vsake vrste. Grem v kuhinjo in vidim velikansko kuhinjsko pripravo. Voda teče skozi ustav. Kruh pečo trikrat ua dan. Sester različnih vrst kar mrgoli po dvorišči in poslopju. Slednjič izvem, daje bilo v tem zavodu tisti dan preskrbljenih 4500 ljudi. Zdaj pa recite, dragi rojaki, da to ni svetoven zavod. Marsikdo bo pa vprašal, odkod se vsi ti prežive? Odgovor je prav kratek: Iz miloščine. Kaka je ustava zavoda? Zavodu na čelu je duhovnik, kateremu je vse podredjeno. Je pa notri dvanajst različnih ženskih kongregacij, krog 300 redovnic. So pa tudi možki postrežniki, večidel stari ljudje, ki so pa tudi udje posebnih bratovščin; vse torej ua
cerkveni podlagi. Razume se po sebi, da ima vrhovni vodnik še druge duhovnike za pomoč.
Kakor je pa 12 vrst kongregacij, tako je tudi 12 vrst bratovščin, v katere se sprejmo otroci. — Vse to pa stori „charitas christiana", ki se ne da prekositi od moderne humanitete.
Obiskal sem tudi egiptski muzej, ki je meuda najznamenitnejši v celi Italiji. Tu se vidijo kipi, mumije, paganski bogovi, okostja, dragocenosti itd. Posebno zanimiva je zgodovina, pisana na papirus, ki je pa semtertje malo poškodovana. Tudi razne slike; na pr. kako so si Egipčani predstavljali posebno sodbo. Smešno je sicer, vendar priča, da v vseh časih je človeštvo verovalo v neumrjočnost duše in v povračitev dobrih in hudih del. Tertul pa pravi: To, kar jo pa človeštvo v vseh časih in krajih verovalo „non est erratum, sed traditum".
Blizu muzeja je tudi orožnica. Tukaj se vidi orožje, staro in novo. Posebno me je zanimal meč sv. Mavricija. V orožnici visi tudi zastava, katero je avstrijska armada zgubila v boji 1. 1848, vendar se vidi, da ni šlo tako lahko, kajti malo da ni sama palica, drugo je skoro vse odstreljeno.
Po obedu se vsedem v prijetni družbi na tramvaj (z vaporom) in se peljem na hrib, ki se imenuje Superga. Kake pol ure se vozimo po ravnem, potem pa odprežejo stroj od naših treh vozov iu jih pripnejo žici, katera nas vleče ua

zajez li vpliva krščanskih idej; imeli bi prost, premožen obrtniški stan. Toda v sedanji^ razmerah ^e to skoraj nemogoče. Vodstvo takih korporacij morali bi vendar imeti v rokah višje izobraženi možje. VsletJ tega bi si morali tudi dobiček deliti po <Jelu in raznovrstnosti dela; to pa bi se ne zgodijo brez prepirov in nasprotij. Torej se ta i^eja skoraj gotovo ne bode dala izvršiti. In če pomislimo, koliko malo dobre volje v tem oziru imajo sedanji lastniki tovarn, ¿ako malo veselja kažejo vplivni člani po-stavodajalnih zborov, smemo reči, da bi se mogla ta ideja uresničiti v pozni, pozni prihodnjosti. Kar pa se more v resnici uajprvo zgoditi, je to, da poklicani faktorji vrede plače, kakor zahtevajo potrebe delavcev.
Kaj uničil je naše kmete?
i.
V dopisu iz Trnovega pri Ilirski Bistrici z dne 6. t. m. se nahaja med drugim tudi nastopni, povsem istiniti odstavek:
„Očita se našim ljudem, da za tobak, za loterijo, za pijačo mnogo denarja izmečejo. To je vse resnica, vendar še drugi rak izjeda premoženje naših gospodarjev, to je prevelik lišp ženskega spola. Kadar gospodar za to ali drugo reč kaj denarja skupi, dogaja se prav pogostoma, da mora znateft del denarja svojim hčeram za nepotrebno, kmetijskim dekletom neprimerno obleko potrositi. Le poglejte ob nedeljah naša dekleta; bolj so rauoge mastnim gospodičinam, kakor pa priprostim kmeticam podobne. Po stanu naj bi se nosile — in mnogo denarja bo za neobhodne potrebe prihranjenega."
Prevelik lišp ženskega spola, gizdavost po kmetih, ta tudi uničuje našega kmeta. In lepo obleko morajo imeti naša dekleta, to se ve, ker jo morajo imeti, naj se že denar zi'injo vzame, kjer hoče, in če je treba za to prodati zadnji kupček žita, in bodisi na dolg. Koliko truda in znoja v tovarni ali na polji, toda za veseljačenje, godovanje mora biti nova obleka, dasi po ceni, da ima le kaj novega na sebi. Malo se briga kdo za to, more se li blago kupiti, ali se ne potrebujejo novci bolj doma; ne brigajo se, ali imajo novce za hrano, in če niso dolžni vsakemu trgovcu. Parada mora biti, vse drugo se ne vidi, to more počakati, vsaj na dolgove ne dežuje. In kako glupa je večkrat ta parada! Na-se navleče tako dekle šest do deset kril, nadičena vsa s trakovi, na glavi ima svilen robec, vedno novejše in najnovejše šege, okoli vratu tudi enak robec, da kar vpije.
Vedno bolj in bolj so začeli nositi prstane. Vsaka dekla ima že „zlat" prstan, in eden je še premalo, morata biti vsaj dva do trije, da bi to gotovo vsakdo moral opaziti in ugledati. Zdaj pa poglejmo v hišo, na dom takih otrok, česa vidimo (ne ravno povsod, so tudi častne izjeme)? Povsod nesnaga in nered, da je človeka strah; vsakdanja obleka in perilo je umazano, majhni otroci nimajo česa obleči, njih perilo je umazano in raztrgano, in dasi je to edina obleka teli malih črvičev. Da bi se
precèj visoki hrib (treno lonikolare). Močno gré navkreber, vendar ni nobene nevarnosti, če tudi se žica pretrga, vendar vozovi takoj obstanejo, ker na poslednjem vozu sta dva moža, ki imata krepke zatvornice v svojih rokah. Nazaj gredé se vozovi premikajo vsled lastne teže, le zavirati je treba več ali manj, kakoršno je nagnjenje. Kaj pa je znamenitega na tem hribu, da se vsak tujec, pa tudi domačini tako pogosto gori peljejo? Prvič je gori prekrasen razgled čez Turin in okolico notri do Milana. Potem je pa na Supergi žrt savojskih vladarjev. Na vrhu namreč stoji lepa cerkev, rotunda, krog nje velikansko poslopje, nekdaj semenišče. Pod cerkvijo pa je kraj miru. Ni sicer tako velik, kakor na Dunaju pri kapucinih, vendar ne zastane gledé dekoracije. Notri je tudi altar, na katerem se slednji dan daruje sv. maša. Zaradi boljšega razgleda šli smo po zložnih stopnjicah do vrha kupole, in ni nam bilo žal. Vsled uljudnosti ondotnega duhovnika prišli smo tudi v knjižnico, ki je precèj obširna, z galerijo krog in krog. Proti večeru pa smo se spustili navzdol in prišli v mesto, ko je že mrak razgrnil svoja krila nad njim. In tedaj smo občudovali električno luč, s katero so razsvetljena večja mesta Italije. V tej zadevi smo pri nas še precèj zaostali. Ker smo šli ravno mimo kolodvora, pogledali smo vànj. Bilo je notri svetlo, kakor pri belem dnevu.
to opralo in zakrpalo, je odraslim deveta briga. Ali hodijo o^oci v cerkev, — to je, če mogo hoditi,
—	za to jae skrbe vsaki stariši.
pogledamo li k tem gospodarjem, ki so zgubili svoje grunte, našli bodemo, da je dve tretjini izmed niip osiromašilo ravno vsled take nespametnosti otrok |n tudi vsled svoje. Na jedni strani gorostasua gizdavost in nesmiselna parada, druga stran zrcala nam pa kaže najsramotnejši nered. V isti ni nezakrivljenih slučajev je jako malo. Navadno se vse dovoli otrokom, da se temu privadijo, potem se pa tudi ne prelevijo, ker se nočejo in ne morejo.
P^veji^a parada in nerodnost bolj ,unjčujeta gospodarstvo, nego vsi davki skupaj. V tej stvari stokrat več greše dekleta, nego fantje. Fantu je prirojeno, da ne gleda toliko na „ofert", vsaj ne tako, kot dekleta, dasi vsak hip vidimo, kadar ima ta ali oni med njimi kaj novega, da hoče in mora imeti to vsak, bodisi to „ožnoraua kamižola", bodisi „na-gubenčeue meksikanke" z visokimi petami, da si skoro prste polomi. Žepno urico seveda mora imeti že vsak, ki je odrastel šoli, z verižico kot zavornica, na nji dalje mora viseti križevi tolar, raznovrstnih plehastih zverin, da se more opičiti po vzneše-nih gospodih. Ljudje take nazivljejo, da delajo „vodo" in „se postavljajo". Brez smodke tudi ne sme biti. Pobalin, ki ne hodi več v šolo, postavlja se z „viržinko", kakor s trtnim kolcem v ustih, ves prihuljen, in glavo pobeša k tlom. Sicer mu to ne diši, toda osramotiti se ne pusti. Slamica za ušesi in žveplenka v laseh mora tudi biti, kadar se gre „ven". In joj! krčma tresi se, ko tak-le napihnjeni hlapec prilomasti v izbo. Zavriska, da okna klopo-čejo, s srebrnim obročem udari ob mizo, da se godci ustrašijo, in igrati mu morajo „solo". Pleše kot blazen, da bi pokazal, kako umeje plesati, pije za stavo, da se pokaže, kako zna piti, skušajo eden druzega podreti na tla, da pokažejo, kako so močni,
—	naposled se pa zares zgrabijo, toda to se ne more več nazivljati junaštvo, to je v obče poboj! To so ti znani bahači, kakor ljud naš take imenuje, in posledica je — obtožna klop. Ni li to sramotno za vso deželo, da je bilo ravno v nedavno završe-nem porotnem sodišči v Ljubljani izmed šestih za-tožencev obsojenih pet zaradi pobojstva? Seveda, svetu mora pokazati, da se ne boji nikogar in da mu nihče ne sme zapovedovati.
Toda ostanimo pri pobaliuu z „viržinko". Človek skoro ne ve, ali bi se mu smejal ali bi se zjokal nad njim. Oboje je, za smeh in jok. In če ga na-pominjate, smeje se vam v obraz ter meni, da mu zavidate to in hočete, da bi vedno — molil. Na tujega se še ozre ne, ni na učitelja, ni na duhovnika, ta ga še grajati ue sme. Pred očetom se še ve nekoliko prikriti, da ga ne opazi.
Tako je pozneje napeljevanje na boljšo pot težko; toda zakaj stariši ne vzgojujejo svoje dece od malega tako, da bi tega ne počenjali, kar jim tako zelo škoduje na telesu in duši? Zakaj jim sami ne dajejo lepšega vzgleda? Kedo bode jednoč za to odgovoren? Kedo pa trpel? Mislite mari, da otroci
Vtis, ki ga je Turin naredil mirne, je bil pač najboljši, in dvomim, da bi ga zbrisalo katero drugo mesto na Laškem. Vendar čas beži, pot je še dolga. Toraj z božjo pomočjo dalje proti Genovi. Za danes pa z Bogom, ljuba kranjska dežela!
Turin, 12. septembra.
P. II.
Pripovedke za narod.
Ruski spisal Lev Tolstoj; prevel M. V.
Česa treba človeku, tla živi? VII.
In Semen reče Mihajli:
„Vzela sva delo, da bi se nama le ne ponesrečilo. Blago je drago, a barin srdit. Da bi se le ne zarezal. Na ti, ti imaš bistrejse oči, a tudi režeš bolje nego jaz, nit mero. Reži usnje, a jaz došijem glavice."
Mihajla ni preslišal, vzel je barinovo usnje, razgrnil je po mizi, zganil v dvoje, vzel nož in jel rezati.
Pristopila je Matrena, gleda, kako Mihajla kroji in se čudi, da Mihajla tako dela. Priučila se je i Matrena čevljarskemu delu, gleda in vidi, da Mihajla ne kroji blaga po čevljarsko, temveč da izre-zava naokroglo.
Matrena mu je hotela reči, pa si misli: „naj-
sami? Nikedar. Mi pa trdimo, da otroci in vi bo-dete, in sicer hudo trpeli, kar yjdite n| |yoje oči v vsaki vasi in občini. Koliko sojz jn jadikovanja od taeify starišev do zadnjega vidihljeja! .^jk sin usiha v najlepših letih, starišem pa zapus^ ^jmoto, trpljenje in hudo vest, da ga niso j^te yzgojevali.
Zajibože, da naše ljudstvo po kmetih vedno toži o be^i; dobro ve, da ga stiska od vseji stranij, da bj pa frezflo uvaževali, odkodi gohaj^o *vvse te nadloge, da je iskati slednjim povoda Qfj njiji parnih, Bog obvaruj, na to ne smejo misliti. In io'jim rečete ter je napominjate, naj vendar to ali ono de-Jajo p^njetqo,' z uvaževanjem in premislekom, je-Ii moči, odgovore vam v obraz: „Nazaduje boste rekli, da nam je še ljubo, da smo ob posestvo in da smo vse izgubili, česar smo imeli!" Istiua je, da niste radi iz rok dali grunta in ga niste prodali sami, to delo in pot vam je prihranil prijatelj — oderuh, toda vi ste ga privedli k gruntu, pomolili ste mu prst in on vas je zgrabil za celo roko ter vas prej ni izpustil, dokler ni bilo vse njegovo.
Prijatelji, mi vam pa pravimo : Varujte, ogibajte se teh „krščanskih" Židov, kakor sami nazivljate te oderuhe in koje pozna vsa občina in okolica, ker so razupiti v deveto vas, če ne po vsi Kranjski. Napuh in prevzetnost strmoglavila sta angelje z nebeških višav v peklensko brezdno, napuh iu prevzetnost spravita najvišje postavljenega moža na nič ter mu potisneta — beraško palico v roke; pred napuhom in ošabnostjo ni varen niti naš kmet, kajti pred padcem vselej prihaja napuh. Prirojena je ta kazen, kakor slövejo svetopisemske besede: „Kedör se povišuje, bode ponižan!" Prirojene kazni so pa še najstrašnejše!
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. septembra.
Notranje dežele.
Cesar bo ostal do začetka prihodnjega tedua v Gödüllü-ju, potem pa se bo povrnil na Dunaj.
Mnogostranski se zatrjuje, da je z Liechten-steinovim odstopom pokopan tudi načrt o verski šoli. Temu odločno oporeka „Grazer Volksblatt", rekoč: Odlični člani nemško-konservativne stranke so se izjavili, da bodo s predlogom zmagali ali pa padli. Da bi šolsko vprašanje zginilo z duevnega reda, to ovira tedaj že osebna čast mnogih poslancev. Dobro vemo, da so po ljudskih šolah še semtertje spomini na krščanstvo, znano nam je pa tudi, da to nemški in slovanski liberalci le nerado-voljno trpe do one dobe, ki bo po profesora Suessa izreku prišla, da v prah zdrobi krščanstvo. Nemogoče je tedaj, odpraviti z dnevnega reda šolsko zadevo, ker temu nasprotuje krščanska vest, pa tudi katoliški narod in njegove koristi.
„Pester Lloyd" poroča: V včerajšnjem oger-skern ministerskem sovetu se je večina državnega proračuna potrdila. Proračun ne sklepa brez pri-manjkljeja. Rekli smo že o svojem času, da Madjari pijo na medvedovo kožo, ko so poročali o proračunskem ravnotežji.
Tnanje države.
Listu „Observateur Fran<;ais" se poroča iz Rima, da je papež Leon XIII. kardinalu Manniugu
brže ue vem, kako se delajo barinu čevlji; Mihajla zna bolje; ne bom se vtikala".
Skrojil je Mihajla par, vzel dreto iu začel šivati ne po čevljarsko, v dva konca, temveč v jedeu konec, kakor se šivajo bosovniki.
Matrena se je temu čudila, a vtikati se ni začela. Mihajla pa šiva. Prišlo je poludne. Semen vstane pa vidi: Mihajla je sešil iz barinovega usnja bosovnike.
Semen je ostrmel. „Kako jo to, misli si, Mihajla je živel pri meni vse leto, pa se ni v ničemer zmotil, a sedaj mi je nakopal tako sitnost. Barin je naročil trpežne čevlje, a on je sešil bosovnike brez podšiva, spridil usnje. Kako obračunam sedaj z barinom? Taka robe ne najdeš."
Pa reče Mihajli:
„Kaj si storil, mila glava? Zarezal si me. Barin si je naročil čevlje, a kaj si ti sešil?"
Jedva je bil začel to govoriti Mihajli, nastane ropot pri stopnjicah pred durmi — nekdo potrka. Ozre se skozi okno: nekdo se je pripeljal, privezuje konje. Odpro: vstopi sam oni sluga barinov.
„Zdravi!"
„Zdravi, česa treba?"
„Barinja me je poslala zbog čevljev."
„Kaj, zbog čevljev?"
„Kaj, zbog čevljev? Čevljev barinu ne treba. Barin je mislil dolgo živeti."
Da njegovem posredovanji pri londonskem Iadije-tesarskem štrajku čestital. Kakor je govorica, došla je kardinalu Manningu tudi od angleške vlade enaka čestitka.
„Times" trdi, da se mej Srbijo in Cmogoro vrše zasebne razprave zaradi varstvene zveze. Pogodba, ki se bo sklenila, bo enaka oni iz spomladi leta 1876, preduo se je pričela vojska zoper Turčijo. Bistic je bil tudi takrat merodajna oseba v Srbiji ter je Rusija kakor sedaj vsestranski podpirala ta načrt. Uradne obravuave se bodo še-le po zasedanji skupščine pričele. Bolgarski ministerski predsednik Stambulov, ki bo prišel za nekaj dni na Dunaj, bavil se bo tam gotovo tudi s to zadevo.
Srbska kraljica Natalija se sedaj mudi pri neki prijateljski moldavski obitelji v Rosnovanu ter bo v nekaterih dneh nadaljevala svoje potovanje. „Frankfurter Ztg." odločno oporeka vestem, po katerih se bo kralj Milan zaradi Natalije povrnil v Belgrad, ker se boji materinega vpliva na Aleksandrovo vzgojo. Milan je bajé nekemu belgrajskemu diplomatu pisal, da ne mara hoditi v Belgrad kot orožnik Natalijin. To je skrb drugih. Ko bi pa sedanji mogotci ne bili kos gotovim kraljičinim nameram, kar pa ne veruje, potem bo vedel, kaj je njegova dolžnost nasproti kraljevski hiši in deželi, ter se gotovo ne bo obotavljal tudi izpoluiti te dolžnosti. — Komisija, kateri se je izročilo vravnauje mej metropo-litom in ministerstvom bogočastja odprtih vprašanj, izgotovila je svoje delo. Kakor se govori, ustanovili se bodete zopet pred nekolikim časom opuščeni škofiji v Šabcu in Negotinu.
Kakor je sedaj konečno dognauo, obiskal bode ruski car nemškega cesarja osem dni potem, ko se bo slednji povrnil iz Sverina, in sicer bo car ostal v Berolinu tri dni. To poročilo je uradno. Ob enem se javlja, da bo minister Giers, ki je dne 21. t. m. prišel iz Finije v Peterburg, odpotoval v Berolin, kjer se bo pri vladarskem sestanku posvetoval tudi z državnim kanclerjem Bismarckom. Ruska carska obitelj se bo sredi prihodnjega meseca povrnila iz inozemstva v Peterburg. Car Aleksander se bo iz Berolina najprvo peljal še enkrat v Danijo in od tod še-le v Rusijo.
Nemčija ima največ koristi od tega, če ostanejo po volitvah na Francoskem tudi v bodoče dosedanje obupne paríame itarne razmere. Z ozirom na to okoliščino je pisava nemških listov o francoskih volilnih izidih jako hinavska, ko z zadovoljstvom na-glašajo republikansko zmago in vladi na tej čestitajo. Edina „Kreuzzeitung" pravi, da v volilnih izidih tiči moralen poraz sedanje vlade. — Cesar se je prvih strelskih poskusov z malokaliberskimi puškami iz štirske tovarne vdeležil; poskuse so priredili gardni lovci. Vsi vojni oddelki so že založeni z brezdimnim smodnikom, takó da sme nemška armada reči: „Pripravljena sem in o tem naj premišljujejo v Peterburgu in Parizu."
Francoski, republikanski listi se jako trudijo, da bi izid nedeljskih volitev opisali za sijajuo republikansko zmago; vendar jo pa vso to njihovo veselje le umetno, kajti nedvojno je, da je republika v volilni borbi le oslabela, čeravno je vlada več mesecev uporabliala celó silo, da bi zatrla nasprotno volilno gibanje. Iz republikanskih zanesljivih krogov se poroča: „Čeravno se bodo od ministerstva notranjih zadev o volitvah objavljene številke še v marsičem predrugačile, veudar sledi iz dosedaj znanega izida nastopno: 1. Republikanci sedaj še nimajo absolutne večine, vendar bodo pa, kolikor je mogoče po zdravi človeški pameti soditi, z ožjimi volitvami pridobili znatno večino. 2. Jakost te večine je odvisna od vpliva prvotnih na ožje volitve.
„Kaj praviš?"
„Od vas do doma ni prišel, umrl je v vozu. Voz se je pripeljal k domu, skočili so, da mu po-morejo izstopiti, a on se je zavalil kakor vreča ves tvrd, mrtev leži, šiloma smo ga potegnili z voza. Barinja me je poslala ter rekla: Reci čevljarju, da je bil pri njem barin, ki si je naročil čevlje in usnje pustil, pa reci: čevljev ni treba, sešije pa naj prej ko prej bosovnike za mrtveca. Pa počakaj, dokler ne sešije, in prinesi bosovnike seboj. Zato sem prišel.
Mihajla vzame s stola obrezke usnja, zveže je z nitjo, vzame i dodelane bosovnike, udari drugi ob drugI, obriše s predpasnikom in izroči slugi. Sluga vzame bosovnike.
„Oprostita, gospodarja! Srečno!"
VIII.
Minulo je še jedno leto, dve, in Mihajla živi že šesto leto pri Sejue.nu, Živita kakor preje. Ni-kamer ne hodi, nepotrebnega ne govori in ves čas se je le dvakrat nasmehnil: jetfenkrat, ko mu je dala južinati, drugikrat na bariua. Semen se ne more naveseliti svojega delavca. In nikdar ga ne vpraša, od kodi je; le jednega se boji, da ne bi Mihajla šel od njega.
Jednoč sedita doma. Gospodinja postavlja v peč Joncj, a otroci skačejo po klopeh ter gledajo skozi
8. Na vsak način je mogoče, da bodo boulaugisti, monarhisti in rojalisti pri ožjih volitvah pridobili toliko manjšino, s katero bo morala vlada vedno računiti. 4. Monarhisti ne morejo v nobenem slučaji večine doseči. 5. Od boulangizma v prihodnjem časi vladi ne preti nikakoršna nevarnost, kakor je tudi zgubil vsak pomen kot samostojen vladni sistem. Danes se ne more še določiti, katera barva bo v republikanski večini najbolj zastopana, gotovo pa je, da vlada v njej ne bo imela trdne in zanesljive stranke. Tudi se še ne vé, ali bodo republikanci z ozirom na močno nasprotno stranko ostali složni. Ko bi se zopet pokazale razprtije, bojevati se bo morala vlada še z večjimi težavami, nego dosedaj. — Boulanger se je nasproti nekemu časnikarju izjavil, da je z izidom volitev zadovoljen, počakati pa hoče še ožje volitve, predno bo storil kak korak. Ako bodo pri tem izvoljeni večinoma revizijonisti, in o tem niti ne dvoji, padlo bo ministerstvo, sklical se bo ustavodajni zbor, ou pa se bo postavil na čelo revizijouistiške večine. Ta „generalova" nada se ne bo izpolnila, kajti gotovo je, da bodo republikanci pri ožjih volitvah pridobili večino. — „Journal des Débats" si čestita k porazu, kateri je doživel boulangizem, vendar pa nima zaupanja v previdnost in modrost zbornične večine. „Justice" naglaša konec boulangistiškega strahovauja. „Republique Française" piše: „Boulangizem je smrtno prizadet; zastopniki njegovi bodo v zbornici le na-obesek desnice." „Gaulois" méni, da bo sedaj predsednik Sadi-Carnot vsaj nekoliko krenil na desno.
Angleško časopisje povprek imenuje izid francoskih volitev poraz boulangizma. „Times" in „Standard" sta v tem oziru edina ter naglašata, da se je Francija premislila, izročiti se nizkim pustolovcem, s tem je pa republika zagotovljena. „Daily News" pa pravijo, da je v Franciji danes položaj tak, kakoršen je bil pred volitvami. „Daily Telegraph" méni, da je republika pridobila to, Kar se imenuje na gledališkem odru „succès d' estime". Tudi ministerstvena „Morning-Post" pravi, da je bil boulangizem poražen.
Italijanska vlada neprestauo ruje zoper katoliško cerkev. Takó je minister Lacava slovito zakristijo lepe Minervine cerkve premenil v poštno pisarno. Z zakristijo v zvezi je soba sv. Katarine Sieuske, ki je vsled tega vladnega čina oskrunjena. Rimski prefekt je zaukazal, da se izžeuo štirje šolski bratje in tri sestre, češ, da so podučevali mladino v protidržavnem smislu. Isti prefekt je odredil, da se morajo iz samostana v Ananu „vsi frančiškani iz-tirati, ki niso neobhodno potrebni za službo poleg stoječe cerkve." O vseh teh korakih italijanske vlade ni dvojbe, kajti o njih poroča Crispijevo glasilo, tedaj v tem oziru dosti zanesljiv porok. Konečno pa se trdi ter tudi piše „Osservatore Romano", da nameravajo prihodnje leto v Rimu odkriti spomenik „propale papeževe posvetne vlade". Pri vseh teh razmerah pa imajo vladni listi predrznost trditi, da je vse prebivalstvo zadovoljno in srečno pod sedanjo vlado !
Portugalski kralj dom Luis je že tri tedne v Cintri bolan, da ne more opravljati vladnih poslov. Upanje je pa vendar opravičeno, da bo v kratkem okreval. — Volitve poslancev so razpisane v 20. dan oktobra, ter je gotovo, da bo pri njih vlada pridobila močno večino, tembolj, ker so nasprotne stranke nesložne. Volitve v upravna zastopstva bodo dne 3. novembra.
Izvirni dopisi.
Iz Logatca, 25. septembra. „Grof Cairoli" potisnil je cerkniškemu dopisniku pero v roke, isti
okno. Semen brusi pri jednem oknu, Mihajla pa pri drugem pribija peto.
Deček pribeži po klopi k Mihajlu, opre se mu na ramo in gleda v okno.
„Strijc Mihajla, poglejte no: prodajalka z deklicama gre k nam. A jedna deklica je hroma."
Jedva deček to izgovori, odvrgel je Mihajla delo, planil k oknu in gleda na cesto.
Semen se je začudil. Mihajla nikdar ne gleda na cesto, a sedaj je planil k oknu, gleda nekaj. Pogleda i Semen na okno: vidi, res gre ženska k njegovemu dvoru, oblečena čisto, za roko pelje dve deklici v kožuščkih, v kovrovih robcih. Deklici ste druga kakor druga, razločiti jih ni možno. Le leva nožica je pri jednej pohabljena — gre, pa šepa.
Žeuska je stopila na stopnjice pred izbo, potrkala, pritisnila za kljuko — otvorila. Spustila je pred seboj deklici in stopila v sobo.
„Zdravi, gospodinja iu gospodar!"
„Prosim milosti. Kaj bi radi?"
Ženska sede k mizi. Deklici sta se jej priseeli h kolenim: čudite se ljudem.
„Rada bi, da sešijete deklicama za spomlad ko-žene čevljičke."
„Kaj pa, lahko. Tako majhnih še nisva šivala, pa bo že. Lahko napraviva take in take. Mihajla je pri meni mojster."
„grof Cairoli" je „causa movens" mojemu dauaš-njemu dopisu.
Menda v soboto privedla je c. kr. žandarmerija k tukajšnjemu sodišču sumuega človeka. Pisem ni imel nobenih. Vprašan, kdo je, odkod je, pripoveduje tako-le: Jaz sem jezuit. Kakor misijonarja poslali so me pred več leti iz Rima v dalnjo Kitajsko. Z menoj je šlo še petnajst druzih tovarišev, med njimi štirje škofje. A Kitajci so nas ujeli. Mene poslali so v Carjigrad turškemu sultanu v dar. Pri sultanu bil sem za evnuha osem let v njegovem haremu. Posrečilo se mi je, da sem ušel. Iz tretjega nadstropja sem skočil v morje, ki je bilo pod zidom. Rešil sem se. Prišel sem do avstrijskega konzula. Ta mi je dal priporočil in 150 gld. denarja, da pridem v Trst v svojo domovino. Pišem se conte Petrici. Moji sorodniki še živč v Trstu. (Imenoval jih je.) Srečno — pripoveduje dalje — sem prišel skozi Bolgarijo in Srbijo. V Zagrebu ukradenih mi je bilo zadnjih 15 gld. in moji papirji. Beračit sem moral, če sem hotel dalje . . .
Splošno začudenje! Kmalu se je raznesla vest,, da ima logaški jetničar laškega „conte-ja" in vrhu tega misijonarja pod svojim ključem. Na prvi pogled bi mu marsikdo skoraj verjel. Ali to življenje je bilo vendar prebojevito. Razgovarjali smo se sem in tje in nazadnje prišli do zaključka, da vse to ni druzega kakor — debela laž. Gospod sodnik pa je takoj sporočil policijskemu uradu v Trst, da poizve o naznanjenih njegovih sorodnikih.
Odgovora ni bilo treba niti čakati. Tu bivajoč profesor iz Oseka povedal je, da on že pozna tega „ptiča". Že lansko leto je obiral ljudi po Slavoniji in sleparil po farovžih. Drugi dan pa beremo dopis v Slovencu, v katerem izvemo, da je ta „misijonar" že v bližnji Cerknici poskusil svoje misijonsko delo, pa se mu ni obneslo. Na Rakeku so ga žandarmi prijeli.
Vidimo torej, da se njegova plemenitaška kri nikakor ne sme vznemirjati radi tega, da so ga odgnali v zapor. Slepar je — vsi njegovi naslovi mu ne vzamejo te časti. Povedali smo to, da se drugod vedo varovati, ko bi se kedaj kak „grof Cairoli" ali pa „conte Petrici" oglasil v — pohode.
Dnevne novice.
(Crno-rumena zastava) je na Ogerskem mladini iu njenim hujskačem rudeča cunja. Te dni se namreč v okolici madjarskega mesta Monora vrše vaje domobranskega konjištva. Neko noč so neznane osebe strgale črno-rumeno zastavo s stanovanja polkovnika Janky-ja. Drugo jutro so našli zastavo v blatu na glavnem trgu. Polkovnik je takoj razobesil novo zastavo, katero stražijo vojaki. Ko se je presvetli cesar pripeljal v Monor, odgovoril je na pozdrav velikega okrajnega sodnika Ladany-ja: „Drago mi je, da sem obiskal ta kraj, a tem manj so me razveselili dogodki zadnjih dnij v tem kraji. Upam, da ne bodete svoje udanosti kazali le v besedah, temveč v dejanjih, in da se ne bodo več dogajali tako sramotni atentati,
Semen se ozre na Mihajlo in vidi: Mihajla je delo odložil, sedi, ne odtegne očij z deklic.
In Semen se je začudil Mihajli. Res, lepi deklici, črnooki, rudeči, tudi kožuščka in robca sta lepa na njih, a vendar ne pojmi Semen, čemu on tako gleda na nju, izvestno sta mu znani.
Semen se je čudil in začel z žensko pogovarjati, posvetovati se. Podredil se je, zložil mero. Ženska je vzela na koleni hromo in rekla:
„S te-le vzemi dve meri, za krivo nožico sešij jeden čeveljček, a na ravno — tri. Obe imate jed-nake nožice — druga kakor druga. Otroka sta dvojčka."
Semen vzame mero iu reče hromi: „Kako pa se jej je to pripetilo? Tako lepa deklica. Je mar od rojstva taka?" „Ne, mati jo je potrla."
Vstopila je i Matrena, izvedeti hoče, kdo je ta ženska in čegava sta otroka, ter reče: „Ti jima najbrže nisi mati?" „Nisem jima niti mati niti sorodnica, gospodinja; popolnoma tuja — gojenki ste."
„Nista tvoja otroka, pa kako ju rada imaš." „Kako bi je rada ne imela, obe sem s svojimi prsi oddojila. Imela sem svoje dete, a Bog mi je je vzel; niti svoje se mi ni tako smililo, kakor se mi te dve smilite."
„čegavi pa sta?"
kakor zadnje dni; da bodete našli krivce ter jih po postavi kaznovali." — Te cesarjeve besede so pretresle vse prisotne madjarske korporacije. — Tudi v Ulloe so strgali cesarsko zastavo s stauovanja polkovnika Vojnaroviča.
(Šolski boj in — fraza.) „Kiiln. Volkszeitung" piše: „Pesnik Karol Rosegger je meseca avgusta v svojem listu „Heimgarten" objavil članek o avstrijskem šolskem boji in frazi. .Dobre, plemenite stvari, ki so blizu idejalov, imajo", tako razpravlja pisatelj, „posebnega sovražnika: frazo. Ta dozdevna resnica, ki pa ni resnica, more dobro stvar pokazati v slabi luči ter ji polagoma vzeti dobro ime. Posebno priljubljena je fraza oni politični stranki, ki se imenuje liberalno, a ne vedno po pravici. Posebno v sedanjem šolskem boji moremo to opažati. Navadna bojna sredstva liberalne stranke so nastopne fraze, katere čitamo v vseh listih in zborih: „Da obvarujemo svojo šolo, moramo združeni napeti vse svoje moči ter imeti moški pogum v svojih prsih! — Glasno in slovesno protestujemo proti temnim namenom neke stranke, ki hoče noč I Mi hočemo dan! Svetloba mora biti, in solnce mora vzhajati nasproti vsem mračnjakom! — V šoli hočemo odpreti mladosten vrelec za duševno moč ljudstva! Trdni in složni bodimo v obrambi duševnih zakladov! — Oblika more pasti, toda duh nove šolo bo živel večno! Prihodnjost mladini! — Nebo je oblačno. Kute zakrivajo solnce, toda blisk bode razpršil, megle! — Na noge, v boj proti Rimu! Razlegajo naj se trobente, vihtite meče! Zmaga ali smrt!" Rosegger konča: „Kolikor splošnejše so fraze, toliko bolj je „frazist" oddaljen šoli življenja!" — Te vrstice pač zadostujejo, da more marsikdo raevideti, kako se tudi „omikanim in prosvetljenim" ljudem studijo fraze.
(Društvo „Pravnik" v Ljubljani) ima v soboto dne 28. t. m. svoj društveni shod, počenši ob 7. uri zvečer v hotelu „pri Slonu". Na dnevnem redu je predavanje gosp. dr. A. Ferjančiča „o novem kazeusketn zakonu" ter razgovor o prihodnji glavui skupščini dnč 5. prih. meseca. Zaradi tega odbor uljudno vabi, da bi se p. n. gg. društvenikov sešlo veliko število na ta večer.
(„Zlata Praha",) prekrasno ilustrovan češki tednik, vredovan od pisatelja gosp. profesorja Ferd. Sc-hulza, prinaša v svoji te dni izšli 44. številki prelepo fotografsko reprodukcijo Val. Vodnikovega spomenika v Ljubljani pred gimnazijo.
(S Koroškega:) Presvetli cesar je podaril šoli v Št. Janžu 200 gl. — Letečo veverico so videli v Gospi Sveti. Nekdo jo je namreč zapazil na vrhu zvonika ter po njej strelil. Žival se je prestrašila in skočila v zrak. Stegnila je od sebe vse štiri noge in tako počasi priplavala na tla. Zbežala je v župni dvorec, kjer jo je pes raztrgal. — Zadnji čas je bilo tujcev ob Vrbskem jezeru: V Porečah 1943, v Vrbi 1337, v Krivi vrbi 394, pri Majeruiku 59, na Otoku 41, na Sekiri 126, v Loreti 80, v Ribnici 25. — Toča je pobila okoli Št. Ilja ob Dravi. — Posojilnica v Glinjah ima svoj prvi občni zbor dne 13. okt. v gostilni g. L. Zablačana na Trati.
(Imenovanje.) Pravosodni minister je imenoval predsednika trg. pom. sodišča v Trstu Josipa Zen-koviča za stalnega predsednika in svetovalca dež. sodišča v Trstu grofa Filipa Dandinijaza njego-
vega namestnika pri zavodu za ponesrečene delavce ua Primorskem, Kranjskem in v Dalmaciji.
(Muzejsko društvo) bo zopet pričelo prirejati redna mesečna zborovanja. Prihodnja seja bo v soboto 28. t. m. v bralni sobi „Rudolfinuma" ob 6. uri zvečer. Predaval bo muzejski kustos gospod Miillner o „novih starinskih najdbah na Kranjskem." Vstop je vsakemu prost.
(Požar.) Velika tovarna Josipa Jeruzalema za izdelovanje tkanin v Dugarezi pri Karlovci na Hrvatskem je predvčeraj popolnoma zgorela. Škoda zuaša 400.000 gld.; tovarnar je bil zavarovan. Skladišča, v katerih je bilo veliko blaga nakopičenega, so rešili.
(V Krapinske toplice) se je v ponedeljek pripeljal bivši naučni minister Stremayer, ostal bode v toplicah tri tedne.
(Trgatev) v tržaški okolici se je že začela. Letina je skoro povsod slaba. Zadnja toča je napravila mnogo škode.
(Potovanje okoli sveta) je dne 20. t. m. nastopila avstrijska vojna ladija „Fasana".
Telegrami.
Trst. 20. septembra. Redarstvena oblast-nija je zasledila osebe, ki so napravljale in večkrat metale petarde. Po hišni preiskavi v stanovanji črkostavca Dominika Sacca iz Na-polja so zgrabili tega, trgovinskega akademika Clementinija iz Trsta, trgovskega pomočnika Jappija in gimnazijskega učenca Ras-kovicha. Vsi so stari od 19 do 20 let.
Gorica, 25. septembra. Župan dr. Mau-rovich jo zaradi razpustitve italijanskega telovadnega društva odstopil.
Lvov, 26. septembra. Domnevanje, da so bili jaroslavskemu napadu povod politični nagibi, jo brez vsake podlage. Dosedanja preiskava je dognala okoliščine, iz katerih se more le na navadne zločinske nagibe sklepati.
Budimpešta, 26. septembra. Cesarjevo pismo nadvojvodi Jožefu konstatuje napredek v izvežbanji ogerske domobranske pehote, vnovič sijajno izkazano izurjenost domobranske konjiče, ter izreka nadvojvodi zahvalo, poveljnikom in vojnam pa popolno priznanje.
Pariz, 25. septembra. Zbornici se ne bodete pred sredo novembra sklicali. Vlada se bo formalno odpovedala, da se tako da novoizvoljeni zbornici prostost.
Atene, 25. septembra. Reuterjevo izvestje: Na Kreti so več oseb zaradi zarote v zapor odvedli, tako samo v heraklejskem okraji 200 oseb, mej temi tudi duhovnike. Metro-polit so je zaradi slednjih pri Šakiru paši
Javna zalivala.
Pri ljudski veselici dne 15. t. m., ki smo jo priredili v proslavo petletnega obstanka uašega društva, pripela je gdč. Zofija V a I e n ti n č i č-eva na našo zastavo prekrasen, dragocen trak. ki so ga darovale nekatere odlične narodne dame ljubljanske. Za ta prelepi dar, ki ga je po načrtu g. S. Steguar-ja
mojsterski izeotovila gdč. I. Fiiderl-eva, zahvaljujemo se najtopleje vsem darovateljlcam, posebej pa še preblagorodni gospej Mariji Murnikovi, po katere prizadevanji se jo vse to izvršilo, in gdč. V a-lentinčič-evi. Dalje se zahvaljujemo mešanemu pevskemu zboru „Šišenske čitalnice" za preprijazno sodelovanje; goRp. I. Medenu, ki nas je očaral v novem, po g. Henj. Ipavec-u zloženem čveterospevu „Oblaku", in vsem, ki so pri tej veselici kaj pripomogli.
Odbor ulov. delavskega pevskega društva „SLAVEC".
Vremensko .sporočilo.
JI Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine I na 24 ur v mm
opazovanja	zrnkomnru v tum	toplomera po Colziju			
17. u. zjut. 25 2. u. pop. [9. u. zvec.	730 7 728 6 7285	9-8 19 8 13-8	si. svzh. si. jzap. n	oblačno jasno del. jasno	4000 dež
— . — . — _ .i — j— Srednja temperatura 14 o° za 0 6° nad normalom
Dunajska borza.
(Telagralično poročilo.) 26. septembra
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	84	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110	„
Papirna renta, davka prosta......99	„
Akcije avstr.-ogerske banke......919	„
Kreditne akcije ....................306	„
Francoski napoleond..................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemške marke ..........58	„
10 ki.
80 „ 55 „ 60 „ n
75 „ 47V, „ 67 „ 30 „
Pozdrav in zahvala.
Vsem prijateljem in znancem duhovniškega in posvetnega stanu kliče podpisani, ki je bil 12 let kapelan v Ptuju, „srčni pozdrav in z Bogom"!
Na svidenje!
P. n. udom narodne ptujske čitalnice, katere ud je bil podpisani 12 let in bode uvek ostal, pa izreka srčno zahvalo za prelepo „slovo", katero so mu v prostorih „Narodnega Doma" dne 2. sept. t. I. na večer priredili.
Živeli!
O. Stanislav Prus,
kapelan in kateliet mestnih in ljudskih šol v Netinkirchenu na Nižjeavstrijskem. (1)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x IS rata Eberl, x
X izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov X ^	in napisov.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
X	I.jm»:Rillj5»M.a»,	X
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. X
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve Af v pločevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem ^ lanenem oljnatem lirneži najlineje naribane in boliše ^
X nego vse te vrste v prodajalnah.
iflt Ooiiilte u i i zahtevnnjc.
Tujci.
24. septembra.
Pri MaJiču: Lokančio, inžener, Mena Ruitinger in Wolf, trgovec. /, Dunaja. — Šrepel, profesor, iz Zagreba.
Št. 7704.
Objava.
(3-1)
i Vrelec „Oarinthia", jjš
alkalična kiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hagenegg lia Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Q Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. MIha Kastner
v Ljubljani.	(27) Cjj
Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani so se v zadružnem registru pri firmi
„prva kranjska mlekarska zadruga, registro-vana zadruga z omejenim poroštvom",
vršili sledeči vpisi:
1.	Da so bili pri volitvi dno 28. aprila 1888 voljeni v zadružno načelništvo sledeči članovi: Janez Baumgartner, Janez Kosler, dr. Jožef Kosler, Franc Povše, Gustav Pire, Jožef Franc Palme in Franc Jarc, in da se je prejšnji član Henrik baron Lazzarini izbrisal;
2.	da jo bila pri velikem izvanrednem zboru društva dnó 10. aprila 1889 sklenjena razdružba zadruge;
3.	da so bili pri istem velikem zboru postavljeni kot likvidatorji Janez Baumgartner, Franc Povše, dr. Jožef Kosler, Gustav Piro, vsi iz Ljubljane, Janez Stembov iz Tomačeva, Janez Lenarčič z Vrhnike.
Ob enem se povabijo upniki v zmislu S 40 postavo z dnó i), aprila 1873, št. 70 drž. zak., da so oglase pri društvu.
V Ljubljani, dnó 23. septembra 1889.