I — Le zakaj je Ljubljana v teh dneh tako ptazna? — Kaj pa hočeš, ko so naši gostinci in turistični delavci pozabili, da je hokej kolektivna igra in jim je zato puck ušel z igrišča! Karikatura: ANDREJ NOVAK s POSVETA GRADBINCEV V CELJU: Minuli teden sta sklicala Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev in Biro gradbeništva Slovenije posvet s predstavniki nekaterih slovenskih gradbenih podjetij. Udeleženci posveta so razpravljali o problemih, ki še posebno tarejo delavce v gradbeništvu: o delitvi osebnih dohodkov po vloženem delu in v zvezi s tem vrednotenje dela v strukturi cene ter o terenskem dodatku. „ Osebni dohodki v gradbeniku močno zaostajajo za osebami dohodki v drugih gospodarskih panogah. V nekaterih °bčinah so zdrsnili gradbinci na ^adnjd mesto. Med osnovnimi v^oki za nizke osebne dohod-je nedvomno že izredno niz-ovrednoteno živo delo v “‘tukturi cene. V nekaterih de- lovnih organizacijah zaslužijo nekvalificirani delavci, če izpolnijo normo 100 °/o, lco-maj 24 tisočakov na mesec, pri čemer si lahko z intenzivnejšim delom izboljšajo osebni dohodek le za 12 do 15 °/o( a še vedno ne dosežejo 30 tisoč dinarjev. Po drugi strani pa ugotavljamo, da jih velja hrana v menzah, čeprav LsaflaEiBBaKssBKasiSBeiBSHKSSissiaisiEsefl&EBissiSEsasBSsaHSiasBB Ob koncu minulega tedna je bila v Ljubljani druga republiška konferenca Zveze mladine. Za moto tega dvodnevnega posveta si je organizacija izbrala vključevanje mladih v družbenopolitično in ekonomsko življenje. In temu naj bo tokrat posvečeno tudi to naše razmišljanje, pravzaprav smo hoteli reči njihovo razmišljanje. Ugotovitev, ki jo je treba formulirati že takoj v začetku: funkcija organizacije mladih se spreminja. Namesto klasične politične organizacije, ki je služila za pritegovanje mladine k trenutnim problemom, pogosto prak-ticističnim ukrepom, postaja organizacija, ki s svojimi ustvarjalnimi in samoupravnimi odnosi, predvsem pa z življenjsko vsebino svojega dela navaja mlade na samoupravna pota, reševanja njihovih in družbenih proble- VLOGA IN MESTO MLADIH E | mov, na neposredno politično aktivnost v ZK, SZDL in Zvezi sindikatov. Z drugimi besedami povedano, problemi mladih niso več samo njihovi problemi, temveč problemi širše družbene skupnosti, kot so tudi problemi širše družbene skupnosti, problemi mladih. To pa hkrati tudi pomeni, da v organizaciji mladih ne moremo več govoriti o zahtevah po posebnih oblikah sa-mouprave za mlade, po posebnih samoupravnih telesih, kjer bi lahko razreševali svoje probleme, temveč se in se kodo razreševali problemi mladine toliko, kolikor se bo le-ta uspešno vključila v samoupravljanje v delovnih eno-tah, v samoupravne organizme bodisi v šoli, bodisi v delovni organizaciji, bodisi v komuni. Tudi ne more biti Ve6 govora o neenakopravnosti mladega človeka, ker je enakopravnost odvisna od tega, koliko se poslužuje svojih samoupravnih pristojnosti, ker uveljavitev načela dohodka odstranja protislovja med mladimi in starimi, doslej lako zelo pogosto pogojena z mezdnimi odnosi in z mezdno miselnostjo. In tako kot lahko vsak mladinec uveljavlja svpjo osebnost in svojo individualnost v samoupravnem mehanizmu na kateremkoli področju in katerikoli ravni, tako tudi organizacija mladih kot celota lahko uspešno razrešuje probleme mladih le v samoupravnih odnosih in v dohodkovnem sistemu. Če namreč danes ugotavljamo, da 40 <7« mlade generacije ne dokonča uspešno osemletke, da 1,5 1Jo dijakov šol druge stopnje ponavlja razrede, da dokonča v rednem roku 'le 38 °lo vseh vpisanih študentov, potem so ~9 lako problemi mladih kot problemi širše družbene skupnosti. In če danes ugotavljamo, da težko govorimo o Uspešnem usposabljanju mladih za samoupravno delova-nie že v šolah, ker le-ta sama še ni v resnično samoupravnem položaju in ker je še vedno v mnogočem ukle-njena y administrativno proračunske spone, potem je to Proy tako problem mladih kot problem nas vseh. Slednjič, e ugotavljamo, da se je zaposlovanje mladih zmanjšalo ‘~a 68 "/o, potem je to problem vseh članov samoupravnih J,®^nov v delovnih organizacijah, vseh proizvajalcev, ne ede na njihova leta. s« pa toliko bolj velja vnovič poudariti, da je P er-^ ^ktiva mladih in njihove organizacije v razvoju. samo-' Pravnih odnosov in v nadaljnjem uveljavljanju načela a°hodka. S. B. DELA ENOT P. O L E T A R C I VSEH D E Z E L w -S r4§g’ , eS % o t| ■J Ute# ižs ifS- |*HBMBKZI!K8S8&ag cJ.u-iLtis 2 ° Rgg Čelti&k, 10. marca 1806 Št. 9, leto XXII I TEKMA ZA OBSTOJ - VENDAR NE NA RAČUN DELAVCEV ne poslujejo z ekonomskimi cenami, od 16 do 25 tisoč in stanovanje do devet tisoč starih dinarjev mesečno. Obeh primerjav nikakor ni mogoče uskladiti. Delavci delajo in zaslužijo le toliko, da lahko životarijo. Nekatere delovne organizacije so se tako odločile, da bodo zvišale osnovne postavke za nekvalificirane delavce na 200 do 220 dinarjev na uro. Potemtakem bi poslej nekvalificirani delavec zaslužil mesečno 43 tisoč dinarjev. Vendar hkrati s tem niso pomislili na stimulativen razpon med nekvalificiranimi in kvalificiranimi delavci. Ta jfe večinoma še vedno zakovan v razmerje 1 :1,50, kar nikakor ne spodbuja in ne priznava vrednosti dela kvalificiranega dela. Posledice nestimulativnega nagrajevanja kvalificiranih delavcev v gradbeništvu so številni odhodi v .inozemstvo. REŠITEV JE V VEČJI PROIZVODNOSTI Ob vsem tem pa se poraja vprašanje, kje dobiti sredstva za višje osebne dohodke.. Samo tri možne rešitve so: ali v večji proizvodnosti dela, ali na račun skladov, ali na račun cen. Nobenega dvoma ni, da je najbolj realna rešitev v večji proizvodnosti. Vendar je zelo malo gradbenih podjetij, ki so sposobna na ta način zvišati osebne dohodke. Tako bodo mnogokje morali načeti že tako skromne sklade, saj je po nekaterih podatkih razmerje med skladi in osebnimi dohodki v večini delovnih organizacij 90 :10 v dobro osebnih dohodkov. Najmanj možnosti za zvišanje osebnih dohodkov je v viš/ jih cenah. Menda ni zakon ponudbe in povpraševanja nikomur tako »zvezal rok«, kot gradbincem, kajti povpraševanje je veliko manjše kot ponudba. Reforma je omogočila gradbin- (Nadaljevanje na 3. strani) POKLIC MEHANIKA POSTAJA ZA MLADE ČEDALJE BOLJ PRIVLAČEN. PA SAJ, NI NAKLJUČJE, KO JE TUDI PRI NAS MOTORIZACIJA NA POHODU. FOTO SLUŽBA DE RAZGOVOR Z ING. JANEZOM PEROVSKOM, DIREKTORJEM LJUBLJANSKIH MLEKARN Zavore namesto spssstici Odkar so se po reformi dvignile odkupne cene, je mleka dovolj, na videz celo preveč. Proizvajalci — bodisi zasebni kmetje ali družbena kmetijska gospodarstva — so namreč izračunali, da se jim bolj izplača, če mleko prodajo, namesto da bi krmili z njim svinje ali teleta, kar je bilo dotlej v navadi. Povečana ponudba mleka je že povzročila, da se na splošno izboljšuje njegova kakovost, da marsikje, na primer v Ljubljani, potrošniki lahko dobivajo vedno sveže mleko. Razen tega je izbor mlečnih izdelkov vedno boljši in večji, saj prodajo vedno več izdelkov drugih proizvajalcev, ki jih zbirajo in sortirajo v posebni mlečni kleti. Za to novost razen potrošnikov največ zanimanja kažejo razna gostinska podjetja. S tega zornega kota sodeč, je gospodarska reforma povzročila ugodne premike. Če bo sčasoma povečana ponudba pritisnila še na znižanje prodajnih cen, bodo potrošniki v celoti zadovoljni. (Nadaljevanje na 6. strani) ♦ # ♦ ♦ ♦ ♦ O ♦ O # * <► v ♦ ♦ * STR. 2: FORMALIZEM IN ODLAŠANJE STR. 3: DELO IN ORODJE STR 4: SAMOUPRAVNE NORME O RAZPOREJANJU IN PREMEŠČANJU STR. 5: Z ŽIVCI VČASIH NA NITKI STR. 6: ZDRUŽEVANJE SREDSTEV -PO STAREM? - STR. 7: ZANEMARJENA IZOBRAZBA IZOBRAŽEVALCEV STR. 8: * ZAUPANJE IN RAČUNICA -OBOJE JE ENAKOVREDNO < < t 4 v* f 4 DO KDAJ SE BO VLEKEL SPOR MED ŠKOFJELOŠKIMI ZDRAVNIKI IN ZOBOZDRAVNIKI Če imaš platno in škarje v rokah Spor med škofjeloškimi zdravniki in zobozdravniki se vleče že dlje časa © Zdravniki očitajo zobozdravnikom, da hočejo biti priviiemraiiti © Zobozdravniki W očitajo zdravnikom kratenje samoupravnih pravic ® Hej se skriva za tem prerekanjem? In kdo ima prav? © Skušali bomo vsaj delno osvetliti ozadje tega HisaGis»čaiacsaeiis primerov. Takšno upravljanje pa je le formalno gospodarjenje, so zavoljo tega zaključili člani plenuma RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, kajti samoupravljanje in samoupravni odnosi so omejeni samo na nekatera in ne na vse faze upravljanja. In zato tudi vnovič »politična zahteva« sindikatov, da v delovnih organizacijah razvijejo samoupravne odnose in da zasnujejo organizatorji proizvodnje in poslovanja takšno organizacijo dela in poslovanja, ki bo omogočala neposredno upravljanje in polno odločanje vseh proizvajalcev. S. B. Glasilo RepuDMSKega svet a K S J za Slovenijo izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani, List le ustanovljen 26 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednU MILAN POGAČNIK Naslov uredništva ln uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 31 66 12. 31 24 02 ln 31 00 33, uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v Ljubljani št. NB 501-1-365 - Posamezna Številka stane N. 50 par — 50 starih din — Naročnina je četrtletna N. 6,50 din — 650 starih din — polletna N. 13 din — 1300 starih din ln letna N. 26 din — 2600 starih din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk In klišeji CZP »Ljudska pravica« Ljubljane PO OBČNEM ZBORU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V TREBNJEM_________________________■ Prelomnica v delu sindikatov ? Občni zbor občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem ni uspel, saj razen skromnega poročila in govornikov, ki so se v razpravi oglasili bolj po »službeni dolžnosti«, nismo slišali nobenih polemičnih pripomb in predlogov, kako bi trebanjski sindikati pomagali razreševati nekatere probleme v delovnih organizacijah. Problemov v delovnih organizacijah trebanjske občine pa je precej. Tudi takih, ki bi jih moral prav sindikat pomagati razrešiti. ZA ODMOR ZAPOSLENIH JE POSKRBLJENO: POL URE PROSTEGA ČASA VSE DRUGO PA, KOT VSAKDO SAM VE IN ZNA. KJE? MARSIKJE — DA NE BO ZAMERE. FOTO SLUŽBA DE O REELEKCIJI V DELOVNIH ORGANIZACIJAH NA KOPRSKEM Formalizem in odlašanje Delovni kolektivi so priprave no reelekcijo zelo poenostavili © Prikrojevanje razpisnih pogojev @ Ali je reelekcija samo stvar sindikata?! V koprski občini je precej podjetij gospodarsko šibkih. Poslovnemu neredu se ponekod pridružujejo še neurejeni notranji odnosi, pogojeni s pomanjkljivimi internimi predpisi in premajhno osveščenostjo in razgledanostjo samoupravnih vodstev in delovnih skupnosti. Dosedanje priprave na reelekcijo ne kažejo, da bi omenjene slabosti koga močno skrbele, saj samo v El-metu nočejo več dosedanjega direktorja. Zdi se, da reelekcije v koprski občini ne jemljejo resna. Takrat, ko je potekel rok za razpis direktorskih in drugih vodilnih mest, ki jih 'zadeva predpis o reelekciji, si niso bili še niti na jasnem, kdga bodo postavili na sito in rešeto. V zadnjih osmih letih so se podjetja osamosvajala, združevala, priključevala, skladno s tem pa so se menjavale tudi dolžnosti in pravice upravnih vodstev... Ko so se nazadnje le sporazumeli, da reelekcija zadeva samo 8 podjetij, so družbenopolitične organizacije in občinska skupščina zadevo prepustile delovnim kolektivom, češ da znajo že sami razsoditi, ali lahko sedanji direktor še vodi podjetje ali ne. Delovni kolektivi so priprave na reelekcijo zelo poenostavili. V enem od podjetij je direktor spravil v predal navodila in pojasnila, ki sta jih pismeno poslala občinska skupščina in občinski sindikalni svet, ter brez razpisne komisije sestavil pogoje za pretendente na njegovo delovno mesto, prikrojene seveda svoji strokovni izobrazbi in vodilni praksi. Občinska skupščina je samovoljnežu stopila na prste in razpis razveljavila ... V večini podjetij so zakonito razpisali direktorjevo mesto, sprejemne pogoje pa podobno kakor v omenjenem tako »sfri-zirali«, da sedanji direktor ustreza vsaj zadnji naj skromnejši varianti. Vzemimo na .primer Istra Benz: novi direktor mora imeti višjo ali srednjo ekonomsko izobrazbo in nekaj let prakse, v poštev pa pride tudi kvalificiran delavec z najmanj štirinajstletno prakso na vodilnem delovnem mestu. Temu zadnjemu pogoju dosedanji direktor ustreza. Se bolj kot prikrojevanje sprejemnih pogojev »starim« direktorjem pa je zanimivo to, da so se na razpise direktorskih mest v Istra Benz, Intereuropi, Jestvini in Elmetu javili samo »stari« direktorji. Razen v Elmetu, kjer želijo novega, bo torej po reelekciji v upravnem vrhu vseh večjih delovnih organizacijah v koprski občini ostalo vse po starem. V zagati pa so majhna podjetja, na primer Foto Jadran. Ves delovni kolektiv sestavljata dva človeka, sama zakonito določena razpisna komisija pa naj bi x štela 3 člane kolektiva! Nemara zato niti Foto Jadran niti koprski muzej in glasbena šola še niso razpisali direktorskega mesta, čeprav sedanje direktorje zadeva reelekcija. svoji zadnji seji skupno s člani občinske komisije za imenovanje vodilnega osebja v delovnih organizacijah in posebne komisije za pregled novih statutov oziroma njihovih osnutkov ugotovilo, da bi reelekcija uspešneje potekala, če bi se družbe-no-politične organizacije bolj aktivirale. Ne tako, da bi delovnim kolektivom vsiljevale nove direktorje, ki bi se jim zdeli primernejši, pač pa bi kazalo delavce opozoriti, naj se vprašajo, če bo sedanje vodstvo strokovno doraslo perspektivnim nalogam, kazalo bi podpreti napredne sile po podjetjih, zlasti če so v manjšini, in zavreti delovanje birokratskih skupin, ki so se iz strahu pred reelekcijo močno aktivirale in prevzele ter izvedle vsa pripravljalna dela. Svojo voljo so zlahka uveljavile, če so samoupravna'' in sindikalna vodstva šibka, napredni delavci pa v manjšini in brez podpore zunanjih činiteljev. Da bi se družbeno-politične organizacije morale angažirati ob začetku priprav na reelekcijo, koprski občinski sindikalni svet ni ugotovil šele zdaj, ko teče voda v grlo, pravzaprav, ko je že stekla po grlu. Ni pa s svojim predlogom prodrl med večinskimi zagovorniki zdržno-sti in prepuščanja reelekcije izključno delovnim kolektivom, ki pa pri tem pozabljajo, da ponekod delavci ne pridejo s pravo besedo na dan, dokler se razmere tako ne zaostrijo, da so postavljeni pred alternativo: ali sprememba vodstva, ali likvidacija podjetja in brezposelnost. V Elmetu so mnogi že pred dvema letoma negodovali nad direktorjem, jasno in glasno pa so to povedali šele zdaj, ko jih je zaskrbelo za kruh. Pri vsem tem pa na občinski skupščini v Kopru še zdaj menijo, da je reelekcija »stvar sindikata«! MARIOLA KOBAL Nizka kvalifikacijska struktura zaposlenih v trebanjskih gospodarskih organizacijah je nedvomno eden od glavnih »krivcev« za slabo gospodarjenje, nizko produktivnost in pa nizke osebne dohodke zaposlenih. Menda v podjetjih nimajo niti enega sposobnega ekonomista, niti enega pravnika ali drugega visoko usposobljenega strokovnjaka. In prav zavoljo nestrokovnega dela, slabo pripravljenih programov bodo, kot smo slišali od občinskih predstavnikov na občnem zboru, v tovarni šivalnih strojev v Mirni izvajali rekonstrukcijo tovarne dlje, kot pa so zanjo dobili kredit. Namesto, da bi vložena sredstva že vračali pa se v tovarni šivalnih strojev šele zdaj ubadajo, kakšne stroje naj bi sploh postavili v novo proizvodno dvorano. Ob tem se nehote vsiljuje vprašanje, kako to, da so njihovi izdelki na trgu sploh lahko konkurenčni? Odgovor na to vprašanje je dal občni zbor: zaradi nizkih osebnih dohodkov zaposlenih v strukturi cene njihovih proizvodov. Kot smo še slišali, bodo v trebanjski občini po občinskem srednjeročnem gospodarskem načrtu dosegli današnje povprečje osebnih dohodkov zaposlenih v Sloveniji šele 1968. leta. Razen tega pa sindikati ugotavljajo, da so proizvajalci slabo obveščeni o dogajanjih v svojih podjetjih. V tovarni alkoholnih pijač v Mirni zaposleni še do nedavnega niso vedeli, kaj sploh piše v njihovem statutu in drugih samoupravnih aktih podjetja. To prav gotovo lahko delno pripišemo nezainteresiranosti delavcev za svoje samoupravne pristojnosti, v največji meri pa spet posameznim vodilnim uslužbencem v podjetjih, ki doslej niso bili sposobni seznaniti neposrednih proizvajalcev z notranjo zakonodajo podjetja. Zaradi teh in drugih problemov v delovnih organizacijah NAŠE 1ZKUŠNJ I' 7 Zj' Vzgoja po izjemni ceni BO ZVONJENJE TIK PRED TOČO ZALEGLO? Predsedstvo občinskega sin-, dikalnega sveta v Kopru je na elezarna Štore je bila med prvimi delovnimi organizacijami pri nas, ki je uvedla službo za higiensko tehnično varnost. Od prvih začetkov do danes je minilo 16 let. Vodja službe Stane Ocvirk ocenjuje svojo delovno organizacijo tako: »Pred leti smo bili med najboljšimi železarnami po nizkem številu nezgod. Lani pa smo nenadoma zdrknili na četrto mesto v jugoslovanskem merilu, pred nami pa sta obe slovenski železarni. Skrbi nas, da se je lani pinas število nezgod zvišalo za 19 °U v primerjavi z letom 1964. Kje so vzroki? Treba je upoštevati, da je za vsako nezgodo ponavadi več vzrokov, vendar še vedno prednjači neprevidnost. Za veliko nezgod pa je vzrok tudi pomanjkljiv nadzor.« »Verjetno vpliva na večje število nezgod sam značaj proizvodnje ?« ' »Izkušnje kažejo, da je pri težjih in nevarnih delih manj nezgod kot pri lažjih. Delavci na težjem in nevarnem delovnem mestu lahko vsak trenutek računajo z nesrečo, če niso pazljivi. Tako je bilo pri nas lani manj nesreč v jeklarni, v obeh livarnah in obdelo-valnici valjev, medtem, ko je na primer v modelni mizami poskočilo število nezgod kar za 50 °lo, v razvojnem oddelku za 200 in v gradbenem oddelku celo za 300 °/o. »S kolikšno resnostjo rešujejo vprašanja varnega dela vaši delavski sveti ?« »Delavske svete smo pogosto opozarjali na delo HTV komisij. Vendar se za naša opozorila niso kdove kaj zmenili. Razen v elektro obratu niso ha nobenem delavskem svetu posebej obravnavali varnosti pri delu. Komisija v elektro obratu pa somoinicia-tivno pripravi vsako leto dve predavanji, ki jih vodi ali zdravnik ali drug strokovnjak. V tem obratu pripravijo tudi vsako leto seminar iz prve pomoči. Rezultat takšne zavestne vzgoje je tudi to, da nesreče ne naraščajo. Lani so npr. izgubili le 14 delovnih dni, kar je najmanj v podjetju. Skupno je bilo v vseh obratih lani 4298 izgubljenih dni, kar je zelo veliko za približno 2000 zaposlenih.« Z »Varnostni tehniki se pogosto pritožujejo, da njihovega delo v podjetju posebno ne cenijo. Kako je s tem pri vas?-« »Varnostna služba sodi pri nas v štabne funkcije, se pravi, da odgovarja za svoje delo neposredno direktorju. Kot vidite, ima služba po organizacijski strukturi pri nas tako veljavo, kot jo imajo varnostne službe v svetu. Vodilni delavci razumejo potrebe in pomen varnostne službe in se zavedajo tudi odgovornosti. In medtem ko skušajo dosledno poskrbeti za varno delo, zadevajo na nepredvidene ovire pri samih upravljavcih. Na primer: pred nedavnim smo na delavskem svetu obravnavali zaščito delavcev v valjarni s čeladami, toda člani de- lavskega sveta niso izglasovali nobenega sklepa. Na tak sklep je dal direktor veto. Tako prihajamo vedno bolj do prepričanja, da je potrebno veliko več pozornosti posvečati varnostni vzgoji. Pripravljamo vrsto seminarjev za organizatorje proizvodnje in delavce, že neka) časa pa je varnostna vzgoja v predmetniku šolskega industrijsko-Ico-vinarskega centra. Tako bodo bodoči kvalificirani delavci prinesli že iz šole solidno znanje iz varnosti pri delu. Vendar pri nas po nepotrebnem zmanjšujemo učinkovitost varnostne vzgoje. Pred nedavnim je izšel zelo dober učbenik o varnostni vzgoji, ki bi ga s pridom uporabljali vsi organizatorji proizvodnje, delavci in učenci v gospodarstvu. Izdal ga je Zavod za tehnično izobraževanje v Ljubljani v obliki skript. Toda ta priročnik velja kar 2500 starih dinarjev. Kako naj tako drag učbenik kupi npr. učenec v šoli ali delavec v tovarni? Če bi bil cenejši, bi ga kupili iz skupnih sredstev, za vse. Učbenika tudi ne smemo ponatisniti. Pokazal pa vam bom nekaj švicarskih brošur, strnjenih učbenikov za vsako področje dela posebej, kjer piše na platnicah: ponatis zaželen, klišeji na voljo. Ali druga primerjava: za vse publikacije mednarodnega centra za varnost, ki jih je lep sveženj, plačamo 30 tisoč starih dinarjev naročnine. Se vam ne zdi, da varnostne vzgoje pri nas le ne bi smeli skomercializirati?« I. V. trebanjske občine se bodo po-slej sindikati zavzeli — to }e bilo razvidno tudi iz zakljuc-kov občnega zbora — za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. Prve rezultate n« tem področju že lahko zabeležimo, toda za zdaj le v tovarni alkoholnih pijač v Mimi. Tu s° na pobudo sindikata za zaposlene organizirali dopolnilni izobraževalni tečaj. A čeprav tečaj še ni končan, delavci znanje, 1° si ga tu pridobivajo, že s pridom uporabljajo na svojih delovnih mestih. M. 2. K ČLANKU: Samo- rastnik med statvami Delavska enotrtost je 17. februarja objavila članek. Milana Žinkoviča »Samorastnik med statvami«, s katerim se v posameznostih ne strinjam in vas zato prosim, da objavite naslednje: Ta članek je nastal kot kombinacija misli iz moje seminarske naloge na VSPV »Prehod na skrajšani delovni čas v TTA« in kratkega razgovora, ki sem ga imel z avtorjem tega članka, ko sem mu izročal svojo seminarsko nalogo, ki naj bi bila osnova članku■ Nič nimam proti temu, da si je tov. Žinkovič za obliko članka izbral pogovor oziroma vprašanja in odgovore, res pa me motijo nekatere formulacije v tem članku, ki postavljajo v nepravo luč nekatere misli i” moje seminarske naloge, kakor tudi nekatere mish razgovora, ki sem ga imej s tov. Zivkovičem, saj ji'1 jaz, tako kot piše v članku, niti v tistem kratkem razgovoru niti v nalogi nisem postavljal, in me je tov. novinar očitno napačno razumel. Najbolj me moti to, da jc ton tega članka tak, kot da bi vodilni ljudje v naši t°' varni nasprotovali vsema. kar je novega oziroma kar jaz smatram, da bo potrebno pri prehodu na skrajšuj d-elovni čas upoštevati. pa ni res, saj so mi npn vodje služb na upravi pod' jetja in drugi sodelavci dajali koristne nasvete. kate' re sem pri pisanju m.oje se' minarske naloge upoštevaj Vodja tehnične službe P® mi je pomagal tudi pri računih, ki sem jih v svol seminarski nalogi nakaza-Možno je, da se kdo od v°' dilnih ljudi v naši tovarnf ne bo strinjal z vsem, ^ sem napisal v nalogi, vsem jasno pa je, da to ist lahko velja tudi za takŠU’ ki ne zasedajo vodilu■» mest. Odpora proti uvajanj novih, še ne preizkušeni stvari ne smemo pripisova ^ le vodilnim ljudem — Z na splošno in seveda tu-' ne v naši tovarni. Ji Zdi se mi potrebno poudariti, da do odstopa planirane specializacije naši predilnici ni PrZ, zaradi odpora vodilnih v * vami, temveč zaradi tez ’0 ki jih imamo z naba bombaža, in to ne po krivdi. To sem povedal 1 di v svoji seminarski gi in menim, da vsak zaključek ni pravilen- STANKO BEČAft Tekstilna tovarn Ajdovščina ) ----------------------------------------------------------7 dni v sindikatih Delo in orodje Te dni so se v Radovljici sestali predsedniki gorenjskih občinskih sindikalnih svetov na razgovor, kakršne občasno prirejajo in na katerih izmenjujejo medsebojne izkušnje iz sindikalne problematike. To Pot pa so mimo drugega postavili na dnevni red svojega sestanka tudi vprašanje vsebine in razširjenosti Delavske enotnosti. Zakaj piri obravnavanju tega vprašanja niso skoparili s časom, bodo verjetno najbolje pojasnile tele besede enega izmed naših znanih občinskih sindikalnih funkcionarjev: »■Delavska enotnost je naše orodje. Cim bolj bo razširjena, tem močnejše orodje bomo imeli v rokah; čim boljša bo njena vsebina, tem lažje bo naše delo. Zaradi tega tudi zasluži, da ji damo vso podporo.« O mestu in vlogi našega tednika je bilo govora tudi na zadnjem plenumu Republiškega sveta sindikatov in takrat je bilo sklenjeno, da bo ena izmed prvih sej predsedništva RSS posvečena, izključno vprašanju vsebine in razširjenosti Delavske enotnosti. Dejstvo, da gorenjski sindikalni funkcio- narji niso hoteli čakati, kaj bo sklenil ta forum, pa vsekakor pomeni, da se v polni meri zavedajo pomena slovenskega sindikalnega glasila za svoje nadaljnje uspešno delo. To delo pa je danes težje, pa tudi odgovornejše, kot je bilo pred gospodarsko reformo, ki je pred vse zavestne sile, morda pa še posebno pred sindikate postavila res številne probleme. Kakšna stališča zavzeti do teh vprašanj, kako jih reševati, kakšne izkušnje morda že imamo, ki jih lahko s pridom posredujemo eni drugim? Takšna vprašanja si zastavljajo sindikalni aktivisti vsak dan in si na mnoga ne znajo odgovoriti. Ta vprašanja pa bi bila marsikje mnogo laže rešljiva, če b: se sindikalni delavci pri njihovem reševanju bolj posluževali Delavske enotnosti, ki ima prav nalogo, da posreduje ne samo stališča sindikalnih forumov do posameznih vprašanj, temveč tudi mnogo-katere izkušnje delovnih kolektivov in njihovih sindikalnih organizacij. Tega pa marsikje ni — in zato se marsikje Dovolj ali premalo Po podatkih ene izmed analiz, ki so jo pripravili strokovni sodelavci Centralnega sveta ZSJ, smo leta 1954 porabi za izobraževanje 2,3 “/» nacionalnega dohodka; do leta ,9B4 pa se je ta vsota več kot podvojila, saj so sredstva za l&obraževanje že dosegla 4,8 °/o nacionalnega dohcgka. S tem 8,rk> se izenačili z najbolj razvitimi državami, saj v SZ dajejo Z(l izobraževanje 3,14 °/o narodnega dohodka, v ZDA 4,01 °h, 6 Norveški 3,67 °lo, v Franciji 3,5 °lo in v Veliki Britaniji 3,61 °dstotka. Vendar pa je to le prvi del resnice. Če bi namreč te od-st°tke »prevedli« v absolutne številke, potem bi dobili precej .Ugačno podobo. Tako smo malo prej ugotavljali, da izdva-Ja3o iz nacionalnega dohodka za potrebe izobraževanja pro-!!ettualno enak ali celo večji delež, vendar pa ta odstotek 'e predstavlja več kot 7 dolarjev na prebivalca. V Sovjetski pa so sredstva za izobraževanje dosegla že 120 dolarjev 1» zaposlenega, v Švedski 44, v Veliki Britaniji 42, v Franciji s v Bolgariji 30 in na Madžarskem 36 dolarjev. To pa so ifkazatelji, ki s precej drugačnega zornega kota osvetljujejo ^ša prizadevanja za izobraževanje kadrov. M a k e d o n i j a Dogovor je prinesel rešitev , Nedaleč od Štipa, v vasi Balvan, je bila pred dvajsetimi osnovana kmetijska zadruga. Dolga leta je životarila na rentabilnosti, dokler se ni leta 1960 znašla v deficitu. Jfkra-t je prevzel vodstvo nad zadrugo prvi inženir agrono-v komuni. Med njim in med občino pa je bil sklenjen J? naše razmere kaj nenavaden dogovor; če bo zadruga po-:°uaZa z izgubo, bo znašal njegov osebni dohodek 50.000 sta-T dinarjev; če bo poslovanje še na meji rentabilnosti, bo Je9ov osebni dohodek 80.000 starih dinarjev, če pa bo za-jJTtpj uspelo ustvariti tudi svoje sklade, bo ta vsota njegovih , esečnih osebnih prejemkov korigirana še z 6 °/o od teh 'tedstev. B V tem času so se v zadrugi v vasi Balvan dogodile šte-jlJne spremembe. Dohodek je bil lani v prim,erjavi z letom za desetkrat večji, osebni dohodki pa so porasli od 14.000 farjev na 42.000 dinarjev v povprečju. Povprečni mesečni J.ebni dohodek upravnika zadruge pa znaša za lani 230.000 farjev mesečno. In nihče v kolektivu mu ne oporeka, da 1 ie te osebne dohodke tudi zares prislužil. OB SEJI PLENUMA NOVOMEŠKIH SINDIKATOV Posluh za bistveno Na zadnji seji plenuma ObSS Novo mesto so razpravljali o skoraj povsem enakih vprašanjih kot na nedavnem VI. plenumu Republiškega sveta: o uveljavljanju delovnih enot, investicijski politiki, izvoznih prizadevanjih delovnih kolektivov in o dejavnosti in učinkovitosti dela sidikalnih organizacij. Čeprav je bil dnevni red plenuma novomeških sindikatov uglašen na zaključke Republiškega sindikalnega sveta, razprave na plenumu RS ni le »fotografiral«; člani plenuma so načelna stališča slovenskih sindikatov konkretizirali in si na osnovi jasno opredeljenih nalog začrtali svoje delovne ob- tudi ubadajo s problemi, ki so jih drugod že rešili. Dejstvo je, da polovica sindikalnih podružnic na Slovenskem ni naročena niti na en izvod Delavske enotnosti. Kako potem pričakovati, da bo delo teh podružnic .dobro, ko pa so se odrekle orodja za svoje delo? Res je, da je tovarniški tisk marsikje močno razvit, toda ta tisk ne more nadomestiti osrednjega sindikalnega glasila, saj je že po svojem namenu omejen na tretiramje problematike »svoje ■ tovarne« i.n ne more dati vpogleda v širša dogajanja, ki je nujno potreben vsakemu sindikalnemu delavcu. Gorenjski sindikalni funkcionarji so vse to upoštevali in odtod njihova odločitev, da si bodo prizadevali, da vsi člani občinskih sindikalnih forumov dobijo Delavsko enotnost na dom in da bodo zastavili ves svoj vpliv za močno razširitev našega tednika v sindikalnih podružnicah njihovega področja. Sedaj, ko imajo tako občinska vodstva kakor tudi sindikalne podružnice precej več sredstev, kot pa so jih imela še nedavno, obstojijo za to tudi realne materialne možnosti. Gorenjski sindikalni funkcionarji so pri tem prepričani, da bodo sredstva za ta namen pomenila dobro naložbo. MILAN POGAČNIK (Nadaljevanje s 1. strani) cem za 22 °/o zvišanje cen, podatki pa kažejo, da so jih lani zvišali le za 15 do 16 °/o. Po reformi so morali poslovati celo z nižjimi cenami, kot so bile leta 1964, če so si hoteli obdržati naročila. LICITACIJE »ŽRO« OSEBNE DOHODKE Omejena Investicijska potrošnja je »ogrozila« 64 slovenskih gradbenih podjetij. Za takšno množico gradbenih podjetij najbrž pri nas ni dovolj dela, še zlasti pri sedanji ozko nacionalni delitvi dela. V tekmi za obstoj noče nihče popustiti, zato se gradbena podjetja na račun delavcev in njihovih osebnih dohodkov poslužujejo kaj nepoštene konkurence. Po podatkih, ki jih slovenski gradbinci vestno zapisujejo, so razlike med najvišjim in najnižjim do-nudnikom na natečajih med 20 in 30 %>. Zgodi pa se celo, da je ta razlika mnogo večja. To pa pomeni, da žrtvujejo gradbena podjetja del osebnega dohodka svojih delavcev. Menda ni potrebno poudarjati, da se s tako neodgovornim lovom za posel ne strinjajo niti slovenski sindikati niti prizadeti delavci niti tista gradbena veznosti za letošnje leto. Plenum je bil predvsem enotnega mnenja, da so samoupravni odnosi v delovnih organizacijah novomeške občine premalo razviti, to je, da imajo delovne enote premalo pristojnosti, za kar pa je kriva — so poudarili — predvsem premajhna strokovna in splošna podjetja, ki želijo poslovati v normalnih ekonomskih pogojih. Tako razvrednoteno delo je seveda ogrozilo ne le življenjski obstoj zlasti nekvalificiranih gradbenih delavcev, ampak'tudi merila za stamulativno nagrajevanje vseh gradbenih delavcev in s tem neppsredno upravljanje v delovnih enotah. Mnoga slovenska podjetja so že poiskala spodbudna merila za nagrajevanje svojih delavcev pa tudi načela za delitev dohodka po delovnih enotah. Po dosedanjih izkušnjah pa so mnoga gradbena podjetja obšla vse samoupravne in ekonomske zakonitosti. Vzemimo za primer spet licitacije: skupina vodilnih je delo zlici-tirala za vsako ceno in s to »vsako ceno« prenesla vse tveganje na delovne enote, kajti v licitaciji, izvajalci-delovna enota, niso sodelovali. ' TERENSKI DODATEK — DVOREZNI NOŽ Večina gradbenih, podjetij se je z obema rokama oprijela terenskega dodatka za uravnavanje osebnih dohodkov. Zakonska določila namreč prepuščajo urejanje terenskega dodatka delovnim organizacijam kot enega izmed materialnih stro- razgledanost vseh zaposlenih, tudi članov izvršnih odborov sindikalnih podružnic in samoupravnih organov. Prizadevanja občinskega sindikalnega sveta, da bi se delovne organizacije bolj načrtno lotile izobraževanja, ne obrodijo pravega sadu predvsem zato, ker se samo- škov. Pri tem pa se že uveljavljajo špekulacije. Podjetja, ki slabo gospodarijo, so poiskala najbolj nestamulativen način delitve terenskega dodatka, tako da popravljajo z njim osebne dohodke. Delavec dobi sicer v kuverti več denarja, vendar je samo del tega plačilo za opravljeno delo in osnova za pokojnino. Primer Vegrada in Velenja morda najbolj ilustrira maličenje osnovnega namena, ki ga ima terenski dodatek. V osnutku pravilnika so se namreč odločili, da bodo izplačevali terenski dodatek vsem zaposlenim, tudi administrativnim delavcem. ki ne delajo na terenu. Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev in še nekatera podjetja menijo seveda povsem drugače. Zavzemajo se zato, da bi v doglednem času vključili terenski dodatek v osebne dohodke, za prehodni čas pa bi kazalo tudi za terenski dodatek najti stimulativno delitev. Dobili bi ga naj vsi delavci, ki delajo na terenu, vendar v določenem odstotku na obračunsko osnovo. Tudi višino terenskega dodatka bi morali določiti na osnovi cene dela v enoti proizvoda in ne. na osnovi časa, k čemur se še mnogi nagibajo pač zavoljo lažjega obračuna. I. VRHOVCAK upravni organi in vodstva podjetij še vedno ne zavedajo pomena strokovne usposobljenosti in splošne razgledanosti za gospodarski razvoj podjetja. Analize govorijo, da je v industriji, obrti, gradbeništvu in prometu od 7.843 zaposlenih kar 49,3 odst. delavcev, ki nimajo popolne osemletke. Odstotek strokovno usposobljenih proizvajalcev se tudi zato ne povečuje, ker je večina delovnih organizacij ob reformi sklenila: »Ljudi ne bomo odpuščali, toda tudi novih ne bomo sprejemali« In tega sklepa se delovne organizacije tudi drže: v času reforme so razpisali znatno manj štipendij kot leto dni prej, pa še te skopo odmerjajo — povprečna štipendija znaša le 20 tisoč dinarjev mesečno, življenjski stroški študentov v Ljubljani pa so znatno višji. V razplavi o investicijski politiki občine in delovnih organizacij na območju občine so razpravljavci poudarili, da delovni kolektivi — razen Tovarne stekla ter proizvodnih prostorov podjetij Opremales, Kovinar in Novoteks — niso gradili drugih večjih objektov. Značilno pa je, da so podjetja za gradnjo teh objektov imela na voljo dovolj denarja, zmanjkalo pa jim ga je za opremo. Pri nakupih strojev imajo zdaj težave tudi druge delovne orga- 1 nizacije, tako da bi v občini, j kjer je le mogoče, kazalo okr- | njena sredstva za investicije ’ res nameniti le za moderniza- j cijo zastarelih proizvodnih po-. stopkbv in nakup novih strojev, ne pa več za nove gradnje. Na plenumu so obravnavali J tudi probleme v uvozu in ugo- i tovili, da so industrijska pod- j jetja izvozila lani za 38 odst. j več kot leto prej, kmetijskih iz-, delkov so v občini odprodajah j na tuje celo za 180 odst. več, j medtem ko je izvoz- lesa in iz- , delkov lesne industrije upadel * skoraj za polovico. Plana izvoza lani v novomeški občini niso \ dosegli. Razveseljivo pa je, da nameravajo delovne organiza-: cije v novomeški občini povečati letos izvoz v primerjavi z minulim letom kar za 25 odst., čeprav so morali v kovinski in lesno predelovalni industriji (IMV, Novoles) zaradi pamanj-kanja surovin skrčiti obseg proizvodnje in zmanjšati število zaposlenih. Med vprašanji, o katerih so na občnem zboru še razpravljali, kaže poudariti odločno stališče plenuma, naj bo delo sindikalnih podružnic in njihovih izvršnih odborov v prihodnje bolj samostojno, kot pa je bilo doslej. Sindikalne podružnice sicer priporočajo samoupravnim organom in vodstvom delovnih skupnosti, naj ukrepajo tako ali drugače, dogaja pa se tudi, da del svojih političnih nalog prelagajo na druge organizacije, torej »z ramena na rame«. Posledica takšnega »dela« se kaže predvsem v nezainteresiranosti zaposlenih za probleme samoupravljanja in gospodarjenja in v šibki vlogi sindikalnih organizacij pri oblikovanju razvojne poti delovnih skupnosti. V. B. i TEKMA ZA OBSTOJ - VENDAR NE NA RAČUN DELAVCEV Osebni dohodki gradbenih delavcev daleč zaostajajo za drugimi panogami gospodarstva ® Nespodbudni razponi med nekvalificiranimi in kvalificiranimi delavci # Rešitev je v večji proizvodnosti ® V tekmi za obstoj prevzemajo gradbena podjetja dela za vsako ceno ® Terenski dodatek je spodbuda za terensko delo lX>^>X>XN>XhXVNXS>XV«>XeONSVe Pravna posvetovalnica PE VV\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\A\\\\\\\\^^^^ * 42 vprašanje y ’|/ letu 1964 sem delal v delovni organizaciji do I. decembra. a *®tu 1965 je delovna organizacija delila po končnem obračunu tecbni dohodek za leto 1964. Od delovne organizacije sem zah-M da se mi izplača pripadajoči osebni dohodek, ker sem v Or-? 1964 delal in pomagal ustvarjati osebni dohodek v delovni j^Sanizaciji 11 mesecev, dokončna delitev osebnega dohodka pa *a -ako razvidna šele po zaključnem računu. Delovna organista je moj zahtevek zavrnila, češ, da so ta sredstva bila de-iž ba i2 neobveznega rezervnega sklada pod pogojem, da bodo ^"‘ačana sredstva v rezervni sklad vrnjena v prihodnjem letu. ob flSel)ni dohodek so prejeli vsi delavci, ki so bili še zaposleni del litvi osebnih dohodkov v delovni organizaciji, niso pa tega bfea 0sebneS.a dohodka prejeli delavci, katerim je prenehalo delo a delitvijo tega osebnega dohodka. Z T. __________________ CELJE Sferi *dar deIovna organizacija odvede v rezervni sklad več tiari-’ kot je to bila dolžna po zakonu o sredstvih gospo-ki ®klh organizacij, lahko sredstva, naložena na tem skladu, ihietresegaj° znesek, katerega je delovna organizacija dolžna J.ha tem skladu, razdeli med osebne dohodke delavcev, upo-£ren 06 pri tem svoj pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, bih 'S sredstev z neobveznega rezervnega sklada na sklad oseb-dejj,a°bodkov se ne more izvršiti kot posojilo, temveč je taka Vrag X lahko le dokončna in se zato sredstva ne morejo več ati v neobvezni del rezervnega sklada. ako??eb.ai dohodki, katere prejema delavec med letom, so le tielavac*ja osebnega dohodka, ker se celotni osebni dohodek *&ciiaCa ngotovi šele po zaključnem računu. Delovna organi-Ja si je osebne dohodke iz leta 1964 nedvomno povečala z delitvijo iz sredstev iz neobveznega rezervnega sklada med osebne dohodke svojih delavcev, zato ste do osebnega dohodka, ki ga je vaša delovna organizacija delila v začetku leta 1965, na račun sredstev iz leta 1964, vsekakor upravičeni, ker tudi ne gre za delitev nagrad posameznikom, kar je razvidno tudi iz tega, da so prejeli osebni dohodek vsi delavci, ki so bili ob delitvi v delovni organizaciji še zaposleni. ^ POLJANŠEK • 43 VPRAŠANJE: S pravnomočno sodbo sem bil obsojen na kazen zapora štirih mesecev. Zadnji dan pred odhodom na prestajanje kazni mi je podjetje vročilo odločbo o prenehanju dela po sili zakona. Po treh mesecih zapora sem bil pogojno Izpuščen, zato me zanima, ali mi je delovno razmerje prenehalo po samem zakonu ali ne. B. C. — MARIBOR Neodvisno od volje delavca in delovne skupnosti preneha delavcu v delovni organizaciji delo, če je delavec odsoten z dela dlje kot tri mesece, ker prestaja s pravnomočno sodbo izrečeno zaporno kazen, oziroma ker se proti njemu izvršuje varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep. Določilo člena 110 temeljnega zakona o delovpih razmerjih se bistveno razlikuje od določila člena 318 točke 4 prejšnjega zakona o delovnih razmerjih, ki je določal, da delovno razmerje preneha brez volje delavca in delovne organizacije v primeru, če je delavec s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora ali strogega zapora, daljšo od enega leta — z dnem pričetka prestajanja kazni. Po prejšnjem zakonu o delovnih razmerjih sta delovna organizacija in delavec točno vedela vnaprej, kdaj delavcu preneha v takem primeru delovno razmerje po sili zakona, po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih pa vnaprej delovna organizacija ne more vedeti, ali bo delavec več kot tri mesece odsoten z dela zaradi pravnomočne sodbe vsled izrečene zaporne kazni nad tri mesece, ker je lahki) delavec pogojno izpuščen pred ali s potekom treh mesecev in tako ni odsoten z dela dalj kot tri mesece. Delovna organizacija zato lahko delavcu vroči tak sklep o prenehanju dela po sili zakona zaradi odsotnosti z dela, daljši od treh mesecev zaradi prestajanja s pravnomočno sodbo izrečene zaporne kazni oziroma izrečenega varnostnega, vzgojnega ali varstvenega ukrepa šele s potekom treh mesecev in enega dneva. Kadar je namreč delavec odsoten z dela točno tri mesece, delavcu delo ne preneha po samem zakonu, ker člen 110 temeljnega zakona o delovnih razmerjih izrecno določa, da mora biti delavec z dela odsoten dlje kot tri mesece. Odločba, ki jo v takem primeru delovna organizacija izda delavcu, ki prestaja zaporno kazen preko treh mesecev, je le ugotovitvenega in ne konstitutivnega značaja, saj delavcu v takem primeru preneha delo po samem zakonu neodvisno od volje delavca in delovrje organiza- Clje- A. POLJANŠEK Iz naše družbe I DESETORICA JE V LITOSTROJU DOŠTUDIRALA PO- f LEG REDNEGA DELA TRI LETA v dveh sedlih Izebražetmnje odraslih, ki ima v tovarnah različne oblike. Vedno več ljudi ki so redno zaposleni, obiskuje v prostem času različne šole in tečaje, da bi si pridobili večjo strokovno izobrazbo. Tudi število ljudi, ki po končanem delu študirajo na univerzi, je vedno večje ■srtjred tremi tedni so v prostorih litostrojske menze podelili diplome deseterici litostrojčanov, ki so v manj kot treh letih končali študij prve stopnje na fakulteti za strojništvo in si tako pridobili naziv strojnega inženirja. Vsi so bili ves čas študija redno zaposleni, študirali pa so izredno. Pobudo za tak študij je dal izobraževalni center v Litostroju. ypisalo se je 36 delavcev iz vseh oddelkov. Večina med njimi je imela končano tehniško šolo in daljšo delovno dobo v tovarni. Delovni staž desetorice, ki je že končala študij prve stopnje, je več kot dvanajst let. Med izrednimi študenti so bile velike starostne razlike, saj je najstarejši diplomant star 52 let in mu do upokojitve manjka samo še nekaj let, najmlajši pa ima 31 let. Večina med njimi je poročenih in nekateri imajo tudi že več otrok. DESETORICA Z MOČNO VOLJO NA SVOJIH SEDEŽIH MED PODELITVIJO DIPLOM. DIPLOME JE “IZ ROK DEKANA STROJNE FAKULTETE PREJELO 10 DIPLOMANTOV. OB TEJ SVEČANOSTI JE GOVORILO 6 LJUDI. TRIJE IZ TOVARNE IN TRIJE Z UNIVERZE. VEZ MED SOLO. IN INDUSTRIJO JE PO UDELEŽBI NA GOVORNICI POLNA. ,ANO ZA KOZ ERVREZERVIRANO ZA KOZERIJO e REZERVIRANO ZA KOZERIJO • REZERVIRANO ZA KOZ , - RAČUNI TOVARNE Tovarna je delavce vzpodbujala k študiju zaradi čistih računov. Število zaposlenih z visokošolsko izobrazbo v Litostroju ni prav veliko. Razmerje med delavci in strokovnjaki je še vedno precej neugodno. V tovarni so zaposleni 103 inženirji. Strokovno- pa so želeli usposobiti tudi tiste, ki so v tovarni prebijali led. Sem sodijo v glavnem starejši tehniki, ki so nosili glavno breme industrializacij e in so zaradi prezaposlenosti zaostajali za novimi zahtevami. Po drugi strani pa jih je k šolanju lastnega kadra silil tudi znan podatek, da samo 7 % strokovnjakov s tehniško visokošolsko .izobrazbo odhaja v neposredno proizvodnjo, ostanek pa se zaposluje v pisarnah, ločen od neposrednih problemov proizvodnje. Strojna fakulteta v Ljubljani je obliko izrednega študij^ organizirala do sedaj v tovarni Litostroj in v Kranju, Trbovljah in Kopru. Predavatelji prihajajo predavat v tovarne, izpite in potrebne vaje pa slušatelji opravljajo na fakulteti. RAZČIŠČENI POJMI Odrasli, ki se lotevajo študija na univerzi, imajo razčiščene pojme o težavnosti študija na univerzi. Odločajo se zaradi različnih nagibov. Litostrojsika skupina se ni vpisala zato, da bi Si bistveno izboljšala 'materialni položaj. Večina med njimi ima že sedaj visoke, položaje v tovarni. Študij je bil zanje samo -sredstvo, da svoja delovna mesta zadržijo tudi v zahtevnejših pogojih. Skoraj dve tretjini vvpisanih študija strojništva ni uspelo končati. Osip je bil med njimi zelo močan, kar je razumljivo, saj So študirali v težavnih pogojih, po rednem delu. Tovarni- so namreč dali na začetku jamstvo, da svojega dela na delovnem mestu ne bodo zanemarjali. Močan osip pa so povzročile tudi druge težave, ne samo neuspeh na izpitu. Tako so nekateri zboleli in so morali v bolnišnico, drugim so študij preprečile družinske Skrbi, dva sta odnehala, ker sta odšla na montažo v Indijo in Etiopijo, nekateri pa so študij prekinili zaradi preutrujenosti. Tako je od 36 vpisanih že prejelo diplome samo 10 najbolj pridnih in vztrajnih, trije pia so pred zaključnimi izpiti. RAZREDNI STAREŠINA .Med najbolj zgovornimi v skupini je Marjan Klemene, ki _je bil tudi razredni starešina litostrojskih študentov. V listnici je imel zapisane glavne podatke o svojih slušateljih. Povprečna Starost razreda je bila 38 let, povprečna delovna doba vseh vpisanih 16 let, tovarna pa je stara 19 let. Torej so se študija v Litostroju oprijele res same »stare bajte«. Na podelitvi diplom je bil edini, ki je spregovoril, iz vrste diplomantov. Pikro je zabrusil: “»V tovarni so tudi taki, ki mislijo, da je človeku dovolj Cankarjeva enajsta šola pod mostom.« V razgovoru v sindikalni sobi pa je imel nižji glas: »Vsa tri leta, ko sem študira*> sem razen rednega dela v tovarni opravljal še razne druge stvari. Bil sem več na sestankih kot doma. Zapiske s predavanj sem imel vedno pri roki. Pogosto sem študiral pozno ponoči. Študiral pa sem tudi na službenih potovanjih, v vlaku do Subotice in nazaj. Svoje zapiske je vlekel iz žepa tudi v trolejbusu. Nekoč si je na glas razlagal prostorski koordinatni sistem, pa Se je zapeljal nekaj postaj predaleč. Ljudje so ga gledali, kot da ni »pri pravi«. V treh letih je uspešno opravil 23 težkih izpitov. ZADNJE DEJANJE Zadnje dejanje triletnega vztrajnega delanje bila svečana podelitev diplom v tovarni. Na tej svečanosti so vodilni ljudje naše univerze in tovarne Litostroj izrekli o diplomantih laskave ocene. Generalni direktor Jože Kopinič: »Tako pridni, kot ste bili pri študiju, ostanite tudi pri delu v tovarni« Dekan strojne fakultete prof. ing. Leopold Andr-ce: »Dosegli Ste velik uspeh, toda pravo oceno vašega študija bo dalo šele delo.« Rektor ljubljanske univerze prof. ing. Albert Struna: »Delo daje smisel življenju. Ostanite mu zvesti in ne zamenjujte dela z govor- jenjem o delu, to grdo razvado, ki se je pri nas precej razpasla.« Deseterica diplomantov je po triletnem napornem delu precej utrujena. Potrebni so počitka. Študij jih je izčrpal, saj je znano, da je naporen tudi za mlade ljudi — redne študente — kaj šele za zrele, že zaposlene ljudi. Nekaterim pa žilica še ne da miru in bodo s študijem nadaljevali. Uspeh litostrojčanov lahko služi za zgled mlajšim, ki študirajo v normalnih pogojih, pa ne dot legaj o taksnih rezultatov: po-vprečna ocena litostrojske skupine je namreč prav dobra. ZDRAVKO TOMAŽEJ O hi E w N O M < N O Z < ti > ti H N H ti PREBRISANA RE! Dva dni in dve noči je Miha Delovni kolektiv' se je spo- najbrž ne bi predlagal, ker bi Vozloreznik preždel nad te- gledal in potem gledal in po- se zapičil samo v črke zakona meljnim zakonom o delovnih tem molče prikimal. in sedanje število zaposlenih, organizacijah, preden se je dva dni je petnajsti in ki zakonu ni prikrojeno, prekopal skozi njegovih 301) tafcrat ju sprejmemo-.« Z dvigom dveh rok je bil členov in svojo polpismenost, , ... Mihov predlog sprejet in p od- petem si je dva dni in dve noči Polovica delovnega ko e - - je^je rešeno likvidacije in mo-grizel nohte, zdihoval in si pu- v a, se pravi fotografski pomoč- rehit.ne integracije s podjetjem lil razredčene lase. Doma in nik, je prikimala druga polo- d stroke> ker sorodnega ni na delovnem mestu, kolikor vica računovodkinj a Pc y njihovem majhnem mestu, mu je dopuščal direktorski po- si je dovolila ponižno vprasa- j0jaj nje: Zdaj hodi Miha še bolj po- Tretjo noč se mu je pa za- »Ali ne bi počakali do prve- konci po mestu kajti kolek- svetilo Spečo ženo je stresel ga. Delo ta čas ne bo trpelo.« tiv le za 100 /o Povečal, nihče svouuu. - pa mu ne sme zavoljo tega Miha Vozloreznik je vzkipel, skriviti lasu. Brez državnega kakor že dolgo ne. fotografskega podjetja vendar podjetje pokopati ne morejo ostati! kakor neobrano hruško in zavpil: »Tebe namestim kot znažil-ko. Tako, Janko bo pa kurir ...« c »Hočete ali kaj? Komur moj sklep ni _ , , . všeč, naj gre. Jaz pa ostanem Ženi se je zdflo, da sanja. -n djetje bo ostalo. Svoje di-Fotografski atelje ze pometa, v rektorske sposobnosti sem že eni uri ga počisti in pisarno dokazal in jih še bom...« zraven, če Ji dajo za osem ur metlo v roke, bi lahko pometla »Saj... saj ...,« je hitela „ vseh šestnajst uradov, ki so v druga polovica kolektiva, n hiši in povrh še tiste, ki tam »nikdar nisem podvomila v nabirajo samo leta za pokoj- vaše sposobnosti, ampak dva runo. člana več, stroški bodo narasli, »Sveta nebesa, se ti blede?« fotografije bo treba spet poje potem postala stvarnejša, dražiti« »praviš, da nimate denarja....« Tedaj se je direktor prefca-»Nehaj že, nehaj. Pravim, njeno namuznil: da boš polno zaposlena sna- m „ žilka in pika. Janko pa ku- hHe, kaj vse to majčken rjr ^ skok cen m nova elana kolek- »Bo dolgčas raznašal? Po tiva bosta plačana... Ostane-slike hodijo ljudje sami, tistih mo Pa samostojno podjetje. nekaj računov pa lahko jaz Veste, kaj to pomeni? Po te-odnesem v banko in pošto.« meljnem zakonu o delovnih »Rekel sem, da bo Janko organizacijah moramo imeti naš kurir in pika. Kdo je go- tričlansko razpisno komisijo, spodar v hiši če ne jaz? Moja tričlansko disciplinsko komi- g bo obveljala, prmejduš.« sijo, samoupravne organe in h - „ tako naprej, ja, kdo naj pa bo ^ O Mlc_? s® je,£?Uh"lla V notri, če nas je premalo, jaz pa « S da bo Miha po prespa gem jn morarn ostati »Samo • K noči spet stari, pametni Miha. dj,.ck|or„ n Toda zjutraj je ostal istih h, O misli. Sklical je sestanek de- Delovni kolektiv je vzdihnil, g ^ lovnega kolektiva, se pravi fo- Ali zato, ker mu je odleglo ali « ^ tografskega pomočnika in ra- zavoljo česa drugega, tega g čunovodkinjo, in ponovil: mi ha Vozloreznik ni mogel ^ Z »Mojo ženo bomo polno za- ugotoviti, ker je vzdihu sledil ^ < poslili kot snažilko. Namestili molk. Toda te nejasnosti si ni n S bomo tudi kurirja. Mislim, da gnal k srcu. Rešitev je našel, % bi bil naš Janko kar prime- in sicer tako ugodno za kolek-g ren « tiv, kakršne mu še pravnik Ma N O ti < N O ti < ti > ti M N ti ti O .h> ti ti N O <; KOZERIJO « REZERVIRANO ZA K N O [i|l|ijl)l|ll!lllil!l!lltniUttl(iltllHlllltlllllllllllllIIII!lllllllllliilllll!illlllllllll!IIIUIItllllllUI!l ti 1 ti 1 ti = M = ti = ti = SIGNALI Bo ob letir več možnosti za dejansko enakopravnost? V Sloveniji predstavljajo ženske 40 % vseh zaposlenih. Kar 40 °/o zaposlenih žena ima otroke do 14. leta starosti. Visok je odstotek zaposlenih mater —■ samohranilk (11,2 %>). V organiziranem otroškem varstvu je komaj 10 % otrok zaposlenih staršev. Iz ankete, ki jo je napravil Zavod za statistiko SRS je razvidno, da je 35 % otrok do 14. leta starosti v času, ko so starši na delu, brez vsakega varstva. In še podatki iz ankete o problemih zaposlenih žensk v občinah Kranj in Domžale. Več kot 5 ur dnevno porabi za gospodinjska opravila po rednem »šihtu« 63 % zaposlenih žensk, tistih, ki delajo v svojem gospodinjstvu po sedem, osem in več ur na dan pa je kar 34,7 %• Neutemeljeno je mnenje o manjši storilnosti zaposlenih žensk. Domala vse analize storilnosti (merjenje pri tistih delih, ki ne zahtevajo večjih telesnih zmogljivosti — opravka z bremeni nad 20 kg) kažejo, da pri istih delih dosegajo ženske povprečno za 10 do 40 % večjo storilnost kot moški.. Razen večje ročne spretnosti in hitrosti v gibih, imajo tudi bolj kritičen odnos do lastnega znanja — ne spuščajo se v tveganje — zato je njihovo delo bolj kvalitetno. Statistični podatki zavoda za socialno zavarovanje SRS povedo, da vsled bolezni — pri tem so odšteti porodniški dopusti in odsotnost zaradi nege obolelega družinskega člana — tudi manj izostajajo z dela. Lani je bilo razmerje odsotnosti 4,67:3,92 V korist žensk. U. L. ll!lllllllllllllllll!i!llllllll|l!llllll!!!lllllll!ll!llllllllll!l!!!ll!llllll!I!l!l!l!llllll!lll!!!lllllllll!!ll|| Ubogi »začetniki« Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Center sm6 med drugim slišali vprašanje: »Kaj je z varčevalci, ki so štedili denar za gradnjo stanovanj pri bivših občinskih stanovanjskih skladih?« Teh je bilo v Ljubljani približno 1900. Vprašanje se zdaj še toliko bolj ponuja, ker smo ukinili občinske stanovanjske sklade in je vso aktivo in pasivo prevzela Kreditna banka in hranilnica Ljubljana. Nekateri varčevalci so prihranili v nekaj letih tudi po 2 milijona starih dinarjev. In vseh 1900 varčevalcev je zdaj prikrajšanih. Kajti, če bi vlagali denar že prej v Kreditno banko in hranilnico, bi jim ta ob revalorizaciji povečala vloge za 23 odstotkov, kot je storila to za vse druge vloge. Toda Kreditna banka in hranilnica Ljubljana zdaj o tem noče nič slišati. Vse varčevalce, ki so doslej vlagali v stanovanjske sklade petih ljubljanskih občin, šteje zdaj pri varčevanju za začetnike. Kdo bo zdaj varčevalcem pri stanovanjskih skladih revaloriziral vložena sredstva? Na petih ljubljanskih občinah, ki so sklade ustanovile, nočejo o i tem nič slišati. Normalno pa bi bilo, da Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, s tem ko je prevzela obveznosti bivših stanovanjskih skladov,- valorizira tudi vložena sredstva stanovanjskih varčevalcev. M. Z. Illlllllllllll llllllllllllllllllllllllllli IlllllllUlllillllllli BI# BaREMaaHBBHiBHHiieBaEBBSBiifflSBeassBHBBEHBHHiiHsaHesiEanreeiiieei SAMOUPRAVNE NORME • • • \/ • o razporejanju m premeščanju _______1------—-------—-----—-- Pogoj uporabnosti in zakonitosti samoupravnih norm o razporejanju delavcev je, da te konkretno določajo pogoje, postopek in pooblastila in da je iz njih razvidno, kdaj je delo na drugem delovnem mestu dolžnost, kdaj pa pravica / delavca V številnih delovnih organizacijah ne vedio, kako s samoupravnimi normami urejati razporejanje in premeščanje delavcev, da bi bile sprejete norme v skladu z zakonom in s potrebami ter zahtevami delovnega procesa in organizacije proizvodnje. Nekateri pravilniki se zato omejujejo na Splošna pravila in določajo npr., da ima delavec pravico do delovnega mesta in da je premestitev dopustna samo sporazumno in v primeru »višje sile.« O premestitvi pa mora v vsakem primeru sklepati kolektivni organ (delavski svet, upravni odbor, komisije). Uporabnost in učinkovitost ta- kega določila je zelo dvomljiva: v okviru delovnih mest in del, ki zahtevajo podobne delovne operacije in enako delovno Sposobnost, mora biti razporejanje dopustno pod pogoji in po post pki^ določenem v Samoupravnih aktih tudi proti volji delavca, ker to zahteva večkrat organizacija delovnega procesa, zakon pa nikjer takšnega razporejanja ne prepoveduje. Če pa gre za primer »višje sile« ali podobne .situacije, ki morajo biti v pravilniku predvidene, je nesmiselno za tako premeščanje, ki je začasno, zahtevati predhoden sklep samoupravnega organa, ker je v takšnih sit"->rijah potrebna takojšnja akcija. Iz teh razlogov bo nekateri pravilniki skušali zelo smiselno pri razporejanju (ali pa že uvodoma, ko je govora o stopanju na delo) najprej določiti pojem delovnega mesta. Tega pojma zakon ne opredeljuje, v členu 4. TZDR je govora o »delovnem mestu oz./delu, ki je samostojno in sestavni del delovnega procesa«. Delovno mesto zato ni Seznam različnih opravil in delavnih operacij, za katere se zahtevajo različne delovne sposobnosti, ni pa nujno razumeti pod tem tudi dela na čisto določenem mestu (npr. stroju, vozilu ipd ' Če je z- ti potre*- delovnega procesa delovno mesto vrsta različnih operacij (npr. pri istem ali na različnih strojih in n,a različnih »mestih«), ki pa seveda zahtevajo enake delovne sposobnosti, če je delovno mesto tako v splošnem aktu opisano in je bil delavec, ko se je za tako delovno mesto pri razpisu ali razglasu potegoval, s tem seznanjen, je mogoče kasneje glede na zahteve delovnega procesa delavca razporejati oz. mu dodeljevati dela v okviru opravil tako določenega delovnega mesta brez posebnega postopka. V bistvu pri tem sploh ne gre za razporejanje, temveč za operativno odrejanje nalog v okviru skupine del, ki zahtevajo enake delovne sposobnosti in so sestavni del delovnega procesa. » Potemtakem preostane, da splošni akti urede predvsem pravice in dolžnosti, pogoje, postopek in pooblastila pri razporejanju in premeščanju: na druga delovna mesta, ki zahtevajo sicer enake ali podobne delovne sposobnosti, vendar pa ta dela ne spadajo v okvir del na delovnem mestu, ki ga delavec zaseda, na nižja delovna mesta, ker delavec ne zadovoljuje zahtev delovnega mesta, na katerakoli delovna mesta v primerih višje sile ;n dri ovna mesta v drugem kraju. Nekateri splošni akti, ki uv°' doma ožje, kot to določa zakri^ deklarativno in neuporabno n® glašajo pravico do delovne^ mesta, v isti sapi omogočaj razporejanje in premeščanje takem obsegu, da izgubi r.ačel11^ pravilo vsako vrednost. Iz pr6^ njega zakona prevzemajo ^ časno razporeditev do treh r1'^ secev na katerokoli delov"^ mesto, če nj dela, če se sip1® meni organizacija dela ali zahteva to proizvodni ProCPravite, da je bila ,samo- kom ne bodo popravili, nocoj postrežna', kjer delatej po re- pa je sobota ...« zultatih najboljša tf žadnjih -mG „ :: Na temo REFORMA so rekli o, -j i: © JULIJ PLANINC, predsednik Republiškega odbora sindikata kmetijskih delavcev na zadnjem plenumu glavnega odbora SZDL Slovenije: »Nenormalno je, da v Sloveniji še vedno obdelujemo had 80 °/o zemlje z vprežno živino. To je eden od vzrokov Zelo nizkih hektarskih donosov v privatnem sektorju. V zadnjem času je precej polemike o tem, ali naj ima kmet traktor ali ne. Vemo, da imamo pri nas zemljiški maksimum in da se ta ne bo menjal, zato nastaja vprašanje ekonomičnosti izkoriščanja srednjetežke in težke mehanizacije na razdrobljenih parcelah. Ekonomičnost stroja bi povečali s tem, da Pad določenimi pogoji dobi skupina kmetov traktorje in priključke od kmetijske organizacije. To nekatere organizacije že uspešno opravljajo v praksi. Lažji traktorji in priključki Pa so lahko racionalno izkoriščeni pri mnogih kmetovalcih, Vendar te mehanizacije na trgu ni. Naša industrija mora vimprej osvojiti proizvodnjo te mehanizacije; dokler pa domačih strojev ni, naj se omogoči uvoz kmetijskih strojev Po ugodnih carinskih stopnjah. To bi tudi zainteresiralo kmečko mladino, da ostane na kmetijah in da manj teži v m.esta in industrijske centre.« 6 BENO ZUPANČIČ, podpredsednik IS Skupščine SRS na 27. seji Prosvetno-kulturncga zbora Skupščine SRS 14. februarja: CE IMAŠ PLATNO IN ŠKARJE ¥ ROKAH Občani se jezijo, ko morajo čakati, da pridejo v zdravstvenem domu na vrsto. Obsojeni so na čakanje. Zavoljo številnih sestankov, razprtij in prerekanj med zdravniki in zobozdravniki. - In do kdaj bo vse to še trajalo? ... Dosedanje izkušnje nam kažejo, da so reformni pro-pesi zaorali že nekaj globokih brazd v našem družbenem Življenju, četudi še ne najglobljih. S tem mislim na nepri-tonesljivo omejevanje investicij vseh vrst in velikosti, čeravno je bitka prav tu izredno huda, omejevanje vseh drugih Vrst potrošnje, da bi navsezadnje potrošili le toliko, kolikor Naredimo. Š tem mislim tudi na povečanje deleža osebne Potrošnje v narodnem dohodku, dalje na spremenjeno razmerje med uvozom in izvozom, reorganizacijo nekaterih dejavnosti, v katerih je največ administrativnega formalizma aU kjer je ta formalizem najdražji. Hkrati nam ta izkušnja kaže, da je štednja najhitreje uresničljiva v tistih dejavnostih, ki se tako ali drugače financirajo iz proračuna. To Pomeni, da so najhitreje prizadete dejavnosti, ki so bolj ali Paanj odvisne od proračunskih sredstev in mehanizmov. Popolnoma jasno je, da česa drugega ni bilo mogoče pričakovati, da so se te vrste dejavnosti morale nemudoma znajti Pfed strogim obličjem reforme, da pa bodo nekatere druge dejavnosti, v katerih je več notranjih rezerv, lahko ostale dalj časa v senci. Naj za primerjavo navedem dejstvo, da “o služba družbenega knjigovodstva ob novih tarifah stala v Sloveniji toliko kot vse višje in visoko šolstvo. S tem Potem povedati, da odkrivanje notranjih rezerv v celotni družbi ne more biti preprosto in ne kratkotrajno, zakaj s ■m so seveda povezani interesi, naj bodo državni, etatistični a,,i lokalni ali na tudi drobnolastniški Vendar je to fronta, da kateri bo racionalno gospodarstvo vsak dan potrebovalo Veznik a V izobrazbi, v znanosti, v sposobnosti. Skratka, gre to, kako se boriti s tem stoglavim zmajem, ki ni nevaren s8tno z^to, ker žrd-denar. ampak tudi duše... '“»eeeaeigmameeeEiiBaeniriieeEBKPB-jii ■»■■■■■eseeie»eiiieii*eae«ies«iiiii»i«#.'Kneae«iee*eMMMeee«iieeae<,eell,eeall UP (Nadaljevanje s 1. strani) HH ran za dčlo, ki ga opravlja itd. == So pa v zdravstvenem domu IH uslužbenci, ki imajo ekonomsko |m izobrazbo pa delajo na manj po- g=| membnih delovnih mestih,« je ss še pripomnil dr. Česen. Ul Zobozdravniki pa so se ta- krat v statutu in pripombah za-E5Š vzeli, da bi bilo zobozdravstvo |m ena delovna enota, splošno mi zdravstvo druga, to je, da bi de- ess lovne enote organizirali po === funkcionalnosti zdravstvene §§§| službe in ne po teritorialni raz- s delitvi zdravstvenih enot. Želeli ss so prenesti pristojnosti na de- !§e - lovne enote in hoteli doseči, da HH bi se njihova stroka skladno HH razvijala s potrebami zobo- zdravstva v občini. V delovnih HH " enotah, kjer so zobozdravniki 5= priključeni ostalim zdravstve- §= nim delavcem v vsakem kraju m posebej, pa 'takšnega razvoja svoje stroke ne morejo doseči. Skoraj pri vsakem predlogu, ki govori v prid izboljšanju zdravstvene službe, so zobozdravniki na sejah samoupravnih organov enostavno preglasovani. is KAM VODIJO RAZPRTIJE? »Politiko v zdravstvenem domu naj bi bolj oblikovali zdravniki in zobozdravniki, ne pa samo administrativni usluž- mesta, kjer delavec dela, je m®goča, vendar po postopku. O .‘‘zporediitvi mora sklepati ko-® k ti ven oirgan, delavec lahko Rovarja, razporeditev pa je iz-v.Oljiva šele, ko o ugovoru cdlo-», bogativno pritožbeni organ. Irf . ec sicer lahko sproži de-n,Vtli spor, je pa dolžan v delov-organizaciji dokončni odločbi v. ''c,iti, sicer krši delovno dolžnost. fror^-erna so lahko začasne raz_ oh ?c*i't:Ve (npr. zaradi nenadne ^o.elosti alj 'druge odsotnosti bit»Yca. ipd.), vendar morajo V6rj .5 primeri konkretno na-De ?ni- V teh primerih delavec ^W§Ubi pravice dl° prejšnjega r6(j-. ne§a mesta, takšne razpo- . tr-ai Ve ®° lahko samo kratko-Wk 6’ ■ izyršljive takoj, odloča ,v=v.Vq individualni organ, dela-'ahkjn 'Pm Seveda vkljub temu biao ogovarja, če smatra, da sMošrf0dani Pl0S°ji, določeni v žaciiaErn *tu. Delovna organi-dlelo.vn1110119 skrbeti, da se tako Sli ° mesto čim prej zasede Vcom °Vlni delavcem ali' z debeti » ’ ki bo delal samo doto-, da ec se razporejeni dela- 'Vilo VT0 Wne na prejšnje de- ^ mesto. biestoem-v— - ni na imamo že več kot dovolj . . MARIOLA KOBAL Kako gospodarimo imiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiBiiiHimiiniiniiiiiiininiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHDHiiiiiiiiiiiiiiimBiiiimiUiiiiiniiiiiiiniiiuiiiiiiuiiiiHBiiiiiniiiiiiniiiiiniiffl Združevanje sredstev — po starem ? INDUSTRIJSKA SILHUETA. FOTO SLUŽBA DE ___ es nedoumljiva je vča-^ sih logika ekonomike i« — še posebej tiste, ki JErilL se porodi v glavah državne administracije. Že neštetokrat smo se mogli o tem prepričati, koliko pa je to naše prepričanje tudi zaleglo, je seveda drugo vprašanje. In prav taka nedoumljiva logika obdaja tako imenovano pariteto Novi Sad v prometu z uvoženo pšenico, ki jo je v letu 1950 uveljavil poseben zvezni predpis, še dandanes veljaven, vsem reformnim ukrepom navkljub. Za kaj gre v tem famoznem predpisu? Za nič drugega, kot da kupec pri nakupu uvozne pšenice ne plača stvarnih prevoznih stroškov od uvozne luke do svoje namembne postaje, temveč da mora plačati LABIRINT NESMISLA uvozniku fiktivne stroške prevoza od železniške postaje Novi Sad do svoje namembne postaje po redni železniški tarifi za to razdaljo. In kaj to pomeni? To, da je plačal mlin v Novem Sadu po lanskih tarifah pri toni kupljene uvozne pšenice 6.390 starih dinarjev manj, kot pa znašajo stvarni prevozni stroški do Novega Sada, in po drugi strani spet to, da so morali na primer v Kopru plačati 7.760 starih dinarjev več pri toni pšenice na račun prevoznih stroškov, ki pa jih v resnici niti ni bilo! . Izračuni kažejo, da so lani znašali v Sloveniji ti fiktivni prevozni stroški kot posledica paritete Novi Sad v povprečju 4.000 starih dinarjev pri toni uvozne pšenice. Pri letni predelavi 130.000 ton pšenice in upoštevaje nove železniške tarife bo letos Slovenija plačala za kakih 715 milijonov dinarjev več, kot pa znašajo dejanski prevozni stroški. In v petnajstih letih, kolikor doslej veljajo predpisi o pariteti Novi Sad, je v izravnalni sklad Zvezne direkcije za prehrano, odteklo iz Slovenije za približno .8 milijard dinarjev več, kot pa so znesli dejanski prevozni stroški. Teh osem milijard je seveda plačal potrošnik! In še nekaj: čeprav je Slovenija prispevala v zadnjih petnajstih letih 8 milijard sredstev, je dobila le za 900 milijonov starih dinarjev kredita iz zveznih namenskih sredstev za gradnjo žitnih skladišč. Pa ne gre le za Slovenijo, temveč za dobršen del Hrvaške, Bosne, Črne gore, Makedonije! V labiritnih tega nesmisla pa so novi hodniki: v minulih štirih letih je bilo prepeljano v Vojvodino za predelavo več kot milijon ton pšenice iz vseh jugoslovanskih pristanišč in odtod spet nazaj v bližino uvoznih luk do potrošnika. Stroške tega dvojnega prevoza ocenjujejo analitiki na najmanj za 8.000 dinarjev pri toni višje, kot če bi pšenico predelali tam, kjer so bili porabljeni njeni izdelki. Pri vsem tem pa je bila investicijska politika zveznega sklada taka, da je izgradnja mlinskih kapacitet in žitnih skladišč v Vojvodini že zdavnaj presegla tamkajšnje potrebe široke potrošnje in prav tako že zdavnaj presegla potrebe za vskladiščenje domačega pridelka pšenice. A kot rečeno, pariteta Novi Sad še vedno velja. — Res, počasi meljejo mlini bogov — samo da so se stari pri tem lahko vsaj potolažili,. da dobro meljejo! B. SAMARIN Zavore namesto spodbud »Z gospodarskimi ukrepi, ki naj uveljavijo reformo, smo materialno osnovo delovnih organizacij bistveno okrepili,« si na sestankih že lep čas načelno manemo roke. »Materialna osnova se je povečala za toliko in toliko odstotkov, sredstev za investicije imajo delovne organizacije za toliko in toliko odstotkov več kot pred leti itd. Tovariši, to so kvalitetni premiki...« Res je, naše načelno veselje, da bodo delovne organizacije končno le postale »nosilke razširjene reprodukcije«, je oprto na pomembno dejstvo: politične teritorialne skupnosti se v resnici odpovedujejo dosedanji sorazmerno visoki udeležbi pri porabi narodnega dohodka. Vendar pa to še ne pomeni, da so čez noč odmrle tudi avtoritativne oblike združevanja sredstev za ekonomsko premalo utemeljeno gradnjo objektov »splošnega družbenega pomena«. Mnogo laže kot prepričevati delovne organizacije, kako koristno je, če zraste v občini ali kje drugje ta ali oni objekt, in poslušati njihove odgovore na te predloge, je namreč zavrteti telefon, sklicati direktorje podjetij za zeleno mizo, mešetariti za hrbti samoupravljavcev. Izvoz nekaterih mlečnih izdelkov je prepovedan, čeprav se v mleku naravnost utapljamo © Z gospodarskimi ukrepi bi morali bolj prožno uravnavati razmere na tržišču (Nadaljevanje s 1. strani) »Slišati je, da že zdaj komaj odkupujete vse ponujene količine mleka. Poleti, ko bo mleka več. bo še teže. Ali ne bi poskusili z znižanjem cen ali pa večjo predelavo v sir in maslo za izvoz?« »Lani ob tem času smo dnevno dobivali po 50 do 60 tisoč litrov mleka« je odvrnil inženir Perovšek. »Zdaj se dobave gibljejo med 75 in 83 tisoč litrov mleka na dan. Rekel pa bi da ima povečana ponudba več obrazov. Mleka ni dovolj, morda ker bi se povečal stalež goveje živine, ampak zato, ker se proizvajalcem bolj izplača, da mleko prodajo, namesto da bi z njim krmili živino. Odkupne cene so naravnane tako, da prodajalec mleka doseže prav tako ceno kot na primer kmet v Avstriji ali Italiji. Proizvajalec je z reformo torej pridobil, medtem ko imajo predelovalna podjetja določene prodajne cene in s tem zvezane roke. Ko to pravim, ne trdim, da bi moralo biti mleko v maloprodaji dražje, kot pa zdaj. Menim pa, da sedanja prodajna cena onemogoča normalno in razširjeno reprodukcijo, se pravi obnavljanje in modernizacijo mlekarskih in mlečno-predelovalnih podjetij. Če temu ne bi bilo tako, potem čista mlekarska podjetja (ki samo zbirajo in prodajajo mleko, op. avtorja) ne bi poslovala na meji rentabilnosti, medtem ko se mlečno-predelovalna podjetja rešujejo s postranskimi dejavnostmi, kar najbrž ni najboljša rešitev. Nastaja vprašanje, kaj naj storimo? Povečana ponudba nujno ustvarja večjo konkurenco med dobavitelji in pritiska na boljšo kakovost mleka, med drugim tudi na bakteriološko bolj čisto mleko. Mislim, da je izvajalcem izplača, da mleko prodajo. Tako zdaj že posebej premiramo tiste dobavitelje, ki nam dobavljajo dobro mleko. Kdaj kasneje bo povečana ponudba morda pritisnila tudi na cepo. Vendar se mi zdi važnejše, da storimo vse, da ponudba ne bi upadla. Pri tem pa so se mlekarsko predelovalni obrati znašli v hudi zagati. Približni podatki povedo, da so že zdaj v državi znatne rezerve mleka, da bi iz tega neodkupljenega mleka lahko na leto izdelali kakih 1000 vagonov, to je 10.000 .ton masla. V državi ga seveda ne bi mogli prodati, lahko pa bi ga izvozili. Še iz tistih časov, ko le mleka primanjkovalo pa velja prepoved izvoza za nekatere vrste mlečnih izdelkov, med drugim tudi za surovo in kuhano maslo ... Tako vedno teže odkupujemo in potem prodajamo mleko, ker je ponudba prevelika, trg pa premajhen. Zaradi tega ni izključeno, nasprotno — zelo verjetno je, da bo čez nekaj mesecev nastopil začetek nove krize. Ker mlekarska podjetja ne bodo mogla odkupiti vsega mleka, bodo kmetje z njim spet krmili živino. Če bi se zavoljo pospeševanja živinoreje, posebej svinjereje, spremenile odkupne cene za živino, je to še toliko bolj verjetno. Tedaj bi spet primanjkovalo mleka, kar bi vplivalo na zvišanje odkupnih cen in s tem na podražitev. Drugače rečeno: mlekarstvo smo z reformo postavili na noge. Zdaj pa je treba poskrbeti, da bi na trdnih tleh tudi ostalo. Če bi pristojni organi preklicali za sedanje čase nesmiselno prepoved izvoza, zdajle ne bi tožil o nevarnosti, da bo mlekarstvo morda spet zašlo v krizo. Polna zaposlitev zmogljivosti in večja usmeritev v izvoz pa bi nam končno omogočila tudi modernizacijo, s tem pa nižje poslovne stroške ih višji dohodek. »Neverjetno in vendar resnično, da se moramo jeziti zavoljo takih nerodnosti, ki mejijo na neumnost. Pa vendar — kaj mislite o notranjih rezervah v mlekarskih podjetjih?« »Kapacitete omogočajo, da bi predelali vse mleko, kolikor ga je. Če bi jih modernizirali, bi z njimi zajeli povečano ponudbo. Vse pa je odvisno od tega, kolikšna in kako konstantna bo ta ponudba. To je tisto, kar lahko sprevrže še tako utemeljene investicijske načrte. No, zdaj si v »Ljubljanskih mlekarnah« pomagamo tako, da mleko trikrat dnevno dostavljamo v prodajalne, s čimer smo se — ker je delo raztegnjeno na ves dan — izognili investicijam za nove hladilnice, polnilnico in vse drugo, kar je pač še treba. Vse te investicije bi bile nujne, če bi ostali pri stari organizaciji dela. Odvečne količine, mleka po pogodbi dostavljamo v Titograd in Trst, s čimer nekako vzdržujemo ponudbo na sedanji stopnji. Kooperiramo z drugimi mlekarskimi podjetji in si drug drugemu pomagamo, če komu primanjkuje mleka ali ga ima kdo trenutno preveč. Skupaj skrbimo tudi za ka- pacitete za predelavo. Tako znova urejamo obrat v Novem mestu, da bi tam predelali vsaj del presežkov mleka. Počasi tipamo tudi na zunanji trg. Pokazalo se je, da so možnosti za prodajo nekaterih vrst sirov. Za naš parmezan se na primer za-nima Italija. Ljutomerska mlekarna se je v izvoz že vključila in tudi v Ljubljanskih mlekarnah so že naložili prvih nekaj tovornjakov za tuja tržišča. To je vse lepo, prav in spodbudno. Narobe pa je to, da pristojni organi premalo strokovno in študijsko spremljajo gibanja na trgu z mlekom in mlečnimi izdelki, da prepočasi ukrepajo. Zaradi tega mlekarska podjetja žive v stalni negotovosti, vedno med kladivom in nakovalom, ko ne morejo dovolj skrbeti za modernizacijo in zaradi tega v delo vlagajo nenormalno in nepotrebno velik trud, kar v končni posledici plača potrošnik,« je zaključil inženir Perovšek. -mG Mnogo laže — toda prav nič v skladu z načeli delavskega samoupravljanja in z duhom ter cilji reforme! Čeprav manjka v občini denarja na vseh koncih in krajih za vsakršne potrebe, bi ga vendarle ne smeli zbirati s pomočjo sklepov »za zaprtimi vrati«, ampak le na osnovi dobro utemeljenih predlogov, o katerih naj sklepajo občani na zborih volivcev in kolektivi delovnih organizacij na množičnih sestankih, ne le delavski sveti v imenu delavcev, še celo pa ne samo direktorji podjetij. Dejstvo je, da so oblike združevanja sredstev, če že vsebina ne bo (na občinah pravijo: o združevanju smo in bomo javno razpravljali!), ponekod vse prej kot demokratične: v mnogih primerih sklepajo o načinu zbiranja denarja le direktorji podjetij. Nič čudnega, če ne samo delavci, ampak tudi predsedniki sindikalnih podružnic, celo predsedniki občinskih svetov, ne vedo nič o združevanju in si niso na jasnem, ali bi podprli »to akcijo« ali ne. Stališče sindikatov, kalio združevati sredstva, pa je povsem jasno. Oblikoval ga je predsednik republiškega sveta ZSS Franc Popit na zadnjem plenumu z besedami, da je pritisk za združevanje sredstev za najrazličnejše gradnje izraz stare politike, ko so v občinah skušali svoje probleme urejati s sredstvi delovnih organizacij, namesto da bi se bojevali za sistemska rešitve problemov. Po besedah tov. Popita so se sindikati še posebno dolžni upreti raznim pritiskom za združevanje sredstev zato, ker delovne organizacije želijo nameniti čimveč sredstev v sklad obratnih sredstev in za obnovo zastarelih proizvodnih postopkov, saj si sicer v spremenjenih razmerah gospodarjenja ne bodo mogle začrtati jasnih 'proizvodnih programov. Da bi bilo jasno, za kakšne različne namene zbirajo v občini denar od delovnih organizacij, naj navedemo nekaj konkretnih podatkov — brez komentarja. V domžalski občini — za financiranje šolstva, za gradnjo nove bolnišnice v Ljubljani, za opremo zdravstvenega doma in za otroško varstvo. V zagorski občini za adaptacijo šole Toneta Okrogarja, za gradnjo ceste Zagorje—Trojane, za gradnjo ljubljanske bolnišnice, za zasilno ureditev nedograjenega kopališča v Zagorju itd. V litijski občini naj bi delovni kolektivi odšteli denar razen za gradnjo ljubljanske bolnišnice še za gradnjo gasilskega doma, v občini Ljubljana-Šiška za popravilo nekaterih cest, za investicije v osnovno šolstvo itd. V občini Ajdovščina in Nova Gorica so priporočili, naj bi delovne organizacije prispevale čimveč denarja za gradnjo bolnišnice v Šempetru pri Novi Gorici. Se posebno__ odločnost pri združevanju sredstev pa so pokazali v občini Slovenske Konjice. Delovne organizacije naj bi združile 1,5 °!o sredstev sklada za kadre, 10 V o od čistega dohodka, ugotovljenega po zaključnih računih v letu 1966, tridnevni zaslužek zaposlenih v obliki krajevnega samopraspevka, obveznice posojila za obnovitev Skopja itd. Tako zbrana sredstva naj bi porabili razen za prehodno financiranje šolstva II. stopnje, kar priporočajo tudi sindikati, še za osnovno šolstvo, zdravstvo itd. V. B. ...................................................mm...........................................................*..........................mi!........mu ZAČETEK DELITVE PO DELU ZA STROKOVNE KADRE V TOVARNI AVTOELEKTRlCNE OPREME ISKRA SEM' PETER PRI GORICI _____________________________________- naša osnovna skrb, da najprej poskrbimo za čim boljše mleko po sedanji ceni, ker se tudi pro- OBETAJOČI PREMIKI Potem ko so nekdanji obrati postali samostojne tovarne v okviru združenega podjetja Iskra, se je v šem-petrski Iskri, tovarni avtoelektrične opreme, začelo intenzivno in učinkovito gibanje za prehod na delitev po delu tudi za režijske delavce in nasploh za strokovnjake. Pobudnik razprav je bila sindikalna podružnica, s pripravami pa so začeli nekako pred letom dni. tek pa se avtomatično dvigne tudi obračunska postavka tistega strokovnega delavca, ki je za to delo odgovoren. Na podoben način vpliva na osebne dohodke tudi nižja poraba materiala in manjši izmeček. Tudi v šempetrski »Iskri« so občutili veliko neskladje v nagrajevanju delavcev. Medtem ko so neposredni proizvajalci bili nagrajevani po delu, pa so režijski delavci in strokovnjaki »živeli« na svojih obračunskih osnovah, ki so bile vedno enake, najsi so delali dobro ali slabo. Dejstvo, da se je denarna vrednost obračunskih osnov oblikovala na osnovi poslovnega uspeha Iskre kot celote, prav tako ne govori v prid delitve po delu, kajti vsaka večja prizadevnost in vnema — tudi če je obrodila rezultate — se je ob takem načinu delitve razblinila, oziroma »porazgubila« med ves kolektiv tedanje velike »Iskre«. Tako'se je v praksi dogajalo, da so mnogi delavci zaslužili veliko več kot strokovnjaki, ker so pač lahko presegali norme, strokovnjaki in režijski delavci pa te možnosti niso imeli. Če je po vsem tem med režijskimi in strokovnimi delavci začela prevladovati »linija naj- manjšega odpora«, je človeško in razumljivo. Tako so tudi v šempetrsko Iskro sprejemali kar naprej nove delavce, češ da jih še nimajo toliko, kolikor jih terja obseg - proizvodnje. Računi-ca je bila jasna: več rok več zmore. In dalje: nihče od vodilnih se ni resneje spoprijel z izmečkom, saj zavoljo morebitnih dobrih rezultatov njegov zaslužek ne bi bil nič večji, ali pa bi se povečal le za malenkost. Zdaj je v šempetrski Iskri zavel drugačen veter. Zaslužek režijskih in strokovnih delavcev se oblikuje na ravni enot, l.jer so zaposleni. Pri tem imajo opredeljene bistvene pogoje: obseg proizvodnje, porabo materiala in časa, izmeček. Praktičen primer: kjerkoli zdaj prihranijo, so »režijci« tudi udeleženi pri tem prihranku. Če na primer neko delo opravi manjše število delavcev, kot je bilo predvideno, ti delavci višje presežejo norme. Za en^k odsto- Rezuitat teh premikov? Z omenjenim načinom delitve, ki smo ga predstavili v najbolj grobih obrisih, so veliko dosegli. Zdaj ugotavljajo, da imajo v tovarni dovolj in morda celo preveč delavcev. Vendar ne bodo nikogar odpustili. Ti »odvečni delavci« so zdaj notranja rezerva, ki jo bodo postopoma izkoristili, kakor se bo pač povečal obseg proizvodnje, ki bi sicer terjal nove delavce. novem, bilo je v januarju, ^ osebni dohodki režijskih in str® kovnih delavcev precej zani*1 li. Če izrazim obračunsko P stavko neke kategorije teh ® . lavcev z indeksom 100, so izplačila oblikovala med 90 * 130. To so občutni premiki velika spodbuda za vse člb . kolektiva, ker imamo zdaj enake interese.« Predsednik sindikata v š®111. petrski Iskri je potem pri ip< dovgl še o drugih ugodnih P te' mikih. Tako so-februarja.za: zna' movali nadaljnji porast Pr0<^r tivnosti v primerjavi z jah®^ jem. Čeprav tekoči trak za izvodnjo regulatorjev za rnobile zaradi pomanjkanja 5 v sO' »Največ vredno pa je to, da se je začelo gibanje za bolj intenzivno gospodarjenje,« je povedal predsednik sindikalne podružnice Rudi Satler. »Delovna mesta so vse bolje, predvsem pa pravočasno oskrbljena z materialom in drugimi delovnimi pripomočki. Režijski in strokovni delavci v proizvodnji, tudi sam sodim mednje, vse bolj pritiskamo drug na drugega in še posebej na strokovne službe, da bi se izognili zastojem in na sploh vsem težavam. Vse bolj se tudi razkriva resnična vrednost in sposobnost vodilnih delavcev. Ob prvem obračunu po rovin sploh ni obratoval, s° tem mesecu vseeno dosegli P; izvodni plan. Zmanjšal se j® tU' di izmeček, ker so vse tn c' trole, vhodna, obratna in k ^ na, materialno stimuliran® največjo možno skrbnost. »To, kar imamo, je šele četek,« je na koncu razgn^gj poudaril tovariš Satler, "3$ se bomo spoprijeli z izpopolnitvami našega —- »o delitve, z drobn j arijami, jim včasih rečemo. In pa Ae\\' da s tem, da bi resnična tev po delu v čim večji veljala za vse režijske kovne delavce.« Povzetek iz študije: »Analiza izobraževalnih centrov in služb«. Raziskava stanja organizacije in dejavnosti izobraževanja v 168 delovnih organizacijah v Sloveniji, ki jo je izvedel konec leta 1965. Zavod za šolstvo SRS. Pobudo za raziskavo so dali republiški sindikati, financirali pa so jo Zavod SRS za zaposlovanje delavcev, Komisija za kulturo, prosveto in tisk pri republiškem svetu ZSJ za Slovenijo, republiška gospodarska zbornica in tedanji Zavod SRS za strokovno izobraževanje, zdaj Zavod za šolstvo SRS. r m. T fA. PERSPEKTIVE »HRAMA TALIJE« V PTUJU 1 IZOBRAŽEVANJE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH 1' T/ORRa7fVA CFV H - RAZLVALCEV. 1~W a uspešno delo na kateremkoli delovnem področju so f ^najpomembnejši strokovno usposobljeni kadri. Razumljivo je, da to velja tudi za delo na področju strokovnega izobraževanja zaposlenih v delovnih organizacijah. Ker v Sloveniji ni bilo obsežnejših raziskav o izobraževalnih centrih in službah, smo tudi slabo poznali izobrazbeno strukturo teh kadrov. Zaradi tega smo poglavje o kadrih podrobneje obdelali v študiji o izobraževalni dejavnosti v delovnih organizacijah. V zvezi s tem bomo navedli le nekaj pomembnejših podatkov o strokovni in pedagoški izobrazbi. Skupno je v izobraževalnih centrih in službah 1.899 oseb, ki jim je izobraževalno delo redna, dodatna ali honorarna zaposlitev. Torej jih je v povprečju 11 na vsako delovno organizacijo. Redno zaposlenih je 298 ali 16%, dodatno.ali honorarno Pa 1.601 ali 84 °/o. Procentualno je zelo veliko honorarnih predavateljev, ki jih je od vsega osebja 1.238 ali 77 odst. in ni noben redno zaposlen kot predavatelj. To so najčešče inženirji, tehniki, ekonomisti, pravniki, profesorji in učitelji, ka-droviki ter delavci s poklicno šolo, ki so zaposleni v podjetju in predavajo na seminarjih in tečajih, ki jih organizirajo izobraževalni centri in službe za zaposlene. Vodij izobraževalnih centrov, vodij izobraževalnih enot, organizatorjev izobraževanja (referentov za izobraževanje) in inštruktorjev praktičnega dela je skupaj 653, od tega 294 (45 odst.) z redno zaposlitvijo in 359 (55 odst.), ki jim je izobraževanje dodano k njihovi redni zaposlitvi. Vodje izobraževalnih centrov in organizatorji izobraževanja, ki jim je izobraževanje dodatek k redni zaposlitvi, so najpogosteje redno zaposleni kot vodje kadrovske službe (sektorja), vodje splošnega sektorja oziroma oddelka in kadroviki (referenti za delovna razmerja). Vodij izobraževalnih centrov, ki niso redno zaposleni, je 11 odst., organizatorjev izobraževanja (referentov) pa 47 odst. V osmih delovnih organizacijah s 1200—2000 in celo v dveh delovnih organizacijah z nad 4000 zaposlenimi nimajo organizatorja izobraževanja, ki bi bil redno zaposlen. Kot pri- silili Izšla je druga knjiga »ZBORNIKA FOTOGRAFIJ« TVTedavno smo Slovenci dobili še eno izred-' no pomembno publikacijo o našem delavskem gibanju: drugo knjigo »Zbornika fotografij iz delavskega gibanja in dejavnosti Komunistične partije na Slovenskem 1867 do 1941«, ki obsega obdobje od decembra leta 1934 do aprila leta 1941. S tem smo že realizirali prva dva dela edicije, na katero smo upravičeno lahko ponosni in ki bo zaključena, ko bo izdan njen tretji del — povojna socialistična izgradnja Slovenije. Res je malo nenavadno, da smo drugi del te edicije, ki obsega našo narodnoosvobodilno borbo in ki obsega tri knjige, dobili pred njenim prvim delom. To se je zgodilo zato, ker je Muzej ljudske revolucije v Ljubljani, ki je to edicijo začel, prvotno predvideval, da bo obsegala le fotografije iz narodnoosvobodilne borbe 1941—1945. Z ustanovitvijo Inštituta za zgodovino delavskega gibanja (ustanovljen je bil leta 1959) pa se je prvotni koncept edicije razširil še na prikaz delavskega gibanja in zgodovine KP Slovenije od njene ustanovitve (leta 1937) pa do napada fašističnih sil na Jugoslavijo. Tako smo leta 1964 dobili še prvo knjigo prvega dela te edicije, ki obsega fotografske dokumente iz razdobja 1867 do decembra 1934, s pravkar izšlo drugo knjigo pa še fotografske dokumeMe iz obdobja december leta 1934 — april leta 1941. Tako kot prva je tudi druga knjiga prvega dela te zares monumentalne edicije porazdeljena na poglavja, ki se — vsaj v glavnem — ujemajo z zgodovinskimi obdobji našega delavskega gibanja. Zadnja izdaja te edicije obsega čas, ko je v Nemčiji že bil na oblasti Hitler, ki s& je s svojimi italijanskimi zavezniki v Evropi in s pomočjo japonskih militaristov začel pripravljati na drugo svetovno vojno, ki naj bi prinesla »novi red«. Mejniki na tej poti so bili italijanski napad na Etiopijo, začetek španske državljanske vojne, japonska zasedba Šanghaja, »Anschluss« Avstrije, razkosanje Čehoslovaške, italijanski napad na Albanijo in potem na Grčijo, Hitlerjev napad na Poljsko itd. Vsa ta dogajanja so se odrazila seveda tudi na Jugoslavijo in na življenje v Sloveniji; to je bilo obdobje, ko je na čelo KPJ stopil tovariš Tito in ko so komunisti sto-rili vse, da delavski razred prevzame vodilno vlogo v boju za reševanje socialnih in nacionalnih problemov. Fotografsko gradivo iz tega obdobja, impresivno ilustrira najrazličnejše dogodke, ki jih je ujelo oko fotografske kamere. Fotografije imajo svojo posebno, zelo prepričljivo govorico, ki ne potrebuje dolgega komentarja. Zato so tudi opremljene samo z najnujnejšimi podatki, širši okvir dogajanj in potrebno pomoč za njihovo boljše razumevanje pa daje uvodni pregled (napisala ga je Alenka Ne objektov na Črnem vrhu. Tone Razinger pravi: »Železarna je zainteresirana, da čimprej do kraja uredimo to rekreacijsko središče, čeprav s o tudi drugi načrti, na primer 0 gradnji žičnice na Mežakljo. Pr* stroških za gradnjo žičnice *>a Španov vrh je Železarna prispevala dve tretjini sredstev. Ko je bil sneg, se je polcazalo, da sedanja sedežnica pomeni komaj začetek. Ljudje so stali v vrsti do drugega stebra od jutra d° noči. To pomeni, da bo treba postaviti še- več vlečnic, da n° bi preobremenjevali samo sedežnice. Končno gre tudi za to, da je treba omogočiti smuko tud* manj veščim smučarjem in začetnikom — trasa ob žičnici Pa ja zanje najbrž pretežka. Zat° smo ob zgornji postaji že ur°' dili vlečnico, dye pa še bon*0 postavili. Ena bi potekala s taj*° imenovanega Vrha gorske res°' valne službe v smeri proti P tistemu rovtu, druga pa od zg°r' nje postaje proti Savskim \'A' mam. Tamkajšnji tereni so sen°' ni in dopuščajo smuko kasno * pomlad. Zdaj, ko smo prevzel v upravljanje še hotel Rožca spodnji postaji žičnice, bo treb postaviti vlečnico ob samem hotelu za hotelske in druge »n6" deljske« smučarje. Resno f. ukvarjamo tudi z mislijo, da vlečnico postavili tudi na Pobočju ob odcepu ceste na Plai*1^ no pod Golico, torej sredi JeS^j nic. Če bi teren še osvetlili D bila smučišča živa tudi pozno noč. In še nekaj. Čez čas bi JL nemara kazalo zgraditi tudi z! nico-sedežnico z JavorniškCr rovta na Španov vrh, da bi 0 krog žičnic sklenjen. Kdaj in kako bodo ti nač*^ uresničeni? Nisem pesimist. , naslednje zime bodo po _ verjetnosti postavljene vlečn* ’ o katerih sem govoril. Že to v\j liko pomeni. Tako si upam r zato, ker sem član velikega * lektiva, ki bo tudi te na° zmogel!« je pribil Tone RaZ ger. Zaprl sem beležnico, ker sem imel več vprašanj. Z njim stavkom pa je Tone ^ zinger povedal tudi moj *n komentar MILAN GOVEKAR