SENATOR PRAVI, DA BO A MERIKA IMELA SOVJETSKO VLADO V DVEH LETIH. pravi, da proti civi trjcv je tam. W: i$ka stavka "zl F/ - ia dalj »nJ Bolidaj«. narodne: upravo liki f*» Uradaliki ■(•ril lor.T & Lavnimi« »v PODPORNE JEDNOTE SfBf Ha. l«wadal« ara. , Tal if k i ae i LawadaU ««SS. LETO-YEARXIL g^tt^ČTTJ^VAT^ Okuc j; wh»!, a NUmbn (September 13) 1919. ^ÍX"'00 STEV.-NUMBER 216. k (H^ 14» athari—< |f„S» JUt al O.a.Sar I, 1»I7, «a fSa rt^ hrt Of Was W Cllwn, tOlfcafc. Ey «eise el Ae PniMiil, A. >. Sada»a. Nini» Oe—»l Nemiri v Bostonu; sedem mrtvih* 6000 • 11 tobačnih delavcev v Chicagu. New Ta*, N. Y., 13. sept. — Sam Oomper» j« danes popoldne brsojavtt predsedniku policijske imije v Bostonu, da naj policaji takoj končajo starke in se vrnejo v slnžbo. Miseoula, Mont. — Predsednik Wilwm je v svojem govoru v Heleni v četrtek zvečer indirektno zagrozil, da pošlje zvezne čete v Boston, ako .ne bo mogla tniliea narediti reda valed stavke policajev. Predsednik je napadel stavkajoč policaje rekoč, da "štrajk policajev je zločin proti Civilizacij »» egt. v ; • t. • Boston, 12. sept. — Število mrtvih vsled izgredov, ki so sledili stavki policajev, je do danes na-rastlo na sedem, dočim je okrog 50 raujenih. 6000 miličarjev je zdaj v mestu. General Edwards, ki poveljuje zveznim četam v se-vernovrfiodnem departmentu, je dobil navodilo iz Washing*tona,j da naj pripravi 1500 mož za službo v Bostonu, če bo treba. Cleveland, O., 12. sepj*. — Konvencija rudarjev je včeraj odobrila zahtevo za nacionaliziranje rudnikov; en,sam. delegat je glasoval proti. Dalje ao 4elegatje ho glasno' spVejMrzafttcvo *a"é«u- stvar poatála resna, so stavbins« delavci se vrnejo na delo? BOJ MED TESARSKIMI DE LACH nr STAVBUVSUMX PODJETNIKI ŠE NI KONČAN. rata of pMUfi provided far i« mcUm 1103, Amt mf Oct. 3, 101?, authorial mi Jsaa 14, 1011 Pariz, 12. sept—Lloyd Georgs in polkovnik Houae ata prišla iz Londona v Pariz in vsled tega ae tukaj pričakuje, da bo vprašanje Reke, Dalmacije in Istre rešeuo v par dneh. Za rešitev tega vpra-ianja je predložen nov načrt, katerega podrobnosti pa še niso »nune. Ouje se, da so Italijaui prceej popustili na rgčun drugih eko-nomakih koncesij. an6leski delavci za p0dr2avljenje bank. Kongres strokovnih unij se js is-a industrijalni parlament. VPRAŠANJE DIREKTNE CIJE. AK Tsssnki delavci odločijo o podjetniški ponudbi s glasovanjem. Ohicago, IU. — Stavbinski podjetniki so na frivolen način izzvali boj s tesarskimi delavci, ker ao sanjali o tem, da pogszijo in uničijo organizacijo vseh etsvbin-skih delavcev. Tesarski delavci so najprvo zahtevali, da se jim mezda od ure poviša od 80 na 87 centov. Stavbinski podjetniki so pa ošabno odgovorili delavcem: "Nič vam ne damo, za osemdeset centov mezde od ure bodete delali Še 2 leti." Ta izzivalni odgovor atavbin-skih podjetnikov je tako razkačil tesarske delavce, da so rekli, ker nam nočete primakniti sedem centov na uro, pa zahtevamo zdaj dolar na uro. Izbruhnila je etavk^ in ko ao podjetniki videli, da Glasgow, Anglija, 12. aept. — Kongres angleških strokovnih u-nij je včeraj sprejel resolucijo, ki zahteva podržavljenje bančnih zavodov in ustanovitev industrijal-nega parlamenta, v katerem bodo angleški delavci skupno nastopa-i v važnih vprašanjih notranjegs n mednarodnega značaja. Thpmas Shaw, delavski posls-nec v parlamentu, je predložil resolucijo, ds se kongres izreče proti industrijslni akciji v čisto po-itlčnih zadevah. Resolucija je bi» odložena z majhno večino. Razprava o direktni akciji se danes nadaljuje. Ako bo princip direktne akcije sprejet, tedaj bo delavska trozveza pooblaščena od petih miljonov delavcev, da prične teneraino stavko za dosego poti-tjfatk zahtev, ki so: odpoklic čet Rusije, odprava blokade, od->rava konskripoije, nevtrslnoet oš)lasti v induatrijalnik «porih in ^elititelk Jetnikov. - urni delavnik in pet dni dela v tednu v vseh premogovnikih Amerike. Vprašanje mezde bo rešeno prihodnji teden. Danes je konvencija suspendirana zaradi smrti bivšegs predsednika Johna Mitchella. New York, N. Y. — 10,000 delavcev v ladjedelnicah v Brookly-»u, Qucensu, na fttaten Islandu in v New Jerseyju je poslalo ultimatum delodajalcem za povišauje plače in 44urni tedenski delavnik. Delavci l>odo zaštrajkali v soboto, če ne ne ugodi njihovim zahtevam. Boston, Maas. — Položaj vsled Kfavke policajev postaja vedno bolj zamotan. Centralna delavska unija ae peča z vprašanjem Hplošne delavske stavke v Bostonu. Nekatere delavske strokovne organizacije so še glasovale o tem vprašanju in so se izrekle za splošno stavko, druge pa šele u-vašujejo to vprašanje. Medtem, ko se /HHlopIllkl (ll lavukih organizacij posvetujejo o "plošni stavki, obdrleva Župan konference z bogatimi meščani, h katerim ao bili povabljeni zastopniki strokovno organiziranega delavstva. Po teh konferencah je tupan podal izjavo, da jo Želja vwh odvrniti splošno atavko Dozdaj je bilo ubitih sedem 0-"b, ki so obležsle na mestu mr tve. ali so pa kaaneje podlegle dobljenim ranam. Na avtomobilih je montiranih deveh strojnih Puftk Ti avtomobili se nahajajo v South Bostonu. Okoli tri ato policajev, ki ao o-•t«li lojalni, ao odšli na glavni Man sirajkajoČih policajev in se j«m pridružili. Prostozidarska or-fta ni zarije, ki šteje osemdeset ti-"I a nov v Maasachuaettsu, je IX» svoji veliki loži obljubila po-mol županu in governerju- Boston, Mees. — Tukaj ao se dogodili veliki izgredi, ki bi bili >*o*tali, če bi bili nekateri ljudje ®»lo manj trmoglavi in diktator-«ki. Zaetavkale je policija, ker jc Policijski komisar Curtis, imenovan od državna oblasti, auependi-r»l Okoli devetnajat policajev, ki {teko wr . fteiakavi in sodbi je bil jei do msjs It» 0« SW) tesarskim delavoem oentov na uro, ali 5»/2 centov več, kot so tesarski delavci zahtevali prvikrat. Tesarski delavci so to ponudbo odklonili, češ, imeli ste čas, ko bi bilo lahko prišlo do sporsz-uma brez stavke. Stavbinski podjetniki so izzvali stavko, a tem so škodovali delavcem» **to naj nosijo tudi posledice. Neodvisni stavbinski podjetniki so podpisali pogodbo, polovics lesarskih delavcev se je vrnila na delo in stavbinski velepodjetniki, ki so izzvali štrajk in so organizirani v podjetniški organizaciji, so spoznali, da so tepeni, če «e ne ako-baeajo s premeteno potezo iz jame, katero so si sami izkopali. Ze-dinili in dogovorili so se s trgovci, ki prodajajo stavbinski mate-rijal, da ne prodajo nikomur stav-binskega materijala in izpro avo-je delavce, ki delajo na lesnih skladiščih. Ta zaključek js ims! dvojen namen: Spraviti teasrake delavce na kolena in uničiti male stavbinske podjetnike, ki niso Msid podjetniške'1 orfanisscije. Ta namen je popolnoms ponesre- Organizirani tesarski delavk so dali aretirsti nad sto trgovcev a stavblnskim materijalom in stavbinskih podjetnikov radi za-rotniškega dogovora ,da uničijo svoje konkurente. Kljubtemu, da so bili podjetniki in trgovci aretl-rani, se niso hoteU takoj podati, kajti za njimi je štele mogočna trgovska zbornica, v kateri so or ganizirani vai vdeblznilki intere-si. ■I VHHlo se j« prvo sedenje na sodišču in gospodje podjetulki so spoznali, da stvar ne bo toko kon- čals, kot so izdelali načrt In 4aae prav lahko dogodi, da jmjde ne kateri viaok g.ntpod, W ima P^ eej rejen denarni moSnjtfes. za nekšj čaaa na neproatovoljne po-čitniee, kakerkilh ae ^ trn človek izogne, poleg bodo pa le plačali denarno globo To je mogočne gospode *p««" tovalo. Nekaj dni so «s Ijsli. petem eo ps n. rahteve teeerskik delavcev ••» o*on oevetnajet pourajt-T, m« na sefctevc "V. - d#lav- * vstopili v policijsko organiza tako da pftjs«|Bl"•""J: £ «jo. Prt preiaka\ i in sodbi je bil jei do msjs 1W0* are«* Hieijski komisar preiskovalni tov mezde, po prvem meje £ 'Nadaljavwija na Z. str. L kol.) ' Nsdsljevsnjs »e3. str. S. kol i 60sl0vani na reki. Jugoslavija in Eunranija še lahko podpišeta mir s Avstrijo. RUMUNSKA VLADA JE PADLA? Pariz, 12. sc^pt. — 'Tempa" poroča, da bo vrhovni avet dovolil več dni časa Jugoslaviji in Rumu-niji, da lahko podpišeta mirovno pogodim s Avstrijo. ReorgSnizi-ranje Vlade v lleigradu je pevso-čilo, da jugoalovsuaki delegat je niao pravočasno dobili nsvodil, kako se naj raynajo s ozirom na sporne točke v pogodbi in vrhovni svet vpošteva to zamudo. Včerajšnja veat, da je Bratia-novo ministrstvo padlo v Rumu-niji. Še nI oficijeluo potrjena, vendar se pa smatra, da je resnična. V tem slučsju bo vrhovni svet počakal, da nova rumunska vlada pošlje navodila rumuuski delegaciji, ksj ima etoriti v sadovi mirovne pogodbe s Avstrijo. V sporni zadevi med Cehoalo-Vakijo in Poljsko sarsdi Teacho-na je vrhovni svet sklenil, f!a ae v dotičnem kraju vrši plebiscit, ki nsj odloči bodočo posest spor-* nega teritorija. London, 12. sept. — Tuksjšnji odgovorni krogi so prejeli nepotrjeno poročilo, da so izbruhnili krvavi boji med italijanskimi bi jugoslovanskimi četami ns Reki. Zavezniki ao bili primorani Intervenirati. Izgredi se nsdsljujejo. JE NAPEA VIL OOEO. ŠKODO V FLORIDI Washington, D. 0. — General Leonard Wood je pred senatnim odsekom pričsl, ds je armada, ki šteje 500,000 mož v mirnem čaau, prevelika za Združene države. o njegovem mnenju zadostuje armada, ki šteje 250,000, poseb-^o če se uvede splošno vojaško iz-vežbanje. Ne strinja se s t rime* sečnim vojaškim vežbanjera, ko priporočil vojni department, ampak priporoča šestmesečno vo-aško vežbanje. Priporočil je, da SS ima v reservi opravo za štiri miljone mož, da ae ne dogode tale zakasnelosti, kot smo jih do-iveil v zadnji vojni. Priporočil e, da naj aktivni in rezervni oficirski zbor tteje 2T)0,000 mož, ki ui^ bodo pripravljeni, da stopijo M»d orožje na prvi poziv. Washinftoa. D. 0 ~ V političnih krogih govore, ds nsmerava predsednik Wiieon i mr no vat i tr-govakim tajnikom Kdward N. Hurfojrja, bivšega predsednika plevbenega odbora, ker se nsmerava sedanji trgovski tajnik lled-field umakniti iz javnega življe-nja s prvim novembrom. ZA KUtOVINO m. OD JUy W|its»la. — Prek nižje Floride je drvil silovit orkan, ki Ia franrnsrll mrrnmiit škudflui V tem mestu ni oatala nepoško- dovaua uiti ena hiia. Orkan je porušil tri ato dvajset hiš in dva cerkvi. Več malih ladij je bilo potopljenih, d?uge so bile vržene na pečine. V malem mestecu Goulds, ki se nahaja blizo Mlamija, je bilo popolnoma razdejanih osem hiš, de. loma pa trinajst. Parnik "Orampua" ae je s Iti-rinajstimi pomorščaki potopit v pristanu. Mornariški poročevalnl biro naznanja, da se je pogrezni-lo ob floridskem obrežju osem patruljnih ladij, dve barki, dva torpedna lovca in dve barki pa sede na klečeh, ftkoda je ogromna In nekateri jo cenijo na $2,500,000. Uničene so plantale, sadno drevje in vrtovi. V Havanl je orkan zahteval tndl pet človeških življenj. Waahington, 1). CH IS. aept. Senator Myers iz Montaue je včeraj dejal v svojem govoru v senatu, da ae boji, da je policijska atavka začetek preobrata, ki pri* neae sovjetsko vlado pod kontrolo Ameriške delavske federacije v dveh letih. Dalje je rekel, da leta 15*20 ne bo treba voliti predsednika, ker do tega časa bo že organizirana aovjetska vlada. nov poraz «makove armade na jugu. 40,000 kolčakovosv ujetih; oari-»ti zahtevajo, «e Wilson ispolni obljubo, ANGLIJA SOPET TAJI, DA NE Ujm NA OFENEIVO. ententa bi rada pridobila nemčijo za vojno z rusijo. SavesaUd, tepeni na vseh ruskih frontah, IŠčsjo pomoči v Nemčiji. POTRDITEV STARE RSSNIOB. ŽALOSTNE SKUŠNJE EOEO-ZDRAVNIKA. New York, E l s Ur. Abre-lism Wolf son je bil pozvan na so* dišče v Yorkvillu, d* identifici-ra nekega William Millcrja, ki je bil obtočen, da je zobosdrsvuiku ukradel za $2.800 vrednostnih papirjev in drugih vradneati. Ko je zoliosdravnlk zagledal Millcrja, je dejal t "Zdi ae ml. da sem vas videl, da ate bili pri meni in ds aem vam izpulil »ob." "Kj, motite ae, sobozdrsvnlk," je rekel Miller. "VI nlate meni prgv nič izpulili. Ko ate pregledovali moje zobe, aem prelakal vaše žepe. Bili ste prava Igrača zame." London, Mpt, Zadnje po* ročilo Ig Moskve ss glasi, da je sajeta vsa Kolčalcova armada v okolišu Orska v prortnotji Tur gaj. Ujela armada šteje 40,000 »oi.-Na arhaageUd fronti js bUo ujetih večje število angleških roj», ker. Londoti, 12. sept. — Breašlčno uradno poročilo is Moskve se glasi, da so sovjetske čete ujele ua-daljnih 12,000 mož Kolčakove ar-made v okolišu Aktijubinaks in Orska južno od Orenburga v pro-vinciji Turgaj, Južnovahodna Rusija. Poročilo pravi, da Ss bo vsa južna Koičakova armada podalo tssk Čas. London, 12, sspt. — Is Omsks je prišlo drugo poročilo o Kolča-kovi ofenzivi ob rski Tobol. Sovrstnik ims velike isgube v okoliših Jalsorotovska in Kaorgona. (Enako poročilo js prišlo is t linami« nriiut t ilna v i titila omenjeno nI, ds je KolČak reoku-piral kakšno mesto). Ijondon, 12. sept. — Angleški rojni minister Winaton Hpencsr Oburehill je včersj ponovno izjs-Vil, da snglsšks vlada ostsue pri svoji Ujsvi, ds bo izprsiuils Arh* sngelsk. Izpraznitev ae je ps zs-vlekla radi tega, ker mislijo Angleži vsstl s seboj veliko število "lojalnih" Rusov z ženami iu <>• Irool vred, - ki so v nevarnosti. Churchill taji, da namerava Anglija sodeiovsti pri kskšnih ope rscijsli za okupacijo Petrograda. London, 12. sept, — Semkaj je prišla uradna misijs arhangelske vlada pod vodalvom Aleksandra Petrova in Hlmona MacjcoviČa Misija je na potu v Pariz in po-znsjs v Wsshingtoti, kjer bo protestirala proti izpraznitvi Arhangelske. Misija jc Izjavila: "2eli-mo oposoriti predsednika Wilso na ne ol »ljubo, ki jo je dat po poslaniku Praneisu, da zavezniki in Američani pridejo v Rusijo po- Poročevalec čikaške "Tribune" javlja iz Pariza, da entente poskuša pridobiti Nemčijo za oboroženo sodelovanje v "telesnem obroču" okrog ruske sovjetske republike. "Svet bo razočaran — piše poročevalec Floyd Gibbous — ke izve vso resnioo, kako so ssvssniki prišteli Nemčijo v svojo protlre-volucionsrno alljanco proti bolj-ŠeviŠki Rusiji. Nemci se sdej sms-trejo kot zavsaniki zaveznikov bi sovražniki Rusije," Neto sledi podrobno poročilo^, ksko se je orgstiislrsua kampanja proti Rusiji ponesrečila ua vseh frontah. Angležem v ArhangeU sku prtrti katastrofa. Britje ao toliko časa "iipraznjevali" ssvsrno Rusijo, da so snovs zsmrsnlls lu* ke v Heleni morju in sdaj morajo oatati tam do apomladl. Estonci, Utvinei, Leti, Finci in Poljaki so se usveličsli bojev in dotičns fronte ao v dnavul nevarnost i po-loma, sko omenjene državlee preje ne sklenejo miru s Rusijo. fensiva za Petrograd js vslik bluff. Kolčsk in Denlkin prodira« ta nsksj čaaa in potem odskočlts nszsj dvakrst dslj kot ste prodr-Is; to se lahko ponavlja vso več. nost, ako bosta nsmreč imela do* volj najemnikov sa umiranje. U* krajinski lVtlura vodi banditsko kampanjo na svojo nest, Hum unci lu Orkl v Iteaarabijl so gtruje-ni In Izčrpank^SsM ■ " 0t. Leuis. Sto. — Tukaj je prt čel aemenj za kažovlno. Na semenj ss došle velike zaloge ko žubovine in strokovnjaki sodijo, da je prodajo v deaetHi dneh za patnajat miljonov dolarjev. sene . vesti večje skrije ns semo sate, ker js trsnsportacljs vflsd ss-mrzujenegs morjs nemogočs de-vst meaecev v letu, temveč tudi zsto, ksr njeue čete nočejo iti v Rusijo in ker snglstko ds* lavstvo že dslj čsss gros! s direktno skeijo proti Intsrvsnoiji v Hualji. vi Vsa ta dejstva so prisilila en* tento, ds pridobi Nemčije ss voj. no proti sovjetski Rusiji, Hvst se bo čudil, ko izve, ds ims Nsmčljs še okrog 800,000 mož pod orni-jem i Goltzovs armada v okolišu Rige se računs na 100,000 do 200-(NN) mož. Vsled nekega nerazumljivega vzroka, ki pa j« sdaj ras-umljiv, je bila demobllisscljs nemške sr/nade ustavljstu, dasl-ravno mirovna pogodbs zahteva ravno narobe; Is tega vzroka sta se Anglija In Francija zadnje čase polurili poslati domov na tisoče nemških ujetnikov In ls latsgs vzrogs zavezniki dovoljujejo, da Meti v Londonu odprto pišejo: 'Z ozirom ns program zaveznikov naprsm Rusiji je mogoče dvoje i zavezniki nimajo nobenega programa vfč, ali pa so sklenili kontrarevolucionarno sli janeo s našimi bivšimi sovrstniki." PROTI NESTRPNOSTI PROMI BIOVONIfTOV, Covington, Ky - Tukajšnji fsrmsrji les trgovel s tobakom so prišli do aposnsnjs, ds se morsjo takoj organisiratl proti Protlto-bačnl ligi, ki je pričela s agitacijo prt/i i uporabi tobaka, le hočejo kaj doeečl. Prohibir!joniatI ao le pričeli S potessml proti vfiorald tobaka, Tako je bila na pr. v zadnjem za-SMlanJn legislature v Georgljl vložena predloga, ki prepoveduje vporabo tobaka V drugih drla-vab ao ps Idle predložena predloge, ki prepovedujejo kadeuje cigaret. rbleags bi okolica i V evbote in gorko. Južnsvskodni vetrovi. 0rn'~ámálM , ."i, . i» ¡\* -¿..Mu GLASILO SLOVENSKE MAfcOPNE POPfOKWE I.AHTNINA BLOVKNBKB NAROPNg^OOPOKWB^iEPWOT^^I Onr oirliovv po .Joifovoru. Kokopi»i m; ne vrsiajo. železna Naročnin« Zedinjcn« -Iriave (irver. h.r»Ko) «2.00 ta pol lata in $li>0 »a tri masses; Chkr leta, 11.40 xa tri nnnscs, in i# inossmstvo • ———i il. -1- — —rn~~—" "'■■ Naslov aa v«s, har ime »tik a lletomi "PROSVETA" X0S7 Se. Lswadsls Avenue, Chicago, IIIîssm Iznajdb«, Id bo Uško dosegU namen. — Neki Mis- licafo) ia Canada sd.so na Uio. I aouričan je iznašel pripravo, ki ne prepreči le kraje avto- u.fo na IHO, lf.75 « pol |obnov^ ^^ ^ ^ ^ nevarna ^ ^ fcj hOČe ukrasti avtomobil. Iznajditelj je pozabil, da so tatovi tudi 4 i ? isfcl 'THE ENLIGHTENMENT' Organ ol the Slovenk MsHsast llllS»nlH|- | iznajdljivi. - Ce hočemo odpraviti tatvino avtomobilov, moramo | ustvariti take življenake razmere, da nihče ne bo imel po-i, da krade. Advertising ratee on agreement. t'hicago Subscript!« igo $5.nO, on: United States h1-zemeljski boljševiška organi, zacija, ki je več aH auaj v nti-kik z JndjševUu v Bmiji Folj. sks legija v Hibiriji ne mam in na fronto in bi rada prišla v tve-ze a sovjetskim pove!jmat von. t namenom, da si izprosi prosto p«t čes sovjetske repabHko v domovine. Čehealovaki ho v Tobaku ia Semenov jim ne dovoli potov*, aja v Vladivostok Kukaae se aotranj« razmer« \ Kolčakovetn earatvu, je razvidno iz sledečega tajnega potpčil«, k, vetiske podporne organizacije, je ^^ Ki^.aku ¿cf general- nef« štaiba Lebedev in ki je prišel v roke sovjetskim četam v 0-rtnbttMS: MVafcj visokosti PrtnUeg i«,-v«uttkav za vaeraak» keaferei,-co na Prinčevem otoku jo ae ved- Slovenske narodne podporne je dnote." Dobro vem, da ste vedno pripravljeni delovati sa koristi in napredek društva in jedaaete v vsakem oziru in upam tudi, da bodel* ■ S MS^JmM^ U, „.d^.eg. p^n/ , h dot, t. mgvei »ov« »u,ou ko- Lp>ll entHUe rpamo, d. , ,,.! l,kor ie I« mog^S.Dolinont v«,- ji n***^ ▼ <»iru' ^»¿f ' , f J 1 •• X tx 11 Itra* Odbora se ne bodo ustraftilc Njegov odgovor pomeni, da korporacija noče nič ili* ^ trudll in tudi ne even. sati o skupni konferenci, da hoče sama odločati, kakšne tuelnih žrtev, samo da bo cela pri-bodo razmere jeklarnah in železarnah. Odgovor je bil trditev nekaj izrednega za to nejasen in delavski zastopniki so ga razumeli. Da se delav- ,6lblno skim zastopnikom ne more očitati, da so kar tjevendan j l^^4^^*^ opustili poizkus, da se diference izravnajo mirnim potom nh»omagati svojim roja in brez stavke, ao se podali v Washington, da podvzamejo L domovini do boljše bodočuo|ti, nadaljne potrebne korake, da pride do skupne konference, do svobodo iA prostosti v vseh qzi-Administracija je obljubila posredovanje in svojo obljubo k^» P^vljeni na v^lw . it f t m »> i ii j»*, ni .i »m a l L: i Ižrtvo v ta namen, da je celoaku- tudi izpolnila. Delavski voditelji sp odložili stavko, ki je pen 8i0VWlliki narod prost in *vo^ imela pričeti po Delavskem prazniku. Med tem se je ad- bodeu in da se bodo uresničile že ministracija trudila, da izposluje konferenco. Njen trudj;1«;^"« Mb Jugoslovanov, da je bil zastonj. Delavski voditelji so po tem brezuspešnem poizkusu odločili, da stavka jeklarskih in železarskih delavcev prične dne 22. septembra. Komaj je bil zaključek storjen, je prejel Samuel Gom-pers, predsednik "Ameriške delavske federacije", brzojavko od Tumultyja, predsednikovega tajnika, da naj se I podpirala gmotno in moralno naj stavka odloži do oktobra, v katerem se vrši skupna indu- ve*J° »««vensko politično orgaid atrijska konferenca v Washingtonu, na kateri se bo na-jj™* pravil še en poizkus, da se diference izravnajo. vspešen boj proti vsem političtiim Tako zdaj stoje stvari in stavka jeklarskih in žele- m»hinaeijam raznih imperijaii zarakih delavcev visi na niti. Jeklarski magnatje so pokazali tako trmoglavost, ki Uaclje ae fte kažejo, sadove še vi nima para na svetu in da se da primerjati le še s trmo-1 [n "¡^"^'.l1* K lav ostjo pruskih junkerjev. Neki jeklarski magnat je šel tako daleč, če so vesti resnične, ki jih prinašajo pluto-kratski listi, da je rekel, če pride do stavke, da bo stavka takoj izgubljena. Odkod ve ta jeklarski magnat, da bo stavka izgubljena? Ali misli s takimi ošabnimi besedami prestrašiti delavce, da bodo skesano rekli: Gospodje, prosimo odpuščanja, saj je bila samo zmota, ko smo glasovali za' stavko. Ce jeklarski magnatje tako sodijo in mislijo s takimi izjavami strašiti delavee, tedaj varajo sebe,Obe- nosil a- nes je še težko reči, katera teh tendenc bo amagala, toda rešitev bodo sami gospodarji na svoji zemlji, da bodo lahko svoboduo izražali svoje misli in želje. Tukajšnja naselbina z ozirom pa številu rojakov jo doaedaj takorekoč med prvimi v boju za dobrobit Sloven cev v stari domovini. Zvesto je nt*m pa dokazujejo, da ne poznajo položaja/ Slepi So za dogodke, ki se vrše okoli njih! ln ker so slepi, so ošabni in trmoglavi in nočejo nič slišati, da bi sedeli z zastopniki dclavcev pri eni mizi in se pogajali z njimi o delavskih zahtevah. Dokler je trajala vojna, niso bili jeklarski magnatje tako ošabni in trmoglavi. Imeli so celo polna usta o demokraciji in drugih lepih rečeh. Jeklarski magnat Schwab je šel celo tako daleč, da je ob neki priliki dejal, da bodo I k) končani vojni samo tisti spoštovani, ki delajo. Delavci niso verjeli tem sladkim besedam in zato so se organizirali, ker »o se zavedali, da bodo le tedaj spo- se bodo naši načrti in cilji, oziroma cilji JRZ. popolnoma ureani-ČUi Vsled tega je pa potretia še sgilneje delovati, napeU je trelia vae moči ,da ae započeto delo nadaljuje. Kajti delo te organizacije še ni dovršeno in potreba bo še ,vf* liko dela, fte veliko ftrtev. Da pa zamore JRZ. nadaljevati svoje delo, je pa treba naše po-moči, kajti delo, katerega ono is-verluje je zvesano s vsakovrstni- ^Jfadianapolis, Ind. — Cenjenim članom društva, "ranče Pre-šern", at. 34 SNIM: Ako ae ozremo za eno leto na-zaj, ko jft#fičele razaajati influ-enca, katera je pobrala iz naših vrst pet dobrih članov našega društvasWUtem ko je vvgU na bolniško posteljo veliko drugih članov t<$ jih napravila nesposo bne za vsako delo za nekaj ted nov, moramo priznati, da smo srečno preživeli eno najbolj it^Čnih dob , odkar obstoji na-orgasizat-ija. In zakaj f Edino iHSflp, ker smo dobro organizirani za vsak slučaj bolezni ali smrti. 14 Slovenska Narodna pod-poflna jednota' je izplačevala bolniško podporo ve« čas redno, kar je olajšalo marsikomu težek položaj, v katerem se je nahajal. Člani našega društva so prejeli Imlniške podpore samo za tnflu-etieo približno $l«00. — Lepa vsdta, flko pomislimo, da take vsote in V fako kratkem času ni izplačala še nobena druga organizacija, katera ima člane v tukajšnji naselbini. Radi tega zasluži "Slovenska narodna-podporna jednota" vao čast. ReanlcK je, da smo imeli letošnjo leto tudi posebno naklado ali uverjen sem. da kdor je bil zdrav ves čas, je isto tudi rad plačal in oni. kateri ao bili bola-ni pa ae tudi niso obotavljali pri-spe vat i v bolniški sklsd najboljše podporne organizacije. Sedaj ao vsi skladi v dobrem ata-11 ju. mamo li še kako naloof Da. Ako nekoliko ogledamo sedanji delavaki položaj, bomo morell takoj priznati, da ni poaebno zadovoljiv. To se poeebno izpozna iz tega. ker člani tako pogoato za* htevajo prestopne liste in potujejo Is kraja v kraj za boljšim saalužkom ali pa sa delom. V svojem večletnem poslovanju prt društvHi nem opazil, da se maral- njegov vl.k znameuje mrnje rft. r blHnji K menikeg. Hdefejt« krii«. Koli.k K ,iie ^ ,1*kem nw^MU'DU .v ditelji čet, ki operirajo za hrbtom bl,«tu ,u «ovorf' 1MI""trl "T ----- - m yêBti težave vsled splošnegs de- tuoraliziranja državnega mehsuu Kolčakove armade v Sibiriji. 'Sibirska ja Žizn" v trkutsku je poročala v maju, ds "se čutijo boljševiki dovolj močne za napadanje na vlake v gozdovih med Marninom in Irkutskom". Pred kratkim je bila revolta med Kolčakovimi f,ekruti v Irku-tsku; okrog SMKK) rekrutov se je ma in zaradi silnega pomanjk«-nja izkušeniit uradnih moči. Zlasti moram upozodti Vašo viso-koat. da med našimi častniki wi nolieae tUseipliue. To je ravno Is-ko slabo kakor boljševizem. Ja- ko slabo je «a nas, da moramo <>• , • « s. .. int ificirje učiti disciplino v tem kri-spuatilo v boj s koraki, toda >fLjm ^ ^ boljševizmu so premagani in poveljujoči ofi- ' ™ . ; , cir je -mag«!!* in piMöijujur. un- j... ukasal ustreliti gotovo Ste- ^ vilo upornikov. Višjemu povelj-R Ooraje port^čilo je bilo pisan« nistvu pa to ui bilo zadosti hi u- preti Kolčekovo sjw»mladaiisko «»-kazal je postreliti še 164 mož. feuaiva. Medeča aaupna o«|re«II.N V marcu 1019 je bila splošna S®"**sla ^^v» Js izdaš« vstaja v Leni. Dve divizijL ki «»«"Ive pn» sta bili namenjeni za fronto, «tatka,,^« «P™ "&tev. t«f. — Zaupno. Vsem poveljujočim lastnikom v slušbi njegove visokosti admirala Kol čaka: Vei ujeti generali In štabni oficirji, ki so slutiti v rdeči sr-inadi. morajo biti ustreljeni zaradi izdajstva, fttabaki čaatiii ki, ki pridejo i« sovjetske Rusije z namenom, da stopijo v našo armado, se morajo dodeliti poljnkim stražam ali po*la« r *»■ ae morali bojevati z uporniki in šele z velikim naporom sta potlačili revolto. Istočasno ao se U-prli mobilizirani vojaki v južni Hšbiriji, katere je Kolčak nameraval poslati, v Turkestan. da se tam bojujejo proti sovjetskim če-tam. Dalje jt bila revolta v Kur manu, kjer je bilo 55 rekrutov u-strel jenih . V ozadju fronte generala Du- „................- ^ lova ,v okrožju Kustanaja, so se etniško Šofe. kakor se zdi P0V',J* bili dvignili kmetje meseca apri Ia in pebHi 60 KolčakovHi oficirjev. Rebelni mužiki so razobesili rdeče zastave sovjetov. Du-tov je poalel čete prati kmetom, ali polovlea vojaštva se je pridružila revolucionarnim muitkom. Ae le baikirski k o ta k i «o po petdnevnem bojevanja- zatrli kmet-iksfi m rojaki. TI iauš prija- ski tspee. »likom umestno. Shabni in višji častniki/ ki prostovoljno dezer tirajo ia rdeče «rmade. se mora jo poslati v oficirsko šolo. Vsi oni ki se iskašejo nevredne, morsj" iti ne fronto. Vsi generali, ki pr« nto> oljno dezertlrajo I« sovjetz*' Rusije, mar«k tiitl podani r Omsk, kjer imaj« poročati šefu gvoerplnega sUba." \ EVROPE. T' zanetil ji vo ne NEMIBI V BOßTON U. (Nadaljevanje z J. atrani.) sodnik, sodnik» javui tožit H j m ,aKovoruik obtoženih policajev. Jmiio je bile, ^ su(Ab* ,IÄ biti družna, kakršna je bila, ker je policijski komisar sani prepovedal policajem vstopiti vvor jiauizaeijo. Komaj so policaji zastavkuli. S() «j kmalu pojavili nemiri, kajti toliko hvaljene prostovoljne po litijske straže ni bilo nikjer opaziti, tla bi skrbela za javni red in mir. Policijski komisar Curtís se jo sicer širokoustil, da je kos situaciji, ko je pa imel dejansko pokazati, da je resnica, kar govori, so se njegove besede izkazale u prazno bahanje. Ugredi, ki so bili v začetku majhni in bi «e dali odpraviti, če I,i |)j| policijski komisar Curtis Jržsl svojo besedo, ker so bili o-mejeni le na razbijanje šip, so se kmalu tako razfti t i I«*, da so postali splošni. Ljudje, ki se gibljejo v življenjih nižinah, so vedeli, da je mesto brez policijskega varstva. Pričeli so uganjati reči, ki morajo logično voditi do izgredov. I-grali m) za denar odprto na ulicah, kakor da so se mestne ulice spremenile v javno igralnico. Nekateri so pobili Sipe v razložnih oknih in zamenjali svojo ponoše-iio obleko zs novo. Ko so bili nemiri tako veliki, da jih je bilo nemogoče obvladati, , so poklicale mestne oblasti milico ua pomoč, mesto da bi se razveljavil sklep trmoglavega policijskega komi-narju in tako končala stavka policajev. Ali zdi le, da so se tudi merodajni gospodje v mestu poprijel» načela, le ne odnehati napram štrajkajočim policajem. Pri zgodnjih nemirih je bil neki rnožki ubit, neka ženska ranjena, neki lojalen policaj pa prete-pen. , /.Tj Kasneje je dospelo v mesto vo-jafitvo. Miličarske čete štejejo od 0000 do 7000 mož. V mesto je bi-la pozvana tudi državna policija na konjih, ki se je večkrat z golimi sabljami vrgla na demonstrante. Pri teh naskokih je bil neki konjenik zadet s jtekUmico v glavo, da se je onesveščen zgrudil na tla. Vojaštvo je streljalo s strojnimi puškami v South Bostonu in po poročilih so bili ubiti dva možka in en deček, več oseb je pa bilo ranjenih. Tri in petdeset policajev je dobilo nalog, da pat rul jira jo ponoči na Scollayskem fitirikotu. Policaji so odklonili in biji so takoj suspendirani. Odšli so v Fayjevo dvorano, v kateri imajo Strajka joči policaji svoj glavni stan in sc tam pridružili organizaciji. Zdaj so župan in policijski ko misar Curtis prepirata med sabo kdo je zakrivil to anarhistično stanje v mestu, in zvračata krivdo drug na druzega. Župan pra vi, da je Curtis nastavljen od državnih oblasti, kar pomeni toliko hi, jaz ga ne morem odstaviti, toda odstavil bi ga, Če bi imel moč. BOJ TOBAČOIIH DELAVCEV V OHIOAOU. Chicago, Iii. — Sest let pred izbruhom sedanjega boja so se or-KMtiizirsli tobačni delavci in izdelovalci smodk, zaposleni pri iia-vaua American Cigar kompaníjl. V vsaki delavnici je bil izvoljen, zaupnik, ki je imel nalogo, da je Mr»l*t, niso prejemali nikdar po-iieue mezde, ki bi zadostovsla »a kritje življenakih potrrbSčin. Prisiljeni so bili zastsvkatl, da so si izvojevali majhen priboljiek. M cd* raznimi smodkami, ki jih i« deluj« Havana American Cigar kompanija, podružnica mogočne-K« t rusta, poznanegs pod imenom American Tobáceo ko« pañi ja. je I. h m od ka "La preferencia, ki ne izdeluje v New Yorku in < Itieagu. Kadar je bilo treba izve-»ii akcijo za poboljšan je položaja delavci v CMeagu obvestili "»je tovarše v New Yorku o pod-1 x Ži tih korakih. »It se je pa za«»--Iti., nand>e U.kler so delavel i ol»eh me«t ili nastopali solidarno, delavcev. V tem boju je pa trust napravil prvo potezo. 21. decembra 1918 je ravnatelj tovarne v Cki-cugn izdal ukaz, s katerim je prepovedal pobiranje s^uientov za organizacijo v tovarni. Izjavil ip, da bo vsakdo odpaštVn, ki se ne ravna po njegovem ukazu. Zaupniki, ki so imeli od svoje organizacije nalog, da poberejo prispevke, so bili odpuščeni. Takoj tistega dne so pa vsi delsvci v t*r varni valed tega predrznega i/.šivanju zastavkali. Bile je do pet tisoč delavcev iu delavk. Organizirani tobačni delavci so v defenzivi in odločili so se, da branijo pridobljeue ugodnosti z vsemi potrtavuimi «redstvi in de zádnjeira jarka, ker gre na princip: ali imajo delavci pravico do organizacije? Stavka se je pričela širiti, kajti organizacija je spoznala, da ne more ugnati tobačnega trusts, če ne pokliče delavcev iz drugih tovarn na stavko. Tajce se je iz majhne stavke stavke razvil velik štrajk, kajti stsvksrjem so se pridružili tudi delavci iz neodvisnih tovarn, ker so spoznali, da je zanje zdaj najugodnejši prilika, da formulirajo svoje zahteve. Zdaj stavka okoli trideset tisoč tobačnih delavcev in izdelovalcev smodk v Združenih državah. Štrajk se je razširil v države New York, Pennsylvania, Massachusetts, Florida, Illinois, Wisconsin in Michigsn. Kmalu se rszširl tudi v državo Indiano. Okoli sto dvajset tisoč tobačnih delavcev in izdelovalcev smodk se bojuje za pravico do organizacije, pravično mezdo in zboljšanje delovnih razmer. Med njimi so organizirani in neorganizirani delavci. Mednarodna unija izdelovalcev smodk ni odobrila stavke iu je prepustila štrajkarjem, da uabe< rejo potrebno podporo zase. Z drugimi besedami to pomeni, da so šftrajkarji postali svoji lastni voditelji in zato morajo tudi sami skrbeti za podporo. sli delavci, zavrniti J« Mm naj- •m U^^amMM* T IfM. 4a toj aa avuje i . Samuel Oompers, predsednik "Ameriške delavske federacije." je zdaj naznanil, da naj 4,A meriški delavska federacij* ** u-dobri stavko tobačnih delavcev ia izdelovalcev smodk in da se izdf apel ua vse organizirane delavce, naj pomagajo tem delavcem izvo-jevati zmago. Na ameriškem organiziranem delavstvu bi ostal grd mode«, ki Iu se ne dal tako lahko izbrisa ti, če ne.bi pomagalo tobačnim delavcem ia izdelovalečm smodk do zmage. Podjetniki seveda kriče, da so zahteve tobačnih delavcev in izdelovalcev smedk pretirane. Ali kedaj se p« še podjetniki rekli, da so delavske zahteve prsvičnef Kaj takega ae de danes še ni zgodile! Dozdaj ni še nobeden organiziranih tobačnih delavcev iu isde-lovaloev sinod k pes tal iadajalec in se vrnil na deio. In če organizirano delavstvo želi, da tobačni delavci in iadelovalci smodk izidejo iz tega boja, ki jim ga je vsilil tobačni truat, kot aatago-valei, jih morajo podpirati, do-kler ni zmaga iavojevana. prvo peaüoAi to ponaéfco aaatep-lakom v svatu taaarakih dešaveev In i* ae aval Urate aafcja, Wprad-ložeaa lesarskim doiavoem na splošno glasovanje, ker kaajo le člani ergauisacije pravšen, da sprejmejo ali pa zavežejo ponudbo. V toka stavka in upora ui prišlo deadaj do pretepov iu izgredov. ki t*aja le nekaj tednov, kar govori, 4a so slavit k laki delavci dobro organizirani in disciplinirani. da aa na daje provooirati od najetih podjetniških agentov. ALI «V BTAVBIHSKI DELAV-. 01 VEJEJO VA DELO? (Nadaljevanje s 1. strani.) ko visoko meade, kot jo prejemajo drugI izučeni stavbinski delav- ci. Zastopniki drugih atavbinakih delavcev so izjavili, da se vrnejo ns delo, če prično delati tesarski delavci. Stavka seveda še ni končaua s tem pruuanjem. William Brinu,, predsednik organizacija tesarskih delavcev, je položaj takole pojasnil : "Tesarski podjetniki in trgovci z meterijalom so nam ponudili po 92% centov na uro do prihodnjega maja, ko povišajo mezdo za en dolar, ali pa tako visoko, ksr bo najvišja mezda, ki se plačuje drugim stavbinskim delavcem. Povedali smo zastopni- 131 LETVI tTftlflW VA WO- Louisville My — John Sekell, kl je star 331 tot in manda najata rajši človek na avetn In kateremu pravijo po domače "strie Mu,'* je v torek obiskal tukajšnja letalsko polja iu ji pretil letalce, da bi ga vaeii a aeboj v srak. Prošnja mu je bila nališaua In bil je 15 minut na letala, ki je delalo kolobarje v precejšnji višini. Ko je stopil ua Ua, jp dejal, da ae je počutil, kakor da bi ldl malo pijan, drugače je pa bilo dobro. •SOD 0P0II0U1 ? OMIGAOU Chicago, HI. Opozieijonalni senatorji f'BoraH» Jukasou in McCormiok ao obdršavali svoj prvi shod v Chieagu, ua katerem so naatopili proti mirovni pogodbi. Shod ao obdržavali v Avditoriju. Prostorna dvorana je bila nabita do zadnjega kotička in na ulicah ao atale ogromne ljudake mnolice. Ko je aenator Borah govoril o ameriških četah v Sibiriji, je naatal allen trušČ v dvorani In poaiušalci so vpili, naj ae predsedniku vzame tnoČ. Senator Borah se je dotaknil tudi Morganovlh intereaov v Kaaiji in drnglh krajih v K v ropi. Zopet je naatal krik v dvorani in poalušaioi ao kričali, da Morgan spada v Anglijo. NAZNANILO. AMERIŠKA VOLNENA DRUŽBA naanuja, da Je inkorporirnl eiution, Inc. ki se nahaja v Room lili. 245 Slale Street, »oaton, irala Homeatcad Association. Inc. ki se nahajg v Romu lili. 240 state Street, »oaton, Masa. NAMEN — NAMEN Homeatead Association. Inc. jé «bojšati stanovanjake razmere delavcev, ki delajo pri Ameriški voleeneni druibi. in njim pomagali do lastnega doma. - XAflN — lloineatead Association. Inc. bode iadeluia načH v dogovoru a delavci Ameriške volnene družbe aa večje število ]>oeaim<«nih poalooij. y bližini tovarn Ameriške volnene družbe. Ta poalopja bodo zgrajena moèno In dobro, imela bodo ima, štiri, pet šeat «ali več sob in vao moderno opremo. Tu poalopja ae bodo prodala delavcem Ameriške volnene družbe po laatni družbi ni ceni. to je BREZ DOBIČKA. Denar se bode poaodil delavcem Ameriške volnene družbe po «a nukup teh |K>alopij. „ Prvo naplačiio najmanj 5% od vrednoali ae plača ob čuau prodaje. Vaa na-cluljna odplačilu ae plaču meaečno. Obroki bodo tako visoki fcakor najemnina za t<* vratc hiše. n Del mesečnega obroka bode kril OBHESTI. DAVEK IN ZAVAHOVALNI-NO osi u 11 del pa pojde za anižanje hipolečnega dolga. ' Na t« način bode laatnik odplačal posojilo a plačevanjem tako viaokUi obrokov KOT NAJEMNINA. liomcalead Associalion, Inc. bode sprejemala ludi bipoiočne dolgove po hy/,/f na četrt letno odplačilo od hiš, ki jih bodo kupili delavci Ameriške volnena družinîdo m skupne',Kmeainiške vrednoslL I»od pogojen», dg bode kupec od-plačeval posojilo po sledečih mesečnih obrokih: $im Mi- .VMMI mi- mi— w f ÜJM................ I 0J6 d» , 7JW................ 1100 do RAO....... ....... WM do UM................ SO do UJS0................ %'tfhdo 9Í0JÜII im 19M njo MM llomcaleod AraocjaUon. luc.bode ^U v^ Mpo^^» V alučujti |hi ne bo dovoljeno preneali že obstoječe hipolr^n« dolgove M AsscHiallon ^ „ PMpili.Jo p« gornji Ir.lvM aa MpoteMI „a delnw Ameriške volnene družbe.šele zgradili svojo MAo po evojem načHu. nPRA V M EN OST ~ Vaekn oseba, ualuibina pri Ameriški volneni druibi od dne 1« TmiSb Alf nU vaeka oaoJevolM denar edino le na Uše v kuierih bodo alanovali Uainiki. knlcrim je bil poaojen denar. AnáicanW^ IV. jMUa IM? v ertavt IIUa*U. GLAVNI «TAM« MN4I tO. LAWNDALK AVE« CMfàflO, I LUN OIS ÇLÀVN1 ODBOR ZA DOBO I919-10SS. Invimlni odbor« urnavNi onaaa . raiMe* ame^a w. iewisAi ara« ghlHHn * Htm«, a« lae. €■■—i POPOTNI las Ml, ^Hg Hm aa. gatmoMeA hh Am, riotoršok, In ÉMk ^HifWiàk Pk iuau«à. »M va, WWi Mima, K •klar, los Ûreaa, Nndnorni odbor. lüf E. T4tk St.. OaeeUeA OU^ I aoautiTVBNi ooaoa. AW, S1B4 Bo. Onvfcr^ Atf^ NI. ieauai» K «•m, um a. o fas^ UWDBHIE "^ÄOBVRIBL JoAo itti iv itfiH» M 19 .¿XT' iSStTSLZZTÎ «a. unaa RofaRI Pozor! Zelo važno! —Čllofle! pam amt / ti^St wmivo J ca« v jurTdomovial. le pamel t posredovanjem *»lo!ao priznana EMIL IC1SS BANKE PO KABLOORAMU ^ « Monsm ivn gAVOu am TEVA HRVATSKA ITEDIONICA U EAOEEEtT 100 kron velja aedaj.............. .$8.25 Že vitko bntojavno pofiljaUv Entltjo »tro-m $2.60 BO gleda nato, kolika j« «rota. Vso imai— pošiljntvo m JemUrat PRODAJA PAROBRODNIH USTKOV V VBI aa dajaje eaekae ia me vedne asi vmmm Emil Kisih bankir, 133S«MmdAw.Mr.aSt NZW YORK, N. Y. laaae pe 4% ekeestl oa THE ALUMINUM COMPANY OF AMERICA V MASSENA, NEW YORK, POTREBUJE 50 DELAVCEV lE^a» »• '»ar;.l«v»ni.. V tovarat karbj>n-' agMaša IIa »a %*<«tek s povtlasJan» sa dobro dale "iVZrti* das. Mi la*tuJarao Jftod hil, moderne ura- „ o das. Ml Iu—-----—-,—. ........j-j. ttdebneatmi. od It eo naprej «eaečao, katera aa tudi _______ prati Ml pestai odaUMoia. Htanovanja In debra hrana sa ¡amar Tukaj ae earkve, M», fta.tallWa In rasna dftlge «abavlšča. PrlSu naravnost a New York Cantral telas«l«e alt pa pilita aa MR. JAMES SPRINGER, 4 MtfcflolJ St. Plltsburfb. P ptoti zapktmci eamte tAXCÄRlM AU JE VASE ZDRAVJE VREDNO ! CENTA? m keljéega na areta. Detelj «vljanje šefi aaveéev slon« a TuUmI »Id« , ntu w nimata if „»Fkio kri, ake Ake trpMe m narvoaaoail« I» led'nih ia ledll nlk beMtnek, aa* beau, glaeokekl, nimata teka, Ima-______________ ste utrajeid, da m " 1 palglHl aaeitaok aJoleaJ. ake tamla ¥ POJ AS VILO Ulailn« v hibio, rhaamatiaam, peHil-o rv#aa»«w. ^ »e«mke se ¿ raiita In ' H* tojl mU adravllelk aM. N"l#v VITO LAaoÄATpny, •Hfl. Hint irild g, IffTSEUaOH. PA "j ' Inozemstvo. Henderson izvoljen poslaaoem r NOVICE IZ JU-■ GOSLAVIJE. London. — Arthur Henderson, znani delavski voditelj, ki je pri zadnjih volitvah v novembru m. 1. propadel, je bil 12. U m. izvo-Ijen poslsncem v parlament v izrednih volit veh, ki so se vrftile v Widensu. Dobil je 987 glasov večine. To je že tretji kandidat Delavske stranke, ki je zmagsl v izrednih volitveh. Er—ratificiral* mir. Ottawa, Ont.—-Ksnadsks zbornica je v petek ratificirala mirovno pogodbo z Nemčijo soglasno. Liberalci so predlsgsli rezerviranje glede na 10. Člen v ustavi lige narodov, toda predlog je propa del o 102 glasovoms proti 70. M bergle! so nsto glssovsli zs ratifi kadijo. Konvencija socialistov v Parizu Pariz. — V četrtek so se se*I i delegatje socialistični stranke Franciji z namenom, da postavijo kandidate za driavnozborske volitve, ki se vrle prihodnji mesec. Angleike četo so padle po irskih republik snih. London. — Vea policijska ails lu več eto vojskov. je zaposlenih v progonih nad ainnfeinovci Londonderryju in Donegalu na Irskem. Kasarykova hči iistopila li zbornice. Praga. — Alice Msasryk, hči prsdaedniks ČehoelovaŠke repu blike, je odložila avoj mandat < narodni sborrtlcl s namenom, da vee evoje delo poeveti Rdečemu krilo. __ Južna Afrika raOfieirak mirov bo pogodbo. Cape Town, Južna Afrika. -Zbornica britlžke južnoafriške IT nije je ratificirala mirovno po-godbo z Nemčijo. Jan Smuts, novi ministrski predeednik Unije je priporočil sbornicl, ds naj pogodbo ratificira, Čeravno s tem še ni rečeno, da' je pogodba odohp na. Smuts je tanenja, da naj liga narodov naredi spremembe. Smuts je zagovarjal Wilsona. ks terege so napadali v zbornici, ds jo zavrgel svoje giasovlte točke Viljem na prida pred sodišče? Berlin. - "Bivši ksjzer ne bo nikoli stal pred savesniškim sodiščem t" Tsko pravijo v tukaj Šnjlh, dobro podnčenih krogih, k so prejeli zaupne informacije, ki Haaga. Grof Hohenzollern — pod tem imenom je bivši kajzer zdaj poznan —■ je sporočil svojim prijateljem v Nemčiji, da nsj prenehajo s agitacijo njemu v prid, ker agitacija ja bres potrebe, kajti on je zdaj prepričan, da obravnave proti njemu ne bo. Tiatl, "ki vedo," pravijo, da je bil eka-kajzer privatno informiran is za-veaniških virov, da mu zavezniki po mednarodnem zakonu ne morejo do Šivega In da bo stvar kmalu lepo zssp*ls. Vojaško stanja Srbije tokom vojne. London. — Uradni podatki, ki eo zdaj na razpolago, pokaaujejo sledeče vojaško stanje .Srbije tekom svetovne vojne: V juliju 1914 je Hrbijs mobill-žira I a 4*9,500 mož. V septembru Istega leta je to Število narastlo na 532,710. V avgustu 1916 je i-mela Hrbijs pod orožjem 572,121 mož iu v oktobru 707,34:1, ksr je največ ksr je utogls spraviti skupaj in to pomeni, da jo mobilizirala 40 odatotkov vsega avoje»a moške«« prebivalstva ali 24 odatotkov vitega prebivalstva. Vrhu tega je Imela Srbija na razpolago mnoge legije jugoalo-vanakih prostovoljcev Is Avstro-Ogrske, ki so se bojevsli ns ruski, rumunaki in solunski fronti; nekaj manjših jugoslovsnsklh e-not ae je bojevalo tudi v ameriški, francoski In italijanski srms-dl. Srbija jc imela na svojih frontah 40.000 prostovoljcev. Sprva je bilo ns solunski fronti 15.000 prostovoljcev, tods ob času velike o-feuzlve v »eptemhru 1918 je pri šlo v Holun nsdsljnih 10,000 prostovoljcev, ki so «o zelo odlikovali Tržiš. — Krivice; ki ae gode delavstvu po raznih tukajšnjih tovarnah postajajo od dne do dne hujše. Kdor to opazuje, mora atrmeti, da je uboge para toliko potrpežljiva iu da mirno prenaša jarem, ki mu ga naklada dobič-tažeini kapitalist. Človeku ae vai-uje vprašanje ali Živimo res v svobodni Jugoidaviji ali v 19. stoletju.— Izmed vseh ai hoče priboriti prvenstvo tovarna za usnje Kari B. Mslly, ki slovi še iz stare Avstrije kot prs ves to nem-čursko gnezdo. Nekdaj ae je tu pridno ponemČurjevalo delavce Tako počenja nje se je zdaj neha-o. Zato pa tvrdka vrže vsakogar, ki ji kakorkoli nc ugaja iz tovarne. Podjetnikov sin pa na vsak način hoče še nadkriliti svojega očeta v zatiranju delavstva. Ka pital lat, kateremu je robota! slovenski delavec za sramotno pla čo, je odpovedal delo, brez vsa kega vzroka 25 delavcem! Med temi so ljudje, ki so bili skozi dolgs leta čebelice za njegov zlati panj. Ker so si ps predrznili organizirati se strokovno, pa njimi na cesto!! Badi verjamemo da gospodu zatiralcu delavatva lic gre v glavo, da je delavatvO danes toliko zavedno, da si upa ž njim sklepati pogodbe in staviti predloge za uravnavo plač soraz merno obstoječi draginji. Vemo prav dobro, da ga to boli in se hoče pomiriti edino s krutim pre ganjanjem organiziranega delavca. Goapod Alfonz. Povemo vsm odločno, da tega ne trpimo in da vam bomo naprtili cel Tr Žič na vaše rame. Vsi smo svobo dni državljani, zato tudi zahtevamo evojih pravic! Imamo milejše srce kot vi. Ali se sponi nite, za koliko odstotkov ste podražili umije ob času mezdnega gibanje f Zahtevamo, da odpove di vaeh delavcev in delavk, ki so bili nsd 1 leto pri nss zaposleni prekličite. Opozarjamo obenem na ta dogodefk obrtno nadzorni štvo in vlado, katere dolžnost je zavzeti se zs slov. proletarijat. Zopetna zaplemba ilata. — Po noči 5. t. m. je jugoslovanska fi nančna straža zopet zaplenila v Spil ju večjo množino zlata, ki so gs nameravali vtihotapiti v Nemško Avstrijo V v lakti št. 35, ki vozi v smeri Spilje-Gradcc, so našli v vozu 1. razreda težak zavoj, ki Je tehtal več nego 20 kg. V zavoju so se nahajali aami dukati, in sicer turški zlati funti in francoski franki. Ko je finančna straža poizvedovala po vlaku, kdo je la-atnlk, se ni nihče oglasil. Davčna oblast je denar preštela in naštela 1060 komedov turških funtov v zlatu, 4230 komadov po 20 fran-kov v zlatu, 422< komadov po 10 frankov v zlatu, skupaj tedsj H8,-820 frankov v zlatu. Naliv in poplavo. V nedeljo, dno 3. avgusta popoldan se je nsd gornjim delom županljo Sv. Mar-tiua na štajerskem utrgal oblak. Dež je lil s Uko sito, da jo bila mahoma vsa okolica v vodi. Najhujše so prisadeto občine Spodnji in Gornji Duplek, Korena in del Sv. Martina. Pred vasjo Spodnji Duplek je tekla voda meter visoko nad okrajno cesto. Ravno tako tudi nišje od Gornjega Duple-ka. jalovi so poplavili celo ravnino, odnesli suopjo a njiv ki sploh ugonobili mnogim poaestnikom vse poljske pridelke. Koruza jo od naliva popolnoma sblta k tlom, o-ves pa izluščen. Škoda je zelo velika. Ameriška trgovino prodira v Slovenijo. Ameriško tvrdka za trgovske informacije Foreign Tradc Service Department, International Tradc Dcvelop. Ine., 188 No. Miehigan A ve., Chicago, 111., U. 8. A., Post Offiec Bo* 457, Želi stopiti v zvezo s našimi trgovskimi krogi. Tvrdka se peča a navezo vanjem stikov med trgovskimi hišami v vaeh delih sveta. Ime fili jslke in dopisnike v večjih trgov sklh mcKtih in izdaja posebno me sečno publikacijo •• Internetionsl Tradc Developer*, ki vaebuje ns slove tvrdk, ki želijo trgovskih zvez. Publikacij^ in natančnejši podatki ao interesentom v pisarni trgovake in obrtuiške zbornice v l>s; Ptujski okraj: Občina Heatni vrh 1 oseba; Trebušni tifus (Ti-phus abdominalcs): Brežiški 0-kraj: občina Brežice 2 osebi; Celjski okraj: občina Braalovče 4 o sebe, Žalec, irg 1 <*teba: Kranjski okraj: občina Predoslje 1 ose ba; Velikovški okraj: občina Pre vsi je 2 osebi. Griža (Dizentcrijs) Krški okraj: občina Studenec 1 oseba; Litijski okraj: občina Ho tič 1 oseba; Novomeški ok/aj * ob čina Prečna 3 osebe. Koze (Vario a); Brežiški okraj: občina Arti Če 1 osebs, Videm 1 oseba, 1 umr la; Celjski okraj: občina Boginj ska gora 1 oseba, Šmarje, okolica 1 oseba; ftt. Vid pri Grobi 7 oseb; Kranjski okraj: občine Zrnincc 1 oseba, ŠkoJ ja lx>ka 2 osebi, 2 umrli, Osclica 5 oseb, Stara Loka 3 osebe, 1 umrla. Trata 2 osebi; K i ški okraj: občine Cerklje 1 oseba umrla, Št. Crucia 3 osebe, 2 umrli. Št. Itupert 2 osebi. — Opomba: ¿eriiomeljaki okraj, občina Talči vrh in Ptujski okraj, občina Ru n«č in Breg pri-Ptuju po 4 osebe ugriznjene od dveh steklih psov. Zaplemba rubljev. Kakor se jm> roča, so našli v noči 5. t. m. v vlu ku št. 35, ki vozi proti Gradcu, človeka, ki se piše Franc Bajt, in ki je doma iz Pletarnlce v Slavo niji. Imel je pri sebi dragocen na hrbtiiik, v katerem je finančna straža našla 105 bankovcev po 100 rubljev. Struža je denar zaplenila, in seveda tudi lustnika tega na hrbnika aretirala. Popotniki, ki potujejo preko Italije, morajo m vsak popotn list plačati takso 5 lir. Ulični napisi v Mariboru. Pole mika, ki se je razvila v liberalnem In klerikalnem čiiaopisju radi ulic ntti napisov je imela za obe stran ki končno le uspeh. Kajti poleg Maistrove so hoteli imeti tudi kle rikalci Koroščev*» ulico. No, in po dolgem prerekanju pri seji sosve ta so jo dobili. Slučaj pa je hotel da so imeli en dan pozneje "Zve zarji" svoj shod, na katerega je prišel poročat. KejŽar, slavni na rodni poslanec v Belgradu, ki se sicer odlikuje po svoji molčečnosti (mož namreč v parlament u še ni enkrat ust odprl). Kn svetovalec, njegov osebni prijatelj, nebo-dUen, predlaga tudi /za Kejžerja 111 i v. Kako je to utemeljeval, to bo vedel gospod PfeifferT Glavno je, da je bil predlog sprejet in g. Kejžar poatane a avojo zasluženo ulico nesmrten. Zdaj pa Vas vprar Šamo gospodje, ali se m norčujete i/, san/ga sebe ali iz prebivalstva sli iz Kejžorjaf Od smešnosti do norosti pravijo je en sam korak. Uvos ameriškega blaga. V Dubrovnik in na Keko so dospele velike množine blaga iz Amerike; blago se bo razdelilo v potrebnih krajih Boane, Hercegovine in Črne gore. . r | POTOP. Zgodovinski .-• roman V. Vestmalamisko brigado je vodil Drakenborg, helsjngersko, sestavljeno iz proslavljenih strelcev, pa Oksenstern, sorodnik znanega kanclerja, ki je bil le mlad, pa je že mnogo obetal. Poveljnik est-gotlandske brigade je bil Pomen, nerikško in vermlaudtfko pa je vodil aam Wittemberg, ki je bil ob epem poveljnik celi armadi. v Ova in aedemdeseit topov je delalo brazde po vlažnih livadah, a vseh vojakov je bilo sedem najst tiaoč, groznih lopovov iz vse Nemčije, ki ao pa biM tako izurjeni v boju, da so se zamogie ko-aati. zlasti o pešci, komaj francoske kraljeve garde. Zs polki »o drdrali vozovi o šotori; polki pa so Šli v bojnem redu, pripravljen* jHjak trenutek m boj. Cel gozd sulic je štrlel kvišku nad množico glav, čelad in klobukov. Med tem gozdom pa so plavali proti poljski meji veliki, .plavkasti prapori z belimi križi, v sredi. > ^ Vsak dan ae je mahjšala daljava, ki je ločila obe voiski. ^ » Konečno ao dne 17. julija ugledala v goadu pod vasjo Heinrichsdorf švedska krdela prvič mejni steber poljski. Prt pogledu nanj je vsa voj-sks glasno zakričala; zagrmele ao trombe, zado-neli kotli iu bobni, zaplapolali vsi prapori, Wit temberg, obkoljen pred in vsi »polki so denj, s orožjem. Bilo je opoluduo, vreme prekrae, ano. Ozračje je dnhtelo po lesni smoli. Sivkasta cesta, obsevana ^jiolnčnih žarkov, po kateri so se ponftkali švedski prapori, se je izgubljala v daJjavi. Ko so dospeli naposled polki iz gozda, se je odkril prod njihovimi očmi prijeten kraj, prepasan z rumenkastim poljem, zaraščenim st m ter t je z dobravami in zelenim» livadami. Tu in tam se je izza drevja valil kvišku dim; na pašnikih pa so «e sprehajale črede. Kjer se je vpda na Široko razliva na livadi, so se mimo Sprehajale štorklje. Nekala tišina in milina je bila razlita po tej zemlji, po kateri je teklo mleko in med. In zdelo se ti je, da se je odpirala čimdalje širje ter razprostirala roke pred vojsko, da jo sprejme ne kot nmpsdnike, marveč kot od Boga poslane goste. Temu prizoru je sledil nov krik, ki se je izvil iz prsij vojakov, zlasti rojenih Švedov, privajenih na golo, revno ,divjo prirodo v domovini. Krča , ropaželjnin in revnih ljudij so se napolnila z že-\ 1 jo: zbirati te zaklade in to izobilje, ki se jc tu kazalo očem. Navdušenoat se je polastila vojakov. Utrjeni v ognju tridesetletne vojne, so pričakovali, da ne bo prehod čez mejo tako lahek, kajti tej pokrajini bivali narod, ki jo je znal braniti. V ¿vedski Z ni ugasnil spomin na grozni poraz pod Kirchhol mom, kjer je atrlo v prah tri tieoč jezdecev pod poveljništvom Hodkeviča osemnajst tisoč naj£ branejše švedske vojsko. Po kočah v VaatgoiU, du, Smalandu in Zalekariiji ao pripovedovali « teh krilatih videzih kakor o volkodlakih iz p, S11! Frittjof-aage. Še živahnejši pa je bil spomin vojne GusUva Adolfa, ker so še živeli ljudje ki so se jih udeležili. Saj si je polomil škandinaJ^i orel, predno je preletel Nemčijo .dvakrat ostrog ob krdela Konec poljskega. V V* v • Tedaj so je k radosti pridružila v Švedskih srcih tudi bojazen, kaOaae se ni mogel ubraniti sam vojekovodja Wittemfcerg. Gledal je na mim0 gredoče polke pešcev in jezdecev tako, kakor Kle. da pastir svojo čredo. Naposled se obrne k debele, mu človeku a klobukom na glavi, za ksterim jc imel zatakneno pero, in z dolgimi lasmi, segajo, čimi mu na ramena. --i "Vi me torej zagotavljate", reče/4da se da k temi špočmi premagati voj»ko, ki je zbrana nod Ujet jem t " Človek z dolgimi lasmi ee nasmehne ler od-vrue: "VaŠg milost, smete popolnoma zaupati mojim besedam, za katere sem porok s svojo glavo. Ko bi bila »brana pod Ujetjem redna vojaka, ko bi bil navzoč kak hetmnnov. bi svetoval, ne žuriji se preveč, marveTrSJe počakati, da pride kralj z ostalo armado. Toda za črnovojnike in gospodo u Velike Poljake imamo še preveč vojakov." "Ali jim nemara ne pošljejo pomoči!" od doatojnikov. je odjezdü iy ^ ™ o * mu poklonili, dospevšipre- ^^ "Pomoči jim ne pošljejo,^is dveh vzro-t tega, ker i Ah/ opravki na Litvi in Ukrajini ; dru-1 ker ima vsa vojaka, katere gič, ker nočejo v Varšavi niti kraj Kazimir, niti kancler, niti oenat verjeti, da bi začel kralj Karo! Gustav, navzlic premirju in poslednjih poslane-stev, zares vojno. Oni upajo, da se bo dsl skleniti mir še v poslednjem trenutku... ho! ha!" Pri teh besedah sname debeluh klobuk, otare si potni obrsz ter dodš: "Trubecki in Dolgoruki sta na Litvi, Hraelui-eki na Ukrajini, mi pa vhajamo v Veliko Poljsko. Evo, kam je privedla Poljsko vlada Jana Kazimira!" Wittemt>erg ga presunljivo pogleda iu po kratkem molku vpraša: "In vsa veseli tof" "Dš, veseli me, ker bo s tem maščevana meni povzročena krivica. Vrhu tega pa vidim kakor na dlani, da sablja vaše milosti ter moj nasvet po-lože najlepšo kronO na glavo Karola Gustava." Wittemberg se zagleda v daljavo ter pregleda gozde, dobrave, livade in polje. "Dš, resnično, krasen je ta kraj... " reče če? nekaj časa. "Zagotavljam Vas, da ne imenuje po vojni kralj nikogar drugega namestnikom kakor, vas." Debeluh sname zopet svoj klobuk. iftÖEM SLUŽKINJO katero bi veselilo opravljati hišna dela in skrbeti za tri osebe.. Na starost se ne oziram. Plača po dogovoru. Za natanjČncjša pojasnila obrnite se na naslov: John Sre-bernak, P. O. Box 146, Claridgc, Pa. ■ - Ur. - * ■ ■ SLUŽBA. SUvka. kovinarjev v Ljubljani. 4. avgusta ao kovinarji sklenili potom tajnega, glasovalijs, da z današnjim dnem stopijo v stavko. Glasovalo jc 230 delavcev. Vai glasovi ao bili oddani za stavko. Stavkali bodo tudi vsi uradniki In u-radnice. Vzrok stavko je ta, ker ravnateljstvo nI hotelo niti deloma ugoditi delavskim zahtevam. Zaupniki so včeraj pri obrtnem uadsorni-štvu znižali svojo zahteve od 75 na 25 odstotkov ter na enkratni nsbavni prispevek. HavnatČljstVo je tudi ta predlog odklonilo ter je bilo pripravljeno dati «O odstotkov, a to samo sa livarje iu topilt^ičarjc. Delavstvu ni /. ozironi na trdo-vratuost rsvnsteljstvu ostalo drugega, kakor da sklene to, kar je sklenilo. O podrobnostih bomo še poroča li, kakor tudi o poteku stavke. Naši slepci. Prejeli smo t Kodko kedsj pride o nas kaj v javnost. Dsnea pa ec moramo, posebno mi primorski ale|>ei, javno pritožiti Čez postopanje s nemi. Med slepci se dela predvsem razliko, kdo je klcrlkalnegs mišljenja in pobožnega obuašanja in med onimi, ki niso. To smo morali in še moramo bridko, nln utitl ob vaaki priliki. Tudi ae dela razlike med Kranjci in lVimnrei, kar nam najbolj greni veselje. Še celo v Ljubljani morimo trpko okuslU vse neprijetnosti nekakih tujcev, ko nam vondar ni mogoč povratek v naše solnčno Primorje. 1'rotekeije so se tudi pri n^a udomačile. To se posebno Išče se hišnik (janitor) za urad Slovenske narodne podporna jed-note. Zglasito se v gl. uradu na 2657—2697 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. NAPRODAJ JI štirisobna%iša ; kopališče in letno kuhinja v pritličju. Proda ae po zelo nizki oent Oglasite ae ob večerih, ali pa v nedeljo pri: 3231 S. Hamlin Ave., Chicago, 111. NASVET kako se kuha doma pijača! Ix našega hmelja fo malta si po naših navodilih vaakteri prav lahko naredi 10 galonov pravo pive za $2.25 v vse kraje Unije. Za pristnost i nkakovost jamči tvrdka: FRANK OGLAR, •401 Superior, Cleveland, O "Proeveto" pHa ao blagostanj« ljudstva. Ako aa strinjal i njenimi idejami, podpiraj trgovce, ki ogialojo t Proeveti — V zalogi imam vee so vsakdanje potrebščine po amend eenL ^ ,. ' ±. ■ ANTON ZORNS. K NAPRODAJ JE po nizki ceni za $1900 3 sobna lesena hiša. Dve obi za atanovanje ki ena pa prilična za mlekarno ali drugo trgovino. Oglasite ae ns 1627 So. Morgan 8t., Chicago, III Pošiljamo denar v staro domovino. Sadoj lohko polijemo denar y vee krojo m • SloTonako, Hrmtako, Dalmacijo in Iotro. Nadalje pošiljamo denar tudi v Srbijo, Bulgarsko in Romansko. Jamčimo m vea poglanl denar, enako kot prod fojno, da bode hitro In točno isplačan. KASPAR STATE BANK ltOO Bluo Ialand Ato., Chlcafo, 0L kaj vam je potrebno berite v lastno korist. I ljubljen l na razpolago. Tedenski iakaa nalaaljivih bo- rs d o pokaže pri rasdelitvl živil in' med prodiranjem v okupirano' lani od 90. do SI. julija 1919 ns pri predpisani dnevni dotaciji Te Srbijo Vseh jugoslovsnsklh pm-|oaemlju deželne vlade aa Hloveni jbl kdo mogoče želel še natanČnej- jo. Oboleli so: Akrlstb n K. .m m), pmlatkov o uam unodi, mu jih, «»k rs j t občina Zminee, S osH»c rsdevolje damo. Pošiljamo hrat-j l>artra : Kamniški o- ske posrtravc križem'irrets m! ubo»|| kraj: »4».Mna Spodnje Loke, oe«»' gi slepci atovuljeev na savasniškik frontah se računa na 100,000, Izgub« Srbijo anašajo po urmt nih podatkih 292,342 mol. JOHN NERRETH STATE BANK 1597 second avç. new york, n. y.