BORBA IN POLITIKA Bivši slovenski protikomunistični "borci so si pred leti usta = novili svojo Zvezo,ki se. je postopoma razvila po ob-eh. Amerikah, popa si pa prodira tudi v Evropo« Za svoje glasilo je organizacija prev= žela "Vestnik”, ki ga je že precej prej ustanovil v Argentini pok. duhovni svetnik Karel Škulj. Mamen zveze je, predvsem družiti "bivše borce, pred javnostjo zastopati nekomunistično verzijo državljanske vojne 1941-45 iu skrbeti za bivše borce-invalide. Zveza je stala na stališču, da ni politična organizacija.in da v njej ni mesta za stan kar jen j e. v . Treba je priznati,da so se bivši borci tega stališča držali in da s te. strani ni bilo prigovorov, čeprav morda sestavljajo Zvezo v veliki meri..simpatizerji Slovenske ljudske stranke, a šibki tudi ni so pristaši Slovenskega .državnega gibanja,ki je v opoziciji do prve. Lasi je bilo čutiti tu in tam, da bi nekateri le hoteli vnašati v to Zvezo strankarske elemente, se je vendar do pred kratkim posrečilo tako Glavnemu odboru kot tudi takratnemu uredniku VESTNIKA Korošcu, da so ostali nad strankami. Vendar pa nekateri pristaši Slovenske ljudske stranke niso ml= kovali in jim je nedavno uspelo dobiti v roke vodstvo konzorcija in Uredništvo VESTNIKA; bila se je tudi borba za glavni odbor, ki ima svoj sedež v Sev.Ameriki, dočim izhaja VESTNIK v Argentini. Eormal= Uo bi bilo težko oporekati, ako sev kaki organizaciji formirajo gm Po, ki ali želijo priti do vodstva ali pa spremeniti organizacijsko sli. idejno smer.. To se dogaja v eni ali drugi obliki itak; povsod .K a dar posameznik sam no more uspeti, se čisto razumijivo veže. s podob Uo mislečimi, ki nato poskusijo z združenimi močmi doseči svoj namen. Končno more itak članstvo odločiti ne posrednih ali neposrednih vo= iitvah ali glasovanju, če j e to izvedeno demokratično. Problem šole bastanc, ako se poskuša vnesti v doslej nepolitično,nestrankarsko organizacijo.politične elemente in organizacijo napraviti na en ali drug način za satelita ali celo molzno kravo kake polit.s tränke.Da= si ima članstvo tudi to pravico, če večina tako hoče, sc je vendar treba vprašati, ako tak postopek resnično služi stvari, zaradi ka = tore jo nastala Zvezo protikomunističnih borcev. Ni le gotovo, da bL ba ta način, prvotna, ideja utrpela občutno škodo, ampak se utegne Ugoditi, da se zaradi tega organizacija razcepi ali celo razbije. Podobnih primerov lahko najdemo v jugoslovanski nni.gracljljln ni no Lena tajnost, da jo je kot celoto tako drobljenje oslabilo moralno ib stvarno. Sodimo, da jo lonec prekipel," ko se je'zvezino vodstvo od.loči= lo izdati "Vetrinjsko tragedijo", da tako počasti spomin pobitih slo renskih protikomunističnih borcev prod 15.leti. Ako bi delo vsebova io le izpovedi vrnjenih domobrancev,ki so sc rešili z morišč,kaj vse so Pretrpeli, to gotovo ne bi nikjer med nami vzbudilo slabe volje. r4oda tako obdelana "Tragedija" ne bi bilo niti popolna niti dovolj ■^ehten doprinos nekomunistični verziji minulih dogodkov. Zato so iz ^ajatelji zasnovali stvar od samega začetka, kot se je ta resnična tragedija postopoma razvijala. K sodelovanju so povabili različne o aobe, ki so bile v stanju osvetliti celotno nesrečo, tako tudi čla= be in pristaše "Narodnega odbora za Slovenijo" in one,ki so mu v opoziciji. Jasno je, da pri obdelavi take grozotne nesreče ni mogo= odbora, ki si je tedaj lastil pravico suvcre= umik prebivalstvo in stal 110 stališču, da je vsaj za "begunske Slovence zakonita oblast. To pa je kritična točka cele zadeve, kajti mnenja o vlogi in odgovornosti "Narodnega odbo = ra" oziroma njegovih predstavnikov so si hudo nasprotna. Tako je ja sno,da vodstvu Slovenske ljudske stranke,ki je pri vsej tej zadevi najbolj prizadeto, ni bilo do tega, da bi Zveza borcev objavljala delo, ki ne bi nosilo strankin "Nihil obstat!". Na vSe načine so si prizadevali, da knjiga ne bi izšla. Kaže, da v tem niso uspeli. Pač pa so uspeli pri VESTNIKU,ki ga niso s posebno težkočo dobili v roke. A tudi to ne bi bilo napak., Če bi konzorcij oz. uredništvo za stopalo tako smer, ki bi bila v danem-položaju najbolj koristna za Zvezo, smer, ki jo je dobro branil prejšnji urednik Korošec. Toda ne vi urednik "Pavle, Rant je prekinil staro prakso in objavil "Sloven sko formulo" ter kratek Intervju z dr.Krekom ob tej izjavi, še prej Pa svoj komentar k "Petnajstletnici" in zbiranju dokumentov o naši borbi (v zvezi z "Vetrinjsko tragedijo") ter daljši članek dr.Pran= ca ' Bajleca, člana "Narodnega odbora", ki je napadel izdajatelje "Vetrinjsko tragedije". To je izzvalo bivšega urednika Korošca,da je v julijski številki vprašal sedanjega urednika, Če ne bi bilo.bdj še,, da bi se podnaslov lista glasil "Glasilo slovenske politične sim Pine" in ne "Glasilo slove näcih protikomunističnih borcev". Pa tak antagonizem med Glavnim odborom Zveze,ki izdaja "Tragedijo",ter zve zinim glasilom ne more vzpodbudno vplivati na člansko moral o, je jasno. Ne zanikamo, da je iskanje dokumentov, razkrivanje skrivnosti ii objavljanje spominov vedno kočljiva zadeva, ako gre za nesrečo takš nega obsega, kot jo predstavlja državljanska vojna 1941-45 in njen. višek z Petrinjem. Toda vsakdo, ki se je odločil vtakniti svoj prst v to reč, si je moral biti na jasnem, da si,ga utegne opeči. Kajti to ni stvar, .ki jo je mogoče obdelati po naprej določenem receptu ali formuli. Tako se zgodovina piše v totalitarnem ozračju, medtem ko nima nobena prava zgodovinska obdelava dokončno zaključene redak cije. Še smo dalje mnenja, da ne bomo mi sami pisali končno sodbo o tej tragediji, pa tudi naši sinovi ne. Bog ve, kdaj bo zapisana,po= tem ko bo osvetljena z vseh mogočih'vidikov in strani, potem ko bo odstranjena vsa mitologija, ki zamegljuje pravo poznanje preteklo = sti.. Kato se niti najmanj , ne strinjamo z urednikom VESTNIKA,ki. že= li dajati lekcij e, kako je treba pisati zgodovino Petrinja. Zveza slovenskih protikomunističnih borcev se je s svojo,"Tra= gedijo" sicer podala na težavno pot, toda istočasno se je - sodeč po dosedanjih vesteh - lotila celotne naloge na edino pravilen način , da dopusti In pospešuje svobodno razpravo in raziskavo. To Pa je tu= di narodova najboljša politična vzgoja. Tej se upirajo le taki,ki še venomer žele, da bi vsi bili le čreda bacilov in koštrunov,kI bi sle= Po dirjala za ovnom. + Dr Josip Agneletto Klic Triglava je bil julija že v tisku,ko nas je presunila vest iz Trsta, da je 14.julija, umrl dr.Josip Agneletto,ustanovitelj in predsednik tržaške Slovensko demokratske zveze.Z njegovim imenom je tesno povezano politično,kulturno in gospodarsko delovanje primorskih in zlasti tržaških Slovencev.P najtežjih časih pod fašizmom in po drugi svetovni vojni jih ni zapustil,čeprav je bilo tedaj sila nevar no biti že samo demokrat kaj pa šele politični voditelj, proti volji rdečih samodržcev. S svojim delom si je narodovi zgodovini postavil spomenik, ki mu ga ne izkleše noben kipar, spomenik, ki ga pa prav tako ne more porušiti nobena Agitprop. Brez dvoma bomo demokratični Slovenci ohranili : Imelvelikega Po kojnika v hvaležnem spominu. UREDNIŠTPO KLIC TRIGLAPA izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaja ga "Slovenska Pravda", katere mnenje predstavljajo le tisti prispevki, ki so podpisani od izvršnega odbora Naš naslov: BM-TRIGLAP, LCN.D0N, W.C.1 Dr.ivgust Sfiligoj: OB SPOMINU NA DR.AGNELETTA ", Dr*Josip igneletto mi ostane v spominu kot človek,kot politični prijatelj in sobojevnik ter kot poklicni kolega. Stasito lep in zdrav človek je pri meni in pri vsem svojem okolišu napravil vtis odlično sti tudi v duševnem oziru. Tako je bil resničen gospod v vsakem po= gledu. Mjegov značaj je odgovarjal njegovi mirni naravi,saj je mir= no in trezno, toda globoko presojal trenutni in splošni okoliš in Položaj, v katerem se je nahajal in s katerim je imel opravka. Niko li hi odgovarjal,ne da bi prej dobro premislil, zato pa moram reči, da zaklju&ek ...ksr le redkokdaj preklical ali popravil. Živo je sledil razpravam, ki sva jih imela v odvetniških,poli= tičnih, organizacijskih, časnikarskih in drugih zadevah. Ko sem mu Povedal svoje mnenje in se je on z njim strinjal, je v najtežjih in kočljivih vprašanjih pritrdil s svojo značilno potezo: "Tako je" in še s prstom je pomignil,kakor da bi hotel pokazati na resnico,ki sva jo zadela. "To je, vidiš, dragi moj, tisto kar...", so bile njegove skoro žalostne besede pri kakem razpravljanju težkih poloaejev, in jih ni bilo malo, v katerih sva se tolikokrat znašla v političnem delovanju za našo demokratično in jezikovno manjšinsko stvar. Samo nekajkrat se je zgodilo, da se v čem nisva strinjala,bolj Po krivdi okolja kot najinega gledanja na stvar. Drugače pa sva se vedno Poslovila, ne da bi pustila med nama kako vprašanje odprto.Bil je odkritosrčen, a je odkritosrčnost tudi zahteval.Sicer je ostal ti ho, a bil je vsekakor previden in obenem nezaupljiv do svojega na = sprotnika, sotrudnika ali sodelavca. Odločno je vztrajal na svoji tezi, ko je šlo za bistveno stvar naše slovenske in demokratične stvari. Nikoli pa ni rabil krivih in dialektičnih izrazov. Stvarno je na nešteto volilnih shodih,ki sva jih skupaj imela, pobijal zavijanja komunističnih nasprotnikov,kar je bilo seveda težko in naporno pri kupü laži, ki so jih rdeči mo = drijani sejali med našim preprostim ljudstvom. Posebno nezaupljiv je bil do kakega našega odpadnika, saj ni nobena organizacija brez takih primerov. Prijatelje in politične somišljenike Pa je odkritosrčno cenil in spoštoval. "Kaj pravi ta, kaj dela drugi, kaj je s tretjim", in tako dalje, je vedno rad spraševal veselega lica id odprtega očesa, ko sva se srečavala v Trstu. Zanimali so ga naši goriški načrti,. nastopi in uspehi. Z velikim veseljem in zadoščenjem je sprejel vest o našem napredovanju na decemberskih volitvah 1956. "To daje pogum nam vsem, dragi moj" , so bile njegove vzradoščene besede. Naravnost užival pa je v družbi naših delavcev in kmetov.Na se= Stankih in pogovorih ž „njimi je vladalo vedno zelo prijetno vzdušje, saj-so ga vsi radi imeli in cenili. On pa je s preprostimi ljudmi ra bil vedno lahke in lepe ter razumljive besede.'Te kmete in delavce je imel za prijatelje in učil jih je o tem in onem. Prav tako lepo in razumljivo je tolmačil svojim klientom zadeve pravnega značaja; tudi če je moral tolmačenje ne vem kolikokrat ponavljati, se nikoli ni razburjal. V upravnih zadevah je bil dobro podkovan in še posebej v gospo= darskih in socialnih. Zato je bil izvoljen v tržaški občinski svet. Be kdor poizkusi, ve kaj pomeni uprava velike mestne občine in koli= ko pazljivosti in truda zahteva od svetovalcev. Dr.Josip Agneletto jo bil v praktičnem gospodarstvu tako dobro podkovan, da je do zadrje krone izračunal in prikazal, koliko je pod cesarjevo Avstrijo stal Slovence ponosni "Balkan" sredi Trsta, ki so nam ga prav pred 40.1e= ti zažgali fašisti. Dr.Agneletto je tudi okusil preganjanje, ko so ga fašistične o= blasti med vojno internirale zaradi njegove politične zvestobe do svojega naroda in slovenske pravde. /K0nec na 11.strani) SLOVENCI V AVSTRALIJ (Od našega dopisnika) _ Le gledamo na- Slovence s stališča avstralskega Ministrstva za na s ei] e vanje, smo vsekakor odličen material. Kl^ub velikemu domotožmki ga zaduši lov za zaslužkom, smo doloer primer asimilacije,kar je znak, da_nasa narodna zavest ne Poganja tako globokih korenin,kakor o niei oujemo^velike besede. Seveda nismo vsi taki. Zdravo je, da prebolimo domotožje, vendar pa bi morala ljubezen do domovine ostati večja kot pa ljubezen do denarja in vseh mogočih udobnosti,ki jih nudi tujina, io Pomanjkanje^narodne.zavesti je zlasti oči to pri mlajši generaciji, ■ ^ danes zapušča domovino in jo sami smatramo .kot ekonomski del naše emigracije. Ta mladina- je zelo nagnjeha-k' materializmu. Zelo redki so tisti,ki In bili pripravljeni žrtvovati' čas in denar za polaganje na= iS1\??mel;]ey* -Si?er 30 pa tuai že "stoi" slovenski delavci začeli ze 1° hitro odpadati. Vsak tak se izgoavrja, da je razočaran, da nima s nora delati m da je ze skrajni čas, da se briga le za sebe. . p^vi slovenski emigranti,ki so prišli v Avstralijo v. času med pr vo in drugo svetovno vojno, so skoraj že Popolnoma utonili med "dobre Avstraice . le imena,ki še niso povsem prikrojena na angleški izgovcr. Pričajo,da so "naši". Za to je najboljši dokaz telefonski.imenik. Drugi_"stari" politični (in ne ekonomski,kot prejšnji) emigranti pa sov1:a?’cli ki So\Prisli sem pred desetimi ali vsaj petimi leti. Ti so^zaceli utrjevati, graditi slovenstvo na•tem kontinentu.'A tudi med njimi so ze.mnogi opešali, večinoma .zaradi ravnodušnosti tistih, ki stoje ob strani,in onih, ki znajo le prekrižanih rok zabavljati. Tako morete VvNovem;Južnem^Walesu na prste prešteti take, ki so sodelovali z e o začetku m še niso odpadli. Na splošno vlada med nami. nezaupanje. novodo sli se zatekajo v nase organizacije, kadar in dokler solim potrebne, loskusite govoriti ten ljudem o duševni hrani, pa vam bodo rekli, da ste zastareli.Sicer pa takih tudi pri "stari gardi" ne mani ka. Dokler ni treba odpreti denarnice,: toliko časa smo vsi dobri Slo= venci! Radi beremo, naše časopise .brezplačno.Našli boste liudipki vam bodo lire In ure, pozno v noč, pri eni. ali več s teki eni cah, navduše no govorili o slovenstvu; toda malo bo takih, ki bi bili pripravljeni dati denar, tako zapravljen v družbi ob mlatenju prazne slame, za "na so stvar . Izredno redki pa so tisti, ki se nepovabljeni ponudijo za tako delo, ki pomeni, cisto žrtvovanje. Poudariti Pa je treba, da temu nsio krive le male ribe, torej ve= cina, ampak da je dosti krivo tudi vodstvo. Tu manjka ljudi z.močno osebnostjo,ki bi znali privabiti v naša društva čim več ljudi; manjka izobražencev, ki bi bili .sposobni prikazati naše kulturno bogastvo na oam naoin,(da bi zanimanj e.zajelo tudi manj izobražene rojake; nimamo voditeljev -dobrih, govornikov in predvsem nam manjka nekolebljivih idealistov, ljudi z neomajno vero, da so na svetu še mnogi dobri Slo= v.efici.. Teh. ljudi manjka. A če so kje, je morda na vsaki strani Avstr a . ije eden in se ta živi v takšnih okoliščinah,da se ne .more udejstvo= vati v borbi za ohranitev slovenstva v. _ .S ji del krivde leži na Avstraliji sami in sorazmerno malem s e vrilu slovenskih emigrantov. Menda nas je na tem pr o stanem kontinen u nase j enih. okrog 10.000. Ge bi bilo slovensko naseljevanje or.a'ani = zirano (koloni je), ^bi bila podoba mnogo lepša. Toda na kaj tale ega vla da ni pristala. A oe bi si kljub temu vsaj skušali med seboj pomagati - kot to delajo Italijani,- bi ostali močno povezani. Nedvomno bi nas Avstralija.opazila kot narodno manjšino pod imenom Slovenci. Tako pa ni°zakoni°1n1 p0Znani kot Jugoslovani* Temu so krivi kajpak tudi meša .A kljub.vsemu temu, smo imeli med seboj rojake,ki bi radi delali ins,kl 30 Poskusili, a-so zaradi ozkosrčnosti, neodpustljivosti in maščevalnosti drugih odstopili.Močnih osebnosti se Slovenci boje. Yse prednje ne Toi bilo .važno, ee bi imeli eno in z eno samo be= sedo bi bil naš žalostni položaj ozdravljen: z ljubeznijo, in to pri onih, ki nas uee ljubezni, pri tistih, -ki pišejo o ljubezni, in pri vseh, ki jo iščejo. Tako Pa so ljudje, ki upajo, da nas bo ljubezen rešila, zasmehovani. In ni človeka, ki bi ga tak posmeh ne zabolel in bi še hotel sodelovati. Moral bi biti bodoči svetnik. Škoda, da jih še nimamo. Rabili bi vsaj enega, za zgled. Zato je Po desetih letih komaj viden kak uspeh. Krivi smo vsi kot celota' in vsak zase. In še do nečesa sem prišla: spoznala sem, da smo Slovenci navdu šeni kot Slovenci le, kadar nimamo svobode. V svobodi pa je večina ravnodušna. Taki,ki ne spadajo med nje, so smatrani za sanjače. ms A DRUŠTVI Površno gledano dobite vtis,da je že dosti s tor j enega.Saj imamo Slovenska društva v Melbournu, Geelongu, St.Albansu (Victoria), Bris= banu (Queensland), idelaidi (South iustralia), Perthu (Western Austra lia), in naslednja slovenska društva v IVetf South Wales: Sydney,Wollon gong in Newcastle. Društev ni v Canberri (Capital Territory), ni jih na Tasmaniji in na Novi Gvineji. Baje je v Tasmaniji nekaj Slovencev, če ne samo eden, dočim pa vemo na Novi Gvineji za Marijana Štrausa.Ta je nedavno v "Žaru" izčrpno popisal ta otok in je med nami edini,ki more svetovati to ali ono glede življenja tam. V Victoriji deluje slovensko pevsko društvo "Triglav",ki nastopa samostojno in povsod žanje priznanje. Nastopili so že nekajkrat na te leviziji, dvakrat pa so gostovali v Sydneyu, tudi tu na televiziji. V Sydneyu imamo slovensko "Karitas" pod vodstvom naše duhovšči = ne in pa septembra 1959. ustanovljene delniške družbe "Slovene Publi= shing Co.Pty.Ltd.'r, ki izdaja "Žar" in namerava ustanoviti slovensko tiskarno. Na pobudo slovenskih duhovnikov v Sydneyu se večkrat na leto vr= še romanja. A zbere se le skromno število ljudi, ker smo pač preveč-' razkropljeni in ker med nami vera peša. V Sydneyu je tudi igralsko skupina "Soča"; podobno ima tudi Melbourne. Poleg " Šara" izhajajo še "Misli", ki jih izdajajo slovenski duhovniki. Tako je videti, da je slovenska dejavnost v Novem Južnem 'Walesu kar razgibana. Globlje pogledano pa ni tako. TEŽAVE V SYDNEYU Vzemimo najprej naši manjši društvi v V/oolongongu in Newcastlu. Tu se drži še nekaj starih korenin, ki s solzami v očeh govore o slo= venstvu, Z velikimi napori so "stari in mladi" ustanovili v obeh kra= jih društvi, ki pa lastnih kulturnih programov še ne zmoreta. Obiska la ju je sydneyska "Soča", sicer pa: prirejata zabave s plesom in sode lujeta s sydneyskim slovenskim društvom. A zadnje mesece ne morem za= slediti v naših listih nobene dejavnosti obeh društev. Delo v samem društvu v Sydneyu pa je zelo otežkočeno zaradi stal nih notranjih nesporazumov. Tako med samimi odborniki, med člani in še med člani in odborniki skupaj. Povzročajo jih gotovi ljudje, ki ne znajo ali pa nočejo premostiti svojih osebnih slabih.odnošajev do po= sameznikov in jih prenašajo na vse društvo. Tudi idejno gremo vsak sebi. Velik problem je Dom. Eni so zanj, drugi proti njemu. Dom je sicer bil kupljen, toda odplačevanje bo si= la težavno, saj je društvo imelo 1.1958, kar 191 članov, letos pa jih je samo še 26. Do tega doma smo prišli po desetih letih resničnih na= Porov. Öe ne bi ljudje Postavljali takih vprašanj, češ, kaj pa bo z Domom, ko nas več ne bo, če bi namreč vsi bili mnenja, da nam je Dom Potreben, bi ta lahko že bil izplačan. Tako pa ne vidim, kako bo to ob redkih članih in delničarjih ter darovih mogoče. Seveda gre izkupi ček od družabnih večerov v samem domu in od zabav s plesi v najetih dvoranah za odplačevanje Doma. Toda organizacija teh se mi zdi šibka. Mislim,da bi s primernim kulturnim delom ugled društva porastel. Tako bi lahko vabili ljudi na dobre kulturne prireditve ne pa na "krompir= jeve svaljke z maslenim grahom" in kranjske klobase. Res pa je, da nam manjka kulturnih delavcev, po drugi strani pa je zanimanje za na= še duhovne dobrine slabotno. Od igralske družine "Soča" smo dobili 4 prireditve, toda zadnje mesece ni o njej ničesar čuti. Dvakrat so že poskušali ustanoviti pevski zbor, a brez uspeha. Izredno težavno je zbrati stalno skupino delavcev, ker se ljudje naseljujejo daleč od Sydneya. Komaj igralca ali pevca malo uvežbate, pa ga že ni več. Sydneysko društvo ima tudi skromno knjižnico,za katero pa ni mno .go zanimanja. Posebno vprašanje sta oba slovenska časopisa. Versko-kulturni me sečnik "Misli" je že kar dobro ustaljen in se ni bati,da bi prenehal. A težje je upati, da ga bo obdržala prihodnja generacija. Mešani za= koni in hitra asimilacija mlajših letnikov pospešujejo slovenski zaton. Lani ustanovljena slovenska delniška družba, ki je prevzela izda j anj e . "Žara", ima namen ustanoviti lastno tiskarno, v kateri bi po = leg lista tiskala tudi slovenske knjige. Toda ima velike težave. Spr= va je bil "Žar" v celoti tiskan, zdaj pa izhaja s tiskanim ovitkom, a notranji listi so razmnoženi. Družba misli na tak način zbrati toli ko kapitala, da bi lahko kupila tiskarske stroje in zopet izdajala ti skani "Žar". Ta list je v treh letih spremenil obliko, menjal lastnika in i = skal smernice. Končno se je ustavil na neki politični liniji in kot tak zdaj izhaja. Rekla bi, da je ta linija zadnje čase blizu "Klicu Triglava". Vaši Članki so Pogostokrat ponatisnjeni v Žaru. A dodati je treba, da se tudi "Misli" izražajo o Vašem listu kot resnem,dobrem in dostojnem. Nekateri očitajo "Žaru", da je brezverski list, ker da zagovarja popolno svobodo tiska. Tako so nastali v tisku grdi prepiri, ki so ze lo slabo vplivali na ostale Slovence, ki si želijo, da bi se vsi Slo= venci ne glede na politična ali verska naziranja združili v obrambo slovenstva. Mnenja sem, da "Žar" ni brezverski. Stoji le na stališču, da noj bosta Cerkev in država ločeni. Enako kot "Misli" se- tudi "Žar" trudi, da prinese slovensko besedo v najbolj oddaljene kote 4vstrali= je. Seveda pa ne more biti to, kar so "Misli" - verski katoliški list ki v prvi vrsti skrbi za duhovni verski blagor slovenskih ovčic. Toda označiti potem " Žar"' za brezverski, ker ga ne izdajo verska skupino, pa spet ne gre. Dokler med nami ne bo prišlo do popolne notranje pomiritve, ne bomo uspeli niti tostran niti onostran. "Naj bi si s Kristusovo Poniž nostjo ponudili roko sprave, da bi vsi Slovenci bili pod streho hiše ene!", kot mi je te dni pisal izobraženec rojak. Ko sem že pri listih, naj še dopolnim glede slovenske tiskarne. Opozicija pravi, da ni potrebna, ker da bi delala konkurenco ostalim slovenskim tiskarnam po svetu. Res je treba biti izredno duhovit in sprejeti ta pomislek, saj je jasno, da tiskarna ne bi mogla živeti od slovenskih naročil ampak bi jih morala v veliki meri prevzemati od Avstralcev. Že zaradi strahovitih razdalj je nemogoče, da bi mogla na stati kakšna konkurenca onim v Argentini, Ameriki ali Trstu. Namen je več kot jasen: v slovenski tiskarni bi lahko poceni tiskali oba slo= venska lista v Avstraliji! VICTORIA Položaj v Victoriji je drugačen. Mi v Novem Jušnem Walesu imamo navado iz "muhe narediti konja", kadar gre za prepire. Uspehe beleži= mo takšne kot so. V Victoriji pa se pametno vodstvo trudi, da čim bdj zakrije notranja.trenja, zato pa iz " konjev delajo bele slone", kadar poročajo o uspehih. Znano mi je, da v Victoriji deluje Slovensko društvo v St.Alban= su, ki ima med drugim tudi lastni otroški pevski zbor. A čudno je,da se o delovanju tega društva koamj kaj sliši v naših listih. Ko bi vsaj "Vestnik", ki ga izdaja Zveza slovenskih klubov, kaj poročal! Je raz log morda v^tem, da. sta v tej Zvezi včlanjena le kluba v Melbournu ii Geelongu? Škoda, da St.Albansu ni dano. priti, bolj do izraza. Moram pa priznati, da slovenski Melbourne zelo prednjači pred slovenskim Sydneyem. Ima več članov, več požrtvovalnih delavcev in vztrajnejše vodstvo, ki dobro drži vajeti. Disciplina je boljša. Ima= jo pevski zbor, igralsko skupino, lepo število narodnih noš, prireja= jo vsa=koletne razstave na melbournških veleizložbah, vabljeni so na avstralske prireditve in vedno vzbudijo tako pozornost na pravih me = stih, da pridejo v avstralski tisk, kjer je večkrat moč zaslediti po= hvalne članke o naših ljudeh v Melbournu. "Vestnik" pa se potem potrudi, da vse te uspehe prikaže še bolj, kar nazadnje ni škodljivo, ker to privabi nove sodelavce. Dobra publi kači ja da ljudem korajžo. Vendar pa ni vedno resnična”, a tega ne mi = slini izrecno v zvezi z "Vestnikom" ampak na splošno. Lep uspeh tega društva je nakup drugega slovenskega doma v i\vstra liji, v Melbournu, letos maja. Stal je L-A 10,700, a niti najmanj ne dvomim, da ga bo društvo laže izplačalo kot pa oni v Sydneyu. Tudi v melbounškem društvu je opozicija, toda čvrsto povezani od borniki so ji kos. Program tega društva je isti kot program ostalih slovenskih' društev. Moralo bi le odpraviti z močnim lokalnim patrioti zrnom, ki se zelo čuti v "Vestniku", obenem pa bi lahko prenehali s Pokroviteljskim tonom v svojih uvodnikih,kar daje močan vtis, da se Melbourne brez napovedane tekme bori za superiornost nad ostalimi. Rada bi kaj več pisala o društvih v Brisbanu in Melaidi, toda ker društvi nimata svojega glasila in se le od časa do časa javita v "Mislih" .ali "Žaru", imam le vtis,^đa tam ni mnogo Slovencev in da so še ti razkropljeni daleč naokoli. Škoda pa je,da se večkrat ne javijo, ker so njihova poročila vedno topla, iskrena in nikoli pretirana.Nji= hova pisma ne kažejo sledu nesporazumov; kaže, .da se v lepem, tovarištvu trudi jo,kolikor je pač mogoče. • • • Kar zadeva politiko, se tukajšnji slovenski živelj zanjo zelo malo zanima. Da, vrše se velike "kuhinjske" debate, vroča razpravlja= nja v samskih sobicah, dlje od "Žara" pa nihče ne gre. Naša društva ne dajejo drugih političnih izjav,kot da so protikomunistična. Temu se tudi ni čuditi, saj je med nami izredno malo ljudi, ki so kdaj.i= meli "račun", da bi se bavili s politiko. Na splošno vzeto, so stari vsi proti komunizmu; Mlajši,ki imajo svojce v domovini,pa ne žele go= voriti o politiki. Najmlajši, ki jih je pognal Po svetu avanturizem, Pa so popolnoma ravnodušni.Ne zanima jih niti vera niti politika niti kultura, Le lov za denarjem. V širšem smislu smo Slovenci v Avstraliji še neopaženi ,L-e nekaj Posameznikov se je -dvignilo iznad nivoja povprečnosti,“a ti se imajo zahvaliti le svojih sposobnostim.In ti več nazaj ne gledajo. Ako bi p sala o kateri drugi narodni manjšini v Avstraliji, bi moji vtisi ne bili tako dolgočasni. So pač. takšni,kot smo sami: ozko obzorje, nestrpnost, pomanjkanje močnih osebnosti. Bojim, se, da trpi= mo na občutku manjvrednosti. V lastni“družbi tega sicer ni opaziti, a kakor hitro smo med tujci, ostanemo neopaženi. Drži še, da smo umsko leni, To je tem bolj škoda, ker imamo Slo= venci kot majhen narod mnogo inteligence. Človek bi pričakoval, da se bomo v Avstraliji bolje izkazali. Zato tem bolj boli, če nam "južni brat" zabrusi: "Ništa bol ji niste od nas!" PAVLA MILADINOVIČ Poverjeniki KLICA TRIGLAVA: Sev.Amerika: Mr.Janez^Žerjav, 114 Pope St.,FAIRPIELD,Conn., U. S. A. Avstralija : Birs .Pavla Miladinovič, 12 Oxford Roađ, INGLEBURN, N.S.W. 'TAKO SEM PRIČAKAL SVOBODO' 5 .zgodba Nedavno je minilo petnajst let od konca druge svetovne vojne. Za to priliko smo naprosili ne= kaj Slovencev, naj povedo, kako so dočakali svobodo. V NEMŠKEM TABORIŠČU Počasi se je danilo. Bil je eden tistih deževnih, oblačnih, pustih dni, ko človek ne ve, kje preneha obzorje In kje začne nebo. Severni vetrovi so pihali mrzil In neprijetni. Iz daljave se je slišalo zamolklo, toda neprestano bobnenje. Včeraj sem slišal ko sta se dva zelenca pogovarjala, da je zavezniška fronta samo še kakih sto kilometrov od nas. (Zelenci so bili kacetlerjl ki so Imeli zelen trak pod številko označujoč jih kot Nemce - kriminalce; ml politični smo Imeli rdeče trakove, Judj«r rumeno, Itd.) Ležali smo vsi na velikem seniku nekega vestfalskega kmeta. SS straže so same spale na senu, samo komandant lagerja, oficir SS, je Imel sobo pri kmetu. Slo ml je na smeh ko sem se ozrl po SS-ovclh: to naj bi bil lager? Res je, se vedno smo Imeli apele vsako jutro,kjer so nas prešteli, toda to je bila zadnja sličnost' z lagerjl, ki sem jih poznat: Dachau, Neuengamme, Ladelund v Frlzljl In zadnji !'SS-Baubrlgade transport^', ki je bit neke vrste motoriziran lager na vlaku. Nemci "so Izgubljali moralo. 0 tem ni bilo več dvoma. SS-ovcl so jedil Iz Istih kotlov kot ml, noben ujetnik ni več delal, nihče ni bil tepen ali kaz-novart In jugoslovanski Volksdeutscher, ki je bil mobiliziran v SS po nemški okupaciji Jugoslavije, ni niti več omenjal Hitlerjevih tajnih orožij. Bilo je sredi marca leta 1945. Vsi smo vedeli da se bliža konec Reicha. Vprašanje je bilo: bo li z Reichom konec tudi nas? Širile so se vsemogoče alarmantne vesti. Baje so Nemci pobiti vse ujetnike, prodno so jih zavezniki mogli osvoboditi. Rusi, ki so bili z nami,so imeli zvezo z Rusi in Poljaki, ki so bili kot ^svobodnidelavci po bližnjih.vaseh. Ti so imeti tajne radijske aparate, preko katerih so poslušali BBC. Zavezniki so se pripravljali na zadnji’ udar. Bobnenje iz zapada je to potrjevalo. V lagerju na seniku ni bilo nobene organizacije, razen ruske. Bil sem edini Jugoslovan. Imel pa sem prijatelja Rusa, zdravnika, ki je bil sovjetski polkovnik, a jo ob začetku vojne dezertiral in so pridružil Vlasovi armadi; ko pa jo videl, kako nacisti delajo z njegovim narodom, se j e uprt in končal v KZ. Ta je bil eden od voditeljev ruske organizacij e.in preko njega som bil stalno, obveščen o njenih namerah. Odločeno je bilo, da se v'odločilnem trenutku vsi razbežimo. Rusi in Poljaki naj bi nam pripravili civilne obleke, v katerih bi bili na varnem .pred SS-ovci ali^nemško voj sko. Ujctniške obleko - imenovali smo jih zebre — so te namreč takoj izdale.. Od naših SS—ovcev nismo pričakovali posebnega odpora, a če bi bilo treba, smo bili pripravljeni razorožiti jih in če bi prišlo do najhujšega, tudi pobiti. Vsi smo bili odločeni, da so no damo odvleči na vzhod. Svoboda je bila preblizu. Misli romajo nazaj Par dni po teh razgovorih som se prebudil z ostro bolečino nad srcem. Vsak dih je bil muka in vsak globlji vdih kot noš v živo. Vedel sem, da je nekaj narobe; morda pljučnica, sem ''diagnoziral11 s plitkim znanjem modocinca v prvem lotu. Čudno bi ne bilo: s prepihom na seniku, hladnim vremenom in od gladu in naporov opustošenim telesom.Tisto jutro nisem šel na apel. Vročina se je neprestano dvigala in po- poldne j e moj ruski prijatelj dobil privoljenje od komande lagerjas da me posije v^bližnjo vojaško bolnico v Bad Sassendorfu» Dva sojetnika -ste me naložila na kmetov voziček in pod spremstvom SS-ovca smo odšli= Rosilo je prav polahko na vroče čelo» Sedanjost se je umikala^ preteklosti» Spomini so se stekati, pretekali in umikali brez zavesti časa» ^ Demonstracije v Ljubljasi 27 marca» Valovi srditih študen- tov, ki se zaletavajo ob policijo med češko krizo»»» , , , „ w Pv^va kost I-Letnega dekleta, ki mu je nemška bomba zlomi- la laket ob bombardiranju Grahovega pri Cerknici,»» Trupla Si.)jetnikov zložena v ledeni predsobi krematorija kot Klar trska polena: skladovnica kosti brez mesa, izbuljenih oči, gangre-nastih udov; visoka.do 2 metra in dolga več kot deset» Celo med kacet-j® malokdo prišel v to izbo strahot» Jaz sem bil skoro dva meseca ' Totentraeger ' pa sem moral vanjo dnevno z mrtvaki» . . kaende hoch , Gestapovca, ko so me zf^rli v Batovi palači v Ljubljani» 'In alto le mani' ^karabinerj a na ljubljanskem bloku leta 1942 Bombni napad na železniški postaji Soest, kjer je naš lager na vlaku popravljal železniško progo» Od 550 nas je ostalo 350» ' Smrad zoglenelih teles, sikanje žarečih curkov fosforja» Signali sko^i steno v zaporih na Miklošičevi cesti in skozi okna v hišo nasproti, kj er jih je sprejemalo nepoznano dekle. Lager uničevanja v Ladelundu na danski meji» Dnevi prebiti v kopanju protitankovskih jarkov za primer, če bi se zavezniki izkrcali na. Danskem^ ali v FrižLji» Voda do bokov, ilovica na lopati težka kot svinec» Bičanje ''lenuhov'1» Griža, bolezni, smrt, smrt» Kup omedlelih,ki niso vzdržali jutranjega apela in ki so jih zmetali drug na drugega kot ribe; drhteči v zadnj ih. vzdihi j aj ih, brezmočni » Jutro, ko sem se zbudil na mrtvaku, ki mi je še prejšnjo noč vzhičeno govoril o De Gaul-le-u» Bil je doma blizu Reimsa» S tremi otroki» Zjutraj trd kot polenovka» Od tam se nas' je od 1250 vrnilo samo 500, In to v dveh mesecih» Smrt polkovnika Dežmana» Mate Perko mu je zatisnil oči» Pa spet domovina. Požig Cerknice, moje rodne vasi» Septem-torsi 1943 sg jg vsinjo ri8.tGpLci TojuslcgVcI brLgsidcia Po mLti.ngu. zvgčgt Ln slavju ponoči, v hotelu mojega starega očeta zjutraj ni bilo straž» Nemci so napadli še pred prvo mašo od treh strani» Stare ženske, ki so šle.h prvi.maši, so.alarmirale partizane, A je bilo prepozno. Daki beži prvi s politkomisarjem na motociklu v Begunje» Brigada je prepuštena sama sebi» 33 partiz anov o bvisi na se od Italrja nov nap ravlj enih žičnih ovirah, kor niso poznali izhodov» Prerešetani od nemških brzostrelk kot mladi srnjaki» 150 hiš, na katerih je plapolala zastava s petokrako, upepeljenih. Polovico vasi v enem popoldnevu» Zvezo z De Gaulle—ovo ilegalo v taboriščih» Francozi so se držati kot malokdo. Vsako jutro stisk roke: A notre victoire! Lahko je njim» Zavezniki so ’že v Franciji» Intrige komunistov» Zasliševanje" po belgijskem pravniku— -komunistu, predno so me spravili z mojim ruskim prijateljem na najhujši transport -^popravljati železnico za fronto» Tiha žalost v očeh mojih slovenskih prijateljev, ko smo se poslavljati» Mislili so, da grem v gotovo smrt» Pa mi je tako bilo rešeno življenje, oni so pa vsi pomrli v zadnjih dnevih, ko se je potopila ladja, na kateri so jih Nemci evakuirali» Srebotnjakov Vane, Končarjev Boris, pesnik Zivan Zun, Zrimškov Tine, mlade nade, zvesti kot zemlja, dobri kot svež kruh. Zadnje besede profesorja Krosiia: "Drži so Milenko!" s V bolnišnici Voziček poskakuje na cesti. Vsak pretres je kot sunek v živo» Ura jg dolga kot dan, vročina me peče kot žerjavica» Bolnica je bila lepa in čista» Topla in domača» Nameščena v bivšem zdraviliškem domu je bila natrpana z rekonvalescenti» Chef--Arzt, ki.je bil, kot sem zvedel kasneje, anti-nacist, ni dovolil, da bi kdorkoli slabo postopal z nami. Par mlajših, nadutih zdravnikov je osorno zavrnil, ko so nam dali čutiti, da nismo pripadniki Herrenvolka: Za mene so samo bolniki, nič drugega. Verstanden?" Stran 10. KLIO TRIGLAVA Štev. 255. Diagnoza je bila: vnetje pljučne mrene - pleurltls stcca* S sulfati^ ki so jih Nemci odkrili par let poprej j sem bil hitro Iz nevarnosti. Potem sem se delal bolnega kot sem mogel, In zdelo se ml je da je Chef-Arzt na moji strani. Večkrat je prišel popoldne sam In se z mano razgovarjal. Hotel je vse vedeti: kako sem se naučil nemško, kaj se je dogajalo v Jugoslaviji med vojno, kako sem zašel v njegovo bolnico. Vse sem.mu pripovedovat s takimi podrobnostmi, da so se mu oči odpirale na stroko. 0 KZ je hotel vedeti vse, a se nt upal Izustiti nobenega mnenja.. Pa je menda Imel dovolj mojih mnenj. Nisem Imel dlak na jeziku, ko sem mu povedat, kaj mislim o nacistični Nemčiji. Koncem marca sem se počutil močnega In zdravega. Bal sem se, da bom moral kmalu nazaj v lager. Toda sreča je bila na moji strani. Predno sem bil odpuščen Iz bolnice, so zavezniki začeti vojaško operacijo kl. je po.zneje prešla v. zgodovino kot ''Kassel - pocket*'. Prt Kasslu so amerlkanske tankovske divizije prebile fionto, udrte na sever In na jug tn nato zaprle ogromne klešče kakih 100 km proti vzhodu. Bad Sassendorf je ležal ravno v sredini tega^žepa5'. Slišali smo topovsko bobnenje .vsak dan, toda - še vedno pod SS-ovsko stražo - nismo mogli dobiti novic od zunaj. I.aprila je SS-ovec Izginil. Šef-zdravntk nam je ob pregledu povedal, da je bil lager evakuiran proti notranjosti Nemčije In da smo bili ml bolniki prepuščeni njegovi komandi '''dokler prilike ne. dovolijo1', da nas pošlje spot v lager. NI ml ušel nasmešek, ko je omenil ''prilike''. Popoldne je prišel na ‘'neuradni*' obisk tn s prijateljem Jespersenom, tovarnarjem Iz Danske, ki je tudi dobro govoril nemško, sva ga odkrito vprašala, kaj je na stvari. Povedal nam je, da je prihod Anglo-Američanov samo še vprašanje časa, da so se vsi SS-ovcl umaknili In da se nam ni ničesar bati, dokler smo pod njegovim varstvom. Po posvetovanju smo se odločili, da. beg nima smisla, dokler je položaj za nas tako ugoden, ker bi šil samo z dežja pod kap. Konec Reicha Petega aprila se je fronta približala na kakih 5 kilometrov. Nemci so že poprej pripravili klet bolnice kot zasilno zavetišče. Hujši ranjenci so bili vanjo prenešent že dopoldne, popoldne so Izpraznili tudi ranjence v prvem tn drugem nadstropju, samo ml v tretjem’nadstropju smo bili še vedno na svojih mestih pod vojaško stražo. Ko je začel napad okoli osmih zvečer smo s stražo vred zdrveli po stopnicah v klet. Topovski ognji so žareli v noči kot pravljični kresovi, tresk granat je bil prav nad glavami. Peklenski ropot, pomešan z regljanjem strojnic, oddaljenim bombadlranjem In rezkimi zvoki plklrajočlh letal. To je bil torej konec Reicha! Klet je bila polna vojakov, ranjencev, bolniških strežnic. Ob vsakem tresku se j e zdelo, da se' bo staro poslopje podrlo. Okoli polnočt^se je vsa bolnica stresla prav do temeljev, omet tz stropa se je odluščil In nas zasul _ ' pod svojim prahom, par tramov, kt so podpirali strop, se je podrto. Na srečo je granata zadela bolnico horizontalno, napravila v obeh stenah bolniške sobe v drugem nadstropju dve luknji s premerom vsaj enega metra In se razpočila na vrtu. Kmalu za tem je bombardiranje prenehalo tako nenadoma kot je začelo. Ostali smo v kleti še nekaj ur, poslušajoč drdranje tankov In tovornih avtomobilov. Proti jutru je priletela vsa Iz sebe strežnica ln vtknlla: "Die Engländer sind da!" Vsaka beseda ml je bila kot sladka glasba. Nazadnje, po tolikih letih: svoboda! Nemški vojaki so nosili orožje, ki so ga Imeli, v vežo, da ga predajo. Na neprečutlh obrazih je bita sproščenost, zavest, da so le preživeli. Prve zavezniške čete so hitele skozi mestece, ne da bi se ozrle levo ali desno. Nekaj ur za njimi so sledile okupacijske oblasti Military Governmenta. Okoli devetih zjutraj se je predstavil zavezniški častnik našemu šefu-zdravnlku In prevzel oblast nad bolnico. Ko je zvedel, da so v tretjem nadstropju bolniki Iz KZ, je poslal vojaka, da vidi kako In kaj. Bil je to visok, močan fant, rdečih las. Oblečen je bil v neka- ko čudno zelenkasto sr(ajcos kot je še nisem nikoli videla Bil sem na prvi postelji ob vratih in tako se je zazrl name s svojimi prijaznimi, sivimi očmi° Vzhičen in presenečen sem zbral tisto malo angleščine, ki sem jo takrat znal in ga slovesno pozdravil' "God Save England". Fant se mi je. zarežal in dejal: '"Niks englišo Arterikaniš'" Torej, tole so %eri-kanci, se mi zasvetilo. In ga spet slovesno pozdravim: "Go'd Save Aneri-ca". Dejal je preprosto: "Thank you". Potem je nadaljeval: "You nLks Dojč?" Medtem je pogovor prevzel moj danski prijatelj in mu razložil naš položaj. '. . ' Kmalu je prišel komandant mesta, ki nam je povedal, da smo svobodni in da lahko, gremo kamor hočemo. Zdrave je povabil na kosilo v svojo vilo. Po kosilu sem se zadržal z njim v razgovoru. Povedal sem mu o svoji preteklosti, o Mihaitovieevi ilegali v Sloveniji, o' borbi jugoslovanskih narodov proti okupatorjem, o mukali v KZ. Vojna še ni bila končana. Stavil sem so mu na razpoloženje kot zaveznik zavezniku.. Bil je malo presenečen. Stvari ki sem mu jih nanizat, so mu bile.nove in nepoznane. Tudi moja bolezen mu je bila ovira.. Izjavit sem mu, da sem zdrav kot riba. Pozval je bataljonskega zdravnika, ki me je pregledal. Našel me je sposobnega za vsak napor. Nato je kapetan telefoniral na polk in me vesolo pogledal: ÖK. Nisem'vedet kaj- je OK, a' sem razumel da je bilo OK. Gez eno uro sem bil v ameriški uniformi. ... . a • F redno sem se. poslovit, mi je pogled padel na njegov namizni koledar: 6 Aprila. . ; Svoböda se mi je nasmehnila ravno štiri leta po tem,ko so prve nemške, bombe nadle na Beograd. ' : ' : ‘ MILAM KRAVAMJA-MILENKO SPOMIN m DR «AG-NELETT_A ( Z akl juč ek s 3 • s tr.ani) Bil je prepričan Jugoslovan. Veroval je v:Jugoslavijo kot skupno, državo južnih Slovanov. Vsako cepljenje te skupne domovine je zanj po menilo pravo zlo za vse tri bratske narode in veliko nevarnost za bo= doče podjarmljenje vseh šli pa posameznih narodov. Veroval je v pravilno rešitev Svobodnega tržaškega ozemlja,ker Pač Titova . diplomacija ni znala drugače izrabiti zgodovinske prilike:. 2ato je tem bolj močno trpel zaradi odprave Ozemlja z londonsko Spo = meni co. ; t., v Öe nas je zapustil s kako grenkobo v zavesti, so bile temu goto= vo krive te teritorialne politične spremembe in pa. de.jstvo, da Itali= ja ni še zaščitila Slovencev v svojih mejah. Dr.Agheletto Je veroval v pravičnost in poštenost človekove narave in to tako preprosto in ne dolžno,kakor vsaj slovenski človek v zamejstvu,ki okusi zapostavlja = mje in krivino. Zato je tem. bolj trpel, ker,.je videl, da slovenski človek v zamejstvu, ki ga je on tako silno in goreče ljubil, ni še ne kal trpeti. .1 , G njem bo žgodovina primorskih Slovencev pisala kot. o človeku Slovencu, ki je vse svoje življenje posvetil v prvi vrsti borbi za Priznanje pravic avtohtonemu slovenskemu ljudstvu na Primorskem, za 11D egov častni napredek v kulturnem, gospodarskem, političnem in soci= al&em oziru tor za mirno sožitje med Italijani in Slovenci a tudi Hr= vati tega področja. Dr.4.Sfiligoj Tudi letos boste lahko Poslali božične karte s slovenskim voščilom.Pišite Po septemberski cenik na: PICJ\ PRINT .BURY, 17 Toon Cres cent,BURY, Danes ' ' DETNI NAROČNINA ' znaša v Angliji 24/-, v Severni Ameriki / 3»50, v Avstraliji pa 30/- Letalska dpstava+dvojno. SPOMNITE SE PRED ZIMO S0CIALNE= — GA SKLADA KLICA TRIGLAVA! PISMA UREDNIKU BIVŠI ZBORAŠi; G.uređnik! Dovolite,đa še enkrat odgovorim na pismo g. Kos tiča (KI 253) in tako s svoje strani zaključim raz= pravo v Kx. ]\ja splošno se smatra, da nekdo postane pripadnik gotove politične skupine,ako najprej sprejme njen program in nato postane še član. Disident je oni,ki še dalje vztraja na istem programu, toda ni več član skupine. Povsem pa preneha hiti član kake politične grupe tisti, ki nič več ne zastopa njenega programa niti pripada njenemu članstvu. lepotrehno je dokazovati,do je z ustanovitvijo Saveza "Budučnost" aprila meseca v Londonu prišlo do polne organizacijske prekinitve'nje govih članov z Zborom g.Jaše Ljotiča. Kar Pa zadeva politično~progra= matsko stališče, je prekinitev postala očividna že leta prej,namreč kmalu za pojavom "Hrvatsko zore" v decembru 1953, ko se je ta izjavi= la za demokratične Združene države Jugoslavije. Kot je torej videti, ta prekinitev ni nastala včeraj ali preko noči, da bi se potem kazalo vpraševati,če j e to treba verjeti ali ne. loda kakor hitro se dovolju je,da more nek komunist spremeniti svoje mišljenje, zakaj se potem ta ka možnost ne dopušča tudi kakšnemu 11 Ijotičevcu"? Pri tem jo položaj toliko jasen, da tega ni mogoče ovreči ali pri= kriti z nobenim, sofizmom. Vsekakor morejo bivši zboraši iz Saveza Bu= ducnost,če jim je že do tega, navesti v svojo korist argument,da je sam pok.Dimitri je Ljotid pred svojo smrtjo, v času znanega spörazume= vanja s pok.Dražom Mihailovičem, započel revizijo političnih gledišč, zavzemajoč se za demokratično in federativno Jugoslavijo, sestavljeno iz več držav. Ostaja vendar dejstvo, da vse to pomenja nedvomno pre= kinitev s tistim, kar se je v teku dvajsetih let imenovalo "IjotLcevstoi1 2/ Toda g .Ko s ti ču vse to ni dovolj. Sam pretirano zatopljen v preteklost, nadvse težko obremenjen z "protiljotičovskim komplck = som", ki ga nareja za žrtev čudnih prividov, strankarsko zagrizen,ob tem pa še obdarjen s trdovratnostjo in pedantnostjo,ki spominja na inkvizicijske postopke s Čarovnicami in preiskovanje njihovih odnoša= jev s hudičem; hoče iti g.Kos tič dalje in še videti, kaj danes mislimo o dogodkih iz nedavne preteklosti. Iz vsega je že možno zaključiti,da bo v njegovih očeh postala vsa politična in organizacijska neodvisnost ljudi okoli Saveza Budučnost "nul at non avenu", če ti ne bodo spreje li njegovega stališča o tej preteklosti. Z drugimi besedami: da bi mogli postati priznan kot demokrat, je treba direktno ali indirektno doprinesti žrtev "dvema srbskima pokretoma" - 27.marcu in Draži'Mihai loviču... - Kaj takega pričakovati od nas je brez smisla in sicer iz sledečih razlogov: Za vsakega stvarnega protikomunista in človeka zdrave parne ti, mora imeti bodočnost prvenstvo had pr e teki os tj). To pomeni, da mora biti naša naloga št.l. os tvoritev čim širše fronte proti komunizmu in za vzpostavitev demokracije in miru med narodi Jugoslavije. V takšnem položaju se vsako vztrajanje na preteklosti, v kolikor ne služi nave= denemu glavnemu cilju, hitro in lahko pretvori v sabotiranje borbe proti komunizmu. Nemogoče nam je verjeti, da bi mogel g.Kostič kaj takega zavestno in namerno početi. Dalje je treba brezpogojno omogočiti vstop v tako široko protikomunistično fronto tako bivšim komunistom kot bivšim Ijotičev = cem,bivšim us tušem,bivšim dražinovcem in kajpak pripadnikom starih de mokratičnih skupin. Prav zato,ker gre,za ljudi različnega političnega Porekla, je treba v skrajni liniji dovoliti možnost Obstojanja različ nih mišljenj o preteklosti. Takšen pluralizem je celo mnogo bližji de mokratsko-liberalnemu pojmovanju kot pa kak retroaktivni "monolitizem" v pogledih, ki neizbežno spominjajo na poznane totalitarne prakse. Na tak način bo preprečeno, da bi razne "obremenjenosti" s preteklostjo, ki jih je več, postale motnja za vzajemno sodelovali j e,ki je danes ta= ko potrebno. Nazadnje nosi vsak retroaktivni, "monolitizem" na osnovi "dveli srbskih pokretov" velikansko nevarnost za bodoče skupno živij e nje Srbov in Hrvatov,pa tudi ostalih narodov Jugoslavije. Dejansko predstavlja težnjo in poskus "izfaLricirati" novi "Kajmaokalan", a v tem primeru "brez pravega,Kajmaokalana, ker je pač več kot jasno, da smo mi vsi minulo vojno izgubili, zaradi česar se tudi nahajamo v emigra = ciji. Kaže, da je prav to tisto, kar g.Kostič težko dojame in sprejme. Odveč bi bilo zadrževati se na ostalih njegovih pripombah. ROKO K1LEB Kam VOLI SKRAJNOST?' G,urednik! KIjub temu,da okrevam po težki opera= ciji, se bom potrudil, da odgovorim na neokusno= sti g.Predavca (KT 253*) Ali je mogoče, da je g.Predavec nenadoma postal tolikšen naivnež in ne razlikuje navadnega partizana od'člana GK KPBiH? V to poceni demagogijo se je zatekel pri obrambi gotovega člana CK KP, pri tem trdeč,da ni potrebno.braniti ga. Menda ja ni tak'postopek re = sultat "nepremišljenega,nekritičnega.. .nacionalizma" samega' g.Predavca? Izrazi v narekovajih so iz pisma g,«Predavca.; opustil sem le najostrej= šega: "patološki". ~ Preko dvajset let že z besedo,peresom in v aktivni borbi pobijam in obsojam srbski totalitarizem im srbske totalitärce.Zakaj potem smatra g.Predavec, da nimam pravice obs.ojati hrvatskega,nemškega,ruskega ali Lilo katerega totalitarca in totalitarizem? Kot Človek obsojam to v pr vi vrsti,nato šele kot Jugoslovan,Srb in končno Srbijanec. Komur "moralna in intelektualna beda" ne dovoljujeta, da bi dojel to osnovno resnico, ta zares "onemogoča razumsko rešitev srbsko~hrvatske= ga spora". S polnim podpisom sem pred desetimi leti obsodil v ameriškem tisku kolaboraterstvo in ekstremizem gg.Jevdjeviča in Ljujica.Moralni nepisme ni in ekstremisti na srbski strani so pohiteli,da me pri ameriških o = hlasteh oTOtožijo komunizma! Zdaj pa doživim, da me g.Predavec pred de = lom-slovenskega javnega mnenja obtoži,do sem srbski eskremist! Za srb= ske skrajneže sem "izdajalec",ker sem za Jugoslavijo in demokracijo, to noj branim Hrvate in dokazujem, do je norost nazivati vse Hrvate ustaše •?li komuniste. Ha isti liniji s srbskimi skrajneži se je zdaj našel g. kr e daveč, le da on brani bivžega člana CK KPBiH. Tako sem torej v očeh srbskih skrajnežev "komunist",ker napadam srbske ekstremiste, v očeh g.Predavca pa sem " srbski ekstremist",ker napadam bivšega komunista Hrvata. Haj zaključim:"Ödpnsti *jim,Gospod,saj ne vedo,kaj delajo!" MILOŠ AČm - KOS TA ----x---- Pekoslav FARKAŠ: RAZGLEDI SRBSKI NARODNI ODBOR je bil ustanovljen na Vsesrbskem kongresu v Chicagu v dneh 29.in 30.junija. S tem so kronani napori vladike Dioni= 2ija in g.Stevana Trivunco,sestavi j ovca demokratičnih govorov kralja kotra. Za predsednika tega odbora je bil izvoljen g.dr-.Milan Gavrilo = vid,šef Zemljoradniške stranke v emigraciji, za podpredsednika pa g.S. Irivunac, sämopostavlj oni šef Radikalne stranke v emigraciji.(Nj ega so Pripadniki stranke v izjavi 21.februarja ostro obsodili in mu oprcka= li pravico,da bi govoril v imenu radikalov.) Medtem ko je dr.Gavrilo = presedlal s konja na osla,ko je postal predsednik Srb.nar.odbora, 3 e za g.Trivunca mogoče misliti, da je na dobri poti ostvaritve svojih Vrbici j. Kongres je pustil "odprta vrata" mnogim srbskim organizacijam in strankam, v upanju, da bodo tudi one pristopile k odboru, čeprav so io že pred kongresom poudarjale nesmisel vsega tega početja. Kongres sprejel tudi resolucije in izjave, v katerih se laska Amerikahcem, obsoja zmote odgovornih zavezniških drlavnikov, obsojajo ustaški poko iDi Srbov ( ne omenjajoč.pri tem takozvane "četniške" pokolje muslima= liov in Hrvatov), pozivnjoč vse Srbe v svobodnem svetu,ki jim kongres ^n-je potrebne nasvete itd. Rezolucija smatra, "da je Nj.V.kralj Peter il.Karadjordjevid,legitimni predstavnik države Jugoslavije pred narodi v svobodnem svetu in polnopravni tolmač volje in želje vseh državljanov Jugoslavije, vse dokler se osvobojeni narod ne bo na svobodnih volit» vah izjavil." Leklar.eoija predvideva vernost načelom, listinam in tra= dioijam srbskega naroda (nimam pojma,kaj naj bi to pomenilo); je za federativno ureditev, toda s tem, da je potrebna "edinost srbskega na» roda in vseh srbskih'pokrajin v okviru državne skupnosti", toda na če= lu mora biti "ustavna in parlamentarna monarhija z dinastijo Karadjor» djevidev in njenim zakonitim predstavnikom kraljem Petrom drugim." Ki dvoma, da bo tudi ta Srbski narodni odbor tako končal kot mnogo številna srbska predstavništva in odbori pred njim.Potem pa bodo čez“ pet let spet sklicali nov "kongres" in spet ponovili isto. Seveda gle= dajo Srbi v HSS,ki je sama po" sebi neke vrste hrvatskega narodnega od= bora, enako vidijo obstoj Slovenskega narodnega odbora ter so mnenja, da bi bila vsa vprašanja takoj rešena,Če bi obstojal tudi odgovarjajo= či srbski odbor.Potem bi ta odbor "razgovarjal" in "se pogajal" z dr. Mačkom in. dr.Krekom in končno bi prišli do tako zaželjene "jugoslovan= ske alternative Titu", Še v letošnjem.maju je skupina srbskih politikov v Parizu (gg,dr. Živko Topalovid,socialist, dr.Alek.Vukčevid,radikal, dr.M.Radovane» vid, de mokrat, dr .Milan Purid, zeml joradnik, in dr .R.Vorkapid)poslcu= šala opozoriti na neumestnost Tsesrbskega kongresa in ustanavljanja Srbskega narodnega odbora. ¥ izjavi 21.maja so omenjeni gospodje tudi obsodili g.TriVunca za "protidemokratsko in razbijaško akcijo". Izja» vili so se proti ustanavljanju posebnih narodnih odborov: "...Ni dvo» ma, da bi edino jugoslovanska demokratična ustanova mogla biti alter nativa sedanjemu komunističnemu režimu v domovini... Nikomur se ni tre ba vdajati iluziji, da.bi posebno srbska, hrvatska ali slovenska poli» tična, še,manj kulturna,verska,športna itd organizacija bila sprejeta na Zapadu kot kvalificirani predstavnik bilo posameznih bilo občih dr» žavnih koristi". ¥ iz.j.avi pravijo, da so potrebna nacionalna grupira» njo, "...Toda takšna grupiranja bi mogla biti učinkovita pri dosezanju glavnega cilja samo v okviru skupne celote." ;ir Medtem ko je ustanavljanje Srbskega narodnega; odbora nesmisel in vsesrbski kongres prilika za zabavo, so zdijo izjavo gornjih politikov na prvi pogled pametne. Toda na žalost so tudi te zastarele. Madžarska revolucija je jasna pokazala,da je nahaja alternativa komunističnemu' režimu v sami' domovini' in ne v emigraciji. Tako tudi jugoslovanska'de» mokratska alternativa Titu,. Emigracija ima danes vse drugačne naloge od onih, ki jih je imela morda nekaj let Po končani drugi svot.vojni. Kot predstavnik jugoslovanskih (ali srbskih,hrvatskih,slpyonskih,make donskih) koriäti ni emigracija za Zapad sploh nič zanimiva - že dolgo ne. Za posamezne dežele na zapadu so zanimivi le posamezniki ali skupi nc, zlasti mlajših ljudi, ki bi utegnile biti neke vrste agenti zapadi» nih držav: britanske,ameriške,nemško,francoske, italijanske i.t.d.ma» rijohete, ki bi jih eventualno priznali kot "predstavnike" jugoslovan= skih (ali s-h-s-m) narodnih in občih državnih koristi, v upanju,da bo» do te njihovo marijonete dejansko branile britanske,ameriške in os ta» le. interese. Takšne ljudi smo imeli v prvi Jugoslaviji, brež njih tu di ne bo trotja Jugoslavija - če bo do njo sploh prišlo. OBRAČUNSKO POROČILO SOCIALNEGA SKLADA ZA LETO 1959. Doho dki: Izdatki: 1) Prenos iz 1958. 2) Darovi: L 17-18- 4 1) 19 pomoči " h 2) Poštnina, takse 25- 2- 0 Kuhar h 1 pisarna 1- 3- 5 Kavčič-SP £ 2 3} Čiščenje plaščov 19- o DUSGJ L 15 18- o- o 4) Transakcije 2- 8- o 3) Transakcije 2- 8- 0 5) Stanje 31.12.1959. 8-14- 1 OD MESECA V Tokiu se je vršila 6.svetovna konfe= renca proti atomski01 in hidrogenskim bom= bam. Kot običajno so jo, odprli s črtanjem pozdravnih telegramov: od HruČČova^ Chou Sn-laja, itd. Toda Titovega telegrama ni= so prebrali, dokler niso jugosl. delegati zagrozili, da bodo konferenco zapustili. Dolgi prsti Moskve in Pekinga proti jug. revizionistom so se pokazali, tudi tu.Neod visni TOKYO SHIMBIM je tudi poročal,da so jugosl, delegati protestirali proti vklju čitvi vprašanja japonsko-ameriškega obramb nega pakta in zadeve z ameriškim letalom U-2 v dnevni red konference. Mika Tripalo, predsednik ljudske omladi ne Jugoslavije, je govoril na kongresu o= mladine latinske Amerike v Havani (Kuba) in obsodil "vmešavanje v notranje zadeve drugih narodov pod krinko borbe proti ko= munizmu." Tripalo je očividno govoril iz lastne izkušnje. Jugosl.Časopisi so se odločno postavili na stran g.Lumumbe, predsednika kongoŠke vlade, v njegovem sporu s Katango. Zahtevo Katange, da se Kongo organizira na konfede nativni podlagi, so odpravili z ugotovitvi jo, da so jo skuhali Belgijanci. Njihovi komentarji so se temeljili na zelo primi= tivni osnovi: Kdor ni za Lumumbo, je za ko lonialiste. Razlog: Predsednik Katange ne ljubi komunistov. Nič ne de ce pri tem tr= Pi načelo o samoodločbi narodov. Ako bi bi le vloge zamenjane, bi Lumumbo verjetno obsodili kot fašističnega diktatorja. Nace la pa taka! Jugoslavija je prispevala k silam Zdru= Ženih narodov v Kongu 20 pilotov in tehni= kov. Rdeči Krič je poslal dva zdravnika in tri bolničarje. Jugosl.vlada je ponovno poslala memoran dum ameriški vladi, v katerem protestira proti odloku kalifornijskega sodišča, da ne dovoli izročitve ustaškega zločinca An= drije Artukoviča Jugoslaviji. Obenem prote= stira proti nadaljnemu izkazovanju gosto= ljubnosti Artukoviču v ZDA. Pravoslavni patriarh German je prepoto= Val Jugoslavijo in tudi obiskal Tita na Bri 0hih. Rankovič je priredil kosilo v njegovo čast. Reis Ul-Ulema Kemura je prisostvoval pro slavi obletnice proglasitve iraške republi= ke v Bagdadu. V Madridu je umrl bivši sarajevski nad= škof Ivan llarič. Iz Sarajeva je odšel 19U5» leta. Star je bil 89 let. DO MESECA....................... OBISKI: Sir Minstpn Churchill in njego= va Žena sta na hitro obiskala Split z jahto Christina, ki je last magnata Ona ssisa. Tito in Jovanka sta Churchillove lepo pogostila. Podobno bi lahko rekel za Sir Fitzroy Macleana in njegovo ženo, ki sta obiskala Tita na Brionih. Maclean je prišel z namenom, da obišče kraje, v katerih je bil za časa vojne kot šef britanske misije pri Titu. Šef britanske opozicije Hugh Gait = skeli je bil s svojo družino na poČitni cah v Dubrovniku. Frank Cussins, gen.se kretar mogočnega britanskega sindikata transportnih delavcev, pa je bil s svo= jo družino na počitnicah v Lovranu. Na privatnem obisku je bil Walton Cole, generalni direktor REUTERja. Jugoslavijo so Še obiskali: "Prvi minister" Indonezije Djuanda, kubanski minister trgovine (sklenil trgovinski sporazum) in delegacija ameriškega sin dikata pristaniških delavcev. Djuanda je podpisal sporazum o sodelovanju v mirnodobski uporabi atomske energije. Na podlagi tega sporazuma bo Jugo slavi ja pomagala Indoneziji pri šolanju strokovnjakov in iskanju surovin,ki so potrebne na tem področju. Po novem sporazumu med Jugoslavijo in Avstrijo bodo državljani obeh držav lahko obiskali tkzv. "obmejno zono" s prepustnicami, ki jih bodo v Jugoslavi ji izdajali okrajni ljudski odbori, a v Avstriji temu primerni organi. Obmej na zona bo 10 km globoka na vsaki stra ni meje in obiskovalci bodo lahko osta li v njej po 60 ur(2 dni in pol).Pre= hod preko meje bo dovoljen na 37 cest= nih in rečnih točkah in na štirih Že= lezniških prehodih. Lepa vrsta krajev ob jadranski oba= li se je prevzela zaradi lanskega turi stičnega uspeha. Cene so dvignili na ta ko stopnjo, da so se na te. kraje po'žvi= žgali nele domači, ampak tudi tuji turi sta. Popust, ki ga uživajo uslužbenci posameznih tovarn, so tudi znižali,tako da se je lepo število Slovencev moralo naužiti sonca na domačih terasah. Ti kraji točijo sedaj krokodilove solze, toda poletje je že pri koncu in solze jim ne bodo pomagale. PROSVETA: Popravek: V Mariboru bodo na jesen odprli višje (in ne visoke) šole za pravo, agronomijo in zobar= stvo. Čitatelju, ki me je na to opo zoril, se najlepše zahvaljujem.Nedvcm no se "čudno sliši”, da bo "višja šo= la za pravo" - doslej so temu namenu nal bo služil za namakanje Vojvodine v služile edino fakultete,t.j.visdke šole. suhom obdobju kakor tudi za prevoz roba GOSPODARSTVO: Letošnja žetev je enako dobra kot lani. Pridelali so o-Jcrog št±= ri milijone ton pšenice, ki so jö seja li na 700.000 hektarjih. Na jesen jo bodo posejali na en milijon hektarjev. Letos so tudi pridelali dovolj slad korne pese, da bo lahko izdelali 250 tisoč ton sladkorja, kar bo pokrilo do mače potrebe. Potrošnja sladkorja bo letos 15 kg na prebivalca, kar bo tri= krat več kot pred vojno. V prvem polletju je šlo skozi jug.-pristanišča preko pet milijonov ton ro be, kar je 190.000 ton več kot v prvem polletju lani. Jugosl.ladje so prevozi le tri milijone ton, kar je 60,000 ton več. V tranzitu je. bilo 356.000 ton ro be za tuje 'države. Do konca junija so juL.osl. tovarne izdelale 5.000 automobilov in 16.500 motociklov.‘Zaradi naraščajoče prodaje osebnih automobilov (FIAT 600 in 1100) na kredit, je narodna banka sklenila skrajšati rok odplačila od pet na štiri leta in povečati vplačilo v gotovini od 15 na 257o, a obresti od 4 na 6%. Oni, ki imajo neodvisne poklice in lastniki privatnih.podjetij morajo plačati 7% obresti. Italija in Jugoslavija si bosta po= magali z električno strujo. Italija jo bo izvažala v Jugoslavijo v avgustu,sep tembru in oktobru, a uvažala v januar= ju in februarju. Tok bodo prenašali med Divačo in Opčinami pri Trstu. Osem novih elektrarn bodo spustili v pogon v Jugoslaviji še to leto, kar bo povečalo letno proizvodnjo električne struje na 10 milijonov 350 tisoč kw ur. Prva sončna peč je začela obratova= ti v Piranu. Z njo je možno doseči vro čino do 4.000°C. Zunanje-trgovinski zbornici v Ljubka ni in Zagrebu ter avstrijska zbornica so sklenile dodaten sporazum k rednemu trgovskemu sporazumu o izmenjavi robe v vrednosti 14 milijonov avstr.šilingov. Na celovškem velesejmu,, ki se je vršil ta mesec, sc/jugosl. podjetja razstavlja la industrijske, prehrambene in lesne proizvode. Gradnja 500 kilometrov dolgega kana la Donava-Ti.sa-Donava se nadal ju je . Lan sko leto so dovršili prvih 100 kilome= trav kanala,.ki se začne pri Bezdanu na madžarski m