Spl| REPUBLIKA SLOVENIJA ^ DRŽAVNI ZBOR MANDAT SEJNI ZAPISI VI DRŽAVNEGA ZBORA IZREDNA SEJA 4 IZREDNA SEJA k (26. januar 2012) / // ## / \\\% l-n Q Z. Ž O O t 4 # ^ ^ ^/«niocB^ UVOD Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov. Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov. Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis. Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapis vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa sta dodana še indeks govornikov in legenda oznak poslanskih skupin. Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture. Sejni zapisi Državnega zbora. 4. izredna seja (26. januar 2012) Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik Izdajatelj: Državni zbor Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana Telefon: +386 1 478 94 00 Leto izida publikacije: 2012 www.dz-rs.si REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja DNEVNI RED 4. IZREDNE SEJE 1. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE (ZVRS-F), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 41-VI 3 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja VSEBINA Določitev dnevnega reda......................................................................................................................5 1. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE (ZVRS-F), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 41-VI.......................5 RIHARD BRANISELJ.............................................................................................................................5 MAŠA KOCIPER.....................................................................................................................................6 MARJANA KOTNIK POROPAT.............................................................................................................6 MIHAEL PREVC ..................................................................................................................................... 6 MAG. MATEJ TONIN..............................................................................................................................7 JANI MODERNDORFER........................................................................................................................7 DR. VINKO GORENAK...........................................................................................................................8 ROMAN JAKIČ.......................................................................................................................................8 MAG. MAJDA POTRATA.......................................................................................................................9 MAG. MAJDA POTRATA.......................................................................................................................9 JANI MODERNDORFER ........................................................................................................................ 9 JANI MODERNDORFER ........................................................................................................................ 9 MAŠA KOCIPER...................................................................................................................................10 MAŠA KOCIPER...................................................................................................................................10 MAŠA KOCIPER...................................................................................................................................10 ZORAN JANKOVIC..............................................................................................................................10 DR. VINKO GORENAK.........................................................................................................................11 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................11 MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................11 MAG. MELITA ŽUPEVC.......................................................................................................................11 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ....................................................................................................................12 JANI MODERNDORFER......................................................................................................................12 SREČKO MEH......................................................................................................................................12 MATJAŽ ZANOŠKAR...........................................................................................................................12 MAG. BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................13 MAŠA KOCIPER...................................................................................................................................13 MIRKO BRULC.....................................................................................................................................13 JOŽEF KAVTIČNIK..............................................................................................................................13 JERKO ČEHOVIN.................................................................................................................................14 RENATA BRUNSKOLE........................................................................................................................14 ROMAN JAKIČ.....................................................................................................................................14 ALENKA JERAJ...................................................................................................................................15 JOŽE VELIKONJA................................................................................................................................15 SAMO BEVK.........................................................................................................................................15 JOŽE TANKO.......................................................................................................................................15 DR. VINKO GORENAK.........................................................................................................................15 ZVONKO ČERNAČ...............................................................................................................................16 LJUDMILA NOVAK..............................................................................................................................16 MAG. ALENKA BRATUŠEK................................................................................................................16 JANJA KLASINC..................................................................................................................................17 MAG. BRANKO GRIMS........................................................................................................................17 FRANC PUKŠIČ...................................................................................................................................17 TAMARA VONTA.................................................................................................................................17 4 DZ/VI/3. izredna seja Državni zbor VI. mandat 4. izredna seja 26. januar 2012 Predsedujoči: dr. Gregor Virant............................................................predsednik Državnega zbora Seja se je začela 26. januarja 2012 ob 14. uri. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zaradi televizijskega prenosa - bolj za gledalke in gledalce nacionalne televizije kot za poslanke in poslance, obveščam vas, da je seja preložena na 16. uro, ker mora Odbor za notranjo politiko, pravosodje in upravo pripraviti še poročilo o noveli zakona o Vladi. (Seja je bila prekinjena ob 14.01 in nadaljevala ob 16. uri.) se je PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 4. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.Opravičil za današnjo sejo nisem prejel. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na določitev dnevnega reda 4. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 25. januarja 2012, s sklicem seje, z eno samo točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije, skrajšani postopek. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti 3. (Za je glasovalo 79.) (Proti 3.) Ugotavljam, da je predlagani dnevni red sprejet. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina štirih poslancev, s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem. dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem Za besedo predstavniku predlagateljev predloga zakona Rihardu Branislju. RIHARD BRANISELJ (PS DLGV): Spoštovani predsednik, kolegice, kolegi! Skupina poslank in poslancev v imenu predlagateljev tudi s strani Državljanske liste je dne 9. januarja 2012 v zakonodajni postopek vložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije, s čimer se je začel zakonodajni postopek. Spremembe in dopolnitve zakona so neposredno povezane z imenovanjem ministrov in delom prihodnje vlade. Stanje v Sloveniji poleg ostalih ukrepov terja tudi učinkovite, hitre in stvarne odločitve. Spremembe zakona določajo predvsem novo strukturo ministrskih funkcij. Za ukinitev posameznih ministrstev in združitev delovnih področij obstajajo tehtni razlogi. Vladno strukturo je treba prilagoditi tako, da bodo zmanjšani stroški države ter obenem povečana oziroma vsaj ohranjena njena učinkovitost. Državna uprava mora državljankam in državljanom nuditi kvalitetne storitve za normalno celo. Število ministrstev se tako zmanjšuje s 15 na 12, kar je povsem primerljivo z nam primerljivimi državami, s tem pa bo zagotovljena tudi večja operativnost vlade, izboljšanje njenega dela, koordinacije ministrstev ter s tem povečanje sinergije pri delu vlade. Združitve ministrstev v prvi fazi same po sebi sicer ne bodo prinesle večjih prihrankov v proračunu, na daljši rok pa omogočajo bistveno boljšo izrabo kadrovskih resursov in ustvarjajo priložnost za racionalizacijo in s tem bistvene prihranke. Z uveljavitvijo novele bo imela državna uprava tudi dovolj časa, da se reorganizira v določenem prehodnem obdobju, brez posledic za normalno delovanje ministrstev in organov v sestavi, vse do uveljavitve ustreznih sprememb in dopolnitev Zakona o državni upravi. Predlagatelji menimo, da je nujno, da se spremembe in dopolnitve že vloženega zakonskega predloga sprejmejo še pred oblikovanjem nove vlade, v skladu z novo strukturo ministrstev. 5 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije ima besedo mag. Marjana Kotnik Poropat. Pardon, še prej bom dal besedo za predstavitev poročila matičnega delovnega telesa gospe Maši Kociper. Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje kot matično delovno telo. Se opravičujem. Izvolite. MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovani predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je na svoji današnji 4. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi, ki ga je vložila skupina poslancev, s prvopodpisanim Janijem Moderndorferjem, in za katerega je Kolegij Predsednika Državnega zbora 9. 1. sklenil, da se obravnava po skrajšanem postopku. Razprava se je na začetku naše seje vrtela bolj okrog procesnih vprašanj v smislu, ali so podani pogoji za obravnavo tega zakona, preden je imenovan predsednik Vlade, in ali je mogoče ustrezno odločati o vloženih amandmajih petih poslanskih skupin, ki zakonsko besedilo bistveno spreminjajo in so bili poslancem na mizo dostavljeni pred začetkom seje. Na podlagi tega je bil sprejet proceduralni predlog in seja je bila za 45 minut prekinjena. V nadaljevanju se je seja vrtela zlasti okrog dveh amandmajev, in sicer k 9. in 7. členu, in o teh dveh členih je bila opravljena zelo široka razprava. Člani odbora iz poslanskih skupin Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov so nasprotovali ukinitvi Ministrstva za kulturo kot samostojnega resorja, saj po njihovem mnenju kultura predstavlja enega glavnih temeljev slovenske državnosti, ki je Slovence ohranil kot narod v najtežjih časih njegove zgodovine, zato bi morali ohraniti poseben pomen kulture v obliki samostojnega ministrstva, kot je bila to praksa v preteklih mandatih. Vlagatelji amandmajev so menili, da združitev Ministrstva za kulturo z drugimi resorji ne pomeni njegove ukinitve, posledično pa se s tem tudi ne zmanjša skrb države za področje kulture. Ta ureditev naj bi predstavljala zgolj racionalizacijo organizacije državne uprave, za kar so se zavzemali v svojih programih. Glede predvidenega umeščanja državnega tožilca v okvir Ministrstva za notranje zadeve, pa so člani odbora iz poslanskih skupin Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov opozorili, da je takšna rešitev po njihovem mnenju ustavno in sistemsko sporna in v nasprotju z ureditvami v drugih evropskih državah, pa tudi v nasprotju z ustavnimi odločbami in demokratičnimi trendi, ki gredo v smeri odmaknjenosti tožilstva od izvršilne veje oblasti. Vlagatelji amandmaja pa so v zvezi s tem menili, da umeščanje državnega tožilstva v delovno področje Ministrstva za notranje zadeve ne ukinja njegovega statusa državnega organa, saj ta status ostaja neodvisen. V nadaljevanju je odbor sprejel vse amandmaje poslanskih skupin, ki so bile podpisnice teh amandmajev. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. V imenu Poslanske skupine Državljanske liste gospod Rihard Braniselj. (Ne.) V imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije ima besedo Marjana Kotnik Poropat. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Negotovo politično in gospodarsko stanje v državi nujno terja učinkovito in hitro deblokado pri oblikovanju nove vlade. S tem bo omogočeno delovanje Državnega zbora in sprejemanje zakonov ter ukrepov, ki so nujni, da našo Slovenijo popeljemo iz krize. Slovenija mora postati uspešna država, v kateri državljank in državljanov ne bo strah za njihovo prihodnost. Na podlagi pogajanj petih strank se je oblikovala tako imenovana koalicija za izhod iz krize, kar smo včeraj tudi potrdili s podpis koalicijske pogodbe. Prizadevanja DeSUS so vseskozi šla v smeri, da politika začne delati za državljanke in državljane tisto, kar jim je bilo pred prvimi predčasnimi volitvami tudi obljubljeno. Naslednji korak je oblikovanje nove vlade, za kar pa je treba še pred sobotnim glasovanjem o mandatarju spremeniti sedanji zakon o Vladi in uskladiti strukturo ministrstev, ki bo sledila zmanjšanju števila ministrstev in posledično zmanjšanju stroškov države. S tem bomo povečali učinkovitost državne uprave. Dopolnjeni predlog novele Zakona o Vladi Poslanska skupina DeSUS podpira. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Mihael Prevc. MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke bo podprla predlagane spremembe Zakona o vladi, z upoštevanjem amandmajev seveda Vsekakor smo mnenja, da ima vsaka koalicija pravico oblikovati strukturo vlade v skladu s cilji in programom, ki je bil predstavljen na volitvah. Tudi tokratna ekipa želi storiti tako, da bi bilo mogoče imenovati vlado skladno z novo strukturo. Precej polemik je bilo predvsem na Odboru za notranjo politiko o tem, zakaj sprejemati ta zakon, preden je izvoljen mandatar. Kot prvo si upamo trditi, da je koalicija, ki je sedaj nastala, pokazala veliko več resnosti in konsistentnosti. In drugo, glede na situacijo, v kateri je država, je zagotovo dobro, da čim prej dobimo vlado oziroma ministre s polnimi pooblastili. Ponavadi so imele vladne ekipe prvih sto dni časa, da se organizirajo. V sedanji situaciji moramo v čim hitrejšem možnem času presekati to spiralo pesimizma in predvsem gospodarstvu omogočiti, da zadiha, saj je prav slovensko gospodarstvo tisti potencial, ki nam bo v primeru konkurenčnejšega poslovnega okolja omogočilo pospešen izhod iz finančne in gospodarske krize. Ni kaj čakati, zato je ta zakon 6 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja danes na naših mizah, ker bi z vsakim zavlačevanjem lahko le zapravljali čas. Naloga vseh nas poslancev in poslank je, da bodoči vladi čim prej omogočimo, da začne delati s polnimi pooblastili in začne dosegati dobre rezultate. Vsi smo se zavzemali za bolj racionalno državno upravo. Tudi zaradi tega je predlagano zmanjšano število ministrstev, ki pa bodo morala biti tudi bistveno bolj učinkovita. Cilj je torej zmanjšanje stroškov države in povečanje njene učinkovitosti. Ob tem se pojavlja še ena polemika, kaj je z ministrstvom za kulturo. Bila so nekatera mnenja, da se s tem predlogom zakona ministrstvo za kulturo ukinja. To absolutno ne drži. V Slovenski ljudski stranki smo v svojem programu zagovarjali zmanjšanje števila ministrstev in zato se zavedamo, da bo treba združevati posamezne resorje. Brez tega se število minister ne da zmanjšati. Po našem mnenju to nikakor ne pomeni ukinjanja ministrstva za kulturo, temveč se bo po novem ministrstvo imenovalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. V duhu racionalizacije in prepotrebne vsebinske reorganizacije v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke ta predlog podpiramo. Ukinitve ministrstva za kulturo pa v Slovenski ljudski stranki ne bi podprli, saj menimo, da je kultura za Slovenijo vedno bila in bo ostala še kako pomembna. Pred nami je predlog, ki ga bomo v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke podprli, ker menimo, da mora Slovenija čim prej dobiti vlado, ki se bo sposobna spopasti z izzivi, ki jih pred nas postavljata nedokončana tranzicija in gospodarska kriza. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Poslanska skupina Nove Slovenije in mag. Matej Tonin. MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni! Vsaka vladna ekipa, ko začne s svojim delom, mora na nek način povedati, kako in na kakšen način bo delovala. Zakon o Vladi postavlja okvirje prihodnjega delovanja vsakršne vlade. Jaz si ne želim, da bi se danes vsa razprava vrtela okrog tega, kaj je kdo že predlagal in kaj kdo ni hotel, da se obravnava, ker mislim, da to ne bi bilo plodovito. Poleg tega pa, ali si priznamo ali si ne priznamo, okoliščine so vendarle drugačne. Ko je koalicija na čelu s Pozitivno Slovenijo predlagala ta zakon, je bilo vendarle obljubljenih 44 glasov. Danes imamo podpisano koalicijsko pogodbo s 50 poslanskimi glasovi. Torej okoliščine so vendarle drugačne. Seveda je pa neizpodbitno dejstvo, da je ta zakon o vladi pripravila tako imenovana Jankoviceva koalicija, mi pa smo z amandmaji strukturo tega zakona prilagodili oziroma spremenili, ker smo hoteli strukturo prilagoditi našim potrebam in našim željam. Mogoče se kdo sprašuje, zakaj na takšen način. Preprost odgovor je, ker s tem pospešimo postopek, da pridemo do nove vlade. Verjetno se boste vsi strinjali z menoj, da to od nas ljudje pričakujejo in si to želijo. In vsak dan, ki ga pridobimo, je dober dan. Kljub vsem stvarem je treba poudariti, da velikih razlik vendarle med nami ni. Če pogledate naše predvolilne programe, boste ugotovili, da smo se več ali manj vsi zavzemali za približno isto številko ministrstev. In če pogledate predlagana ministrstva, ni takšnih razlik. Mislim, da vsi predlagamo približno isto strukturo ministrstev. Pripravlja in začenja se velika razprava glede kulturnega ministrstva. Ne pozabiti, tega ministrstva nihče ne ukinja, vsi smo pa predlagali, da se določeni resorji združujejo. Tudi Jankoviceva koalicija. Tudi oni so predlagali, da dodajo zraven resor za Slovence po svetu in tudi mi smo nekaj predlagali, da dodamo zraven. Seveda je pri teh stvareh vse odvisno, kako gledate. Ali gledate, da je kozarec pol poln ali pa pol prazen. Dejstvo je, da nihče izmed nas ne ukinja kulturnega ministrstva. Je pa čista resnica, da vsakdo izmed nas je v predlogu dodal nekaj k temu kulturnemu ministrstvu. Meni se zdi struktura relativno nepomembna, veliko bolj pomembna se mi zdi vsebina. Če mi mislimo in si predstavljamo, da je prihodnost slovenske kulture pomembna zaradi enega kulturnega ministra, potem je to žalostno. Meni se zdi, da je prihodnost slovenske kulture veliko pomembnejša od sredstev, ki jih bomo namenili za kulturo, in pa od dejavnosti, ki se jih bodo lotili naši kulturniki. Seveda pa o tem ne odločamo danes, si pa predstavljam, da bo najverjetneje velika in pa ogromna razparava o tem. Nova Slovenija bo ta amandmirani zakon o Vladi podprla. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije ima besedo gospod Jani Moderndorfer. JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani predsednik, poslanke, poslanci! Seveda smo danes pred prvo odločitvijo in v bistvu neke vrste generalko, kako bo funkcioniral Državni zbor s koalicijo, ki bo po vsej verjetnosti, tako kot slišimo napovedi, s petdesetimi glasovi delovala v tem državnem zboru. Nesporno dejstvo je, da je ta zakon, ki je danes pred nami, predlagala poslanska skupina skupaj še s tremi sopodpisniki, ki so bili DeSUS, Lista Gregorja Viranta in pa SD. Namen je bil skupaj narediti zakon, ki bo omogočil novemu mandatarju sestavo vlade. Če bi držale trditve, ki smo jih do zdaj poslušali, bi kljub temu, da nam ni uspelo izpeljati, bom rekel, sama glasovanja o mandatarju, če bi umaknili glasove oziroma podpise s tega zakona, bi ta zakon še vedno ostal v proceduri, kajti tisti, ki je pravzaprav sopodpisal ta zakon, je že takrat držal figo v žepu in pravzaprav vedel, da ta zakon potrebuje za nadaljevanko. Treba je tudi povedati, da je dejstvo, da takrat, ko smo se pogovarjali okoli tega zakona in ko smo pripravljali koalicijsko pogodbo, sta dva predsednika strank, ki sta danes v novi koalicijski zavezi, se naenkrat obrnila in se strinjata s tistim, s čimer se pravzaprav po samem svetovanju nista strinjala. Predsednik DeSUSa Karl Erjavec je zelo jasno in nazorno opozoril na stališče, da je takšna sprememba, ko tožilstvo prenašamo v ministrstvo za notranje zadeve, ustavno sporna. Temu sta se pridružila dva predsednika oziroma en predsednik in podpredsednik, ki je takrat nadomeščal bolnega predsednika vlade gospoda Pahorja, se pravi gospod dr. Vlačič in dr. Gregor Virant, oba pravnika, da je takšno stališče napačno. Skupaj smo zelo 7 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/4. izredna seja hitro ugotovili, da pravzaprav takšen predlog zakona ne more iti naprej. Zato je bilo to spremenjeno. Danes je v tem zakonu popolnoma nekaj drugega. Druga stvar pa je, kar se tiče samega Ministrstva za kulturo. Nesporno dejstvo, da v Državnemu zboru s tem zakonom uvajamo po dvajsetih letih nekaj popolnoma novega, brišemo Ministrstvo za kulturo. Dejstvo je, da se Pozitivna Slovenija s tem ne more strinjati in tega ne more podpreti. Vse skupaj kaže na neko svojevrstno generalko. Zakaj? Bom poskušal utemeljiti. Bistvo je, da že na odboru, ko smo to obravnavali, smo videli, da gre v zaplete. Sami smo pričakovali, da bo takšen odbor trajal kvečjemu mogoče kakšnih dvajsetih minut in nič več. V resnici pa je trajal bistveno dlje. Zakaj? Napovedovali so spremembo tega zakona s popravkom 7. člena z amandmajem, ki ga danes ni. Gre za navadno politikantstvo, ki omogoča s samo tehnično izvedbo, da pravzaprav danes ne bomo imeli niti razprave o tem zakonu, ampak prešli kar na samo glasovanje. Razen če se motim in me bodo presenetili in bodo vložili zadnji hip, kar jih pozivam, amandma, s katerim bom popravili ta zakon. Da ne bo nesporazuma, nihče ne zavlačuje sprejetja tega zakona o Vladi. Daleč od tega, mi smo celo prepričani, da se to pot pa res prehitro sprejema, vsaj s samimi trditvami, ki jih je imela stranka SDS na Kolegiju predsednika Državnega zbora, ko smo prvič vlagali ta zakon, in kasneje tudi na odboru, ko je bilo vedno govora, da je treba takšen zakon sprejemati takrat, ko se izvoli mandatar. Zato bi bil čas, da se to zgodi v soboto, ko bomo po napovedi koalicije izvolili mandatarja in takoj naslednja točka bi bila tudi zakon o vladi, za katero verjamem, če bi bil pravilno spisan, ne bi trajal več kot 5 minut. Zato vas obveščam, da Poslanska skupina Pozitivna Slovenija ne more glasovati za takšen zakon, ki je v nasprotju z marsikaterimi načeli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima besedo dr. Vinko Gorenak. DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa. In ker v tem mandatu nekako prvič nastopam, lep pozdrav vsem! Pred nami je zakon o vladi. Zakon je vložila prej nastajajoča koalicija, če temu tako rečem, in to, da ga sedaj nastajajoča koalicija nekako amandmira, je v bistvu že za opozicijo zelo dober znak. Zakaj? Zaradi tega, ker smo v preteklosti bili vsaj navajeni tega, da je prejšnji sestav Državnega zbora po tekočem traku, karkoli je predlagala opozicija, zavrnil. Kolegi, jemljite to bolj kot napoved dobrega sodelovanja z nastajajočo opozicijo, bomo rekli. Vsaka vlada spreminja zakon, to vemo, kar je tudi prav, da ga pripravi in sestavi po neki svoji meri. Jaz sem prepričan, da ste prvi predlagatelji, z gospodom Jankovicem na čelu, imeli dober namen, pripravili ste 12 ministrstev, torej iz 18 znižanje na 12, sledili ste čistim, lepim vzgledom tujine, Estonija, Avstrija, Estonija 11, Avstrija 13, Finska, pa vemo, kako je velika, 11. Je pa bila v vašem zakonu ena pomanjkljivost. Zakon o Slovencih po svetu govori o tem, da imamo ministra za to področje. Vi ste pa to dvoje vendarle nekako združili, pa ste rekli, da je to kultura in Slovenci po svetu. Če bi o vašem zakonu v originalu razpravljali, bi morali tudi zakon o Slovencih po svetu vzporedno popravljati. Očitki so bili, da se zelo hiti. Jaz sem globoko prepričan, da je bistveno bolje, da pred izvolitvijo mandatarja vemo, koliko ministrstev bomo imeli. To je za moje pojme bistveno boljša varianta, da prej, preden sploh govorimo o mandatarju oziroma glasujemo o njem, imamo čisto sliko, kakšno stanje bomo imeli na področju ministrstev. Tisto, kar mi predlagamo, je pravzaprav naslednje. Mi predlagamo 11 ministrstev, in to je v tem tekstu in nič več. 11 ministrstev, ne 12, ampak ohranjamo ministra, ki izhaja iz Zakona o Slovencih po svetu. nekako je bilo rečeno, da ni tu nobene racionalizacije. V trenutku, ko bomo pritisnili na gumb, bomo prihranili v državnem proračunu 504 tisoč evrov. Zakaj? Glejte, mi bomo imeli 7 ministrov manj in 7 šefov kabinetov manj, pa bom državne sekretarje pustil, nekdo je spraševal, ali bomo imeli vsaj državnega sekretarja za Slovence po svetu, glede na to, da zakon predvideva, da ima lahko ministrstvo do 2, jaz računam, predvidevam, sklepam, da se bo to zgodilo tudi na področju Slovencev po svetu oziroma da bo na področju kulture državni sekretar. Če torej seštejete bruto plačo ministra, pa enega šefa kabineta in če vse državne sekretarje pri miru pustite, ki jih bo domnevno več, kot jih je bilo vsaj po ministrstvih, dobite 7 tisoč evrov krat 12, seštejte in je 84 tisoč evrov, krat 6 tovrstnih potez, ki jih mi danes sprejemamo, ker govorimo o ukinitvi 6 ministrov, 6 šefov kabinetov, je 504 tisoč evrov. Jaz mislim, da je to zelo lepa popotnica. Ampak poglejte, vsaj v primeru kulturnega ministrstva, kulturniki protestirajo, pišejo pisma in tako dalje. Mirno jim lahko povemo, zelo mirno, da bo vsaj ta denar, ki je šel za ministra in šefa kabineta, v trenutku ostal njim in bo šel za njihovo dejavnost. Verjetno oni potrebujejo denar za dejavnost in ne za plačevanje ministra in njegovega šefa kabineta in še kaj, kar je tam pri ministru zraven. Toliko o tem. Kar se tiče pa tiče tožilstva, moram zelo jasno reči eno stvar. Model, ki je predviden, ni nič drugačen, kot ga imate v Skandinaviji in po mojih podatkih tudi na Portugalskem, če se ne motim. To je ena zadeva. Druga zadeva. Vsi tisti, ki govorijo danes, kako bo tožilstvo podrejeno policiji, se motijo, ali pa ne poznajo predpisov. Tožilstvo deluje po zakonu o državnem tožilstvu. Policija deluje kot organ v sestavi. In nobenega podrejanja tu ne more biti. Katere pristojnosti pa ima minister? Organizacijo, status državnega tožilstva in nadzor nad poslovanjem. Kje kdo vidi tu kakšno podrejanje? Tisti se seveda moti. Je pa treba spremeniti zakon o kazenskem postopku, da bi lahko bolje sodelovali. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Proceduralno. Izvolite, gospod Jakič. ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo, gospod predsednik. 8 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja Jaz sem danes celo dopoldan sedel na odboru, na katerem je na zaključku dr. Gorenak, in to sem pričakoval od njega, naglas povedal, da bo vložen amandma k 7. členu. Na osnovi tega je tudi prepričeval kolegico mag. Poropat, da je temu tako. In zato sprašujem, tudi kolegi iz Liste Gregorja Viranta so govorili, da je bil podpisan protokol, ki bo spremenil oziroma ki je drugačen, kot pa je zakonsko določilo in alineje, ki so zapisane v tem predlogu sedaj prečiščenega besedila. Zavoljo tega so tudi nekateri člani oziroma članice tega odbora glasovali "za", ker so bili mnenja, da bo ta amandma prišel danes na dnevni red. Amandma je bil posledica diskusije o dveh problemih, ki sta se izpostavila, ukinjanja ministrstva za kulturo in združevanja tožilstva z ministrstvom za notranje zadeve. Zato sprašujem predlagatelja, ali bo ta amandma vložil, zato da vemo, ali bomo sploh o tem razpravljali, ali v bistvu tega amandmaja ne bo. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. To ni bil ravno proceduralni predlog. Lahko pa vas obvestim, da amandmaji doslej niso bili vloženi. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo gospod Janko Veber. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Sem pa Majda Potrata. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Se opravičujem. Tako je bilo najavljeno. Sem opazil. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): V imenu Socialnih demokratov bom predstavila stališče. Naj uvodoma povem, da se Socialni demokrati zavedamo priložnosti, ki se pokaže v vsaki novi vladi, da ob nastopu mandata uredi področje svojega delovanja tako, kot misli, da ji bo ta organizacijska struktura omogočala najbolje uresničevati tisto, kar si je koalicija zastavila v svoji koalicijski pogodbi. Ob pričujočem Predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o Vladi pa se Socialnim demokratom zastavlja dvoje sklopov vprašanj. Za prvega bi rekla, da je to sklop formalnopravnih in postopkovnih problemov, drugi sklop pa vsebinskih. In naj sedaj začnem najprej pri tem prvem, na videz manj problematičnem sklopu. Pred seboj imamo pravzaprav osnovno besedilo, ki ga je, če seštejemo, podpisala v imenu 52 poslancev skupina štirih poslancev, prvopodpisanih, iz štirih poslanskih skupin. Sedaj pa bomo v dopolnjenem predlogu razpravljali o zakonskem besedilu, za katerim stoji 50 poslank in poslancev. Postopkovni problem se začne v tistem hipu, ko vidimo, kako je bil prvič obravnavan predlog zakona in kako sedaj drugič. Časovna dimenzija sprejemanja zakona se popolnoma nič ne bi spremenila, če bi odločanje o tem zakonu postavili na sobotno sejo, po tistem, ko bi vedeli, ali je predlagani kandidat za predsednika vlade dobil na tajnih volitvah tudi podporo. Ta zakon bi sprejeli in vsi postopki bi stekli naprej, brez kakršnegakoli praznega teka, kot rečemo. Ampak ne, zdaj se je morala zadeva na hitro zgoditi. In zgodila se je tako, da je na dano besedo bilo pričakovati, da bo dopolnjeni predlog zakona dobil tudi ustrezen amandma, pa slišimo, da takega amandmaja ni. To je zdaj zame drug, zelo pomemben problem. In zdaj, če dovolite, bi se dotaknila še vsebinskega sklopa vprašanj. Če je zakon predvideval manjše število ministrstev - pri obeh besedilih gre enkrat za 11 drugič za 12 resorjev. Finančni prihranek je približno enak ali ne bistveno različen, če gre, zato, ker ostaja tudi minister brez resorja s funkcijo, ki jo bo treba finančno nekako pokrivati. To je zdaj ta vidik, ki je finančne narave, ampak bistveno bolj pomemben je tisti drugi, ki se mu reče izguba simbolne in realne moči samostojnega ministrstva za kulturo, ki se po naravi svoje dejavnosti povezuje s Slovenci po svetu, saj govorimo o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Toliko glede umeščanja in povezovanja s kulturo. Dosti bolj zapleteno je pa neko drugo vprašanje. V 7. člen se je zdaj z amandmajem, ki pravzaprav posega v nek drug zakon, to pa je Zakon o državni upravi, razgrnil tudi problem umestitve tožilstva v notranje ministrstvo. V razpravi na matičnem delovnem telesu smo opozarjali, da je to tako v evropski praksi, praksi držav Evropske unije, kot v naši pravni praksi pravzaprav novost, ampak za nas Socialne demokrate nesprejemljiva rešitev, da bi bilo tožilstvo uvrščeno v notranje ministrstvo in bi tako na formalni ravni, verjetno pa tudi na kakšni drugi ravni, izgubilo svojo samostojnost in bistveno povezanost s pravnim sklopom vprašanj in pravno vejo oblasti, ki je ena od treh samostojnih vej oblasti. To so torej temeljni razlogi, zaradi katerih Socialni demokrati tega predloga zakona ne moremo podpreti. Imate pa, spoštovana nova napovedana koalicija, dovolj glasov, da ga lahko sami sprejmete in bo vlada lahko začela funkcionirati. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine je bil sicer najavljen gospod Janko Veber, ampak z enakim in s celo večjim veseljem smo prisluhnili kolegici mag. Majdi Potrata. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona in prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona. Proceduralno? Prosim, gospod Moderndorfer. JANI MODERNDORFER (PS PS): Pred odločanjem bi vas prosil, predsednik Državnega zbora, da date možnost poslanski skupini Pozitivna Slovenija za odmor, da se posvetuje pred samim odločanjem, glede na to diskrepanco, ki jo je omogočil ta poslovnik, da ne bomo imeli niti razprave pred odločanjem - glede na napovedi, ki so bile pozitivne, s strani predlagateljev amandmajev. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Koliko želi? JANI MODERNDORFER (PS PS): 10. 9 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Dobro, prekinjam sejo za 10 minut. MAŠA KOCIPER (PS PS): Proceduralno. Ali lahko še enkrat proceduralno? PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Ja. Izvolite, gospa Kociper. MAŠA KOCIPER (PS PS): Spoštovani predsednik, glede na to, da po 282. členu tolmačite Poslovnik Državnega zbora, prosim, da glede na veliko število novincev v Državnem zboru, tolmačite določbo 140. člena, prvi odstavek, Poslovnika, ki pravi, "vtretji obravnavi Državni zbor razpravlja o predlogu zakona v celoti in o njem glasuje. Obravnava posamičnih členov predloga zakona se opravi le o tistih členih, h katerim so vloženi amandmaji", obravnava posameznih členov. Hkrati člen, ki določa skrajšani postopek, 142. člen, v tretjem odstavku pravi: "Za obravnavo predloga zakona v skrajšanem postopku se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem zakonodajnem postopku, razen določb 138. in 139. in določb, ki določajo rok za vlaganje amandmajev v tretji obravnavi, če s tem poslovnikom ni drugače določeno." Ne vidim, da bi tukaj pisalo, da 140. člen ne bi veljal za skrajšani postopek. Prvi odstavek 141. člena pravi, "po končani razpravi o predlogu zakona oziroma po sprejemu uskladitvenih amandmajev", tukaj teh nimamo, "Državni zbor glasuje o predlogu zakona". "Po končani razpravi" -vljudno prosim za tolmačenje Poslovnika. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Saj mislim, da vprašanje ni zapleteno. V skrajšanem postopku se amandmaji lahko vlagajo na sami seji, do začetka tretje obravnave predlog zakona. Pravkar sem dejal, da smo prešli na tretjo obravnavo predloga zakona... MAŠA KOCIPER (PS PS): Predsednik, 1. člen govori o tem, da se v tretji obravnavi razpravlja o predlogu zakona v celoti. Razpravlja o predlogu zakona v celoti! Tega člen 142., ki se nanaša na skrajšani postopek, ne izključuje. Prosim za pojasnilo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Poglejte, v vsakem primeru smo se dogovorili za desetminutno prekinitev, tako da lahko po prekinitvi rešimo tudi to vprašanje. Nadaljujemo s sejo ob 16.50. (Seja je bila prekinjena ob 16.40 in se je nadaljevala ob 16.52.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Glede predloga oziroma vprašanja v zvezi z razlago prvega odstavka 140. člena Poslovnika vas obveščam, da je parlamentarna praksa od leta 2002 naprej, da se v tretji obravnavi predloga zakona splošna razprava, splošna obravnava ne opravlja. To bi bilo tudi v celoti v nasprotju z intenco poslovnika, ki popolnoma jasno določa, da se eventualna splošna obravnava opravi samo v rednem postopku, in to takrat, kadar to zahteva kvalificirano število poslancev, sicer pa splošne razprave o zakonu ni. In seveda je logično, da je ne more biti v tretji obravnavi. To je ustaljena parlamentarna praksa od leta 2002. Tudi parlamentarna praksa je pravni vir, ki je ne moremo kar tako samovoljno spreminjati na vsaki seji. Če se postavijo takšna vprašanja, jih lahko obravnavamo tudi na poslovniški komisiji. Prešli smo na tretjo obravnavo predloga zakona, to je na odločanje o predlogu zakona. Želel sem vas obvestiti, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada, nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona neusklajen. Preden preidemo na glasovanje, pa vas sprašujem, ali želi kdo obrazložiti svoj glas. Najprej obrazložitev v imenu poslanske skupine, če želite. Prosim, če se prijavite za obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine. Gospod Zoran Jankovic, prosim. V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije. ZORAN JANKOVIC (PS PS): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Tudi sam bi rad prispeval svoj glas Zakonu o vladi in predlagam, da to današnjo sejo, ali glasujemo sedaj proti pa pripravite nov predlog do sobote, in sicer v tem predlogu spremenite in pustite tožilstvo pod pravosodjem. Nekako bom citiral Karla Erjavca, takrat, ko smo skupaj dodelovali, je opozoril, da je to ustavno sporno, in sta dva doktorja prava, tako gospod Virant kot Vlačič, to sprejela in smo vrnili pod pravosodje. In drugič. Predlagam tudi, da pustimo samostojno ministrstvo za kulturo, pa naj bo eno več. Naj bo to kompromis, ki ga predlaga opozicija, bodoča opozicija. Naj bo eno več, zato da ne vzamemo tistega, kar je bilo v Sloveniji ves čas najmočnejše orožje - naš jezik. Gospod Gorenak je začel govoriti o prihranjenih stroških. Sam sem se že bal, da bomo prišli do tega, da bomo ukinili tudi parlament, ker bi še več prihranili. Bi pa citiral, kar je rekel po seji odbora, ko je napovedal: "Najavljam pa, da bomo na sejo Državnega zbora vložili amandma, ki ga bo potem sprejel Državni zbor. Hvala lepa." In mislim, da ni korekten do tistih, ki so bili na odboru, da jih je s tem zavedel, kajti ne vem, kako bomo tako sodelovali, če bomo tako začeli že na začetku. Torej moj predlog je, še enkrat, glasujmo proti, pripravite predlog za samostojno kulturo, naj bo eno ministrstvo več, vrnite tožilstvo pod pravosodje, pa bomo v Pozitivni Sloveniji dali glas takemu zakonu o vladi, v dobro te vlade, v dobro te države, če je le možno. Sicer pa, moram povedati, tisti, ki to potem govorite, gospod Braniselj, vi in gospod Gorenak, ne vem, kdo vam bo še verjel, če boste najavljali nekaj, kar potem požrete v roku ene ure. Mi smo se na ta vaš predlog pripravili, pripravili na to, da bomo dali glas za in pripravili, da predlagamo, naj bo ministrstvo za kulturo samostojno, kljub tistim 504 tisočim evrov, ki to ministrstvo stane na letnem nivoju. Še enkrat predlagam in prosim, da to naredimo v imenu, pravim, te države. Hvala lepa. 10 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke dr. Vinko Gorenak. DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa. Obrazložitev glasu je obrazložitev glasu. Načeloma ni to, no jaz vam ne zamerim, glede na to, da je nekaj novih ljudi v parlamentu, ampak situacija je taka - glas je treba obrazložiti in jaz ga bom v imenu poslanske skupine. Mi bomo zakon podprli. To je prva zadeva. Druga zadeva, ki je, okoli amandmaja. Znotraj teh nekaj minut, ki jih imam, je treba povedati eno. Jaz sem zjutraj dejansko rekel, da bomo vložili amandma. Če pa znotraj koalicije, predvidene koalicije, pride do poenotenja, da tak amandma v tem trenutku ni potreben, potem je pa verjetno to tudi prav. Prihranek ne bo 504 tisoč, ampak samo 79, pri kulturnem ministrstvu. Narobe ste razumeli. Mogoče še izkoristim za tožilstvo. Glejte, mi bomo imeli tako ali tako zakon o državni upravi na vrstnem redu. Se pravi, zakon o državni upravi bo tudi to področje reguliral. Imamo še dovolj časa, da se tudi znotraj koalicije pogovorimo na način, ki bo ustrezen. Vsem tistim, ki pa se tako tako bojite za tožilstvo, pa zdaj že res malo sumim, da mora biti nekaj hudo narobe, ker se tako bojite. Ne vem, kaj bi se tako bali, saj Ustava jamči, "državni tožilec, vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z zakonom določene pristojnosti. Ureditev in pristojnosti državnih tožilstev določa zakon". Kaj pa zdaj, zaboga, takega tukaj vidite? Nikjer ne piše, da je tožilstvo sestavni del pravosodja kot takega. Tako da rešitev, ki je predvidena v zakonu, je podobna, kot jo imajo skandinavske države, rekel sem že prej, da mislim, da tudi Portugalska, lahko, da še kdo, je treba še pogledati. Nič ne bo narobe. Ampak zdaj glede na to, s kakšno ihto nekateri govorijo o tem tožilstvu, se bojim, da imajo kakšne težave ali kako. Glejte, nima smisla. Kar se tiče amandmaja, mi ga nismo vložili, koalicija ga ni vložila. Jaz govorim sicer v imenu poslanske skupine, ampak koalicija ga ni vložila, ker pač je ocenila, da ga ni treba vložiti. To je vse, kar je. In verjetno to pravico boste mogli priznati koaliciji, kot jo bomo tudi mi vam, če bo prišlo do takega oblikovanja koalicije. Skratka, mi bomo zakon podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. To so bile obrazložitve glasov v imenu poslanskih skupin. In zdaj prosim še, če se prijavite za obrazložitev glasov, posamičnih glasov, kot poslanke in poslanci. Prosim. Gospa Barbara Žgajner Tavš, prosim. MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Pisalo se je leto 2004. Takrat se je v tem državnem zboru pred tisto govornico zagovarjal gospod Janez Janša z besedami: "Volivci so nam dali glas, zato ker smo bili dosledni, ker smo delali tisto, kar smo govorili, ker smo se za to zavzemali, ker nismo eno obljubljali, drugo delali in ker smo držali dano besedo." Če ste, spoštovane kolegice in kolegi, poslušali današnjo razpravo, dane besede ni držal niti eden od predstavnikov bodoče koalicije, ki se nakazuje danes v Državnem zboru. Na prvi seji Kolegija predsednika Državnega zbora je predsednik parlamenta izrazil dvom o tem, ali dati Zakon o Vladi na glasovanje preden imamo imenovanega mandatarja za sestavo nove vlade. Predstavnik SDS je dejal, mandatar bo tisti, ki bo pripravil tudi koncept vlade, in dokler ni tistega izvoljenega, ki bo pripravil koncept vlade, potem nima smisla zakona obravnavati na seji. Podobno je dejal predstavnik SLS in Nove Slovenije. Mimogrede, SLS je danes celo dejal: "Pri nas ukinitve Ministrstva za kulturo ne bi podprli, ampak zakon bomo podprli." Skratka, v tem kratkem govoru, kolikor sem imela možnosti, sem, verjamem, da zelo jasno, povedala, da tisto, kar predstavniki bodoče koalicije govorijo in delajo, je daleč od doslednosti, daleč od poštenja in daleč od tistega, čemur bi lahko jaz danes dala svoj glas. Zato bom, zaradi vseh nedoslednosti, ki so se dogajale v preteklih dneh, posebej danes, glasovala proti zakonu. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Mag. Majda Potrata. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo. Zakona v taki obliki, kot ga imamo pred sabo, ne bom podprla. Saj ne, da ne bi želela zaupati dani besedi, ampak kar nekaj primerov prelomljene obljube je mogoče zaslediti, zato ne verjamem, da bi ne imelo nobenih neposrednih učinkov dejstvo, da Ministrstvo za kulturo ne bo samostojno ministrstvo. Samo dva argumenta naj navedem. V času materialne blaginje so bila proračunska sredstva za kulturo nižja od sredstev, ki so bila temu resorju namenjena v preteklih treh letih Pahorjeve vlade. Drugič. V programih, volilnih programih pred volitvami - ena od strank, ki predstavlja največjo stranko bodoče koalicije, ni o kulturi imela zapisane besede v svojem programu. Če je zdaj pomen kulture tako zastavljen, kot je v novi koalicijski pogodbi 50 poslank in poslancev, da je to državotvorni resor, jaz rešpektiram mnenje zainteresirane javnosti, najbolj ustvarjalnega dela slovenske družbe, da pričakuje, da bomo prisluhnili njihovim interesom in dali kulturi tisto mesto, ki ga običajno v prazničnih besedah znamo tako intenzivno in lepo izrekati. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Samo opozorilo. Gre za obrazložitev glasu ne razpravljamo, ker ne gre za splošno razpravo o zakonu, ampak za obrazložitev glasu, torej zakaj glasujete za ali proti. Na vrsti je gospa Melita Župevc. Prosim, če obrazložite svoj glas za ali proti. MAG. MELITA ŽUPEVC (PS PS): Hvala lepa, gospod predsednik. Bom razložila svoj glas, če mi bodo kolegi dovolili. Hvala lepa, kolegica Irgl. Jaz tega zakona ne morem podpreti, razlogi za to so vsaj trije. Prvi je, da se načeloma, pa se redko strinjam z vodjo Poslanske skupine 11 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja SDS, ki je dejal, da takšnega zakona ni mogoče sprejeti dokler se v Državnem zboru ne izvoli mandatarja. Ker torej mandatarja še nismo volili, za ta zakon ne morem glasovati, ker si ne predstavljam, kakšne obrise nove vlade in kakšne pristojnosti si je zamislil bodoči predsednik Vlade. Drugi razlog, zakaj bom glasovala proti, je ukinitev Ministrstva za kulturo. Kot ključni razlog se je navedlo zmanjšanje stroškov države. Se že veselim, da bomo tako hitro izšli iz krize, ker bomo ukinili Ministrstvo za kulturo. Razumem pa, da je verjetno eden izmed razlogov tudi ta, da bo prvi kriterij kadrovanja oziroma postavljanja ministrov ta, da bodo vsi predsedniki strank bodoče koalicije tudi ministri. Očitno se nihče izmed teh predsednikov strank bodoče koalicije ni čutil poklicanega za ministra za kulturo, mu bolj leži kakšen drug resor, tako da je morda tudi to eden izmed razlogov, pa ne bi želela ugibati. In tretji razlog, zakaj bom glasovala proti, je napovedana umestitev tožilstva pod Ministrstvo za notranje zadeve. Rada bi prebrala samo dve mnenji, ki sta bili zabeleženi danes, to je, da trenutni minister za pravosodje Aleš Zalar meni, da bi bilo to neustavno in tudi Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede pravi, da takšna rešitev ni poznana v EU in da ne gre za klasično delitev oblasti. In še na koncu. Zdi se mi zelo zanimivo, da nova koalicija, kot je dejal bodoči predsednik vlade, ki sploh še ni nastala, ko je kritiziral besede predsednika republike, kako nesramežljivo že počne vse te stvari in zelo usklajeno. Jaz bom glasovala proti. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Gašpar - Gašpar Mišič. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani predsednik Državnega zbora, kolegice in kolegi, poslanke in poslanci! Jaz v roki držim mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki sem ga zjutraj prejel v poštni nabiralnik in sem si ga prebral še preden se je sestala komisija oziroma odbor, še preden ste razpravljali o amandmajih. Tukaj je jasno navedeno, da bi bilo dejansko treba, glede na naravo sprememb, sočasno spremeniti tudi zakon o državni upravi. In glede na to, da se je pokazalo v Državnem zboru, da ste nekatere poslanke in poslanci pripravljeni in zavestno kršite ustavo, to ste pokazali prej, to kažete tudi danes. To združevanje Ministrstva za notranje zadeve s Tožilstvom je itak sporno in to zavestno sprejemate, boste tudi to zagovarjali pred državljankami in državljani. To, da se združuje in ukinja samostojno Ministrstvo za kulturo, je pa odraz tudi naše politične kulture oziroma bolje rečeno nekulture. To je verjetno darilo Državnega zbora oziroma darilo bodoče koalicije kulturnemu prazniku, ki bo kmalu, 8. februarja, na Prešernov dan, da ga ne bo. In navkljub protestov Društva slovenskih pisateljev in Sindikata kulture in narave Slovenije in vseh drugih, ki so proti ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo, vi greste svojo pot. Srečno na tej poti, ta vaša pot ne bo dolga. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Jani Moderndorfer. JANI MODERNDORFER (PS PS): Seveda je to obrazložitev glasu in zakaj bo potekala na takšen način, je več kot jasno, vzeli ste nam možnost za razpravo. In na ta način, zakaj bom glasoval proti, je en preprost razlog; prvič zaradi tega, ker obstajajo vsi elementi, da lahko govorimo, da gre za ustavno sporen zakon in da je vreden ustavne presoje. In drugo, kar je pomembno, je seveda to, da ne vem, kaj bomo govorili 8. februarja, ki je pred nami. In me prav zanima ta minister, ki bo seveda predstavljal področje kulture, kaj bo pravzaprav spregovori. Čakam ta dan. In zraven tega pa seveda tudi bojim se živeti v državi, kjer bo državno tožilstvo urejal minister za policijo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Srečko Meh. SREČKO MEH (PS SD): Spoštovane poslanke in poslanci! Vsaj trije razlogi so, zakaj ne morem podpreti tega zakona. In kateri so razlogi, bom poskušal danes tudi povedati. Danes mi govorimo že o organizaciji, o vsebini še nismo govorili. O vsebini - na katerih področjih bo katero ministrstvo delalo in kaj so poudarki koalicije - nismo govorili. Zatorej nas tudi nihče ni pripravljen poslušati, ker več ne moremo spremeniti, ker sprejemamo danes zakon o Vladi. To, da želite naše sodelovanje torej ni res, ker ne moremo povedati nobenega mnenja predsedniku Vlade, mandatarju in torej to zagotovo ne drži. Da moramo vlado dobiti čim prej, se strinjam. Zato bi lahko dobili moj glas. Ne morem pa podpreti tega, da bi v imenu tega, da bi bili učinkoviti in hitri, mi dali pod Ministrstvo za notranje zadeve tudi tožilce. Saj bi lahko bili zelo hitri tudi tako, da bi oblikovali v naši državi popolno diktaturo. Takrat pa bi bili res učinkoviti. Zato ni prav, da se obnašamo tako, in da danes govorimo o zakonu ne da bi vedeli, kakšna bo vsebina. In tretji razlog, zakaj tega ne morem podpreti, je seveda, da zato, ker je kultura pravzaprav naš signal Slovencem, da lahko tudi s področja kulture, s kulturo, s kulturnimi dejavnostmi, tudi na ta način pokažemo, kakšna je pot iz gospodarske krize, tudi na ta način. Kulturniki nas pozivajo, naj uporabimo njihove metode, njihov način dela - kulturni dialog. To so razlogi, da bom glasoval proti. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Matjaž Zanoškar. MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala za besedo, hvala tudi za mikrofon. Kot pripadnik konstruktiven opozicije po vsej verjetnosti seveda bi silno rad, da bi vse dobre predloge, ki jih bo koalicija predlaga, tudi podprli, če ne podprli, morda modificirali tako, da bi jih spremenili za nas vse. Vendar tokrat gre res za takšna odstopanja od naših načel in naših mišljenj, da na žalost tudi tega predloga, ki ga predlaga koalicija, ne morem podpreti preprosto iz enega razloga. Poglejte to značko, kolegice in kolegi. Verjetno marsikdo niti ne ve, da je to značka 12 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja Evropske prestolnice kulture, Komisije za kulturo v Bruslju, ki je nekako dala zeleno luč Sloveniji, da bo prezentirala našo avtentično kulturo v temu letu. 1. 1. 2012 se je pričel ta veliki projekt. In ti kolegice in kolegi, ki so v Bruslju odločali o tem, da bomo izvajali ta nacionalni projekt, kako naj jim pogledamo v obraz, če bodo izvedeli, da smo ukinili Ministrstvo za kulturo. Seveda jaz popolnoma razumem, da so racionalizacije potrebne, vendar racionalizacije niso samo v zmanjševanju ministrstev ali njihovih kabinetov, racionalizacija se verjetno izvaja po tem, ko se določi podrobnejša reorganizacija in organiziranost ministrstva. Jaz tega predloga enostavno ne morem podpreti, ker kultura pa je sveta stvar, je državotvorna stvar za našo državo, za naš narod. In te kulture se ne bi smeli dotikati na tak način, kot se ga dotikamo. Za mene je sprejemljiv predlog našega predsednika gospoda Zorana Jankovica. Razmislimo še enkrat. Vsi skupaj razmislimo. Zelo rad bi dal glas temu zakonu o vladi, vendar takemu, kot je pripravljen zdaj, z kulturo in tudi z ostalimi stvarmi, ga pa res ne morem dati.Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Borut Ambrožič. MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Da ne bo pomote, seveda gre tudi v mojem primeru za obrazložitev, zakaj ne morem podpreti takšnega zakona. Ne bi predolgo in preširoko našteval razlogov, ki so jih moji kolegice in kolegi iz Pozitivne Slovenije pa tudi nekateri iz Socialnih demokratov povzeli. Bi pa, če dovolite, citiral odstavek v današnjem Večeru. Kolegica je v kolumni čudovito pravzaprav povzela, bom rekel, v zadnjem odstavku te kolumne moje razmišljanje. Gre takole: "Bodimo sicer za začetek optimistični, zamislimo si, da bo krčenje števila ministrstev z 18 na 12 pomenilo boljše in cenejše delovanje države. Kljub optimizmu pa ne razumem," tudi jaz seveda, "čemu služi ukinitev Ministrstva za kulturo na eni in ohranitev ministra za Slovence na svetu brez listnice na drugi strani. Formalno bi lahko to področje brez težav dodelili ministru za zunanje zadeve, kultura bi postala del drugega ministrstva, skrb za pravočasno dostavljanje volilnih gradiv Slovencem po svetu pa je z boldiranimi črkami zapisano v novi koalicijskih pogodbi. Proti ukinitvi kulturnega ministrstva se je podpisalo že več kot tisoč 200 ljudi. Če jim pa ne bo uspelo, jim pa ostaja upanje, da se na operativni ravni ne bo nič spremenilo." In na koncu dovolite, da tudi citiram besede, kot jih je od poslanca DeSUS-a Franca Jurše povzela novinarka, ki priznava, da nekaj ministrstev manj še ne pomeni dosege cilja, saj bo ključno, koliko uradnikov manj bo zaposlenih. Glede na vpogled v koalicijsko pogodbo pa mi število državnih sekretarjev, ki so predvideni, kaj dosti v zvezi s tem vprašanjem ne obeta dobrega. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Gospa Maša Kociper. MAŠA KOCIPER (PS PS): Glasovala bom proti. Najpomembnejši razlog je umestitev tožilstva pod Ministrstvo za notranje zadeve. Ta odločitev je resnično pravno sporna, in to s stališča ustave, se pravi ustavno in sistemsko. Že Ustava je opredelila položaj tožilstva v poglavju o pravosodju, ne v poglavju o izvršilni oblasti in več odločb Ustavnega sodišča je potrdilo, da funkcionalno tožilstvo spada pod pravosodje in ne pod notranje zadeve. Takšna je tudi usmeritev Sveta Evrope. In želela bi poudariti, da bo naša ureditev ena redkih, če ne edina v Evropski uniji, ki bo odstopala od tega modela, in da se s tem vračamo na položaj pred letom 1991, ko smo imeli v tako imenovanem socialističnem sistemu takšno ureditev. Problem je ne samo sistemski in ustavni, ampak tudi povsem praktični in vsebinski. Umestitev tega tožilstva pod Ministrstvo za notranje zadeve hkrati pomeni, da tožilstvo pristane pod izvršilno, se pravi pod drugo vejo oblasti, kar za seboj potegne povsem praktične posledice v smislu delovanja na bolj hierarhično nadzorovan in uradniški način. Ne pozabimo, da imajo tožilci zares pomembne pristojnosti, ki zahtevajo njihovo neodvisnost: odločitev o začetku kazenskega postopka - ali ga začeti ali ga ne, ali ga nadaljevati ali ne; zZastopajo državo v kazenskem postopku - Lahko se odločijo, da je ne, lahko se odločijo, da jo, odvisno morda od posameznika; odločajo o vložitvi ali opustitvi pritožbe; odločajo o zelo pomembnem nadzoru in usmerjeno preiskave s strani policistov. Neprimerno je, da nadzorujejo policisti tožilstvo in ne obratno, to je tudi ustavno sporno in zato bo naša poslanska skupina, če boste pri tem vztrajali, vložila ustavni spor in tudi zahtevala zadrževanje izvrševanja zakona. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Mirko Brulc. MIRKO BRULC (PS SD): Lep pozdrav! 8. februarja bo kulturni praznik, takrat bodo kulturni ustvarjalci deležni veliko lepih besed, ampak darilo bodo prejeli očitno danes - ukinjanje kulturnega ministrstva. To je prvič po letu 1945, da ta država, bivša in današnja, ne bo imela kulturnega ministra. Spomnite se, med narodnoosvobodilno borbo, kakšno vlogo je imela kultura med partizani. 9. korpus je imel gledališko skupino itd. Strinjam se s tem, da imamo ministra za kulturo, združenega z ministrom za Slovence po svetu. To gre skupaj. Če pa želimo prihraniti, potem prepričajte svoje prijatelje, da umaknejo zahtevo po referendumu o družinsko zakonodaji, pa smo tam. Kaj me še posebej skrbi? Novonastalo ministrstvo bo imelo dva državna sekretarja. Sedaj, ali bo za šolstvo, ali za šport, ali za kulturo, ali za visoko šolstvo, ali za znanost, ali za tehnologijo? Kako bomo to pokrili? Glasoval bom proti. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Jožef Kavtičnik. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa za besedo. Bil sem na odboru in če je to pravi politik, to, kar sem slišal prej med vrsticami, ko sem rekel, 13 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja kako je mogoče, da se nam ljudje tukaj lažejo, javno v obraz, potem jaz ne bom nikoli politik. Če je to naivnost, da zaupam v ljudi, v pošteno besedo, potem bom celo življenje naiven. Absolutno bom glasoval proti temu zakonu zaradi tega, ker prvič, ste obšli proceduro oziroma procedura je bila drugačna, kot je bila pri vložitvi prvega zakona, ki smo ga mi vložili, ko so dejali, da se bo po izvolitvi mandatarja lahko razpravljalo o noveli Zakona o Vladi. Drugič - glede združitve dveh ministrstev, ki nikakor ne gresta skupaj in ki je ustavnopravno vprašljiva. Tretjič, zaradi ukinitve Ministrstva za kulturo. Slovenci smo bili vedno veliki po kulturi in kadar govorimo o kulturi, ne moremo mimo vrednot, kot so poštenost, tradicija, solidarnost, tolerantnost, delavnost, ohranjanje slovenskega jezika in običajev. Če mislimo z ukinitvijo Ministrstva za kulturo ukinjati tudi te vrednote ali vsaj dati ljudem v razmislek, ali se bodo te vrednote še ohranjale na tak način, potem je to zelo slaba popotnica. Pa Prešeren bi verjetno nekako tako dejal in je to tudi zapisal: Stanu se svojega spomni in trpi brez miru. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Jerko Čehovin. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala za besedo. Tudi sam bom glasoval proti. Zelo mi je žal, rad bi glasoval za, če bi ostal zakon v prvotni verziji, in tudi ne vem, zakaj ne, zakaj smo samo pustili pri zakonu tako imenovani turistični del, medtem ko kulturo pa združujemo skupaj v novo superministrstvo, kjer bo ta kultura doživela, če tako malo karikiram, neko usodo pobiralca žog na igrišču golfa ali pa pomivalko v šolski menzi. Rekel bom, da je to globoko nekulturno dejanje, še zlasti, če govorim v imenu tistih ljudi, od koder izhajam, s Primorske, kjer je prav kultura med obema vojnama bila tista, ki je ohranila slovenski narod na Primorskem, da je tam, kjer je. O tem smo že velikokrat govorili, nočem dramatizirati teh stvari. Danes mi skoraj je telefon pregorel, ko so me poklicali, vendar ne dovolite tega, da se kulturno ministrstvo združuje. Naj ne bo kultura gledana samo skozi potrošništvo. Kultura je nekaj več, kot je potrošništvo! Druga stvar pa je glede zakona, ki združuje oziroma ukinja tožilstvo v pravosodnem ministrstvu in ga pošilja v notranje ministrstvo. Vračamo se v neke druge čase, ne samo v čase 40 let nazaj, ampak še kam dlje. Celo tako daleč v srednji vek, ko smo imeli načelo "Kadija tuži, kadija sudi". Zato ne morem glasovati za. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Renata Brunskole. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Prav lepo pozdravljeni! Kot je povedal predsednik Pozitivne Slovenije kot bodoče konstruktivne opozicije, še je čas, da se zadeve dopolnijo. V Sloveniji v letošnjem letu že potekajo pomembni dogodki, kot je evropska prestolnica kulture, z nazivom "Zavrtimo skupaj". Prvi obrat je bil v Mariboru, drugi v Slovenj Gradcu, tretji v Velenju, četrti bo ravno v soboto v Novem mestu. Sama si kar ne morem predstavljati, kako bodo Novomeščani in nekateri, ki prihajamo z območja jugovzhodne Slovenije, gledali na to odločitev. Še več, tudi v Murski Soboti, od koder tudi prihajate kolegice in kolegi, pa seveda šesti obrat na Ptuju. Vezano na pravosodje, tožilstvo - o tem ne bi toliko govorila, kolegi so o tem jasno povedali. Moj konstruktiven predlog je, da kolegi, ki ste včeraj podpisali koalicijsko pogodbo, resnično razmislite in predlagate dopolnitve. Naj rečem, da ob vabilu Prešernovega sklada za prireditev ob kulturnem prazniku, ki smo ga vsi prejeli, ne vem, ali so bili na Ministrstvu za kulturo oziroma je bil Upravni odbor Prešernovega sklada nekako daljnoviden ali jasnoviden - namreč, naslov prireditve je "Kultura? Ja, prosim!" Takega predloga zakona res ne morem podpreti. Ugodimo prirediteljem in ohranimo Ministrstvo za kulturo! PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Roman Jakič. ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Tako imenovana koalicija razuma je v resnici nerazumna pri ukinjanju Ministrstva za kulturo in ga razume samo v kontekstu racionalizacije stroškov, ne pa kot simbolni pomen slovenske samobitnosti. Nase prevzemate zgodovinsko odgovornost, da prvič v zgodovini samostojne Slovenije ta država ne bo imela tega ministrstva. Drugič. Tako imenovana koalicija razuma ne razume tradicionalnega pogleda na tožilstvo kot dela pravosodja v širšem kontekstu. Če odmislim odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, bi vas rad kljub vsemu spomnil na ustavno odločbo iz leta 1998, ki so jo gospod Lovro Šturm, Miroslav Geč Korošec, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Franc Testen, Lojze Ude in Dragica Vedam Lukič soglasno sprejeli in sklenili - ne bom citiral v celoti, pač pa samo del: "Čeprav sta tako organa za notranje zadeve preko pristojnega ministrstva kot državno tožilstvo samostojna državna organa, je v funkcionalnem pogledu na tem področju državno tožilstvo tisto, ki lahko zahteva določene ukrepanje od organov za notranje zadeve in ti se morajo po teh navodilih državnega tožilca v skladu z zakonom tudi ravnati. Ta položaj v bistvu zahteva funkcionalno podrejanje organov za notranje zadeve državnemu tožilstvu in ne obratno." Naj samo spomnim na Posvetovalni svet evropskih sodnikov in Posvetovalni svet evropskih tožilcev, ki sta leta 2010 v bordojski deklaraciji zelo jasno zapisala, da "je nujno treba tudi položaj tožilcev glede na njihovo funkcijo urediti primerjalno s položajem sodnikov". Pri sodnikih pa seveda ni nobenega dvoma o njihovem ustavnopravnem razmerju do drugih dveh vej oblasti. Zavoljo tega bom glasoval proti ta zakonu. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. 14 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja Še enkrat prosim za prijave, če želi še kdo obrazložiti svoj glas. Gospa Alenka Jeraj. ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo. Tisti, ki ste predlagali prvi predlog zakona, ste ugotovili, da je struktura sedanje vlade preobsežna, in ste zato predlagali spremembe in zmanjšanje števila ministrstev, s čimer ste želeli zagotoviti boljšo operativnost vlade in izboljšati njeno delo. Enako mislimo tudi mi. Naš namen vlaganja amandmajev je bil tak kot vaš - torej, da se vlada bolje organizira, da bo bolj operativna, da bo delo bolje potekalo in bo bolj usklajeno. Razlika med vami in nami ali pa med našim in vašim predlogom je naslednja: vi ste predlagali dvanajst ministrstev, mi jih predlagamo enajst. Pri šestih nimamo nobenih težav ne vi ne mi, ampak bi jih nekako ohranili take, kot so oziroma vemo, kaj bi v ta ministrstva vključili: finance, obramba in podobno. Ustavi se pa tam, kjer so med nami razlike. Torej, vi ste ocenili, da je nekatera ministrstva treba združiti skupaj in ta so drugačna od tistih, za katere mi ocenjujemo, da bi bila bolj operativna in boljša, če bi jih združili. Mi bi sicer lahko odlašali s to razpravo ali debatirali, v nadaljevanju pa najbrž ne prišli kaj dosti bližje v tistem, kar ocenjujemo mi ali kar ocenjujete vi, da bi bilo najbolje združiti. Sploh pa bi zelo težko oziroma ne verjamem, da bi sploh kdaj prišli do tega, da bi bili vsi zadovoljni, kot je nekdo rekel. Seveda bom podprla naš predlog, ker mislim, da je predlagan skladno s tem, kar želimo narediti in na kakršen način želimo voditi to vlado. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Jože Velikonja. JOŽE VELIKONJA (PS PS): Hvala za besedo. Glede na obljubo že imenovanega člana Odbora za notranjo politiko, da v izogib proceduralnim zapletom spornega amandmaja na 7. člen tega zakona ne bodo umaknili, ker bodo do seje Državnega zbora pripravili nov ustrezen amandma, ki ga pa ni, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije ne more dobiti moje podpore. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Samo Bevk. SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Tudi sam bom glasoval proti zakonu. Danes sem tudi podpisal peticijo za podporo proti ukinitvi Ministrstva za kulturo. Tudi Ustava Republike Slovenije že v 5. členu, se pravi takoj na začetku, zapiše, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski ni kulturni razvoj Slovenije. Že zaradi simboličnega pomena kulture za našo državo in za slovenski narod bi bilo dobro, da Ministrstvo za kulturo ostane samostojno. To je slab znak, slab znak pred praznikom slovenske kulture, takoj na začetku evropskega leta kulture, evropske prestolnice kulture v Mariboru in partnerskih mestih. Mislim, da je to slab znak tudi za obete za kulturo v temu mandatu. Če pa ste se že odločili za to, da združujete tri ministrstva, pa bi vsaj plediral na to, vendar mislim, da po poslovniku to več ni mogoče, da bi se to ministrstvo imenovalo vsaj Ministrstvo za kulturo, izobraževanje, znanost in šport. Kot rečeno, bom glasoval proti zakonu in proti temu, da se ukinja samostojnost Ministrstva za kulturo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Jože Tanko. JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Ta zakon bom podprl, kajti Vlada ni ugotovila, da zakon potrebuje kakršne koli korekture, prav tako ni ugotovila Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, da je potreben kakršen koli popravek. To se pravi, da je zakon notranje skladen in da je usklajen tudi z drugimi zakoni. Če temu ne bi bilo tako, bi v temu trenutku morali imeti na mizi uskladitveni amandma, ki ga ni, kar pomeni, da so za odločanje o temu zakonu izpolnjeni vsi formalni pogoji. Razlika je lahko samo politična torej. To se pravi, da smo na eni strani tisti, ki iz nekih razlogov rešitev v zakonu podpiramo, in na drugi tisti, ki zakonu nasprotujete. To je v temu primeru dejstvo. Je pa ob tem tudi polno sprenevedanja, kajti ne glede na to, da smo imeli v temu mandatu Ministrstvo za kulturo, je bilo odvzetih temu ministrstvu 70 milijonov evrov evropskih sredstev, bistveno se je znižal proračun, kar pravzaprav pomeni, da na tej ravni pravzaprav ni pomembno, ali obstaja minister za kulturo ali ne, ampak pomembno je tisto, kar omogoča dejanja, kar omogoča program. To ste pa sneli s teh sredstev in ste jih razporedili za druge namene... / znak za konec razprave/ Ko pa me tako vneto citirate že cel dan, sem pa na istem kolegiju povedal, da nima smisla, da damo na dnevni red zakon, za katerega sploh ne vemo, ali obstaja za njega soglasje. Soglasje ni obstajalo, kajti za tem je bil na glasovanju mandatar, za katerega je bil ta zakon pripravljen in je na glasovanju gladko padel. V tem primeru, ko smo pa sedaj, moramo nekaj storiti... / znak za konec razprave/... in ugotavljam tudi, da za ta zakon pa so izpolnjeni pogoji. Zato bom tudi podprl. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Dr. Vinko Gorenak. DR. VINKO GORENAK (PS SDS): Hvala lepa. Zakon bom podprl. Dobro bi bilo res, da obrazlagamo svoj glas, ne pa česa drugega. Zato naj ga jaz razložim na naslednji način: "kadija sudi -kadija tuži". Pri nas sodijo še vedno sodniki, ki pa ne sodijo pod notranje ministrstvo. Tožilstvo je del pravosodja, me je nekdo podučeval. Ja, kje pa? Ni res. V poglavju 4 Ustave je našteto vse od Državnega zbora, Vlade, obrambe in tako dalje in je celo ločeno sodstvo od tožilstva. Sodstvo je pod f, tožilstvo je pod g. Mislim, da še znam brati, upam vsaj. 15 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja Pa še nekaj, notariat in odvetništvo je del pravosodja. Tožilstvo je pa samostojno, v okviru zakona. In še nekaj je treba povedati. Poglejte. A danes, ko pa gospod Zalar vodi policijo, tožilstvo, sodstvo, vse je pod njim, vse si je že nastavil za naslednjih pet let, a to pa ni nič ustavno sporno? A da ne? Bodimo malo bolj resni. Veste, če bi bilo temu tako, kot govorite oziroma kot posamezniki govorijo, bi človek še nasedel, ampak moraš samo ustavo pogledati in prakso, pa vidiš, da temu ni tako. Torej, če pristojnosti pravosodnega ministra v odnosu do tožilstva, ki je samostojno, ki mu mora biti policija podrejena, kriminalistični del, torej tožilstvu in ne obratno, s tem ne bomo nič naredili. Kvečjemu izboljšali delovanje, če bo tožilec dobil še več možnosti, da ima kriminalista kot "pomočnika", bom rekel v narekovajih, za učinkovito delo. Ne pa govoriti, da gre tožilstvo pod policijo. Hudiča! Kisla juha ni "šnicelj". Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Zvonko Černač. ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa. Lep pozdrav vsem! Moram reči, da bom zakon podprl. Tudi zaradi tega, ker so me v podporo prepričali nekateri argumenti razpravljavcev s te strani, recimo gospoda Jakliča, kar se tiče tožilstva. Se opravičujem, gospoda Jakiča. Nekdo je danes omenil Prešerna in ga citiral; res, veliko je ustvaril - brez ministrstva za kulturo. Povedati je treba na tej točki, da se Ministrstvo za kulturo ne ukinja, ampak se tako kot ostala tri ministrstva in ostale tri vladne službe ti resorji združujejo z namenom, da bo več sredstev za ustvarjalce in manj za kulturniško birokracijo. Glede tožilstva. Po ustavi naj bi sodilo to tožilstvo pod pravosodje. 8. podpoglavje državne ureditve je tožilstvo in 7. je sodstvo. Sicer pa, kako deluje v praksi? Kdo usmerja postopke? Tožilstvo! Stvari so povezane, v praksi že stvari delujejo na tak način, kot bi morale tudi v upravnoadministrativnem smislu. Da je pa tožilstvo samostojna veja, tudi po ustavi, pa je verjetno vsakemu v tej dvorani jasno. In ne nazadnje: podobno rešitev ste imeli tudi v tekstu, ki ste ga usklajevali z mandatarjem, ki ni dobil ustreznega števila glasov v Državnem zboru, bilo je 42 glasov. Sedaj je 50 glasov, ki podpira koalicijsko zavezo in to je tista bistvena razlika, zakaj je treba čim prej sprejeti zakon, da bo lahko vlada, ko bo imenovana, lahko začela čim prej operativno delovati. Torej bistvo, zakaj bom podprl ta zakon. V naši sosednji državi Republiki Hrvaški so imeli volitve na isti dan, kot smo jih imeli v Republiki Sloveniji, 4. decembra, vlada je bila imenovana v sosednji republiki 23. decembra. Mislim, da je skrajni čas, kolegice in kolegi, da Slovenija dobi vlado, da dobi operativno vlado in da se ta agonija, v kateri smo že nekaj časa, ustavi, zato bom ta zakon podprl. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Še kakšna obrazložitev glasu? Več jih je, tako da bom še enkrat prosil, če se prijavite. Prosil bi pa, da obrazložitev ne uporabljate kot replike na tisto, kar je bilo že izrečeno v obrazložitvah, ampak za obrazložitev glasu. Gospa Ljudmila Novak. LJUDMILA NOVAK (PS NSi): Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Po svoje razumem vaše obrazložitve, da se ne strinjate s predlogom, da ukinjamo Ministrstvo za kulturo. Sama sem si zelo prizadevala, da bi to ministrstvo ostalo, ampak z obrazložitvijo koalicijskih partnerjev, da vendar bo šlo samo za združevanje ministrstev, ne za ukinitev, in s tem ko je bilo v našo koalicijsko pogodbo uvrščen velik del kulturnega programa, ki je kakovosten, ki misli na vsa področja, sem potem tudi sama pristala, ker mislim, da v prvi vrsti Slovenija potrebuje vlado, potrebuje ekipo, ki bo aktivno začela reševati vse probleme, ki pestijo Slovenijo. Sama, kot ena izmed podpisnic te koalicijske pogodbe si bom zagotovo prizadevala, da bo ta kulturni program, ki je zapisan v pogodbi, tudi izveden. Se pa sprašujem, zakaj sedaj takšna skrb za kulturo, ko pa sem večkrat zasledila v prejšnjem obdobju, da je slovenski kulturi posvečeno zelo zelo malo prostora. Že nekajkrat sem govorila o tem, da sem bila zelo razočarana lansko leto ob državni proslavi, ko smo proslavljali 20-letnico slovenske samostojne države. Na tej proslavi je bila ena slovenska pesem! Prepričana sem, če bo ta koalicija izvajala ta program, zapisan v koalicijski pogodbi, bo v Sloveniji veliko kulture, kakovostne kulture, tudi domoljubja in ohranitve slovenskega jezika in slovenske kulture. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospa Alenka Bratušek. MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu! Glede na to, da sem ena izmed novih poslank in poslancev v Državnem zboru, moram povedati, da sem zelo razočarana, da ob enem prvih zakonov, o katerem glasujemo, pada dvom o tem, ali je skladen z ustavo ali ne. Lahko smo slišali več pravnih mnenj, ki pravijo, da je tak zakon v neskladju z ustavo. Če sem prav razumela razpravljavce pred mano, se je celo predsednik Državnega zbora še pred kratkim strinjal oziroma je imel dilemo o tem, ali takšen predlog je skladen z ustavo ali ne. Resnično sem razočarana, da sem danes postavljena pred to, da moram odločati o zakonu, o katerem ne vem, ali je skladen z ustavo ali ne. Gospod Gorenak je rekel, da ne ve, zakaj se tega bojimo. Jaz se bojim samo tega, da glede na to, da ta, lahko rečemo, neustaven predlog tako podpirate, da se bojim samo tega, kaj imate vi v mislih, da boste s tem dosegli. To je prvi razlog, da tega zakona ne morem podpreti. O kulturi, zakaj samostojno ministrstvo, je bilo pa že toliko povedanega in razlogov v smeri, zakaj to ministrstvo potrebujemo, da bom rekla samo to: če je gospod Gorenak pravilno izračunal, da ta zakon prinaša 504 tisoč evrov prihranka, da o 16 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja 800 milijonih, kot jih napovedujete, da jih boste z rebalansom privarčevali - mislim, da bi 84 tisoč evrov za plačo ministra za kulturo te slovenske javne finance tudi preživele. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospa Janja Klasinc. JANJA KLASINC (PS PS): Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Tudi sama bi se rada pridružila razmišljanjem tistih kolegic in kolegov, ki so danes opozorili na to, da varčevanje za vsako ceno vendarle ni pametno. Sama pozdravljam omejitev števila ministrstev, tak je bil tudi naš prvotni predlog. Toda tukaj ste v želji, da bi se mogoče všečno prikazali slovenski javnosti, ki bo pozdravila manjše število ministrstev, recimo, lotili nekega združevanja, bom po domače rekla, hrušk in jabolk. Povejte mi, ker res ne razumem: izobraževanje, znanost, kultura in šport. Znanost in tehnologija sta zadevi, ki bi po mojem logičnem mišljenju sodili kvečjemu v ministrstvo za gospodarstvo. Tam bi se povezovala ta kreativnost, ki jo Slovenija nujno potrebuje. Šolstvo in šport sta bila dolga leta združena in se mi zdi to nekako logično. Kultura pa, kot so že vsi dosedanji govorci govorili, je takšna slovenska tradicija, da je ne moremo primerjati kar na pamet z drugimi praksami drugod po Evropi. Če pa pogledamo na to podrejenost državnega tožilstva oziroma tožilcev sedaj notranjemu ministrstvu, to pa obstaja samo v tistih državah Evropske unije, ki imajo združeno ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za notranje zadeve skupaj in potem je seveda potem tudi tam skrb za tožilstvo. Kar se tiče pa še ene zadeve, in sicer da gospodarsko diplomacijo izluščite iz ministrstva za zunanje zadeve, je pa zelo nespametno. To je ključno področje vseh ministrstev za zunanje zadeve v Evropski uniji. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Branko Grims. MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala. Seveda bom glasoval za zakon, saj je razumen in je tisto, kar Slovenija v tem trenutku potrebuje. Slovenske kulture zagotovo ne bodo ne branili in ne ohranjali dobro plačani birokrati. Morda kakšnega od njih res ogrozi združitev ministrstev, nikakor pa to ne ogroža ne slovenske kulture ne tistih, ki v kulturi dejansko ustvarjajo. Zanje gre. Od nas vseh je odvisno, od naših dejanj, koliko denarja jim bo v resnici namenjeno, koliko denarja bo do njih prišlo za posamezne programe, za posamezne ljudi, za slovensko kulturo, za kulturno dediščino. To je tisto, kar je merilo, ne pa to, ali je to na nekem posebnem ministrstvu ali pa združeno z izobraževanjem in še nekaterimi drugimi v enotno ministrstvo. Ko že omenjam izobraževanje, tudi v interesu kulture je zagotovo, da dobi čim boljšo izobrazbo čim več ljudi. Teh šest ministrov, ki se s tem zakonom ukinjajo, stane toliko, da bi lahko iz tega podelili kakšnih 400 štipendij po 100 evrov in s tem omogočili izobraževanje tistim, ki jim morda sicer brez tega ta izobrazba ne bo dosegljiva. Tudi to imejte v mislih. Pa še za konec. V vsakem primeru imejte v mislih to, da je treba denar nekje vzeti in da je treba razbremeniti slovensko podjetništvo. Kajti, brez tega, da bomo okrepili ekonomijo, podjetništvo kot motor gospodarstva, bo vse ostalo le veliko praznih obljub in neuresničenih načrtov. Tisti, ki ste se celo kampanjo sklicevali na to, da ste podjetniki, bi se tega morali še posebej resno zavedati, svoje odgovornosti do nas in do prihodnjih rodov. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Gospod Franc Pukšič. FRANC PUKŠIČ (PS SLS): Hvala lepa. Kolegice in kolegi! Vesel sem, da je v tej koalicijski pogodbi, tako kot je v posebnem zakonu zapisano ministrstvo, minister brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nekateri ste na to našo populacijo pozabili ali pa zelo radi zelo hitro pozabite. Upam, da boste imeli celo priložnost tudi v tem mandatu, ko bomo razpravljali o tem, o čemer je bila že večkrat izražena želja tako rojakov v zamejstvu in po svetu, tako zunaj kot tudi v tem parlamentu, ko vsako leto v parlamentu organiziramo, mislim, da že enajsto srečanje rojakov in rojakinj, da bi imeli tudi svoja dva predstavnika: enega iz zamejstva, enega iz sveta. To pomeni spremembo ustave kot volilne zakonodaje, kjer je potrebno šestdeset ali več oziroma enainšestdeset poslank in poslancev. Upam, da se boste takrat odločali v dobrobit Slovenije, Slovenk in Slovencev, tistih, ki živimo tukaj, doma, in tistih, ki živijo zunaj, ker bistveno več lahko doprinesejo kot odnesejo. Odnesli ne bodo nič, prinesli bodo pa lahko tako v znanju in v kapitalu. Kar se tiče kulture, pa mogoče toliko, verjetno lahko kakšen minister ali ministrica na temu ministrstvu naredi ogromno škode. Da je bilo na temu področju narejeno ogromno škode, smo poslušali zadnja tri leta, predvsem tudi preko evropske prestolnice kulture, kaj vse se na temu področju nezaslišanega dogajalo. Pravzaprav je enostavno skoraj nemogoče verjeti. Z dvema slabima zakonoma je ministrica prišla, nista šla v parlamentu skozi - prepričan sem, da bo pod to vlado bistveno bolje. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Tamára Vonta. TAMARA VONTA (PS PS): Sicer nisem zelo občutljiva, ampak sem Támara. Po srbsko. Tudi sama bi želela obrazložiti svoj glas, predvsem z dodatki bi si privoščila nekaj podobnega kot vsi ostali kolegi, ampak mislim, da se bom kar držala, da rečem, svoje poti. Res je, strijam se, "šnicelj" ni kisla župa, s tem se pa res strinjam. Zato vam lahko tudi povem, da so bila v prejšnjem mandatu vsa evropska sredstva v kulturi porabljena, niso bila porabljena za časa ministra Simonitija - vemo, iz, katere vlade je. 17 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja Še enkrat bi rada povedala, da so bila v prejšnjem mandatu kulturi namenjena največja sredstva v času od osamosvojitve. Samo toliko. Govoriti o tem, da bo tudi zdaj, ko bo to ministrstvo združeno v nekakšnem ministrstvu, da omenim, da je na zadnjem mestu, po športu, po vsem... Jaz sem kulturnica, čeprav bom kdaj morda izpadla nekulturno, ampak to je zavoljo neke druge kulture. Skratka, hočem reči, da ne razumem, enostavno ne razumem, kašni so argumenti tega zakona, da je to ministrstvo združeno v neko super ministrstvo, in kateri superman oziroma superminister bo to enostavno si upal prevzeti. Upal -, ker ta mora biti nor! Oprostite. Sama bi zelo rada spoznala tega človeka in ob tem tudi rekla, da je Slovence v zamejstvu ohranila kultura. Kultura! In da je kultura doma tu, slovenska kultura je tu doma, osrediščena je tu, in od tu potuje po vsem svetu. In dajmo to, mislim, razumeti! Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Po teh obrazložitvah glasov smo bogatejši za eno kulinarično spoznanje, o katerem se očitno celo vsi strinjamo. Ali želi še kdo obrazložiti glas mogoče? Če ne, potem bi prešli na glasovanje. Prosim, če preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 37. (Za je glasovalo 49.) (Proti 37.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in tudi 4. izredno sejo Državnega zbora. Hvala lepa, kolegice in kolegi. Seja se je končala 26. januarja 2012 ob 17.52. 18 DZ/VI/3. izredna seja INDEKS GOVORNIKOV A AMBROŽIČ, MAG. BORUT..................................................................................................................13 B BEVK, SAMO........................................................................................................................................15 BRANISELJ, RIHARD............................................................................................................................5 BRATUŠEK, MAG. ALENKA...............................................................................................................16 BRULC, MIRKO....................................................................................................................................13 BRUNSKOLE, RENATA.......................................................................................................................14 Č ČEHOVIN, JERKO................................................................................................................................14 ČERNAČ, ZVONKO..............................................................................................................................16 G GAŠPAR, GAŠPAR MIŠIČ...................................................................................................................12 GORENAK, DR. VINKO..............................................................................................................8, 11, 15 GRIMS, MAG. BRANKO.......................................................................................................................17 J JAKIČ, ROMAN................................................................................................................................8, 14 JANKOVIC, ZORAN.............................................................................................................................10 JERAJ, ALENKA..................................................................................................................................15 K KAVTIČNIK, JOŽEF.............................................................................................................................13 KLASINC, JANJA.................................................................................................................................17 KOCIPER, MAŠA........................................................................................................................6, 10, 13 KOTNIK POROPAT, MARJANA............................................................................................................6 M MEH, SREČKO.....................................................................................................................................12 MODERNDORFER, JANI.............................................................................................................7, 9, 12 N NOVAK, LJUDMILA.............................................................................................................................16 P POTRATA, MAG. MAJDA................................................................................................................9, 11 PREVC, MIHAEL .................................................................................................................................... 6 PUKŠIČ, FRANC..................................................................................................................................17 T TANKO, JOŽE......................................................................................................................................15 TONIN, MAG. MATEJ.............................................................................................................................7 V VELIKONJA, JOŽE...............................................................................................................................15 VONTA, TAMARA................................................................................................................................17 Z ZANOŠKAR, MATJAŽ..........................................................................................................................12 19 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. izredna seja Ž ŽGAJNER TAVŠ, MAG. BARBARA....................................................................................................11 ŽUPEVC, MAG. MELITA......................................................................................................................11 LEGENDA PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DLGV - Poslanska skupina Državljanska lista Gregorja Viranta PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije 20