Postnimi platana v gotovini.
V Ljubljani, sreda, 22. februarja 1922.
Leto II.
Žtev. 43.
Izhaja usak delavnik popoldaa
CENE PO POŠTI:
celo leto K 240*—
» pol leta K 120*—
^ opravi stane mesečno K S8-— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*10
NOV
■nentitn m joravnlitvu • Ko-pitati««1 iflc> ite«. 6 — felifon »redmSUt iti« 50 — fetefon as upravništva Ste« 028 <=*
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 60’-— ta en mesec K 20*—
KIHI
Poslanstvo hatoličan-
*t»E v Jogosisoi.
■j ^ proroškim pogledom v bodočnost je r’ Mahnič kratko pred svojo smrtjo napovedal zgodovinsko poslanstvo slovenskih in hrvatskih katoličanov na Balkanu, Na-a naloga je, da izravnamo globoka na-SPlr° n,Va med 2aPac^no *n vzhodno kulturo, v kolikor temelje v veri, da pripravljamo pot zedinjenju cerkva, da se poglobi notra-a*ejediJWtvo vseh jugoslovanskih plemen na P?~,aži vsem skupne krščanske prosvete.
* bi se vsled medsebojnega spoznanja, Iju-®*zni in dela za eno državo povzdignilo do “aivišfe stopnje. Mi se lahko veliko nauči-»» pravoslavnih sodržavljanov in oni ®eni od nas. Da se pri tem ne sme «1 nobeno nasilje nad nikomer, da se ne *®o in da tudi ni potrebno forsirati stopanja treh enako visoko razvitih jezikov v *leSa, da se ne sme poenačevati tam, kjer ®ogoterost ni na potu notranjemu ®~®stvu, to nam dokazuje vsa na/novejša Sodovina — če hočete, je najpoučnejši s'ed v tem oziru ukrajinski narod. Notra« ?>a enota, to je glavno; ta pa se ne dose-,e s politiko vsiljevanja, nasilja in poizku-**, nadvladovan)'a, ampak predvsem z živah-in globokosežnim kulturnim delom, za *atero je seveda treba ljubezni, potrpljenja in medsebojnega umevanja. To metodo ?° si osvojili zapadni katoličani pri svo-1*® prizadevanju za zbližanje z vzhodno cerkvijo, ta metoda je tudi edino pravilna ** notranje zbližanje jugoslovanskih plenjen.
, Te smeri so in ostanejo merodajne za *ab>liške Jugoslovane, naj so težave in za-PJeke še tako velike. Naj se nasprotstva ®*ed šovinizmom na eni ter šovinizmom na •Z*1® Btfpni še tako poostrijo, naj se en Perialistični program bori z drugim, dr-vn°pravnim, še tako ljuto, naj se sovra-v° na eni in na drugi strani še tako raz-*®a®e, mi ne pozabimo svojega kulturne« *a Poslanstva, ki sega preko vseh meja, se a2teza na vsa plemena, ima nalogo preo-snll* VSa nasprotstva, ohranjujoč vse, kar
nT !j°Venci’ Hrvati in Srbi vsaIc zase ustva'
1 dobrega in uničujoč vse, kar so vsak
?~e ohranili zlega. Naš krščanski kulturni
, Socialni program je prevelik za samo
Ovenijo ali za samo Hrvatsko; on je po
2i b*sIvu katoliški, to je notranje
»Cdinjajoči, vesoljni, on rabi širokega to-
. 5a in razmaha, kakor mu je dan v naši
j avi, ki jo čaka kl.ub vsem sedanjim te-
gLHm veb^ia bodočnost v Evropi. Mi ne
trd 10 nazai> zremo naPrei in smo ono prepričani, da bomo Slovenci, Hrvatu!? v doglednem času res notranja Ost Da enota in to naše prepričanje je in ane vodivna smernica našega delovanja. Da se tako visoki cilj ne da doseči brez tk' **a more ta boj postali oster in, če s a< Se ostre,ši, to je žalostno dejstvo, ki Sa ^ m°Ž°če ogniti in ki se ga niti po-n**nik niti stranke v gotovih okolnostih v j.1, ne smejo ogniti ravno zaradi svojega lkega končnega cilja. Danes se vodi ta ii 'i?roR nerazumni in nasilni centralizaci-kult ^ ravnotako škodljiva notranjemu ko k-nemu edinstvu jližnih Slovanov ka-. r bi bila Škodlj iva eventualna borba v PafkU nasPr°tne skrajnosti. Boj je eno, ta V ° ^e. teko hud, končni cilj je drugo. In krg»°nčni cilj nam je zapovedan po našem . Rnskcm kulturnem programu, nam je °ročen od naših najboljših mož,
|»©rlM!saSskeiii!
Pisi6Pariz> 21- tebr. (Izv.) Madridsko časo-z ili^gotavlja, da so prekinjene vse zveze PoroP« °* ® špansko-portugalske meje se pobewJ.da je moral ministrski predsednik točil ^ i v trdnjavo Caisa, kjer je osredo-dana	^ete- Za danes je bila napove-
generalna stavka delavstva, le o °’ 21 • lebr. (Izv.) Tu so se razširi-na p°.rice o zopetnem izbruhu revolucije ni uSalskem. 0 vzrokih in poteku še m nic danega.
■nžris® Halli«.
ča:oB!lgrad’ 22' febr’ (Izv-1 Iz Rima poro~ zon’, ® ie Italija pričela v zadnjem času
in sd ,.abn° intngirati proti naši državi
ČrnoJ’a v ospredje vprašanje neodvisne
italib^°ir°'i *eb Pobtičnih špekulacij se
Utjaift J krogi nadejajo velikih koristi in
& 1°. da bodo oslabili vpliv male antante.
Padec siala ualnfe.
Vzroki na visdi. posledic« na Hudstvu.
Naša krona je v Ziirichu včeraj padla na 1.55 in se je ta padec obdržal tudi na današnji predborzi. Ta ponovni padec naše valute je predvsem posledica popolnoma nezmožne finančne politike in je uspeh sedanjega režima. Na padec so delovale vesti, da je finančni minister v zaščito bel-grajske porodice špekulantov predložil skupščini zakon o moratoriju. Že itak minimalen kredit, ki ga je imela naša država, je padel popolnoma in z njim vred tudi naša krona. Ne malo so pripomogle k temu notranje politične razmere in hujskanje belgrajskih listov o amputaciji. Da dejstvo, da finančni minister še vedno ne razume, da bi se moral naš izvoz plačati v naši valuti, ni bilo brez vpliva, je jasno. Ta po-
novni padec se že danes jasno čuti v vsem gospodarstvu, predvsem pa ga vsled draginje občutijo in ga bodo še bolj občutili delavci, uradniki in sploh vsi, ki so navezani na stalne plače.
* * *
Ziirich, 22. febr. (Izv.) Budimpešta 1.75, Berlin 2.31, Italija 22.50, London
22.45, Newyork 510, Pariz 46.50, Praga
9.45, Dunaj 0.11, nežig. avstr, krona 0.09, Zagreb 1.55, Varšava 0.14, Holandska 196.10.
Zagreb, 22. febr. (Izv.) Berlin 1.45, London, 14.00, Newyork 314—315, Italija 15.95—16.00, Pariz 29.40, Praga 5.92, Dunaj 5.05, Ziirich 62.
Pred aolaSko ibhlara? Odstop hrvatsHcga namestnika-
Zagreb, 21. febr. (Tzv.) Radi diferenc, ki so nastale zadnje čase med namestnikom za Hrvatsko in Slavonijo dr. Demetro-vičem na eni ter med Sv. Pribičevičem ter Voio Marinkovičem na drugi strani, je podal dr. Demetrovič ostavko na svoje mesto, Ostavka pride še te dni pred ministrski svet. Ni še jasno, ali bo sprejeta, ali bo vlada ugodila Demetrovičevim željam.
Bclgrad, 2, febr. (Izv.) Včeraj po seji parlamenta se je nadaljevalo zborovanje hrvatskih poslancev demokratske stranke pod predsedstvom dr. Ribarja. Nadaljevala se je razprava o administrativni razdelitvi države. Ker dolgotrajna in burna debata ni privedla do nobenih rezultatov, je bila debata o tem vprašanju na predlog ministra Pribičeviča prekinjena. Pokrajinski namestnik za Hrvatsko in Slavonijo
Demetrovič fe nato poročal o političnih in gospodarskih razmerah na Hrvatskem in se je o tem razvila živahna debata. Pritoževal se je, da v svojem delovanju ne najde nobene podpore in nobenega razumevanja pri vladi in zahteval, da naj se proračun za Hrvatsko zviša. Dolžil je vlado, da ničesar ni ukrenila proti neznosni draginji in je konečno izjavil, da odstopa s svojega mesta, kjer bi ostal samo v slučaju, če finančni in notranji minister sprejmeta njegove predloge. V nasprotnem slučaju vstraja pri svoji demisiji.
Zagreb, 21. febr. (Izv.) V krogih hrvatskih blokaških politikov se govori, da je demisija dr. Demetroviča v tesni zvezi z vojaško diktaturo, ki jo namerava belgraj-ska vlada uvesti za Hrvatsko in Slavonijo in eventuelno tudi za Slovenijo.
Iflgralerl! zn Kslgraji&e Ipe&alante.
lugesEovansHS proti moratoriju.
Belgrad, 21. febr. (Izv.) Finančni odbor je imel danes popoldne pred otvoritvijo narodne skupščine plenarno sejo. Razpravljal je o moratoriju. Pred prehodom na dnevni red zahteva poslanec dr. Dulibič (Jugoslovanski klub) besedo in pravi, da se o tem zakonskem predlogu za enkrat ne bi smelo razpravljati, ker ga mora finančni odbor prej temeljito proučiti. Ako bi se s tem predlogom prenaglili, bi to utegnilo imeti strašne posledice za našo valuto, trgovino in ugled naše države. Zato zahteva, naj se razprava o tem predmetu odloži. — Finančni minister dr. Kumanudi utemeljuje v daljšem govoru potrebo tega zakonskega načrta in pravi, da ni samo v interesu naših trgovcev, ampak da stremi v prvi vrsti za tem, da se naša valuta popravi. (»Popravil« jo je Kumanudi že tako, da je padla od 1.65 na 1.55.) Nadalje pravi minister, da ima naša država dovolj blaga Nakupljenega za nekaj mesecev in da zaradi tega ni računati z velikim povpraševanjem po tuji valuti, vsled česar bo naš denar gotovo poskočil. Po njegovem mnenju zakonski načrt ni nikak moratorij, ker se o moratoriju more govoriti le tedaj, ako se proglasi za vse, male in velike trgovce, dočim pa predležeči zakonski načrt izrecno določa, da se poravnava dolgov v inozemstvu od-godi in plača v štirih obrokih.
Nato govori zopet poslanec dr. Dulibič, ki vztraja na svoji prejšnji zahtevi, da se razprava o tem zakonskem načrtu odgodi. Zato predlaga, naj finančni minister preko trgovskih zbornic zahteva natančen seznam
stanja vseh trgovcev, ki imajo dolgove \ inozemstvu, kakor tudi višino dolžnih zneskov. Nadalje naj se popiše množina blaga, pokritega in nepokritega, kakor tudi imovinsko stanje dotičnih trgovcev. Govornik pravi, da bo razprava o predloženem zakonskem načrtu šele tedaj mogoča, ko dobi finančni odbor jasno sliko na podlagi dobljenih seznamov. Le takrat bo mogoče baviti se z načrtom, ko se bo znalo za vse dolgove, in potem se bo šele videlo, ali je odgoditev plačevanja potrebna in koristna. Govornik se boji, da bo v slučaju, ako je res, kar je slišal, da namreč samo belgrajski trgovci dolgujejo inozemstvu nad 100 milijonov frankov, potem ko uprava fondov prevzame plačevanje teh dolgov po današnji vrednosti naše valute, morala v najslabšem času, t. j. ob žetvi, kupiti ogromne vsote tujega denarja in bo s tem povzročila še večji padec naše valute.
Finančni minister dr. Kumanudi priznava, da so po poročilih trgovske zbornice v Belgradu naši trgovci koncem lanskega leta dolgovali inozemstvu okoli 100 milijonov frankov, od katerih pa je doslej odplačanih 20 milijonov. — Zemljoradnik Lazič nastopa proti zakonskemu načrtu in pravi, da so bili trgovci zelo lahlcomišljeni, ko so nakopičili nepotrebne množine blaga v svojih skladiščih. Z druge strani pa se v tem vidi, da država krije trgovce. Govornik vidi v tej pomoči nekako jamstvo države napram inozemskim upnikom.
Po govoru še nekaterih govornikov se seja ob 17. uri zaključi.
Sefa pgrlaiBBifa.
Dr. Gosar proti lainjivemu prorafunn.
(Jug. klub), radi česar je nastal v zbornici tak hrup, da je bil predsednik primoran prekiniti sejo. Po zopetni otvoritvi je dr. Ribar ukoril poslanca Kobasico, ker jte svojemu tovarišu neosnovano očital protidr-žavnost. — Za Golouhom je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba proti dvanajstinam poslanec dr. Andrej G o s a r, ki je naglašal, da obstoja brezglavnost državnega gospodarstva predvsem v tem, da nimamo vpogleda v državne finance in da ministri sami izjavljajo, da je proračun la-
Belgrad, 21. febr. (Izv.) Današnja popoldanska seja narodne skupščine se otvo-ri ob petih popoldne. Poslanec Rudolf Golouh (SPJ) govori o draginji, o slabem prometu na naših železnicah, kritizira vlado, ker doslej še ni izplačala uradništvu povišanih draginjskih doklad. Govori tudi o obdavčenju delavstva in o padan/u naše valute in izjavlja, da bo njegova stranka glasovala proti dvanajstinam. — Ob koncu Go-louhovega govora pride do incidenta med radikalcem Kobasico in Vlasto Rajičem
žen. Ugovarfal je proti sistemu neenakega obdavčenja in je navedel konkretne slučaje, iz katerih je razvidno, da morajo celoT navadni delavci plačevati visoke davke. Nadalje je dokazoval, da tiči vzrok naši slabi valuti baš v slabem gospodarstvu in v finančni politiki sedanje vlade. V nadalj« njh izvajanjih se je dotaknil vprašanja edin-stva, ugotavljajoč, da triletni obstoj naše države ni dovedel do edinstva in sporazuma ravno radi krivde tistih, ki so edinstve naglašali najbolj. Hrvatski problem in vprašanje edinstvene države more rešiti trajne le revizija ustave v smislu načrta Jugoslovanskega kluba. — Dr. Gosar je napravil s svojim stvarnim govorom v zbornici globok vtis.
Ifss zs orlip.
Demokratski finančni minister dr. Ku-inanudi je končno zopet ugodil zahtevam belgrajskih špekulantov ali belgrajske čar-šije in predložil parlamentu zakonski načrt za odgoditev inozemskih plačil ali ta-kozvani moratorij. Tak zakon nam je znan izza strašnih dni svetovne vojne v bivši Avstroogrski. Takrat je bil razumljiv. Toda da se sedaj, tri leta po svetovni vojni, loteva tega obupnega gospodarskega sredstva bogata Jugoslavija, to je neumljivo in ne-zmiselno. Stvar se nam pojasni šele, ako pogledamo za kulise naše gospodarske politike in vidimo, kdo tamkaj jasni in oblači. Zdi se neverjetno in nemogoče in vendar je res: Ne zato, ker bi to zahteval splošen gospodarski položaj ali vsaj pretežna večina prizadetih trgovskih in industrijskih krogov, marveč zgolj iz ozirov na zasebne koristi belgrajskih trgovcev špekulantov in zgolj na njihovo zahtevo se uvaja moratorij! Moratorij, ki vzame našemu trgovskemu svetu v inozemstvu še tisti kredit, ki ga je užival doslej, ki je potisnil našo valuto že ob prvih vesteh na še sramotnejšo nižino in milijone pahnil v še večjo bedo in stisko. Pribijamo izrečno, da so se razen prizadetih belgrajskih trgovcev vsi drugi gospodarski krogi v Srbiji in celi državi najodločnejše izrekli proti moratoriju, proti moratoriju govore vsi oziri na notranjepolitične potrebe države, njeni gospodarski interesi in njen zunanji ugled, A vse to pod današnjo vlado nima toliko vrednosti in toliko veljave, kakor zasebne koristi peščice belgrajskih špekulantov! Ali si je mogoče misliti kaj bolj ničvrednega, zavr ženega nego tak zistem in taka vlada?
Morda pa mi iz političnega nasprotstva vidimo prečrno in natolcujemo? Pa poslušajmo, kaj piše o tem »Slovenski Narod. , ta najzvestejši oproda sedanjega zistema. V številki dne 22. t. m. čitamo med »Gospodarskimi vestmi«: »Moratorij ali kakor evfemistično naziva ta pogubni gospodarski instrument zlotvorna beogradska čarŠija, odgoditev inozemskih plačil, se pripravlja za našo državo sedaj z vso resnostjo... Vse, kar gospodarsko v naši državi pošteno, resno in solidno misli, je odločno protestiralo proti akciji onih trgovcev, ki so krivo špekulirali ter sedaj hočejo, da država in izmučeno prebivalstvo prevzameta odgovornost za njih ponesrečene račune... Tem špekulantom je vseeno, da pri tem država, gospodarstvo, valuta, dobro ime, naš kredit, naše poštenje v inozemstvu trpi, kakor jim je bilo in jim je še vseeno, da sedaj naše prebivalstvo strada in se iz-sesavano od krvosesov, ki so izsilili svobodno izvozničarstvo...
Tako je torej po nesumljivi priči potrjeno, da velja danes v naši državi samo en zakon: korist in volja belgrajske čaršije. A kdo vendar vzdržuje vlado, ki tako slabo ume svojo nalogo in se z vso državno oblastjo vdinja špekulantom? Slovenski in hrvatski demokrati in »samostojni« slovenski kmetje! Sam »Narod« računa v zgornji notici na to, da bo moratorij v skupščini prodrl s pomočjo slovenskih glasov. Manjkalo mu je samo poguma, da bi povedal, da bodo ti slovenski glasovi glasovi »naprednih« slovenskih strank — demokratske in samostojne kmetske in morda še socialistične. Poslanci SLS vrše svojo dolžnost kot zastopniki ljudskih in državnih koristi, oni niso in ne bodo nikdar vklonili tilnika belgrajski čaršiji, marveč jo bodo vsikdar r. vsemi močmi pobijali. Ti poslanci so tudi v vprašanju moratorija v finančnem odboru takoj odločno nastopili proti tej nesrečni in sramotni nakani. Demokratie in samo-
&rs* %■
>Nov! čas€, dne 22. februarja 1922.
Štev. 4S.
istojni pa bodo molčali, ako ne bodo celo prevzeli sramotne naloge, da vladni predlog branijo; n s vsak način pa bodo — ako sploh pride do glasovanja — glasovali zanj. Kje so tu tisti ljudje, ki se čutijo poklicane, da z viška ožigosajo vse, kar se jim zdi ničvredno ali zmotno v našem javnem živlieniu?
In da je moratorij, ki ga predlaga vlada, zgrešen, za najširše plast; ljudstva škodljiv, to nam dokazuje vest iz Ziirlcha, da je že sedaj naša valuta tam zopet katastrofalno padla. Od moratorija bodo vlekli profit nekateri belgrajski milijonarji v ogrom
no škodo milijono' ljudi!
delovnih in poštenih
Idgnjdffl tidavstoo m Jngssioaaazsf Km &,
Dne 21. t. m. se je zglasila v prostorih Sugoslov. kluba v Bclgradu deputacija delavstva, ki Je klub prosila za zaščito proti kapitalistom, ki preganjajo delavstvo. Klubov tajnik je delavstvu obljubil veo pomoč. Člani deputacije so izjavili, da so se obrnili na Jugoslovanski klub zato, ker so uvideli, da je klub z dosedanjim svojim delom pokazal požrtvovalen trud za delavske pravice. — To priznanje belgrajskega delavstva Jugoslovanskemu klubu ni slučajno. Tudi v Sloveniji se vedno oglašajo re-s-
Sefa DotistoH Matfsfce slraahe.
- O seji vodstva Ljudske stranke, ki se ;je vršila včeraj cel dan in ki so se je vde-ležili zastopniki skoro vseh okr:.isv in yseh organizacij, je Mio izdano sledeče poročilo:
V torek, dne 21. februarja je pod vodstvom načelnika dr. Korošca, zborovalo v Ljubljani na skupni seji načelstvo in vodsvo SLS. 0 političnem položaju in taktiki Jugoslovanskega kluba je podal izčrpno poročilo dr. Korošec. Po obširni In temeljiti debati so zborovalci vzeli poročilo na znanje in izrekli Jugoslovanskemu klubu soglasno zaupnico. Soglasno se je tudi konstatiralo, da so stran'.' o or-gamizije v najlepsem razmahu.
Seja je trajala nepretrgoma cel dan.
V zaaai&aFa Obznaie.
Zagreb, 21. fobr. (Izv.) Tukajšnje policijsko ravnateljstvo je razpustilo delavsko organizacijo »Medji;savezni sindikalni odbor« s sledečo motivacijo: 1. Ker en sestanek tega odbora ni bil javljen policiji, 2. ker so nastopali člani odbora v imenu neobstoječih savezov ali pa organizacij, ki so bile včlanjene v >Glavnem radničkem «avezuc in 3. ker so se odborovih sestankov udeleževali bivši komunisti.
Genovska konferenc?.
Berlin, 21. febr. (Izv.) Francoska vlada je danes izročila nemški vladi noto, v kateri naznanja, da je predlagala z ozirom na angleško-francoski sporazum Italiji od-goditev genovske konference.
London, 21. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Lloyd George je izjavil v spodnji zbornici, da se načrt za obnovitveno konferenco ni nič izpremenil, otvoritev pa Je sedaj v glavnem zavisna od razvoja italijanske vladne krize.
Fran Lavtižar:
Daeuaa zsvefSiča za reuno IdIsIid mia-diao o leta 1022.
Med najvažnejše socialne in mladin-sko-skrbstvene naprave spadajo brez vsakega dvoma dnevna zavetišča za revno Šolsko mladino. Te skrbstvene naprave skušajo nadomestiti ozir. izpolniti brigo za najbolj revmo, zapuščeno in ogroženo deco, ki sploh ni deležna ali pa v nezadostni meri varstva in skrbstva od strani starišev ozir. svojcev ali drugih varihov in čuvar-|ev. Otroci bivajo tu čez dan v šoleprostem casu pod trajnim in skrbnim nadzorstvom pedagoško naobraženega osobja. Izdelujejo domače naloge, se uče in ponavljajo učno tvarino, navaja se jih k lepemu vedenju, uvaja se jih v lažje gospodinjske posle itd. Skrbi se jim za telesno vzgojo, pa tudi za razvedritev in zabavo. Poleti odhajajo skupno pod nadzorstvom na izpre-hode, k igram, k telovadbi in h kopanju na prostem. V zavetiščih dobivajo otroci tudi zdravo in tečno hrano. Sploh skrbe
nicoljubni ljudje, zlasti delavci iz nasprotnih organizacij, ki javno in odkrito priznavajo, da je skupina poslancev Ljudske stranke v Belgradu izmed vseh strank najbolj na mestu. Prišel bo čas, ko bo delo Jugoslovanskega kluba želo splošno pohvalo in priznanje ne-le v laskavih besedah, temveč v dejanju. Tedaj bo moč v naših rokah, in ne bomo se dosti zmenili za malenkostna polena, ki nam jih bo metal buržoazni svet pod noge.
zavetišča za otrokovo duševno in telesno blaginjo.
1. V Ljubljani je Upravni odbor dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino, kakor v prejšnjih letih, tako tudi v 1. 1921 vzdrževal troje dnevnih zavetišč in sicer: v Florijanski ulici 27, v Spodnji šiški 111 in v Mladinskem domu na Kodeljevem pri Ljubljani. V teh dnevnih zavetiščih se je v preteklem letu oskrbovalo povprečno po 180 otrok na dan. Izmed teh je bilo 18 vojnih sirot (brez očeta), drugih sirot 56 in sicer: 8 popolnih (brez starišev), 41 delnih (brez očeta), 7 delnih (brez matere).
Za vzdrževanje se je v letu 1921 rabilo 243.488 K 15 v. K tem stroškom so prispevali : državne oblasti 65 000 K, mestna občina ljubljanska 80.000 K, čisti dohodek dečjega dne 36.959 K, gospodarski in denarni zavodi ljubljanski 12.700 K. Odsek za prosveto pokiajinske uprave v Ljubljani je zdatno podpiral dnevna zavetišča s tem, da je prevzel na svoj račun plačevanje na zavetiščih nameščenih učiteljic in otroških vrtnaric. G. Elija Predovič je dobavljal za zavetišče po znižani ceni ozir. brezplačno razno mesnino in zabelo.
2. Mestna občina ljubljanska je vzdrževala na svoje stroške mestno dnevno zavetišče na IV. mestni deški šoli na Prulah v Ljubljani za 30 otrok.
3. Na Viču pri Ljubljani je poslovalo dnevno zavetišče za 37 otrok, ki ga je ustanovila in vzdrževala Vincencijeva konferenca sv. Antona Pad. na Viču. Izdala je v ta nameri znesek 43.452 K 83 v. Te troske so pokrili povečini tedenski prispevki starišev, kruhi sv. Antona in milo-dari raznih dobrotnikov. Zavetišče je podpiral tudi oddelek socialnega skrbstva pokrajinske uprave v Ljubljani.
4. Dnevno zavetišče sv. Jožefa v Tržiča, združeno s sirotišnico, šolsko kuhinjo in šivalnico, je vzdrževala Vincencijeva konferenca Marijinega Oznanenja in pa Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v Tržiču. Skupno je bilo oskrbovanih 71 otrok. Vzdrževalni stroški so znašali 96.379 K 64 v. Krile so jih podpore, dalje kruh sv. Antona, članice ženske Marijine družbe v Tržiču in v Dolini, obe omenjeni organizaciji ter mnogi domači dobrotniki in dobrotnice.
Vsem vzdrže vatel jem, podpornikom in dobrotnikom naših dnevnih zavetišč se izreka najiskrenejša zahvala. Hkratu pa se naprošajo, da ohranijo svojo naklonjenost tem koristnim socialnim in mladinsko skrbstvenim napravam tudi v tekočem letu!
Podpore in darove hvaležno sprejemajo navedene organizacije.
3*oUtičnl dogodki.
-f- Državni denar za demokratski list. Na seji narodne skupščine dne 21. febr. je republikanski poslanec dr. Stejevič dokazal, da vzdržuje vlada demokratski list za Črno goro >Narodna misao«, za katerega izdaja letno 130.000 Din. To odkritje je vzbudilo pri vseh strankah veliko ogorčenje.
4- Naročeno ali za vsako ceno? Med političnim1' beležkami prinaša današnje »Jutro« poročilo, da je zagrebško napredno akademsko društvo na svojem sestanku
dne 18. t. m. sklenilo enoglasno dvoje resolucij:	Prva	slavi	Sv. Pribičeviea kot
prvobojevnika jugoslovanske >unitaristično ideologije^, odklanja klevetarstvo v aferi Hercigonja, v drugi resoluciji pa obsoja >veleizdajalsko<:	spomenico	Hrvatskega
bloka. — Mislimo, da je mogoče samo dvoje: Ali sta bili omenjeni resoluciji od Pribičevicevih pristašev naročeni, ali pa gre demokratska omladina za Pribičevi-četn čez dm in sern, ne da bi si varovala svobodo objektivnega razsojanja. Oboje pa je ponižujoče ,kar bo treba ob dani priliki naglasiti s povdarkom.
-f- Iz nejmkojne irske. V okolici Dublina sta bila od irskih vstašev ustreljena dva častnika angleške vojske.
^Dnevni dogodki
— Maribor. V soboto 4, marca, se vrši občni zbor tukajšnje podružnice Prometne zveze. Kraj: dvorana JSZ., Splavarska ul. 4. Začetek točno ob pol S, uri zvečer. Na dnevnem redu je tudi poročilo zastopnika Prometne zveze iz Ljubljane. Člani PZ so vabljeni, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže in da skrbe, da ne manjka noben pošteno misleč železničar.
— Zamenjava 5 dinarskih bankovcev. Delegacija ministrstva financ obavlja službeno: Ker se dogaja, da špekulanti z raznimi mamljivimi obljubami ponujajo ljudem svoje posredovan/e pri zamenjavi petdinar-skih bankovcev, kakor tudi pri zamen,avi poškodovanih bankovcev, opozarjam po razpisu generalnega inšpektorata finančnega ministrstva z dne 13. februarja 1922 J. br. 1467, da Narodna banka in njene podružnice vrše zamenjavo poškodovanih bankovcev po zakonu z odbitkom, ki odgovarja manjkajočim delom, kakor tudi zamenjavo petdinarskih bankovcev, ki se ec-daf jem! ejo iz prometa. Istotako sprejemajo petdinarske bankovce vse državne blagajne še do vštetega 5. marca 1922 v plačilo. Potemtakem je vsakomur dana prilika, da svoje bankovce brez težkoč sam zamenja, ne da bi potreboval tujega, posredovanja.
— Umrl je v Radomljah inšpektor fin. ministrstva g. Ivan Jerman. Truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer bo danes popoldne pokopano.
— Poročil se je danes v Velikih Laščah g. Miloš Štibler, šef kabineta kmetijskega ministra Puclja ,z gdč. Emico Puc-ljevo, hčerko ministra Puclja.
— Ostro obsojen oderuh. Zagrebško sodišče je v ponedeljek sodilo prokurista tvrdke Rechnitzer juda Adolfa FUhrmanna, ker je dne 17. t. m. predal neki stranki slanike komad po 25 kron, dočim jih je kupil sam komad po 17 kron ter s tem prekoračil po zakonu dopusten dobiček. Fuhrmann je bilo bsojen na dva meseca zapora in denarno globo 10.C00 dinarjev, a za slučaj neizterljivosti globe na nadaljnje tri mesece zapora. Zaloga slanikov tvrdke Rechnitzer se zapleni ter skupiček izroči fondu za nabavo živeža za siromašne sloje.
—- Neva alera — »pšenična«. Današnji »Slovenec« poroča iz Be'grada, da je ministrstvo za poljedelstvo poslalo na Češko komisijo, ki naj za 16 milijonov dinarjev nakupi seme jare pšenice za tiste kraje, ki jih je uničila suša. To seme bo plačala naša država po 90—100 K za kg, pri čemer niso všteti transportni in komisijski stroški, a v Banatu bi se dobila pa prav taka pšenica po 18 K za kg.
— Aliagičeva smrtna obsodba potrjena. Stol sedmorice je v ničnostni razpravi v procesu Aliagič in drugi, ki so bili soudeleženi pri atentatu na pokojnega min. Draškoviča, potrdil smr'.no obsodbo Aliagiča, Čolakoviču, Lopašiču in Petroviču je znižal kazen od 17 na 12 let, Stankoviču pa je zvišal kazen od dveh na tri leta. Smrtna obsodba se predloži kralju v pomiloščenje.
— Konec ministrovanja »na razpoloženj««. Izšel je kral.ev ukaz, s katerim se končnoveljavno odpuščajo ti-le ministri na razpoloženju: Juraj Biankini, Viljem Buk-šeg, Milan Kapetanovič, dr. Albert Kramer, Anton Kristan, dr. Kovačevič in dr, Gjuro Šurmin. Minljivost sveta!
— Mcdjimursko prebivalstvo znaša po najnovejši statistiki 92.024 prebivalcev; 74.432 je Jugoslovanov, 14.413 Madžarov, ostali so večinoma Nemci, Judje in cigank
— Redek jubilej. »Frankfurter Nach« richten« so te dni slavile 200 letnico ob* stoja. Pri tem redkem jubileju je razdelila uprava lista svojim nameščencem znfi' sek 200.000 mark.
£jubljanski dogodki.
Ij Ljubljanska univerza je štela v pr®-te ki e m zimskem semestru 1255 slušateljev, od teh jih je bilo na juridični raj®*, teti 399, na tehniški 383, na filozofski 25& na teološki 121 in na medicinski 96. njimi je bi’o 37 rednih in 22 izrednih skih slušateljev. Poletni semester traja 0(1 15. februarja do 15. junija, a rok va vpisO' vanje je podaljšan do 1. marca.
Ij Ravnatelj Ljudske posojilnice posl8' ne s 1. marcem dr. Franc Keržan, doswJ tajnik čekovnega urada v Sarajevu.
Ij Umrl je v Ljubljani g. Martin PiMeJ uslužbenec Kranjske hranilnice, star 88 'e‘-N. p. v m.!	»»
Ij Neprehodna ulica. StrrssmayenfvS ulica, ki od realne gi.mnazi.e dalje oj®9, hodnika, je tačas naravnost neprebofjo8' Sneg so samo zorali, nc pa odmetali. Uli<* plava v tajajočem se snegu. Najhuje P jj na vogalu ulice Stare pravde. Vogalna ,
— Bezenškova — tudi na tej strani ni®a hodnika in vsa voda se vedno steka tik vile, tako da morajo pasanti po ovinkih sedaj preko nagromadenega snega do u** kovanega hodnika pri prihodnji vili. je tudi razsvetljava skrajno pomanjkli‘va! zvečer ob slabem vremenu tod spl°" 11 tvegati hoje. Naj še dodenemo, da i®3 ka stranka v Dslcottovi vili navado,
ul/
Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Urednik jo odgovorni urednik Franc Kreftih* Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
jugoslovanska ‘Union-ban k a
preje Mariborska eskomplna banka
ustanovljena L ms
Beograd. Gornja ftadgona, (Kranj, Siubljana, Maribor, OUurska Sobota, Velikovec %	expo3itura	v	čkofjilokt
§a&«2&i
Akcijski kapital Oi 30. ooo. ooo (Rezerve (K te,ooo.ooo
Jtvršufe vse bančne posle najkulantneje.
že f
va umazano vedo redno skozi okno Da co, tako da se je napravila pod okoo®* ' mala kotanja, v kateri se ob dežju voda. Magistratno oblast prosimo, nai sveti nekoliko skrbi tudi Strossmaye*1c ulici.
Ij K naši včerajšnji notici -.Surovost^ se nam javlja, da je notica popolnoma br^ podlage, da pa se bo zadeva obravnaval« pred sodiščem.
Ij Kako utrjujmo telo razloži v ku na Rakovniku gosp. primarij dr. Breč® v četrtek, dne 23. t. m. zvečer ob 8.10,
JCaša društva. .
. ^ j*
d Ljubljana—Sv. Jakob, Danes ob pol 8. uri zvečer telovadba za v*e ne telovadce. Ker je nujne važnosti, prosi«1 da se je vsi bratje sigurno udeleže, — čelnik,
d Odbor Slov, kr s c. soc. zveze i®* jutri, v četrtek, 23. febr. 1922 ob 20. J1** v I. nadstr. Jugoslovanske tiskarna redn sejo. — Predsednik.
POUČNI IZLET NEMŠKIH NOVINABJjJf IN ČEŠKIH DIJAKOV V NASO
Zagreb, 21 febr. (Izv.) Nušo obl*sJ so dobite prošnjo nemških novinarjev* jim gredo na roko pri poučnem idet«i . se ga udeleže poleg novinarjev odIn® književniki, znanstveniki in industrijci i|i/’ imel čisto kulturni značaj. Izletniki se čejo seznaniti z našimi naravnimi krat>°* mi, industrijskimi in gospodarskimi naP.r-0 vami, predvsem bodo ogledali Dalraa^J Bosno in Zagreb. <	■
Zagreb, 21. febr. (Izv.) Letos obiš®® Ljubljano, Zagreb in Belgrad češkoslov®’ ška šolska mladina. O Veliki noči prid6' na izlet dijaki trg. šole iz Banjške Bistri^' kasneje pa drugo dijastvo, predvsem P srednješolci.
RAZNE VESTI.
Pariz, 21. febr. Iz Moskve )‘avIjajo, so ondi delavci pred kratkim priredili ve" like demonstracije proti načinu, kako 5 vrše volitve. Zahtevali so splošno voli*1} pravico. Delavci so korakali po mestu ^ nosili zastave z napisi »Dol s sovjetih'
Pariz, 21. febr. Poljska vlada je sila svet zveze narodov, naj čimprej : mednarodno konferenco v Varšavo, ki ^ prouči sredstva za pobijanje nalezljivih & lezni.