lib* J* itfuedl asii/ except Saturdays, Sundays and Holidays kfTO-YEAR xxxvn Usta J« M.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniiki in upravnliki prostori: 1887 South Lawndale Ave. Office of Publication: 1687 South Lawndaie Ava. Telephone. Rockwell 4804 Entered •« lecond-clnu metter January il nua >t tw. ». «t Chicago, llhnola. under th. AetTttS«S S ÄtSTÄ CHICAGO 23. ILL. TOREK. II. DECEMBRA (DEC. 11). IMS Subscription 19.00 Yearly ŠTEV.—NUMBEK 149 Acceptance for mailin, at .pedal rate of acta,, provided for in section 1108. Act of Oct. 3. 1817, authorised on June 4. 1818. ogajanja med novo avtno orporacijo in unijo [aiser-Fraser Corp• m začrtala mezdnih smernic èe t »el na britsko telavsko vlado Datroit. Mich.. 17. dec.—Unija ¿enih avtnih delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je naperila svoje to-Uve, nabite z zahtevo za zvišale plače za 30 odstotkov, proti vi avtni korporaciji Kaiser-r. Naznanila je, da se bo-pogajanja s to korporacijo čela po obnovi razgovorov s korporacijo General Motors in ord Motor Co. Unija je okli-cala stavko proti General Motors. v kateri je zavojevanih čez 200,000 delavcev, ker je korpo-rscija odbila zahtevo glede zvijanja plače za 30 odstotkov. Kaiser-Fraser Corp. še ni začrtala in objavila mezdnih «nernic. Njen besednik je dejal, da bo zahtevala od unije garancijo proti stavkam. Tako garancijo je unija zagotovila Ford Motor Co. zadnji teden. Krajevne avtne unije v Flintu to označile zagotovilo za izdaj-itvo delavskega gibanja in zahtevale preklic. Zagotovilo, dano Ford Motoi o., določa kaznovanje avtnih delavcev, ki se udeleže "divje" stavke. Kazen je tri dolarje na n za prvi prestopek in pet dolarjev na dan za drugi. Korporacija General Motor» je naznanila, da se bodo pogajanj r avtno orni jtr obnov !!a ntska vlada poseduje 434,-d< Inic. Thomas je dejal, da je uver-da sedanja uprava korpo-General Motors ne izraža ™"jenja večine lastnikov in ne L te brltske delavske vlade, 1 Prodaje dclnict korporacija. bo britska vlada intarveni-•Ja bo a tem demonstrirala so-Z™*1 del«v»klh ljudstev v dr/avah in da so profili. £ <" «rmsdi korporacija, za-delavcev.** K rporacija General Motors C " v**c'krat naglasila, da ne 11-"iiravljata a profitih z re-'anti avtne unije. Zadnji M . ' n»znaniU. da Je moralo v Drt™«tu in drugih h opreti vrata zaradi stav- r'i;niv F^d IL, predsednik M"tor Co., Je dejal, da Je Domače vesti Konferenca Smrt pionirja Sheboygan, Wis.—Tukaj je u-mrl Frank Schwartz, star 75 let, doma iz vasi Donava pri Ptuju, odkoder je prišel v Ameriko pred 53 leti, in sicer v Tower, Minn. Leta 1895 se je preselil semkaj in bil prvi Slovenec v Sheboyganu. Pozneje se je preselil v Willard, Wis., leta 1920 pa se je zopet vrnil v Sheboygan, kjer je živel do smrti. Ves ta čas je bil član društva 344 SNPJ. Zapušča dve poročeni hčeri—Victorio Suppancich in Tillie Beniger—v Long Beachu, Cal., pa sina. Žena mu je umrla 1943. * Nor grob v Penni Greensburg, Pa.—Tukaj je 19. nov. umrla Pauline Sever, stara 68 let, članica društva 223 SNPJ in doma od Zagorja ob Savi. Zapušča sina, hčer, več vnukov in drugih sorodnikov. Prejel odlikovanje Windsor Heights, W. Va.— S/Sgt. Ernest Stucin, član društva 407 SNPJ je bil odlikovan z bronasto kolajno za izredno hrabrost, ki jo je pokazal 22. febr. 1945 v Nemčiji. Ranjenim vojakom je priskočil na pomoč ne zmeneč se za eksplozije min in bil pri obvezovanju tudi sam ranjen. Vpoklican je bil novembra 1943, leto pozneje poslan preko morja it. se še nagaja v Nemčiji. Njegov brat lohn je bil 28. okt. častno od-fsuèéett 4#«rmade. Boril se Je la zapadni fronti z deveto zrač-lo silo in prejel več odlikovanj. °red vrnitvijo je obiskal svoje-;a brata Ernesta v Nurenbergu. činu je bil saržent. Is Clevelanda Cleveland.—Frank Stopar je bil obsojen na dosmrtno ječo, Ker je na večer zmage nad Japonsko streljal na svojo ženo ter ibil njeno prijateljico Frances Sržen. Sodbo so izrekli trije .odniki.—Častno so bili odpuščeni iz armade: Edward Zalar, v službi 45 mesecev; Ludwig J. Speh, služil pri mornarici dve leti in se udeležil bojev na Oki-nawi; Frank Judnick, pri vojakih 42 mesecev kot mehanik pri bombnikih. Dobili paket Chicago.—Mrs. Angela Pod-bevsek je prejela pismo od svo-e sestre iz Predtrga pri Radovljici, Gorenjsko, v katerem ji sporoča, da so prejeli paket iz Amerike. Paket je bil na poti Iva meseca. Zopet v civilu Ely, Minn.—Iz vojaške službe ,» Pacifiku se Je vrnil v civilno ¿i vi Jen Je Frank L. Mavetz. Služil je 46 mesecev, njegov brat lohn, ki Je tudi dobil časten odpust, pa 40 mesecev in bil v ak-•iji v Evropi. Njun brat Louis pa se še nahaja na Filipinih. Vsi so člani društva 268 SNPJ. zunanjih ministrov Važna vprašanja pridejo na dnevni red Moskva« 17. dec.—Besednik britanskega poslaništva je dejal, da so se zunanji ministri treh velesil—Velike Britanije, Rusije in Amerika—sestali na prvi seji sinoči. Seja je trajala čez dve uri. Razgovori se bodo danes nadaljevali v palači Spiridonovki. Važna vprašanja in problemi, katere je konec vojne potisnil na površje, pridejo na dnevni red. Ameriški državni tajnik Byrnes, britski zunanji minister Bevin in ruski zunanji komisar Molotov bodo danes razpravljali o proceduri. Vprašanje predsedništva konference še ni rešeno. Mnenje prevladuje, da se bodo zunanji ministri vrstili. Byrnes je bil zaposlen s čita-njem in Študijo poročila ameriškega državnega departmenta, katero je dobil iz Washingtons. To vsebuje navodila, katerim bo moral posvetiti svojo pozornost, dokler bo v Moskvi. Njegov glavni stan je v palači ameriškega poslaništva. Dva avstrijska generala aretirana Eden je izvršil samomor po aretaciji Dunaj, 17. dec.—Dva avstrijska generala, ki sta služila diktatorju Hitlerju, ko je Avstrija prišla pod njegovo kontrolo, sta bila aretirana v britski okupacijski coni. To sta generala J. Globocnig, bivši poveljnik nacijske elitne garde in Kari Bardoff, zagovornik vsenemštva, ki je imel važno pozicijo v avstrijski armadi po zaključenju prve svetovne vojne. Globocnig je izvršil samomor po aretaciji. Življenje si je končal s strupom, katerega je imel m-i sebi. Globocnig je bil sadist lipa Juliusa Streicherja in velik sovražnik židOv. Ko je Hitler pogoltnil Avstrijo, je Globocnig prevzel nalogo uničenjs Židov, Zatiranje tiska v Italiji List Primorski dnevnik suspendiran Rim. 17. dec.—Sest dni po formiranju nove italijanske vlade, katere predsednik je Alcide de Gasperi, se je začelo zatiranje tiska, ki kritizira to vlado. Policaji so sasegli kopije dveh tednikov, ki sta prinesla kartune in objavila Članke z napadom na vlado in prestolonaslednika Umberta. predniki rimskih in milanskih listov so ostro obsodili zatiranje tiska. V Julijski K rajih i so komunisti in jugoslovanski elementi oklicali generalno Stavko v znak protesta proti zavezniški vojaški vladi, ki je suspendirala Primorski dnevnik. 'List je bil suspendiran, ker ni hotel preklicati obdolžitve, da Je zavezniška vojaška vlada imenovala znane fašiste za uradnike v Trstu. Zavezniške vojaške avtoritete fie vedno cenzurirajo vss pisma in druge komunikacije v Vidmu in Julijski Krajini. Cenzuri so podvržena vsa pisma, ki so naslovljena prebivalcem in ljudem zunaj province. De Gasperi ni držal besede, da bo ščitil svobodo tiska. List Italia Libera, glasilo akcijske strsn-ke, je oznsčilo novo italijansko vlado za "diktaturo Svete zveze." Socialistični list Epoca piše, da je Italija dobila vlado policije in monarhije. Admiral Wilkinson pred kongresnim oaoorom e Washington, D. C„ 17. doc.— Skupni kongresni odbor, ki preiskuje ozadje zavratnega japonskega napsda na Pearl Hsrbor, je naznanil, du bo zaslišal admirala T. S. Wilkinsons, bivše-gs direktorja inteligenčnega oddelka mornarice. On bo nasto pil kot zsdnja priča pred odborom, ki bo ta teden pretrgal zaslišanje. Odbor bo obnovil svoje delo po novem letu. prevzel nalogo uničenja Židov Nalogo je tudi dovršil. Izmed 180,000 Židov, ki so bivali na Du-naju, Jih je samo pet tisoč ostalo živih. Bardoff je propagiral idejo in filozofijo vsenemštva. Ustanovil je Nemški klub na Dunaju, or-gunizacijo, katers je sprejemala kot člane le Avstrijce iz gornjih plasti. On je širil nerodni socializem v Avstriji. Bardoff bo postavljen pred zava/niško sodišče kot vojni zločinec. akoja za končanje vojne na kitajskem Delegacija vodilnih ko* munistov dospela v Cungking TRUMANOVA 1ZJA-VA POZDRAVLJENA Cungking. Kitajska. 17. dec.— Akcija za končanje civilne vojne na Kitajskem je bila podvae-ta, ko so vodilni komunisti dospeli v Cungking in obnovili mirovna pogajanja s predstavniki centralne vlade. Pogajanja Je priporočal predsednik Truman v svoji deklaraciji, da bo Ame-rika izvajala novo politiko na Kitajskem. Trumanova deklaracija Je vsebovala tudi apel za enotnost vseh kitajskih grup. Deklaracija je dvignila upanje, da bodo potežkoče premagane brez civilne vojne. Komunisti in reprezentanti ccntralnc vlade so pozdravili Trumanovo deklaracijo. Obe grupi sta uverjeni, da bo gene« ral George C. Marshall, ki Ja bil imenovan za ameriškega poslanika na Kitajskem, storil vsa. kar bo mogel, da se civilna vojna konča, Marshall ja na poti v Cungking. Vladni krogi so Izjavili, da Trumanova deklaracija ja v soglasju z njihovo sedsnjo politiko, Pozdravili so zlasti Trumanovo zagotovilo, da bo Amerika nudila vso podporo Kaišekovi vladi v Cungklngu. Komunisti su naglaaUI, da ilh vrtali, kar Trum s n v dekla raciji priznal dejstvo; d0i ja Kitajska zdaj pod vlado sita stranke, doč*m so oni za formiranja koalicijske vlyde, v. kateri naj bi bile vse grupe reprezentl-rane. Besednik komunistične delegacije Je pozdravil Trumanovo zagotovilo, da je Amerika proti aztegnitvi vojaške intervencija Kaišekove vlade na notranjo borbo. "Upamo, da bo general Marshsll, ko bo prišel v Cungking, storil potrebne korake," je dejsL On Je tudi ponovil trditev, da komunisti ne bodo vo-lili opozicije proti združenju vseh kitsjskih oboroženih sil, čeprav bi to rezultiralo v likvidaciji komunističnih čet, ako bo formirana reprezentativna vla* da. .Komunisti in se Izrekli zs u-stsnovitev političnega svets vseh atrsnk. ki nai bi rešil vsa vpralanjs in problemf ter u* «tvnril podlago enotnosti ns K!> tajskem. Zveza med Vatikanom :n Japonsko pretrgana Tokio, 17. dec. — Zavezniški glavni stan je od*dil pretrga-nje diplomatične zveze med Japonsko in Vatikanom. Pr*J Je odredil odpoklic japonskih di-plomatov In zasego lastnine._ produkcija avtomobilov zaostala zaradi pomanjkanja avtnih pri-tiklin. Program Je določal produkcijo 50.000 avtomobilov do božiča, toda izdelanih Jih bo le H0.000 "Produkcija šepa. namesto da bi drvela.** Je dejal. "Krivda ni delavcev, temveč Je za situacija odgovorno pomanjkanje priti-klin in materiala. Od poraza Japonske ni bilo niti ene neav-torizirsne stavke v naših tovarnah. Kompanija Je morala odsloviti skoro 40.000 delavcev v zadnjih petih tednih zaradi pomanjkanja materiala." Stavka oljnih pravična obrav-delavcev končana nava zagotov- ■■■ uena japoncem Vlada bo vrnila lastnino kompaniji | New York. 17. dec.-H. T. Sinclair, prcdaednik Sinclair Oil Co., je naznanil, da je stavka, katero je oklicala unija oljnih delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, končana. Konflikt je bil izravnan s dosego sporazuma med kompa-nijo in unijo. Sinclair Je dejal, da sporasum določa zvišanje plače za 18 centov na uro. Unija se ja obvezala, da ne bo oklicala stavke v dobi veljavnosti sporazuma. Pogodba, ki je bila sklenjena, poteče 31. maja prihodnjega leta Ta vsebuje provizijo, da kompanija lahko prekliče pogodbo, če unija krši protlstavkovno zago tovilo, Kompanija se je na dru ■ gi strani obvezala, da ne bo Iz-prla delavcev. V stavki, ki ja bila okhcans v oktobru, Ja bilo zavojevanih 8400 delavcev. V konflikt ja po segla federalna vlada in zaaeg)« lastnino kompanija. V Washing tonu je bilo adaj objavljeno na xnanllo, da bo vlada vrnila aaae* ženo lastnino kompaniji. "Zavzeli smo stališče, da st konflikti lahko izravnajo 8 k< lektivnim pogajanjem in brev vladne Intervencije" Je rekel Sinclair, "It tega raaloga je kompapija sklenila sporasum r voditelji unija oljnih delavcev." Dogovor med "Poarlkarboraka polka—reakcija pUte na grobu F.D.R. Komunistične sile se bližajo železnici Cungking. Kitajska. 17. dec.— Vlada generallstma Kaišeka Je naznanila sklenitev dogovora z Husijo, ki dovoljuje operacij« vojaškim četam v Mandšunji Dogovor je bil sklenjen po za kij učenju pogajanj. Vladne četa bodo na podlagi dogovora vkorakale v Cangcun glavno mesto, Mukden in Har-un v severni Mandžuriji. Bia iua Dairena, pi istaniščnega trn sLa, še ni pojasnjen. Praj Ji bilo naznanjeno, da bo prišt pod skupno kitajsko-rusko kon> trolo. V Dalrenu so zdaj aanv tuske čete. * , Dogovor določa tudi formira nje krajevnih kitajskih adminl stracij v Mandžuriji. Kitajski komunisti so obnovi li napsde na zalagalne liniji Kaišekove armade v severi.» Mandžuriji. Poročilo pravi, d> komunisti prodirajo v smeri ž» j. /nlcc Tientsin-Pukow In proi Tainanu, glavnemu mestu pty vini«' fiantung. Ns južni strani Tsinana j< /brana komunistična sila okro^ 120.000 mož. Enote te sile ns psdajo mesto Linčeng. Vest lx komunističnih viro* omenja bitke ns obeh straneh proge železnice Peiping-Han k nw Cungking poroča, da so komu niMl odprli Ipionako šolo v bH HM KwHstifJa, glsvnega mest« province Ruivuan. To pohajat' moški in ženske. Poročilo is Jensna, komuni« «t(Ane prestolnic», omenja usta novttev komisMe ra kaznovanj« vojnih rlo^lhesrv Dva voditelja Notranje Mongoli* «rta bila a retlrana. To sla princ Teh In renera! M A/»nl'n. Hlednjl Je Ml rv*'i»Mnlk VkaraHh nbor Jenih sil v Zunanji Mong«>lij< 1tili'amki folrV v franroiki legiji K m, 17. dec.- Doplanik rim •kil, listo*, v ALiru porota, d • je Oiuarppe Botiat, italijanski fašist, ki Je imel važno pozkijo v Musaolinljevem režimu, našel zavetje v francoski tujski Išgi ji. liottai Je pobegnil v severno Afriko, ko so zavezniška če te invadirale južno Francijo. Ameriško sodišče bo kaznovalo le vojne zločince * \ ODMEV SAMOMORA BIVŠEGA PRE-MIERJA Tokio. 17. dec. — Joaeph B. Keenan, ameriški prosekutor, je dal aagotovllo japonskemu ljud* stvu, da se mu ni traba bati nI-vaciar s strani ameriške justlce ln da ne bo nobena nedolina oseba kaznovana. Ameriško aodlšče bo kaznovalo le one. ki bodo apo-znani sa krive vojnih tiočlnov. Keenan je podal Izjavo potem, ko je princ Fumimaro Konoyc, p.edsednik treh japonskih vlad v desetletju pred Izbruhom vojno med Japonsko ln Ameriko in bratranec cesarja Hirohita, izvr-•il samomor. "Nobena oseba, ki je bila ata tirana, na bo kaanovana, če la-(>;iča svojo nedolftnoet," ja dajal Keenan. "Ameriška sedlšča so p:avična in ne obaojajo nedolžnih ljudi. Ia tega aledi, da ala-htrni, ki al konča življenje, aa zaveda krivde." , Predan ja Konoye izvršil sari omor, Je laročll svojemu sinu Mičitaku pismo. To vsebuje priznanje, da Ja bil on odgovoren za Japonski napad na Kltajako. Pismo dokazuje, da Konoye oa-lo v svojih zadnjih urah ni bil gospodar svojih odločitev, kakor ni bil, ko ja bil na vliku «vola Wieee. lUoéalaL Ja U«t¿ené*V Uijaxni pred obravnavo prsd merišklm sodiščem. Tokijski list Aaahl pravi, Ha io je Konoye izognil obravnavt i samomorom. Ob)avil Ja tudi pismo, katero Ja Konoye poslal cesarju Hirohltu pred reaignaoi-jo kot predsednik vlada v okto--ru 1, 1941, To pravi, da Ja rail gtilral, ker ja general Hldekf' Tojo zahteval določitev datuma u napoved vojne Ameriki. Tojo (a Je nasledil kot premier ln on t* skoval načrt za zavratnl napad u Pearl Harbor. Markiz Kolči Kido, svetovalec ^ sarja Hirohita, ja bil aretiran n odveden v Jetnlšnlco Bugamo > Tokiju, v kateri bo čakal ob-avnave kot vojni zločine«. Oe-»3i s I MacArthur, vrhovni po-uljnik okupacijske sila, ja od-' edil aretacijo nadaljnjih japon->kih častnikov in uradnikov, ki bodo postavljeni pred sodišče kot vojni zločinci. )pozicija proti usoiilu Angliji Washington, D. C., 17. dec.— V kongieau se snuje opozicija ptoii posojilu Veliki Britaniji v «soti $4,400.000,000. Obeta ae ostra kontroverza. Kongresnik Knutaon, republikanec ia Min-nesnte in član odseka za pota ln si edstvs, ae Je Izrekel proti po-ojliu. Ifejsl Je, da bi Amerika »omagala btKski delavski vladi url socializaciji brilakega impe-uja če hI kongrts sankcioniral IKMJIIO. Glasovanje > končanju stavke Win«J*oi, Ont., Kanada, 17. doc. Člani avtne unije bodo glaaovaii o končanju stavke proti Ford Motor Co, ki traja še tli m« etf Glasovanje )a prrdla-" i utiavaki minister Jlumphrey litchell. V Stavki Jd savojeva-rlh čez 10 000 delavcev, Sedem uhitih v le le mil ki nesreči Kollock. S. C , 17, dec. dem ljudi Je bilo ubitih ln čas 80 rs njenih v kotiziji dveh vlakov, ki se )e pripetila sinoči, lokomotiva ln trije vagoni enega vlada so skočili is tira po ko-II4J1. PROSVETÀ TOREK 18. DECEMÈRa m PROSVETA THE ENLIGHTENMENT CLASfLo'nr laîncraa su>vej«$#cï: naromc J*D*OT» 0*9*m t «oc publldMd of SiMtM RaüCMsoj Harocaftaa m Zdruaana «frsav» (utob •• IM AJs m pal tote. s1js aa Cook Cew VM aa cote Ma fUft aa pol Islsi « loa the U ailed Itaâaa « aa m kar tea aÉlk a PROSVETA /, MEMSEN OT THE FEDEMHED Stanovanjska kriza—Il asovi nase 11 čitala tako ¿rožnik stvari vi vzo&m zelo ugajal in so ga na-njej kot aedaj Ko prebiram pa- gradili z burnim aplavzom. 'Za govorom je bila vprizorje-na igra, ki so jo igrali igralci nam kt ^a društva uNaša zvezda," in sicer tndejanska kmečka Res čudno! Dežela, kl je v par letih zgradila največjo armado, trikzat večjo bojno mornarico kot jo je imela pred vojno, daat je bila že prej mogočna—največja za angleško—prav tako čez tiaoč novih tovarn, večinoma ogromne, na tisoče novih trgovskih ladij, največjo tilo bojnih in transportnih letal, posekala v produkciji vojnega in civilnega materiala vse ostale države skupaj in končno iznašla atomsko bombo in sproščenje atomske sile—največjo iznajdbo vseh časov—ta čudežna dežela se je znašla v veliki zagati, 1er ne more dati strehe onim svojim herojem, katere je bila po-¿Vgla v oboroženo silo pod parolo, da se bore za obrambo domovine, za demokracijo, za štiri svobodščine, za Atlantski čarter in druge visoke ideale. To je največji paradoks Amerike. Na eni strani je zmožna ustvarjati največje čudeže—na polju produkcije in tehnike za jwolt ali za klanje—na drugi strani pa se obnaša kot paralitik pri leževanju svojega stanovanjskega problema, ki se je z vračanjem milijonov vojakov v civilno življenje razvil v pravcato krizo. Ta čudežna dežela, ki s ponosom gradi stomilijondolarske bojne ladje, petmiiijondolarske gigantične bombnike in transportns letala; ki v enem samem lotu zgradi za 19,500,000 ton trgovskih ladij; ki krmi sebe in svojo dvanajstmilljonsko armado kot noben diug narod In obenem zalaga polovico sveta z "lend-leasom"; ki potroši dve milijardi dolariev za atomsko bombo; ki polni ulicc in ceste z avtomobili—U čudežna dežela pa nima nobenega smisls velikoDotezno gradnjo dobrih, življenjsko potrebnih stanovanj Najboljše predele svojih mest prepušča, da se spreminjajo v vedru večja slume, s čimer tudi uničuje milijarde dolarjev po privatnikih in občinah investiranega kapitala. S tako deželo, oziroma s takim ljudstvom, ki gre v take ekstre-me, je nekaj radikalnega narobe. Ta "narobe" je njen gospodarsko-politični sistem, ki jadra pod firmo "svobodnega podjetništva." Ti* sistem na eni strani res ustvarja čude^, na djugi pt največje stupldnosti. SIcer pa je resnica v tem, da Je Amerika vstvsrila svoje največje čudeec, ne na iniciativo "free enterpriza/ marveč s svojim kolektivnim delom na iniciativo federalne vlade in na rsčun državne blagajne. Gigantlčna produkcija na vseh poljih je bila zadnja lets produkt planiranega dela po zvezni vladi in financiranega po javni blagajni. V to planirano kolektivno delo je vlada od 1940 vložila več kot 500 milijard dolarjev—čez pol trilijona! N * Tudi stanovanjsko vprašanje Amerike ne bo rešeno drugače kot s planiranim kolektlvistlČnim delom s strani vlade^federalne, občinske In državne—in z zadružno akcijo. "Free enterprizerjl" ga ne bodo rešili. Svojo impotenco demonstrirajo javno dan za dnevom, leto za letom. In rešili ga ne bodo vsled tega, ker dvomijo, da bi bil v gradnji stanovanj dovolj velik profit, da bt s» Izplačalo. V gradnji sami je sicer dovolj profita, ne% pa v financiranju in lartnlštvu, posebno pa ne v financiranju novih stanovanj za one, ki jih najbolj potrebujejo. In th element so slabo plačani delavci, ki to po velemestih prisiljeni živeti v slumlh in zamorskih ali kitajskih ghettlh. Pripravljeni bi bllt graditi apartmentna stanovanja za ljudi z večjimi dohodki, kajti tukaj bi bil profit. Ampak križ jc v tem, da dragih stanovanj toliko ne primanjkuje, na drugi strani Je pa ta vladna kontrola stanarine! Kdor si lahko zgradi hišo za deset, dvajset, petdešet tisočakov, navadno ni v škripcih 7s itanovanje. Stanovanj najbolj primanjkuje za take, ki lahko (ali pa težko) plačajo $20 do $40 na mesce. Ampak v gradnji hlŠ za te sloje ni piofita, zato Jih tudi nihče ne gradi. Profit pa je tudi v slumlh!— h verjsmete aH ne. Davek v teh predelih je nizek, ako ga lastnik (.ploh plačuje—v Chicagu ga tisoči ne!—za popravila nihče nič ne izda, marveč pobirajo samo rent. In rent je v čikašklh slumlh, poitbno v zamorskem pasu izredno vtaok. Tisoče lastnikov teh ilumov živi udobno na račun revščine So kot gavrani, ki čakajo na mrhovino. Vat ti zaiedalci so aeveda zelo navdušeni pristaši "svobodnega podjetništva." * In kljub temu. da ao "free enterprizerjl" povsem nezmožni re-Mtl stanovanjski problem, ki se je razvil v krizo, so večinoma proti vraki vladni skelj! za gradnjo delavakih stanovanj. Sami nečejo graditi, ker v takih projektih nt profita za lastnike, vlada pa tudi ne sme! To bi bMo ne samo poseganje v "free enterpriae," marveč tudi njegovo rušenje, Na ifm stališču stoji ves organizirani ""a! rutate" biznls. ki vzdržuje močno lobijo v Washingtonu. Ta l< bija je do danes preprečila vaeko dalekoaežnejld in potrebno vladno akcijo na tem polju. Do danes je bil pokopan v kongresu Ae vsak načtt za vladno gradnio stanovanj. Kaj se zgodi s načr tom, ki ao ca nedavno nredložill senatorji LaPollette, Taft. Bridges in Wagner, ie še v naročju bogov. Ta načrt vsebuje nekateie dobre točke, na aplošno pa je zelo icven in ne odgovarja potrtbam dežele. Toda načrt, ki bi odi*< vnrjal tet« potrebam, bi se sigurno znašel v košu tega ali onega kongreanrga odaeka "Real estate" loblatl delujejo na vse) črti tudi za poknpanje tega revnega načrta, ki predvideva manj kot Mi mili j« nov letne subvencije za gradnjo stanovanj. Komaj toliko kot stane kri žarka, Najboljša točka tega načtta je določba, po kateri bi šla zvema vlada na roko stanovanjskim zadrugam a tem, da bi garantirala do 09'. kaoitala. ki bi bil investiran v gradnio zadružnih stanovanj. Toda Irvajanje te točke bi bilo povsem odvisno od zvezne stanovanjske administracije. Zadrugarjt delujejo na tem, da se ta točka bolje definira ln ustanovi posebni zadružni oddelek v stanovanjski administraciji. Drugače nimajo upanja, da bo ta dololba r!o*C1 pomenili In to pooebno ne, če bi bilo izvajanje zakona v rokah pristašev "svobodnega podjetništva." (Se nadaljuje.) TO IN OHO Chlsšinha, Mimn,—Dane», kp pišem te vrstice, se je odprl lov ns srnjake. Veliko število lovcev se je odpravilo daleč proti severu, v Črne gozdove, kjer so tudi velike planjave in pašniki, na katerih ae pasejo srne in srnjaki. To leto je lovska sezona prijetnejša kot v času vojne, zato je šlo toliko lovcev na lov. Tudi fantje in možje, ki so se povrnili iz vojne, se bodo vež-oali s streljanjem na srne in na iovu se bodo bolje počutili kot ps na bojišču v strelskih Jarkih. Mnogi lovci bodo srečni in se domov povrnili z bogatim plenom, drugi pa ne, čeravno je dosti srn in srnjakov v teh gozdovih. Imeli bomo tudi Zahvalni dan, da se lahko zahvalimo za prejete dobrote v tem letu. Veliko družin je srečnih, ker so ae njih dragi povrnili domov iz vojne, toda mnoge pa še čakajo povratka svojih sinov. Mnogi pa se ne bodo nikoli več povrnili k svojim dragim. Dali so svoja mlada življenja za demokracijo in za njih je vse končano. Torej letos bomo imeli v Ze-din jenih državah tri različne zahvalne dneve. Pri nekaterih jružinah bo vladalo veselje, pri drugih upanje, da se dragi kmalu povrnejo, pri tretjih pa bc vladala Žalost, ker se ne bode ijih dragi nikoli več povrnili. Je pa še milijone različnih družin na svetu, Id se na različne načine zahvaljujejo, da jim je ostalo vsaj golo življenje! | Zelo veliko takih družin je v Jugoslaviji. Iz poročil, ki prihajajo iz stare domovine, razvi-dimo, da je zelo veliko takih nesrečnih Uudi v deželi, katera je najbrže najbolj trpela v tej v ni in se zaeno najhrabrejŠe bojevala proti nacifašlzmu. Ker se je U narod tako herojsko boril in toliko trpel, bi mu morali zavezniki največ pomagati ter mu vrniti tisto zemljo, katera mu je bila po krivici odvzeta. Človeku pridejo različne stvari na misel. Koliko je nedolžnih, Id st žele, da bi dobili vsaj ček kruha! Koliko Je nesrečnih mater, ki morajo gleda ti stradanje svojih otrok, ki ste-zajo svoje ročice k njej, a ona jim nima kaj dati v usta! Uboga mati, ki ne more pomagati svojemu otroku! Prišlo je veselo naznanilo— mir, konec vojne! Toda kakšen mir? Ali takšen kot ga Je pričakovalo ljudstvo? Ne, ni takšen! Vse povsod samo žalost in tuga, pomanjkanje in glad! Nova sovraštva se nam obetajo. In kdo jih obeta? Oni, ki niso nikoli občutili vojnih grozot, temveč so si ssmo gradili in skupaj znašali bogastvo v času, ko so naši vojaki prelivali kri na vseh frontah po vsem svetu. Ti paraziti žele. da bi se narodi klali med seboj tudi v bodočnosti. In prav radi njih se je razbila londonska konferenca zunanjih ministrov petih sil. Skupaj so bili reprezentanti dveh svetov, prvi zastopniki ljudstva, drugi pa kapitalizma. Angleški imperialiiti se bi radi po tej vojni še bolj usidrali v vzhodni Evropi, posebno pa v Jugoslaviji. Meni se vidi, da bi bilo bolje, da ne bi prišla v Angliji delavska stranka na površje, ker ima tako nazadnjaške voditelje. S tako taktiko, kot jo vodijo sedaj, bodo več škodovali s v Kovnemu delavstvu kot pa koristili Zadnje časer tudi neprestano slišimo strshovt o atomski bombi ln mnogi hočejo, da bi bila ta Iznajdba skrivnost za ostali svet. Pisec se šteje sa dobrega ameriškega državljana; Ameriki pomagam, kolikor je v moji moči. Prepričan sem, da naa ne bo mogel nihče premagati. Rueija je velika sila, ampak ona ne že» li nič slabega Ameriki. Te dve deželi Ishko skupno delata za blagor človeštva, dočim bodo vae druge države bile prisiljene pokoriti ae tema dvema državama. Nič drugega ni treba kot da ae te dve državi zanasta druga na drugo in razvilo «a bo iskreno prijateljstvo med njima. Naša Amerika »e danes nlko- sma ts stare domovine, se mi km srce. Koliko so morali ti reveže prestati! Ko um čitala od Angele Kumše, sem se vpraševala, ali je mogoče tako zverinstvu na svetu. Človeku zastane srce ob misli na zverinstva* ki so jih počeli Italijani, Nemci in domači izdajalci v stari domovini Tudi jas sera prejela pismo iz stare domovine. Pisala mi je moja sestra. Pile. da sta dva njena sina pri partizanih. Eden je bil ranjen v levo roko; vedela ni več kot leto dni kje sta. Veliko je pretrpela doma z otroci Upala se ni nikamor in vedno se je treela pred najhujšem. Posebno je bilo hudo, ker so bili vsi sosedje domobranci Danes pa je vesela in srečna. Sinova sta na Štajerskem in jima je kar dobro. Pravi, da se sedaj že dobi za življenje, samo obleke in obuvala primanjkuje. Najvažnejše pa je, da imajo svobodo, katero so si sami priborili Tako piše moja sestra. Zelo me srce boli tudi za naše vojake. Tisti, ki prihajajo domov zdravi, so veseli, kakor tudi njihove družine, drugače pa je z onimi, ki so pohabljeni, živčno bolni itd. Največja žalost pa vlada tam, pri onih družinah, katerih dragi se ne bodo nikdar več povrnili. Srca mater, žen in očetov .krvave. Težko, težko se je sprijazniti z mislijo, da Jih ne bo nikoli več nazaj, še posebno mati ne more pozabiti. Prav ko o tem razmišljam, sem se spomnila tudi na naše člane-vojake. Strinjam se s sestro Mary Vidmar, ki se je potegnila za člane-vojake in apeli rala na gL odbor, naj razveljavi tisto določbo, katera je določala, da se morajo člani-vojaki podvreči zdravniški preiskavi, če hočejo nazaj pristopiti v bolniški in oškodninsld sklad. Naši člani niso šli radi v vojno, toda za njih ni bilo drugega izhoda, radi tega jim moramo iti na roke v vseb ozirih. Reveži so dosti pretrpeli, zato se zavze-mimo za njih. Anna Travnik. USPEŠNA PRIREDITEV PODRUŽNICE 106 SANSa Cleveland, «edeljo, 2 decembra, se je vršila v Slovenskemu društvenemu domu| Euclidu zelo uspešna priredba podružnice št. 108 SANSa, kjer so praznovali obletnico ustanovitve podružnice za euelidsko slovensko naselbino. Navzoče je pozdravil Ahacij Prežel j, predsednik podružnice, nato je govoril Frank Česen, tajnik podružnice, in je pojasnil dosedajne uspehe in . delovanje podružnice 106. Kot glavni govornik je nastopil pa poznani odvetnik in član eksekutive SANSa Leopold Kushlan, ki je v polurnem jedrnatem govoru razložil razmere v stari domovi- gar ne boji, kajti ona je mati vaega sveta. Ce bomo zavzeli pravilno stališče, se nam ne bo treba bati nobenih agresorjev. Urednik Prosvete je v pravem, ko je zapisal, da je rešitev sveta v svetovni republiki Le če bi imeli vsi narodi svoj življen-ski prostor, bi narodnostne mrž-nje odpadle za vselej. Vsi spo-sobni narodi naj bi dobili svoje vlade, katere bi delovale v korist ljudstva in ne zs izkoriščevalce. Med te narode ne prištevam Anglijo, ksjti ona je agresivna država in noče dati svobode svojim podložnim narodom. Kitajska bi se tudi hitro umirila in prenehala s civilnimi vojnami, ako se ne bi izkoriščevalci vmešali v njene notranje zadeve V naši Ameriki imamo veliko dobrih in sposobuth o-seb, ki so sposobne vladati narod. To se je pokazalo zadnjo vojno in ameriško ljudstvo je šlo vladi v Washingtonu na roko v vseh ozirih. Političnim hujskačem, ki so pod vplivom denarnih mogotcev, pa bomo dali brco, ko bo prišel čas za to. Čim hitreje delavstvo pomete s temi izkoriščevalci in demagogi, toliko bolje bo za deželo! Vsi upamo, da se bodo zma ¿oviti narodi sporazumeli in pomagali narodom, ki so se ves čas borili na zavezniški strani. Med temi je tudi Jugoslavija, kateri so italijanski fašisti storili toliko gorja, sedaj pa se Italija obnaša tako kot da bi bila naša zaveznica ves čas vojne ter bi rada še. nadalje izkoriščala jugoslovanski narod. Amerika mora preprečiti to grdo italijansko agresivno nakano. Amerika ima moč in lahko to prepreči. Trst in vsa Julijska Krajina mora biti združena z Jugoslavijo, kateri ti kraji po vseh pravicah tudi pripadajo. Amerika je šla v vojno z namenom, da pomagf posebno malim narodom, da dobijo res pravo demokracijo, za katero so se mali narodi tako hrabro borili in toliko žrtvovali. Vpreženje atomske energije je velika iznajdba v zgodovini človeštva in s to iznajdbo se bo pričela nova doba. Ako se jo bo rabilo za blagostanje človeštva, potem je pravi blagoslov, če pa ne, bo pa človek z Ajo uničil samega sebe, kakor je dejal angleški pisatelj Wells, ki je star 79 let. Zgoraj sem omenil o stradanju otrok in mater. Če katera mati ttpi, je to gotovo jugoslovanska mati in prav v tem ča- Zato moram omeniti, da bo- ^ ^ ^f^j, med današnjim Si? „i *"1 •fru? prebivalstvom v Sloveniji s U ' * ~ ~ .....~ ~ stališča pravičnega Opazovalca pisem, ki prihajajo pd tamkaj burka "Davek na samce," pod režijo Franka Česna. Igralci ao odigrali svoje vloge dobro, nekateri zelo dobro, in navzoči so se nasmejali do solz. V igri so nastopili: Jacfc Strekal, Frank Kokal, Doroth/ Skedei, Mary Gregoirt, Konrad Floaa, Frank Z Ig man, Louis Opera, Frances Opara, George Nagode, John Korošec, Ann Opara, Frances Prijatelj in Louis Modic. Dvorana je bila nabito polna in veliko ljudi se je moralo vr niti, ker ni bilo več prostora v dvorani. Zvečer se je vršil ples in prosta zabava. Prireditev se je završila v splošno zadovoljstvo navzočih in je brez dvoma dobro izpadla v moralnem in finančnem oziru. Euclidska slovenska naselbina se je dvignila s ponosom in tem pokazala, da čuti z ljudmi v domovini in prizna sedanjo osvoboditev jugoslovanskega ljudstva izpod narifašistične tiranije, in da ne verjame onim, ki so delovali z okupatorji in se nato "izgnali" po svoji slabi Vesti in ne našim slovenskim "begobrancem" v Ameriki, ki sedaj perejo te izdajice sloven skega naroda. Zato le tako na prej zavedni euelidski Slovenci! Louis Kafarle, drugačna kot mi. v!nk?J prostovoljno v nemški Ss P sko. Največ se je boril v £ državi proti ¡partizanom. Odk* pt Ji tasfjala svoboda pa ■ vem kje se nahaja. Dn,geoaH vreden kot krogle v gh,J * prav sem njegov stric. Starejši sin pokojne Fr|L Tončk, je bil pa bolj pameteil Skozi vso vojno je delal v * varni in spal v topli postaH medtem pa so se naši ubogi tw tizani borili na življenje m Z v dežju, snegu in mrazu po m dovih. Toda danes so ponosni! veseli, ker so zmagah nad tafa premočnim sovražnikom. Sporočam Ti tudi, da prav daj delamo in pripravljamo prevoz Dragota. Prepeljali bomo iz Bohinja na domače I kopališče, da ga bomo lahko v* krat obiskali. Pri tem namH država na roke. Dragota bomo morali na zunj pozabiti, v srcu pa nam bo osti vedno nepozabijen! SedajjB zaključujem in Vas vse skup pozdravljam. Tvoj brat J0J Knific." Tako mi je pisal moj lju| brat. V resnici je slovenskimi rod veliko pretrpel, samo da i bi bilo to trpljenje zastonj! k ki živimo v boljši deželi, jim t> mo pomagali po svojih močeh i jim vsaj malo olajšati trpljenj Jonnio Trusnotic. hiše pobirat obleko, obuvalo ln druge potrebščine za naše siromašne brate ln sestre v stari domovini, posebno pa za matere in otroke. Prosim vas. imejte pripravljeno vse;' kar morete dati,'da tako čim več zberemo in pomegimo trpečemu jugoslovanskemu narodu. Frank Klune. tajnik 91 SANSa. odmev na vojna grozodejstva ur drugo DetroU. Mick—Veli ko let sem že članica SNPJ in prav tako naročnica Prosvete. Brez Prosvete ne bi mogla biti, moram pa utemeljiti, da nisem le nlko- živečih rojakov in iz poročil, ki jih pošiljajo razni poročevalci iz Jugoslaviji in izven. Poudarjal je, da v Jugoslaviji so ljudje zedlnjenl v močni osvobodilni organizaciji in da korakajo v pravi smeri, in da blatenje njih osvoboditve povzročajo le tisti, kateri bi radi še naprej izigravali in goljufali domače ljudstvo za koristi nekaterih privile-glrancev, ki so izrabljali in prodajali naravne zaklade domačim in tujim izkoriščevalcem v škodo preprostega ljudstva v Jugoslaviji. Govor L. Kushlana je na- v Evropi, sa raavaltnasai ki |e bU me J apcokaja šlvfau ln ss šopiri PISMO IZ JJTVORNTKA PRI JESENICAH ImperiaL Pa.—Pisal ml je brat Jože Knific iz Javomika pri Jesenicah, Gorenjsko. Med drugim tudi piše: "Prejel sem Tvojo kartico, za katero se TI najlepše zahvaljujem. Vprašuješ, kako je pri nas. Izgubil sem najmlajšega sina Dragota, ki ni bil samo doma, temveč daleč naokrog priljubljen. On je bil odličen športnik ln prvak. Imel sem štiri sinove, kakor TI je znano. Jože se je prvi pridružil partizanom Bil je dober borec in je preje visoko Titovo odlikovanje (red hrabrosti). Takrat wt je pričel pri nas kri-žev pot Pričeli so nas zasledovati Nemci, povrhu pa še domači izdajalci; vzlic temu_pa smo sr$č no prebili poletje. Dne 4. sept 1944 pa so odšli v gozdove še ostai trije sinovi, Mirko, Ivan in Drago in tako so se vsi štirje borili proti okupatorju za svobodno federativno Jugoslavijo. Od septembra 1944 naprej je bilo pri nas tako hudo, da se ne da popisati. Naše stanovanje so izropali, razen stvari, ki smo jih prenesli v druge hiše. Z ženo sva namreč noč in dan pričakovala izgnanstva v tujino. Na vezo sva pa še kljub temu hodila. In tako je šla žena 20. oktobra na vezo v Bohinj; nesla je fantom zimsko perilo, jeirtvine in druge potrebščine, enako Mirkova žena. Toda zasledil ju je neki domači izdajalec in telefoniral v Bohinj, kjer so ju že pričakovali orožniki in aretirali. Zaprli so ju v Begunjah, jaz pa kljnb temu nisem odnehal in ns 1. novembra rmo bili s fanti zopet dogovorjeni, da pridem k njim in prinesem perilo in druge potrebščine. Tako sem se napravil, če bi me kdo na tla zagnal, se ne bi mogel pobrati. Tedaj sem tudi obiskal grob mojega sina Dragota, ki je padel za svobodo domovine že 20. septembra. Ljuba sestra, lahko si predstavljaš, kakšno je bilo takrat moje življenje. Trije sinovi so se borili za svobodo, eden je bil v grobu, žena pa zaprta v Begunjah. Vendar pa si nisem pustil ukloniti duha. Začel sem trkati na razne duri in po 20 dneh se mi je posrečilo rešiti ženo. Bil je zadnji čas, kajti že so jo imeli na vrsti, da }o i z ženejo v Nemčijo v hudo koncentracijsko taborišče Drugi dan pa sem rešil še Mirkovo ženo. Pri tem mi je pomagal neki župan-nemčur, kajti pošten Slovenec ne bi ooravil nič. Moji trije sinovi pa so kljub hudim borbam ostali pri življenju. Sedaj so še vsi pri vojakih, toda glavno je, da smo se rešili okupatorje. Ne morem Ti opisati, kako grdo je postopal s slovenskim narodom. Bil je veliko hujši kot so bili Turki v starih časih. Ljuba sestra! Verjemi mi. ds sem velikokrat mislil, da je bilo najbolje za sestro Fratieo. ker rti lis skoti to grozno vojno Umrla je 1. 1948 Kar st po tiče njenih dveh sinov, kaj M dejal, bili sta _O SLOVENSKO ZDRU2ENJE Sheboygan, Wis.—Zadnja do mača zabava in igra, ki jo j vprizorjlo Ameriško slovensk združenje, je povoljno izpadli Vsem tistim, ki so se priredb udeležili, se na tem mestu na lepše zahvaljujem, prav tal onim, ki so delali na priredbi pripomogli do uspeha. Naznanjam vsemu članstvt Ameriškega slovenskega zdruze nja, da se bo vršila glavna seji v sredo, 26. decembra; pnčete ob pol osmih zvečer v Fluderni kovi dvorani. ' Vabljeni ste vsi člani in člani ce, da se udeležite v velikem šte vilu te Važne seje. Po seji bo mo imeli malo prigrizka in pija če. Torej na svidenje 26. dec. ' Josephine Dngta. Pueblo. Colo.—V mojem zadnjem poročilu o tukajšnji kampanji za nabiranje pomoči v staro domovino se je pri nekate rih imenih darovalcev vrinila ne ljuba pomota ter prosim, da * ista popravi. Poročano-je bilo, da je Loui Krasovec daroval $10.00. pravil' no je, da sta Louis Korošec in i» na darovala $10.00, namesto "V» lentin Mrhar daroval $10.00," ni se glasi, da sta Valentin Machi in žena darovala $10.00. Marl Vivoda in žena sta daroval $15.00, ne $10.00, kot se glasi t poročilu. Prizadeti naj oprostijo in bi» govolljo vzeti to na znanie. John Garm. IZ FONTANE Fontana. Cai-Pazno citai pisma Iz stare domovine. Clov« kar ne more verjeti, da so s godile tako strašne stvari v # danjem času. Tudi pisec je prt jel plSmo iz stare domovine. I ga je pisal moj brat. Brat piše o brutalnem panju Italijanov s slovenska narodom. Požigali, kradli str» ljali in odpeljavali so Slovet« in Slovenske v robstvo v ItaUJ Kar ni uničil Italijan, so pa V» ci. Dalje piše, da so nekate" vasi popolnoma zapuščene m » mo iz naše vasi je pogrešani več kot 50 oseb Njemu so ^ orodje, živino in obleko pobraa enega sina so mu ubili. dru««i pa odpeljsli in do sedaj se m ni slišal o njemu "to men^ «1 mrtev HJ To pismo je bilo napisno Zdenskl vasi-Dobropohe £ ča, da je oče umrli 1*2 OnJ| bil tudi v Ameriki Sem je £ šel žel. 1«92 Tskrat je bilo P* slabo v tej deželi in pravil da je moral delati zs «- n, ^ pri delu pa Je moral im* lopato in kramp zavodne cevi. Bil man v državi Coloradu >n nesotl fi* I** P-* ^ nil v staro domovin". r ostal do svoje smrti. Brst tudi piše ds m> j* Jj Sloveniji zelo revnr poae*»£ ^o obleke in o^l» ^ lo, cenjeni rojaki po »» . rt | „„ „ DgcanWe»«» pismo iz Londona ali mladina poje, plese in de-1 s* > , la. Dela brez prestanka in itTOUlOS 0 ODOTOZ do. "Zatrdili so mi, da so do novembra popravili 17,000 raz- . <_. Zl .. ... rušenih mostov v deželi." Cnlo sem govorila še * drugim» clarn druibe. ki ,e obokala anKl«U, liberalci ae morajo ^ " i,a "f' ■M TT,; "'T'U" kloniti geslu nove Ju*«L je V^JtJ^^Tft.l.r1^: ki i*, kakor- pravi 4»r Mae- 5. decembra, 1945. Danes P* ^T/bila na obisku Jugoslavije tudi ga. Lloydova, ki sicer * zbornici, a ima velike zasluge za novo Jugoslavijo in ¡^.Hie v Londonu jo že dve eti ilo »va im sedi v j^rf dobro poznajo. Mnogo Xe je v zadnjih časih vr-domov, tako da je ga. Lloy-zdaj znana tudi že mno-pri nas doma. Ona je usta-bfeljica m voditeljica dru-m "Yugoslav Emergency fcunittee/' ki je prvo in edi-"Tgleško društvo, ki ze dve zbira pomoč za partizansko oslavijo, na drugi strani pa nja med angleškim obcin-,m vrline nove Jugoslavije. Ko smo nekje v Jugoslaviji edali ljudem, da smo Angleso nas vprašali, če smo za !lja Petra. 'NE' je zagrmela , naša družba v zboru in od »a trenotka so nas obsipavali ljubeznivostjo. Sicer pa so s kot Angleže povsod, prav sod. sprejeli z največjim na-¡ušenjem, kot p-ijatelje." Ga. Joydova pri po v« duje to s po-nim zadoščenjem, ker je vzaprav ona uredila ta obisk (leskih parlamentarcev. Ona njeno društvo igrata v Lon-iu vlogo oficirja za vez med oslovani — ne "emigrantski-i Jugoslovani"—ln med angle-[0 javnostjo. Naše poslaništvo je obvestilo i. Lloydovo o povabilu marša-i Tita, da bo Jugoslavija spre-Ja z veseljem vsako inozemsko slegacijo ,ki hoče priti gledat, iko se bodo vršile prve volitve novi državi. Ga. Lloyd je >rala skupaj nekaj svojih znan-iv med angleškimi pariamen-i in jugoslovansko letalo jih odpeljalo. Popolnoma neu-idni obisk in angleška vlada ni ela pri vsej stvari nobenega -avka. V Ljubljano nismo prvotno imeravali, ali radi vremena io morali potovati p/eko vse ve z vlakom. OdN Belgrada Zagreba smo se vozili 24 ur, red vojno je rabil brzovlak 12 Saj je čudež, da vlak sploh Dzi spričo takega razdejanja. Bosni nekje smo" Čakali tri re, da so pojačali most s tra lovi, in to se ponovi vsakikrat, d mora vlak preko mostu. Ali ■prišli smo v Ljubljano ob pol »lnoči. Mi smo se kot gostje >zili udobno v spalnih vagonih, prav na hrano ni nihče mislil smo bili lačni, ali—pol pol-či: najboljše, da spimo v varnih do jutra. "Ko se vlak ustavi, zaslišimo odbo na kolodvoru. Ne more ti radi nas, sej smo prišli ne-ipovedano. Nekdo med nami 1 le zgane in pogleda skozi ok-> vagona. Godba udari gla-leje, na kolodvoru stoje v špa-ju. Ob pol polnoči so nas pri-' sprejet z godbo, s pozdravi s kolodvora smo odšli v hotel Union," kjer nas je čakal ban-(Ja. Lloydova je še vedno meja na in presenečena nad rejemom na ljubljanskem ko-dvoru. Ljubljane do Trsta so podali z avtomobili. "To je bilo treje kot z vlakom, ceste tam fepe in vožnja prijetna," sem pomnila. "Da, ce vas gruče bi ustavljale v vsaki vasi, če Varn ne bilo treba v vsaki J81 iz voza in imeti govor in "Ogovarjati na različna vpraša-Se -'daj ne vem, kako so ■y ¡Judje zvedeti o našem ^u 'la so prišli skupaj, da ,na.s tak,> navdušeno pozdrav- Nav(ius,.nje v Jugoslaviji—ga. "n,?,n« razvname, ko govo-Iu in **lju in gusUh, da I k;.kor da bi govorila kan-- predvečer volitev za M" utično stranko v svo-Inem okraju. "Veste. v nič ne ugaja, kako si fl< mokracije z zavihani lastijo pravico sod-' Prava demokracij s.' ' državi ne volijo na k'>t pri nas—ne, to ni ' V Jugoslaviji gre-»'« blišče z godbo. Plesom: tak je njihov '' r'» način. Oblečejo noše, svoja poslo-[],J « zelenjem in za-^ksj bi to ne bila de-R,ll smo na volišču: T' !«jne—bolj kakor pri *Miji. Opozicijo tudi "in« je zanimiva gle-iJC v Jugoslaviji. Po- udarila je ponovno, #da je to njeno osebno mnenje o opoziciji, mnenje, ki ji je prišlo na misel popolnoma neodvisno in ji ne mara iz glave. "Opozicija v Jugoslaviji ne mara biti poštena, lojalna opozicija. Ne mara igrati vloge, kakor jo igrajo druge opozicije v demokratičnih državah: da s kritiko pomaga u-stvarjati bolje življenje za narod in da stopi na čelo države le takrat, ko se narod z večino izrazi, da je na njeni strani. Tako opozicijo bi maršal Tito sprejel z odprtimi rokami. Opozicija v Jugoslaviji ve, da bi bila prestopi j ena zadnja zapreka med maršalom Titom in zapad-nimi demokracijami, če bi ona nastopila pošteno kot demokratična opozicija. Ne, tega ne bo napravila za maršala, niti ne za državo. Danes opozicija v Jugoslaviji ne mara igrati vloge v življenju nove države." Igrati bi jo hotela samo pri njeni smrti. Navdušenje v Jugoslaviji — spregledati in pozabiti ga ne morejo niti angleški liberalci. Majqr Neil Macpherson je libe-ralski poslanec, ki je obiskal Jugoslavijo. Ne more se načuditi navdušenju, s katerim si obnavljajo svojo razrušeno deželo. Navdušenje posebno med mladino — "starejši včasih stoje ob strani, ker najbrže ne morejo pozabiti ogromnih žrtev, ki so jih zahtevale te zmage mladih" pherson, videl tolikokrat napisa nega na zidovih: "Naj živi volja naroda na veke." Izmed vse družbe, ki je obiskala Jugoslavijo, je.največ prišel v stike z našimi ljudmi g. Zilliacus, laboritični poslanec in znani publicist. On govori gladko rusko in poljsko. "V Belgra-du sem se skoraj naučil srbščine; onih malo ur, kar sem bil v Ljubljani, sem pa tudi vse razumel po slovensko." V Bel-gradu je govoril po radiu v srbščini in njegov govor so vzeli na plošče. Oddali so ga kasneje po belgrajskem radiu še štirikrat, ko je Zilliacus že potoval preko Hrvaške in Slovenije nazaj v Anglijo, tako so ga bili veseli v Jugoslaviji. "In Trst—kako ste se imeli v Trstu?"—"Trst je krasno mesto in hoče pod Jugoslavijo." — "Zdaj po tem obisku boste vsaj drugače odločali o njem na Angleškem." — "Za nas je bil že prej odločen pravim." Maršal Tito je posvetil angleškim parlamentarcem veliko časa: nekateri so imeli po tri, celo štiri dolge razgovore z njim. "Maršal je osebnost, tako velika osebnost, da bi se ljudje ozirali po njem in spraševali o njem v kakršnikoli družbi znamenitih prisotnih." Tako je izrekla ga. Manning svojo sodbo kot angleška parlamentarka. John Platts-Mills pa pravi, da ga je maršal Tito osupnil predvsem s svojo nežnostjo. —Dolenjka. vanju Arabcev zdi ditk. IOJcj i ttr. v«, trn p: •P^n. kn, MU< »ku Hit v» atomska doba in svetovni parlament Napisal Harold Laakl Profesor Laski, predsednik izvršnega odbora angleške delavske stranke, je bil ravnokar na kratkem obisku v Ze-dinjenih državah in je bil eden glavnih govornikov na shodu v New Yorku, ki se je bavil s problemom civilne uporabe atomske energije. Angleški zunanji minister Ernest Bevin je nedavno v teku debate v angleškem parlamentu stavil predlog velike važnosti, o katerem pa je poudaril, da je njegovo osebno mnenje—torej se ne tiče celokupnega ministrstva. Poudaril je, da je njegovo prepričanje, da potrebujemo danes, v dobi atomske energije, nekakšen svetovni parlament, izvoljen od narodov sveta na neposreden način, kateremu naj bi bila poverjena ena sama naloga, namreč skrb za mir. Jasno je, da ni nobena stvar tako lahka, kot ugovarjati temu predlogu in pokazati ovire in težave, na katere bo naletel. Pred vsem je to, da je bistvo ideje pokopati načelo suverenosti. Juristična hipoteza enakosti držav je bila tudi odpravljena. Pojavlja se tudi zapleteno vprašanje, kakšni naj bi bili odno-šaji med svetovnim parlamentom in zvezo narodov. Varnostni odbor te zveze je predstavnik narodnih vlad in je domini-ran od velikih sil. Dalje—v zvezi s svetovnim parlamentom bi neizogibno prišla na razpravo zadeva svetovne vlade, kajti temeljna misel svetovnega parlamenta je, da zveza, v kateri se nahajajo le vlade vseh narodov, še ne zadostuje. Bevin trdi torej, da se izrazim nekoliko drugače, da je treba iti še korak dalje od onih, ki imajo vlade v rokah, prav do ljudstva, ki je edino /ares suvereno. Jasno je, da je zadeva, katero je predložil Javnosti sam zuna nji minister velike sile, prene-hala biti predmet akademičnega ugibanja in postala del Javne debate. Kakor koli pogledamo na stvar, je Bevin povsem očividno povedal resnico, ako gledamo v daljno bodočnost. Trajen mir je nemogoč, ako ostane ustvarjanje zunanje politike prikrito narodu, tako da se zavedo njenih posled'c šele takrat, ko je razpravljanje končano in se začne akcijo. Prepričan sem na primer, da je pretežna večina britanskega naroda ogorčena nad politiko skrivanja v zadevi atomske e-nergije. Nsrod Je uverjen. ds ie sporszum Attlee-Truman-K«ng popolnoma nezadosten in skrajno neradoljlv kompromia, ki se le ogiba vseh onih tadev katere bi imel razrešiti. Angleški narod Je prepričan, da je imela politika skrivanja, ki je prevladovala vse od dneva zmage nad Japonsko naprej, skrajno neugodne posledice na polju mednarodne politike. Sejala je nezaupanje in povzročala napetost, onemogočila povra-tek medsebojnega zaupanja in nas ogroža s tekmovanjem oboroževanja, v katerem si bodo vse države prizedevale, da dobe v roke prvo mesto v atomskem orožju. Tekjnovanje na polju atomske energije pa utegne biti mnogo pogubneje kot vse tekme oboroževanja, katere smo i meli na tej zemlji do zdaj. In vendar je v sedanjih razmerah izražanje javnega mnenja onemogočeno. Prepričan sem, da bi Bevin sam takoj priznal, da njegov predlog začasno še ni zrel za razpravo na mednarodnem po lju. Prav lz tega vzroka je po mojem mnenju tako inodro na glašal, da moramo storiti vse kar le moremo, da ojačimo in pospešimo razvoj organizacije zedinjenih narodov. Obenem pa sem preverjen, da je v pravem ko trdi, da je trajnost miru "od visna od tega, ali bomo znali Jeruzalem. — ONA — Obtožba, da so Angleži oborožili Arabce na ozemlju mandata proti Zidom, je stara pesem— uradni dementi v angleški hiši lordov ,katerega besedilo je ravnokar prispelo v Palestino, tega ne more spremeniti. Vsakomur v Palestini je to znano: ameriškim tigovcem, ki se nahajajo tu, arabskim političnim prvakom, Židovskim političnim prvakom, arabskim hi židovskim državnim uradnikom, članom poslovnih unij, časnikarjem—vsi vedo, kaj se godi. V pogledu teh dolžitev so si Židje in Arabci popdlnoma edini. Vaš poročevalec je prvič slišal o tem od arabskih delavcev, zaposlenih pri palestinski vladi. Pozneje se je podal v arabske vasi, kjer so mu vaščani neradi priznali, da so prišli v njihov kraj angleški uradniki, ki so jim pripovedovali o groznih namenih Židov ter jim prigovarjali, naj se oborožijo v svrho obrambe, češ, napadi bodo kmalu izvršeni. Tudi člani poslovnih unij so mi pripovedovali o tem, a iz židovskih vtrov je ogromno ma-terijala na razpolago. Vse skupaj ni niti novo niti posebno senzacionalno. Tukaj v Palesti ni stvari nikdo več ne posveča posebno mnogo pažnje. Ime o-nega angleškega častnika, kt je vodil organizacijo oboroževanja Arabcev, je dobro znano—in prav tako tudi ime njegovega arabskega pomočnika. Toda v tej deželi, kjer ni potreba nobenega pooblastila za vstop v privatna* stanovanja, kjer se vrše preiskave brez dovoljenja, kjer je mogoče držati ljudi v zaporu 5 let, ne da bi se jih bilo obtožilo, kjer jih je mogoče vreči v koncentracijska taborišča sredi puščave brez vsake sodne obravnave, v tej deželi je težko stopiti naprej in dvigniti obtožbo na javen način. Ako hočejo doprinesti neovrg-Ijive dokaze o tem danes, bi morali arabski vaščani podpisati natančne protokole z navedbo imen, datuma, vseh potrebnih opisov in vsebine razgovorov. Arabski vaščan, ki bi to danes storil, bi Jutri izginil. Vsled tega odklanjam, da bi v sedanjem trfcnotku razkril vire svojih informacij, Prav zares smešno pa je, da britanska vlada v Londonu zahteva od svoje palestinske uprave, da sama preišče svoje lastno poslovanje. Poskus vlade v angleški hiši lordov, da se /anika resnost moje brzojavke, sloni na spačenem imenu enega Arabcev, ki je prejel orožje. Radi tega je mogel govornik vlade, lord Ammon, reči, da "izgleda, da je izmišljena osebnost." Zakaj izmišljena? Britanska vlada se je zavedala, da je popačeno ime silno slično imenu resničnega Arabca, ki je prejel o- resnici na ljubo V decembrski tsdajt ZAKJfc, glasila Slovenske ženske zveae, je urednica Albina Novak zapisala v uvodnem članku; Tukaj v Ameriki imamo še t lato svobodo. da lahka po svoje mislimo in po svole verjamemo la ae tu» rožje. Jasno je, da bo odgovor | vedno isti, dokler bo angleška vlada osnovala svoje izjave na Očividno pa ao med Slovenci v Ameriki tudi taki goapodje in poročilih, katera dobiva od svo-1 demokrati, ki svojim katoliškim je lastne uprave v Palestini. Lani v Grčiji je angleška cenzura zavrnila eno mojih brco-1 javk, v kateri sem poročal o ladji, polni orožja, katero so angleške oblasti poslale s Srednjega vzhoda bandam rojallatičnih grških kvizltngov nekaj tednov I tUti.kTsoie borlii proti sovraž pred osvoboditvijo. Toda reanl- nim itUm in ostali «vesti do- bratom in sestram ne dovoljujejo "po svoje misliti" ali "po svoje verjeti" ali "po svoje se oglasiti." In ker je urednica Albina popolnoma prosto in odkrito izpovedala svtoje misli in svojo vero, da "po vsej pravici zaslužijo največjo in najprvb pomoč ca moje vesti je bila potrjena komaj par mesecev pozneje, pri sodni obravnavi proti kvislin-škim ministrom. Angleška cenzura na Grškem je tudi ustavila neko drugo br- movlnl in so junaško nastopili proti okupatorjem, tudi če je bilo treba dati življenje . . ;" je zanetila ogenj v strehi pišcev uredniških člankov Ameriške Domovine, ki ves čas tagovarja zojavko, v kateri sem poročal o I in brani slovenske izdajalce in delovanju nekega bivšega an- one, ki so prisegli pred Vaemo-gleškega častnika, ki je postal gočnim Bogom, da bodo pod uradnik UNRRA in je pod to vodatvom Hitlerja, SS-ovcev ln krinko financiral rojalistične to- drugih morilcev nedolžnega na lovajske tolpe še par tednov roda *6itili vero in cerkev ir slo-pred izbruhom meščanske vojne vensko domovino. Vzllc dej-v decembru. Ko je bil ubit, je »tvu, da je nad tako zaprta« Aene prišlo na dan precej stvari, ki "ii iadajicaml alovenskega naro-so potrdilo moje brzojavke, ka- da in vseh zavetnikov razprostrl torih cenzurs nI pustila naprej «voj blagoslov sam tedanji ljub-—stvari, ki so pripomogle k te- Ijanakl škof Rožman, ki je v mu, da je bil odslovljen amerl- »"Mu Hitlerjeve protislovenski škl načelnik komisije UNRRA. propagande videl v vsakem par Ne pozabljajmo, da sta Hitler in tizanakem grmu "rdeči boljševt Mussolini tudi z največjim ogor čenjem zanikavalf svoje pošl< Glasovi iz zem," se je seštra Novak vseeno potegnila za one, ki so ostali 1 jat Ve orožja na nlaiov'genera* I dom® ln tvegali svoje življenje lisima Franca za čaaa španske *» «vobodo in srečo svoje domo-meščanske vojne. vlne ln svojega naroda. Kaj bo poreklo članstvo Slovenske ženske zveze nad take drznostjo «voje odbornice! Vsaka slovenska Šena in deli Q OP r mri Ma, vsaka mati, vsaka zavedni IIa^CI Ušli Slovenka, kt je članica ali ki ni (Nadaljevanje a I. strani) članica S2Z, vsaka sočutna oae-Člmo na pomoč! Naši bratje In *>a, * trohico Mvedaoali sestre nas kličejo, naj jim po- M« ■miili «voJa »n^tl ln magamo, ker nimajo ničesar. "P? »V0J* bo dala mo- Kllčejo nas—odprimo naša srca! rnlno podjniro ln po|K> no saup-' nico ženski, ki nI hotela klonit Iz Fontane Je malo kdaj poro- iVOjt KUve-svoJlh misli ln »vo-čilo v Prosveti, čeprav šivi tu je|(a „ret-pred osebami, ki u-precej Slovencev in se še vedno porabljajo ln Izkoriščajo vero ln nanovo naseljujejo. Pred krat- cerkev, da zavajajo svoje ovčlce kim se jih je naselilo aedem in k delu proti «vojemu narodu, k čul sem, da se jih bo naaelilo še | delu v korist Ifcdajalcev. k delu za dobrobit tistih narodnih pl najti pot do ljudstev izza njihovih vlad. Države so po svojem bistvu organizacije sile. Njih cilj je, da si ohranijo in po možnosti še razširijo polje oblasti, na katerem izvajajo svojo suverenost Cilj suverenosti pa je, spraviti v čim popolnejši meri ves narod v službo oblasti vladarjev. Ako so vladarji zlobni in njihovi ci Ijl in namere zle, je vpričo moderne organizacije vlade skoro neizogibno, da bodo njihovi na rodi postali njihove žrtve, dokler imajo vladarji v rokah policijo in kontrolo prometnih sredstev in propagande. Radi tega Je tako važno najt» pot do ljudstev samih. Nsčin pa mora hiti ta, da se pokaže ljudstvom, da Je njihova naj višja državljanska dolžnost, da *e prepričajo, da oni na vladi smatrajo mir kot svoj najvišj cilj in odklanjajo nasilnost kot sredstvo narodne politike. več. Dobrodošli! Strica Sama je služIlo precej I javk ln sesalcev, ki »o v prv naših fantov ln moš, toda k sreči vrsti odgovorni zs bratomorno nismo Izgubili nikogar. Pa tudi klanje v Sloveniji, odgovorni za ranjen ni bil do sedaj nihče. j . • sedaj so bili častno odpuščeni it (,Uuf!Č Suflfl! armade sledeči: Joe Rlhtar, ki Je MHHHMIitalijanske krize I Rim.—ON A—Zda j, ko sta minila dva tedna, tekom katerih je bila Italija takorekoč brer vlade, ae Je po rešitvi krite ra-čelo vpraševati mnogo Italijanov In tujih opazovalcev, čemu je bila kriza aploh potrebna. Liberalna atranka je prisilila mučentlko smrt tisočev in tiso-cev slovenskih talcev, ki so jih zdali tujemu krvniku, odgovorni za masovno moritev tisočev in tisočev slovenskih izobrašen-cev. žena. deklet, mož in otrok« ki jih je upepelj 11 sovražnik v iuchenwaldu ln Dachauvu ln Auachwitsu ln po drugih koncentracijskih taboriščih, odgovorni za vse zločinsko početje belogardistov in domobranoev, katerim ao nudili moralno in materialno pomoč, odgovorni za razvaline in ruševine slovenske dežele, katero se drznejo še danes nazivatl svojo domovino . .. Proti vsemu temu je dvignila svoj glas poštena ln zavedna a-merlška Slovenka ln javno zaklicala: Stoji Me ne verujemo več v vaše lafti, me ne verujemo v vaša potvorjena poročila, • katerimi ste slepili slovenski katoliški narod sadnja štiri le* ta. Draga so nam pisma naših aatnih bratov ln seater lz domovine ln ta plama ne lažejo, tem verujemo ln tem bomo pomaga- * a. Tem najprvo! Tako govori in piše ogromna večina slovenskega naroda. Narod govori esnieo, narod ne aavaja, narod ne la&e. AH nam morete doka-zati, da narod ras na ve, kaj dela? Ali morete dokazati, da so iskreni ln pravi Slovenci le oni, ki so s sovražnikom vred za pultih svojo domovino ln se sedaj klatijo po tujini, vie, kar je o-stalo doma, pa da je gnilo ln nepošteno ln laftnjlvo? Plačanci, ki so sedaj obrnili svoj meč v vodstvo SfcZ, se bodo posluževali vseh nakan ln svijač, da bi napravili razdor ln prepir med našim savednlm ženstvom v Ameriki, posledice pa naprtili na ram# onim, ki so se drsntle postaviti gospodom robu. Pa tudi to pa bo uspel Kajti urednica Ima prav, ko pravi, da šenake lahko "po svoje mislijo ln po «voje verjamejo ln se pb svoja oglasijo." Slovanske lene ln dekleta! Oglasite «al Javno pokažite, da ste atoodatotno ob strani Albine v njeni borbi za svobodo mlall, vere ln pisava slovenske žene! Slovenska lena ln dekle v Slo-venijl »u>ji trdno na njeni strani. Pridružite se l ve! Pridružite se še v vetji meri pri popolni akciji v korist narodu na slovenskih tleh ln ne v korist onim, ki Iščejo miloščine po tu- ^Mtrke O. Kukal, tajnik SANS, bil onkraj morja 33 mesecev, in sicer v Afriki; bil Je eden prvih, ki je šel preko morja, Johnny Pechnik je bil pri mornarici, Valentine Zajec in Rudi Resnar sta pa bila v armadi. Druge pa pričakujemo, da se bodo kmalu povrnili dflmov, Društvo 723 SNPJ bo obhajalo svojo Ift-letnico s plesno ve- selico ns starega leta večer. Ker Uredno aposobnega ln dinamlč bo igrala izvrstna godba in ker ntf|lJ| ^^ itranke akcije, bo v spodnjih prostorih dobrs |>rrucjt Parrija, junaka Itall-postrežba, vljudno vabimo vse LAnMk(N{A partizanskega gibanja, naše rojake in rojakinje, da se Lja |>.-} .*' neighborhood Csll Ardmore 2249 METAL SPINNERS Steady work Good pay HEBNICO INC. 1215 W. Fuilerton Ave STOCK BILLER AUTOMATIC SPRING COILERS Steady work - Good pay INDUSTRIAL SPRING CO. 162 North Wells Street No experience necessary GOOD PAY STEADY WORK decorator SUPPLY co. 2601 So. Peoria Si. VICTORY 5211 MEN FOR LIGHT FACTORY WORK to start as apprentice and work up. 72 an hour to begin STEADY WORK - GOOD PAY DEARBORN GLASS CO. 2414 W. 21st St.—MON. 9600 AUTO WANTED Moving out of town Desperate need for a good car Pay very high price VINCENNES 3901 v pritličju 309 W. Washington St. CHICAGO V Prosvetl ao dnevna evatov-aa in delsvsks vest! All JU> ¿lists vsek daaV . MACHINE OPERATORS • ASSEMBLY LINE OPERATORS LABORERS MANUFACTURING STEEL CONTAINERS Apply—Employment Office, between f * 4 Monday thru Fridif inland steel container co. ' , '_653» SO. MENARD AVE. ,_ WOMEN BENCH SORTING—1ST AND 2ND SHIFTS 10% BONUS rOR NIGHT WORK PERMANENT JOB a PLEASANT WORKING CONDITlOltl pheoll mfg. co. 5700 W. ROOSEVELT RD. NEEDED FOR 1ST AND SND SHIFTS Hourly rets 80c plus Sc per hour —2nd Shift Premium No Experience necessary— We Train You Plenty of overtime APPLY NOW UNITED WALLPAPER CO., Inc. 3330 FILLMORE ST. Nevada 7800 Kedsr inlite dobrs rssnovrstne pljate. oglasits ae pri: Metropolitan liquor co., inc. Excitative Distributors for SCHENLEY and MAJO? BRANDS EDWIN L. TOSCH. 6609 Milwsukss Ave—Bluemound 8001 Phone Daly 1812 a 325-335 E. Erie St.. Milwsukss 1. Wu. ku in sedel, preden sem izgovoril besedico. Za hip sva poae? dela čisto tiho in se zazrla^drug drugemu v oči. Od neznanca je dahnil vame duh po listju in preperelem lesu. Po obleki so bile tuintam suhe iglice od vre- For LIGHT ASSEMBLY WORK COIL WINDING WIRING and SOLDERING Experience sot neeeesary We will teach you— Good pay Free Insurance and Hoepitalization Apply Spisal F. S. Flnšgsr "Kaj mi boste povedali, prijatelj?" sem ga ogovoril in se mu čudil. Duh, ki je napolnil vso sobo. je razodeval, da prenočuje Bog zna kje v stelji, morda v hlevu. Ko je sedel, si je popravil suknjič in ga skušal zapeti prav pod vratom (ko bi imel gumb, seveda), da bi sra- (Nadaljevanje) Ponižen pristopiš do vrat. Potrkaš. Odznotraj se rszlega smeh. Sluga ti namigne, da bo treba počakati. Ti počakaš. Prebereš vozni red na steni, študiraš kljuko, kamor bi obesil klobuk, nato ponudiš slugi cigareto, ne iz usmiljenja, ampak Ilo^ ve i z kakšne zahrbtne misli —znotraj pogovor in smeh—ti gledaš na uro, da nikoli ne vidiš, koliko da prav za prav ka- —nato prihiti oblastnik burne iz pisarne, za tvoj ponižni po-klon tt vrne suhi, uradni "precej" in izgine. In ko se ta "precej" vleče v večnost, nI ču-ds. da začneš obupan ponavljati: "Da bi čedo očetovo pa sel . . Ali se drugim godi drugače* Le poglejte jih na ulici, kjer so napiai: Notar, Odvetnik itd Iz krčme so prišli lenin in nevesta. oče In še stric povrhu Lju-tnmerec jim sije z lic, glasni so da je saj l'a se bližajo pisarni. glasnost upada, začno šepetali. nazadnje si samo še pometi kujejo in dobro dolgo se obotavljajo. preden nsjpogumnejši prime za kljuko . . . ln če aedim sam v pisarni . . . Na kij uči se vesela vr/cl pri delu. V duši se porodi misel. Iz misli osnujem stavek, ki bi,u- tegnil biti branja vreden. Naenkrat: tok-tok-tok! K pisalni-ku sede človek, ki mi popiše čevlje svoje babice, našteje vso žlshto pet kolenov nazaj, obere ljudi, ki jih nisem nikoli videl in jih nikoli ne bom, in nazadnje pove, da bi bilo zelo koristno zsnj, če bi se mu s podpisom zlagal na zlagano izpričevalo. Ko ¿c ga odkrižaš, ni ne dobre misli in ni lepega stavka več. To je pisarna. Greh bi bil, če bi mučil ljudi še n tem, da bi o njej pisaril. Ker je pa Bog usmiljen, zato pošilja v pisarno tudi ljudi, ki ne pridejo /aradi pisarne, ampak kar tako. Taki so res božje usmiljenje. FIRST PHOTO OF PORTABLE BRITISH SEADROME murčki Obstal je za vrsti, ksmor sem se od naglega dela le površno ozrl. Bil je raztrgan; od hlač mu je visela fttroka zaplata. Z roko se je opiral na palico, prelomljeni pieklt podobno. Sama od sebe mi je aegla roka v miznico. Toda človek zs vrati je ugenil. ksj to pomeni, ln jc spregovoril: "Nisem prišel zato Dovolite. da sedem " &epe)oč je pristopil k pisalni- 23RD PLACE * CICERO AVENUE