Pod italijanskim nebom utrgal Fr. S. Finšgar.
Kennst du das Land, wo die Citronen bliihn?
In dunklem Laub die Gold-Orangen gliihn?
Goethe.
Mignon mi je donel po ušesih — a globlje zvenel v srcu. Po mnogih naporih, po mnogo prečutih urah ob svetilki, pred sabo stare klasike, sem se popel na zadnjo stopnico srednjih šol. Kako mi je igrala domišljija ob knjigah zgodovinarjev in pesnikov, kako živo so mi bila pred očmi klasična tla, bojišča in templji, Trasimensko jezero in Forum Romanum, Horacijev Tuskul in opis O Vidovega slovesa od večnega Rima! In danes ta balada! Da, zvenelo je z močnim in nepretrganim refrenom v srcu: „Dahin, dahin mocht' ich ziehn'"
Minulo je popoldne, prišel večer z železnim redom zavoda, v katerim sem  bival.