OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Leto Vlil številka 1 cena 350 SIT 25. januar 2006 Kmetje zelo kritični..............................................str. 7 Telefonski klic prihrani veliko časa..............................str. 9 dnja 4' a® te ao°6 o a SLAŠČIČARN/ Latkova vas 221, PREBC Tel.: 03/ 700 21 13 Celje - skladišče D-Per 28/2006 t*r POJ d000018464,1 COBISS o L • LATKOVA VAS, tel.: 03 / 700 21 13 f • ŽALEC, tel.: 03 / 571 94 58 Vabi vas kolektiv VANILIJA To številko Utripa je za svoje občanke in občane naročila tudi Občina Tabor. POSTELJE ZUPAN ZUPAN MOJCA s.p. Vransko 41 041 623-327 041 668-981 mojca.zupanl@siol.net MASIVNE BUKOVE POSTELJE, OMARICE IN KOMODE, VSE VRSTE LATOFLEKSOV IN VZMETNIC Ministri prihajajo Verjetno so tudi letošnje lokalne volitve razlog, da bo dolino obiskalo več ministrov in vidnejših predstavnikov političnih strank kot običajno. To napoveduje že januar. Prvi ministrski obisk, ki ga je organizirala politična stranka, je bil minuli petek v Petrovčah, kjer je bila okrogla miza na temo slovenskega kmetijstva. Osrednja gostja je bila ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič. Ta petek pa bosta na uradnem obisku v Občini Žalec in KS Ponikva minister za obrambo Karl Erjavec in minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Najprej ju bo sprejel župan in poslanec Lojze Posedel, z občinskim vodstvom pa se bosta pogovarjala o tematiki, ki se dotika njunih področij delovanja. Dr. Milan Zver bo obiskal tudi POŠ Ponikva, kjer se bo ob koncu tega šolskega leta pričela izgradnja nove šole. K. R. Poceni zimska rekreacija Za vsakodnevni tek na smučeh so bližnja polja prav primerna. Žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Nagradna igra za nakup nad 2.000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Marjeta Dekleva, Šarhova 20, Ljubljana 2. Zilha Talič, Mariborska 12, Celje 3. Mojca Gorišek, Pongrac 2/a, Griže Letošnja zima je kot nalašč za tiste, ki imajo radi tek na smučeh, in tudi tiste, ki imajo malo manj pod palcem. Tek na smučeh je v primerjavi z alpskim smučanjem namreč zelo poceni. Dokaj dobra oprema stane okrog 30 tisočakov, tekaške steze pa si lahko vsak naredi po svojem okusu na poljih, ki so letos debelo zasnežena. Seveda imajo urejene tekaške proge tudi v večini smučarskih središč, te pa so primerne za že bolj izurjene tekače. Tovrstna rekreacija je zelo koristna, saj se napreza celo telo in je primerna tako za otroke, mlajše in tudi najstarejše. T. Tavčar KOTfllX % _ ► o Komix o 3 KOTfUK GRADNJE IN SLIKOPLCSKRRSTVO GSM 041/612 283 Telefon/fox 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil i90r.hotnih@siol.net Igor KOTNIK, s.P. Nikole Teslo 6, 3310 Žalec SUKOPLESKRRSKA IN ZIDRRSKfl DELA - IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FRSRDE, KLASIČNE FASADE) - ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO .i/tAofi /en/caMZu^ xe oc/ /e/a /,96'5 UGODNftPONUDBRTOPLOTNOIZOlOTIVNIHFflSfiD KOMPL€TN6FINflllZflCI J€OBJ€KTOV Matjaž d.o.o. Petrovče 115b 3301 Petrovče, Slovenija t. +386 (0)3 / 71 20 600 f. +386(0)3/71 20 620 vv.maljaz.si, info@mat|ai.«l Učenci o tabujih Medtem ko večina občinskih svetov v naši dolini ta mesec ne bo imela rednih sej, pa je včeraj zasedal medobčinski otroški parlament Spodnje Savinjske doline. Parlament je organizirala Občinska zveza društev prijateljev mladine Žalec. Predstavniki vseh šol iz Spodnje Savinjske doline so se letos zbrali v avli OŠ Šempeter. Vsaki šoli je pripadlo 7 poslanskih mest. Učenci so izbrali svoja predstavnika, ki se bosta udeležila zasedanja državnega parlamenta. Tema letošnjega parlamenta je Tabuji - prepovedane stvari. O tem so učenci razpravljali v okviru razrednih in šolskih skupnostih, na večini šol pa opravili tudi ankete, kaj so danes zanje tabu teme. K. R. Ob nedeljah zaprto Poslanci so ponovno sprejeli spremembe zakona o trgovini. Določili so, da morajo biti trgovine ob nedeljah zaprte. Določenih je sicer več izjem, med katerimi so trgovine z nujnimi življenjskimi artikli s površino do 200 kvadratnih metrov. Izjeme so tudi trgovine v starih mestnih jedrih. Zaenkrat je ob nedeljah še odprta Erina trgovina, ki pa jo bo v kratkem prevzel Mercator. V nedeljo dopoldne je nakup možen tudi v petrov-ški Bali. K. R foto: D. N. Pa smo spet na začetku - leta, namreč. Najbrž si vsi skupaj želimo, da ne bi minilo preveč hitro in da bi v Utrip lahko zapisali čim več prijetnih novic. Zagotovo je pred nami razburljivo leto, če nič drugega, bodo za vznemirjenje poskrbele lokalne volitve. Jesen bo torej vroča, prvi januarski dnevi pa so bili predvsem zelo mirni. Po decembru se pač prileže počitek. Januarje takšen, kot mora biti - mrzel, leden, predvsem pa snežen, kar je za naše kraje običajno. Resje malo več stroškov, a kadar narava živi po svojih stoletnih običajih, je za človeka najbolje. 9 771580 096004 AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL OBIŠČITE NOVO TRGOVINO Z OBLAČILI IN DODATKI ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS V ŽALSKI ERI! ZIMSKA RAZPRODAJA TRENIRK, HLAČ, PULOVERJEV, JAKEN IN BUND ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE ŠE TRAJA! PRIHAJA TUDI NOVA KOLEKCIJA V SVEŽIH BARVAH! Trgovina Champion, Era center, Celjska 7, Žalec, tel: 03/713 35 00. Od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 15. ure. matjaz Ustvarjamo pozdrave 3 vas ustvarjamo pozdrave ^|imp'. J kakovostno ponudbo: garažnih vrat MJM industrijskih vrat motornih pogonov z daljinskim upravljanjem notranjih, zunanjih in protipožarnih krilnih kovinskih vrat nakladalne tehnike. ISREDNJP KNJ. CELJE Tudi novinarji pri županu Poleg župana so z novinarji poklepetali direktor občinske uprave in vodje oddelkov. V zatišju prvih januarskih dni si lahko tudi novinarji in snemalci vzamejo čas za sproščen klepet. Kot vsako leto je župan Občine Žalec Lojze Posedel tudi letos pripravil sprejem za novinarje in čeprav je to zadnje leto sedanjega mandata župana, je bila udeležba zelo dobra. Sprejema so se udeležili predstavniki skoraj vseh velikih in manjših medijskih hiš, ki poročajo tudi o žalski občini. Župan je v svojem nagovoru poudaril, da je bilo poročanje medijev v glavnem korektno. Delo bi bilo za novinarje gotovo lažje, če bi imela občina pooblaščenca za stike z mediji, za kar naj bi poskrbel, tako je obljubil, v tem letu. Glede na to, da so letos lokalne volitve, župan pričakuje veliko kritik na račun svojega dela in dela občinske uprave, zagotovo pa bo veliko kritik tudi neupravičenih, je poudaril. Občina dela dobro in se lahko pohvali z mnogimi investicijami, med katerimi je izpostavil tako dolgo načrtovano gradnjo nove glasbene šole. A ker je bilo srečanje namenjeno druženju in klepetu, je vodstvo občine o opravljenem delu pripravilo pisno poročilo, ob kosilu pa so kakšno o svojem delu rekli tudi novinarji. Poleg novinarjev in duhovnikov je župan s sodelavci pripravil sprejem tudi za gospodarstvenike. Tudi ta sprejem je bil v žalskem hotelu, udeležba pa je bila prav tako dobra. K. R. OBČINA ŽALEC Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec, Občina Žalec objavlja javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec, ki jih bo v letu 2006 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna 1. Predmet razpisa in razpisna področja Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov z naslednjih področij dejavnosti: • založništvo: knjige, drugi projekti; • glasba: produkcija, drugi projekti; • uprizoritvene umetnosti: postprodukcija, prvi projekti; • vizualne umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, grafika, drugi projekti; • radijski in televizijski kulturno-umetniški projekti; • varstvo kulturne dediščine. 2. Pogoji Pravico do prijave na javni razpis za sofinanciranje imajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje: a) da opravljajo dejavnost s področja kulture in da imajo ustrezno registracijo v skladu z veljavno zakonodajo (za pravne osebe), b) da imajo sedež v Občini Žalec, razen častnih občanov Občine Žalec, c) da izpolnjujejo kriterije iz tega pravilnika, d) da imajo do Občine Žalec poravnane vse pogodbene obveznosti iz preteklega leta, e) za področje varstva kulturne dediščine: poleg pogojev iz točk b), c) in d), da so lastniki ali upravljavci kulturnih spomenikov, razglašenih z občinskim odlokom, ali objektov kulturne dediščine, ki so vpisani v zbirni register dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje. 3. Okvirna vrednost sredstev po razpisnih področjih Okvirna vrednost sredstev za projekte javnega razpisa s kulturnih področij za leto 2006 je 3.000.000,00 SIT. 4. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2006. 5. Razpisni rok Razpis se prične 25.1. 2006 inje odprt do porabe sredstev. 6. Način dostave predlogov Izvajalci, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje ponudbe v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ - Sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec. Na hrbtni strani ovitka mora biti navedba vlagatelja: naziv in naslov (sedež). Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih za posamezno razpisno področje in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa. Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev: - ki jih ni vložila upravičena oseba. 7. Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil: Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net. 8. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega: - besedilo razpisa; - prijavne obrazce za posamezno razpisno področje. Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji v razpisnem roku dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, med uradnimi urami (od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek od 8. do 13. ure) ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja v času razpisnega roka oz. po e-naslovu. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani ZKŠT: http://www.zkst-zalec.si. 9. Odpiranje vlog in obveščanje o izboru Prvo odpiranje vlog bo marca 2006. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije. OBČINA ŽALEC Ul. Savinjske čete 5, 3310 ŽALEC objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU SOCIALNO-HUMANITARNIH DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2006 1. Predmet razpisa je sofinanciranje programov s področja socialno-humanitarnih dejavnosti. 2. Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Žalec oziroma delujejo na njenem območju, - društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti imajo lahko svoj sedež tudi izven območja Občine Žalec, njihovi člani pa morajo biti tudi občani Občine Žalec (najmanj 5 % vsega članstva), - da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon, - da so registrirani in delujejo najmanj eno leto, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, - da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in načrt aktivnosti za prihodnje leto. 3. Okvirna vrednost sredstev: za predmet javnega razpisa je Občina Žalec iz občinskega proračuna za leto 2006 zagotovila sredstva v znesku 3.000.000,00 SIT. 4. Rok za predložitev ponudb in način predložitve: ponudbe morajo biti naročniku dostavljene osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec, s pripisom »NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA PROGRAM SOCIALNA/HUMANITARNA DEJAVNOST 2006« najkasneje do 28. 2. 2006. Prepoznih, nepravilno označenih in nepopolnih ponudb naročnik ne bo upošteval. Na vsakem ovitku ponudbe mora biti napisano: - naslov naročnika, - v levem spodnjem kotu oznaka razpisa, na katerega se ponudba nanaša (Javni razpis - socialno/humanitarna dejavnost) in številka časopisa Utrip, v katerem je bil javni razpis objavljen, ter vidno označeno »Ne odpiraj - ponudba«, - na hrbtni strani ovitka mora biti napisan naziv in naslov ponudnika - pošiljatelja, da mu je v primeru nepravočasne predložene ponudbe le-to mogoče vrniti neodprto. 5. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti pri Bojanu Jerebu, tel. 03 713 64 38 ali osebno na oddelku II. nadstropje, soba 53. 6. Kraj in čas, kjer lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo: razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Žalec www.zalec.si ali pa jo v tem roku zainteresirani dvignejo vsak delovni dan med 8. in 10. uro v sobi št. 53/11 - Občina Žalec. 7. Izid razpisa: ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje do 31. 3. 2006. OBČINA ŽALF.C VPIS v 1. RAZRED 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, obvešča vse starše otrok, rojene v letu 2000, da morajo vpisati svojega otroka v 1. razred 9-letne osnovne šole za šolsko leto 2006/2007 v šolskem okolišu, kjer imajo stalno prebivališče. Osnovne šole GRIŽE, PETROVČE, ŠEMPETER in I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC bodo vpisovale otroke v 1. razred v mesecu februarju 2006 (dopoldan). Starše obveščamo, da bodo otroci dobili VABILO ZA VPIS po pošti. V kolikor vabila ne bodo prejeli, se oglasite na matični osnovni šoli, ki pokriva tisti šolski okoliš, kjer imate stalno prebivališče. PREGLED ŠOLSKIH OKOLIŠEV PO NASELJIH V OBČINI ŽALEC OSNOVNA ŠOLA GRIŽE (tel. 03/713 21 58, svetovalna delavka Breda Rovan) 1. matična šola Griže Griže, Migojnice, Pongrac (razen hišnih številk od 155 do 170/a), Zabukovica (razen hišnih številk od 138 do 160/a in hišne številke 169). 2. Podružnična osnovna šola Liboje Brnica (razen hišnih številk 1, la, lb, 2, 3, 4, 5), Kasaze (razen hišnih številk 1, la , 2,4, 5, 5a, 6, 6a, 7, 8, 8a, 8b, 8c, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 66, 66a, 66b, 66c, 66d, 67, 68, 68a, 68b, 69,69a, 69b, 69c, 69e, 70,70a, 70b, 70c, 70d, 70e, 70f, 70g, 70h, 70i, 70j, 70k, 701,71, 71a, 72, 72a, 72b,73, 74, 74a, 75, 77, 77a, 76, 78, 79, 81, 84, 86, 87, 88, 88a, 89, 93, 93a, Liboje, Pongrac (od hišne številke 155 do 170/a), Zabukovica (od hišne številke 138 do 160/a in hišne številke 169). OSNOVNA ŠOLA PETROVČE (tel. 03/713 22 38, svetovalna delavka Feja Krajnc) 1. matična šola Petrovče Arja vas, del naselja Brnica (hišne številke 1, la, lb, 2, 3,4, 5), Dobriša vas, Drešinja vas, del naselja Kasaze (hišne številke 1, la, 2,4, 5, 5a, 6,6a, 7,8, 8a, 8b, 8c, 9,10,11,12,12a, 13, 14, 66, 66a, 66b, 66c, 66d, 67, 68, 68a, 68b, 69, 69a, 69b, 69c, 69e, 70, 70a, 70b, 70c, 70d, 70e, 70f, 70g, 70h, 70i, 70j, 70k, 701, 71,71a, 72, 72a, 72b,73,74,74a, 75,77,77a, 76, 78, 79, 81, 84, 86, 87, 88, 88a, 89, 93, 93a),Levec, Mala Pirešica, Petrovče, Ruše, Zaloška Gorica, Novo Celje. 2. Podružnična osnovna šola Trje Galicija, Hramše,Velika Pirešica, Pernovo, Zavrh pri Galiciji, Železno. OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER (tel. 03/703 20 61, svetovalna delavka Urška Poljanšek) 1. matična šola Šempeter Kale, Grče, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje. I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC (tel. 03/713 24 27, svetovalna delavka Monika Korbar) 1. matična šola Žalec Ložnica pri Žalcu, Podvin, Žalec, Vrbje. 2. Podružnična osnovna šola Gotovlje Gotovlje. 3. Podružnična osnovna šola Ponikva Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence. Občina in Cerkev v dobrih odnosih Prav je opozoriti na napako Državni izpitni center samo za splošno maturo Med novoletne sprejeme z najdaljšo tradicijo v Občini Žalec sodi sprejem za duhovnike žalske dekanije. Sprejema, ki ga pripravlja žalski župan s sodelavci, se vsako leto udeležijo vsi povabljeni duhovniki iz sedmih župnij dekanije. Letošnje srečanje je bilo namenjeno prijateljskemu druženju in izmenjavi nekaterih mnenj o tem, kako so duhovniki v svojih župnijah v preteklem letu delovali in kakšne načrte imajo v tem letu. V svojem nagovoru je župan Lojze Posedel med drugim povedal, da se vsako leto veseli srečanja, čeprav se z duhovniki srečuje tudi med letom ob različnih priložnostih. Zahvalil se jim je za skrb, ki jo posvečajo sakralnim objektom in pastoralnemu delu z mladimi. Za sprejem se je zahvalil pol-zelski dekan Jože Kovačec, ki vodi žalsko dekanijo. Poudaril je, da se dobri odnosi kažejo vse leto v različnih akcijah. V sproščenem pogovoru so se nato župniki posameznih župnij dotaknili tem, ki zadevajo tako duhovno kot občinsko dogajanje. Župnija Gotovlje bo letos praznovala 750-letnico, v tem času končujejo z obnovo 123 let starih orgel, pričeli pa naj bi tudi z obnovo podružnične cerkve sv. Jedert. V griški župniji bodo letos pričeli z obnovo zunanje ureditve farne cerkve. V šempetrski bodo v teh dneh poravnali zadnji obrok za nove orgle, ki so stale kar 23,8 milijonov tolarjev, v septembru pa naj bi pričeli z obnovo zvonika in fasade na župnijski cerkvi. V gališki župniji naj bi dokončali notranjo obnove cerkve, veliko slavje pa bo julija, ko bo novo mašo bral Andrej Jazbec. V petrovški župniji bodo pričeli z obnovo mežnarije, ki so jo dobili nazaj v denacionalizacijskem postopku, vrednost obnove pa bo kar 35 milijonov tolarjev. Kot je dejal župnik Ivan Arzenšek, pa niso zadovoljni s sodelovanjem s krajevno skupnostjo in z osnovno šolo. V žalski župniji bodo 2. julija praznovali 100-letnico blagoslovitve župnijske cerkve, radi pa bi tudi dokončali dela pri materinskem domu. Na Polzeli so zaključili z obnovo oltarja v cerkvi sv. Križa na Gori Oljki, v teku pa je obnova obeh zvonikov. Obnavljati bodo pričeli tudi cerkev sv. Miklavža na Vimperku. Cerkvi sta podružnici polzelske župnije. Srečanje so zaključili s kosilom, z dobro kapljico, zahvalno molitvijo in s pesmijo. T. Tavčar Uspehi mladih so zagotovo pomembni tudi za občine, iz katerih prihajajo. Zato večina županov vsako leto sprejme najboljše osnovnošolce in maturante ter jim tako izkaže priznanje za njihovo prizadevanje. Če zlat maturant vabila na sprejem ne prejme, je zagotovo prizadet. A namesto da bi »kuhala« užaljenost, je Klavdija Jagar iz Pongraca župana v dopisu opozorila na napako. Župan Lojze Posedel se je prejšnji teden srečal s Klavdijo in pojasnil, kako je do napake prišlo. Državni izpitni center je namreč posredoval podatke samo za splošno maturo, občina pa nima podatkov, na katerih srednjih šolah po Sloveniji se šolajo mladi s stalnim prebivališčem v žalski občini. Župan se je Klavdiji najprej zahvalil, da je opozorila na napako, in se ji opravičil, ker ni bila povabljena na sprejem skupaj z drugimi zlatimi maturanti. »Zelo si prizadevamo, da bi imeli čim bolj točne in pravočasne podatke o uspehih naših mladih občank in občanov na raznih področjih. Ko želimo podatke od šol in ministrstva, nam odgovarjajo, da gre za varstvo osebnih podatkov. Ministrstvo bomo ponovno opozorili na ta problem. Zelo mi je žal, da sc je to zgodilo in vaš občutek, ko niste bili povabljeni na sprejem, zagotovo ni bil prijeten,« je povedal župan. Izročil ji je enako darilo, kot so ga prejeli ostali zlati maturanti, je pa bilo zato cvetje malo večje. Klavdijo je prinesel na svet Miklavž leta 1986. V Osnovni šoli Griže je bila odlična učenka, na državnih tekmovanjih je osvojila štiri zlata (kemija, logika, matematika in fizika) in dve srebrni priznanji. Dve leti je obiskovala Splošno in strokovno gimnazijo Lava v Celju, nato pa se je odločila za mednarodno maturo na ljubljanski bežigrajski gimnaziji. Da bo tako zelo uspešna pri maturi, ni bila čisto prepričana, že zato, ker poteka pouk v programu mednarodne mature v angleščini, v Grižah pa je bil njen prvi tuji jezik nemščina. A je bila tudi matura zlata. Zdaj študira na ljubljanski strojni fakulteti, počasi pa se bliža svojemu naslednjemu cilju: študiju v Združenih državah Amerike: “To je čisto drugo okolje, ki ponuja veliko več priložnosti, kot jih je pri nas. Dala sem vlogo na Massachusetts Institute of Technology, ki je najboljši inženirski faks na svetu. Uspeh na maturi mi je dal pogum, da sem se vpisala. Če bom sprejeta, bom morala pred odhodom še zbrati denar, šolnina za eno šolsko leto namreč znaša 32 tisoč USD, res pa ponujajo štipendije tudi tujim študentom.” In kako so starši sprejeli njeno odločitev: “So se že navadili, da grem v tujino, saj sem že od osmega razreda govorila, da bom šla v tujino.” In kakšen je njen poklicni cilj: “Konstruiranje dirkalnih av- Župan in strokovne službe Občine Žalec vabijo vse dijake, študente in njihove starše, da o svojih uspehih in dosežkih, zlasti po koncu šolskega leta, obveščajo Oddelek za negospodarstvo in gospodarstvo Občine Žalec (Savinjske čete 5, Žalec), lahko tudi po telefonu 713 64 34 ali elektronski pošti: obcina.zalec@eunet.si. Kdaj dograditev šole v Grižah? Predsednik sveta staršev na OŠ Griže Peter Šalej »Osnovna šola Griže po izgradnji leta 1969, po meni znanih podatkih, razen dograditve večnamenskega prostora oziroma male telovadnice in tekočih vzdrževalnih del ni doživela nobene posodobitve,« pravi predsednik sveta staršev Peter Šalej, ki je skupaj s starši zelo razočaran po zadnjem sestanku z vodjo oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Občine Žalec Natašo Gaber Sivka. Po njenih besedah se bo namreč z dograditvijo šole lahko pričelo šele leta 2009. Nataša Gaber Sivka je s svojo sodelavko predstavila in razložila aktivnosti lokalne skupnosti glede prostorskega problema za OŠ Griže. Povedala je, da je občina nenehno v stiku z Ministrstvom za šolstvo in šport, ki je tudi dobro seznanjeno s to problematiko. Ne nazadnje so o tem govorili tudi ob obisku ministra na šoli v lanskem letu. Že junija leta 2004 je ministrstvo pozvalo občino, da za izračun deleža, ki bi ga sofinanciralo ministrstvo, predloži še dokument identifikacije investicijskega projekta. Kot je povedala Nataša Gaber Sivka, je občina v lanskem letu ta dokument pripravila in bo posredovan ministrstvu. Poudarila pa je tudi, da so v letu 2005 oddali prijavo na razpis za sofinanciranje telovadnice pri OŠ Griže, vendar neuspešno, in da se bo z dograditvijo šole lahko pričelo v letu 2009. »Slednji podatek nas je starše močno vznemiril, izrazili smo naše nezadovoljstvo ob reševanju problema. Vzrok za to je po našem mnenju v prepočasni intenzivnosti iskanja rešitve kot tudi nejasne opredelitve investitorja, da reši prostorski problem OŠ Griže. Že osem let sem v svetu staršev na tej šoli. Starši smo aktivno vpeti v delo šole in smo redno seznanjeni z uspehi učencev pa tudi z raznimi problemi, ki se sproti razrešujejo. Kot rdeča nit pa se vleče prostorski problem šole. Vodstvo šole je delno poiskalo rešitve v preoblikovanju vseh razpoložljivih prostorov (malo telovadnico in kabinete) v učne prostore. Že v šolskem letu, ko je bil sin v prvem razredu, smo se starši seznanili z noviteto preoblikovanja šolskega sistema na 9-letno izobraževanje. Na državnem nivoju je bilo dogovorjeno, da k temu projektu pristopijo najprej tiste šole, ki imajo ustrezne prostorske kapacitete, kasneje, ob dograditvi manjkajočih prostorov, pa bodo morale izvajati 9-letno izobraževanje vse osnovne šole. Družba LIZ inženiring iz Ljubljane, ki je opravila v letu 1997 pregled šolskih prostorov na področju osnovnošolskega izobraževanja v Občini Žalec, je za šolo Griže v svoji analizi ugotovila, da za izpeljavo 9-letne šole manjka še najmanj 10 specializiranih učilnic, telovadnica, knjižnica in še kaj. Vodstvo šole je oblikovalo komisijo za izgradnjo prizidka, pripravile so se idejne zasnove, idejni projekti, kar je ustanovitelj javnega zavoda Osnovne šole Griže - Občina Žalec financirala in v svojem terminskem planu investicij za potrebe osnovnega šolstva, otroškega varstva in (delno) športa za obdobje 1999-2003 predvidela 260 milijonov tolarjev. Žal veliki plani niso dočakali realizacije. Prišlo je leto 2003, ko so vse osnovne šole morale pristopiti k izvajanju 9-letnega pouka in OŠ Griže ob obisku takratnega ministra za šolstvo ni imela rešenih prostorskih problemov v občini in je bila ena izmed petdesetih osnovnih šol v Sloveniji, ki ob prehodu na nov učni sistem niso izpolnjevale prostorskih kriterijev. Dane so bile ustne obljube tako ministra za šolstvo in šport kot župana, da se bo nemudoma pristopilo k reševanju tovrstnega primera, vendar ostale so le besede brez zaključenih dejanj,« je sklenil svoj komentar o tej problematiki Peter Šalej. Prihodnje leto bo šola Griže praznovala 200-letnico delovanja. Čeprav gre za visok in častitljiv jubilej, pa žal ne bo tako veselo, kot bi bilo, če bi skupaj z 200-letnico praznovali tudi dograditev šole. Kljub vsemu starši upajo, da se bo morda le še kaj premaknilo in da se bo problematika rešila prej kot leta 2009. D. Naraglav 750 let Župnije Gotovlje Med visoke obletnice praznovanj v tem letu sodi 750-letnica Župnije svetega Jurija Gotovlje. Kot je povedal župnik Branko Zemljak, se tedaj prvič omenja tudi kraj Gotovlje. Osrednja slovesnost ob visokem jubileju bo 23. aprila na god sv. Jurija, ki je župnijski zavetnik. Poleg osrednje slovesnosti bodo skozi vse leto potekale spremljajoče prireditve. Med pomembne pridobitve ob jubileju sodita obnova 123 let starih orgel, ki bo končana še v tem mesecu, in obnovljeno cerkveno poslopje, za kar gre zahvala številnim Gotov-ljanom. T. T. Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec vabi k vpisu v delavnico: - oblikujmo z glino, - fotografirajmo skupaj. Delavnici bosta zajemali 20 ur, izvedeni bosta v februarju 2006 v primeru zadostnega števila prijav. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu društva (Bergmannova vila ob občinski stavbi), kjer se lahko tudi vpišete. Vpis v delavnici je možen do 10. februarja 2006 vsak torek in petek med 9. in 11. uro. visok jubilej. V novo leto z novim proračunom Župan sprejel podmladek Braslovški svetniki so se na zadnji lanski seji sestali 28. decembra. Med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda je bila druga obravnava predloga proračuna za leto 2006. Predlog proračuna je bil v prvi obravnavi mesec dni, nanj pa je v roku prispelo 12 pripomb in pobud, na sami seji pa je nestrankarski svetnik Franc Ran-čigaj vložil devet amandmajev. Predlagal je bolj smotrno porabo proračunskega denarja pri nekaterih postavkah, prihranjeni denar pa naj bi namenili za pločnik v Letušu, vodovod na Dobrovljah, fasado na Domu krajanov na Gomilskem, za kulturna društva in župnijski urad Gomilsko. V razpravi so svetniki menili, da je marsikateri od devetih predlogov upravičen, vendar je bilo časa premalo, da bi o njih razpravljali tudi na odborih. Če bi bili ti amandmaji vloženi, ko je potekalo usklajevanje, bi bilo mogoče katerega izmed njih tudi upoštevati, tako pa so pri glasovanju svetniki vseh devet amandmajev zavrnili. Za proračun v predlagani obliki je glaso- valo deset svetnikov, proti jih je bilo pet. Braslovški proračun bo imel v letu 2006 nekaj manj kot 743,7 milijonov prihodkov in 853,6 milijonov odhodkov. Zaradi presežka odhodkov nad prihodki se bo občina zadolžila za 45 milijonov tolarjev, in sicer za investicijo v izgradnjo telovadnice in adaptacije braslovške osnovne šole. Po stroškovnih mestih pa so odhodki naslednji Javna uprava 111,3 milijone tolarjev, obramba 1,4, javni red in varnost 19,9, gospodarske dejavnosti 164,6, od tega za gospodarske zadeve v krajevnih skupnostih 12,3, varstvo okolja 59,5, stanovanjska dejavnost in prostorski razvoj 60,4, zdravstvo 7,2, rekreacija, kultura in dejavnosti neprofitnih organizacij in društev 48,7, izobraževanje 331,4 in socialna varnost 49 milijonov tolarje. Na seji so svetniki potrdili nove sodnike porotnike za okrožno sodišče, in sicer Ivano Brinovec iz Letuša, Rudija Sedovška iz Rakovelj, Franca Rančigaja z Gomilskega in Mirana Kranjca iz Orle vasi. Svetniki so sprejeli letni program nadzora za leto 2006 in bili seznanjeni s poročilom nadzornega odbora o izvedbi izrednega nadzora oziroma pregleda investicije strehe na Kulturnem domu Letuš in Domu krajanov Gomilsko, ki sta bila predmet pobude nestrankarskega svetnika Jožeta Završnika, in gradnje mostu Žovnek, ki je bil opravljen na zahtevo nadzornega odbora Občine Braslovče. Kot je na seji povedal član nadzornega odbora Janez Herodež, ki je opravil nadzor, nepravilnosti pri izvedbi projekta ni zasledil. Svetniki naj bi sprejeli tudi predlog sprememb pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev, ki ga je obravnavala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Med drugim je obravnavala tudi tematiko sejnin in predlagala, da se sejnine občinskih svetnikov povečajo s sedanjih neto 12 tisoč na 25 tisoč tolarjev. Res je, da so do sedaj braslovški svetniki prejemali najnižje sejnine med sosednjimi občinami. Po dokaj žolčni razpravi so ta predlog umaknili z dnevnega reda. T. Tavčar S perspektivo in razvojem v prihodnost Župan Vilko Jazbinšek med svojim govorom na srečanju z gospodarstveniki in kmeti Občine Tabor Župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek je pred dnevi organiziral ponovoletno srečanje z gospodarstveniki in kmeti Občine Žalec. Srečanja se je udeležil tudi načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar, ki je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da je delo krajevnega urada dobro steklo, županu pa je izročil tudi darilo, majhno avtomobilsko tablico z napisom Srečno 2006. S kulturnim programom so srečanje popestrili pevci Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor pod vodstvom Marjetke Rak in povezovalec programa ter harmonikar Gašper Jazbinšek. Ob koncu uradnega dela pa so tudi tokrat presenetile članice Društva podeželskih žena in deklet Občine Tabor. Župan Vilko Jazbinšek je na kratko orisal delovanje občine v minulem letu, hkrati pa tudi občinsko strategijo na področju podjetništva in kme- tijstva, ki je v njihovi občini prevladujoča gospodarska panoga. Kar okrog 40 odstotkov prebivalstva se preživlja s to dejavnostjo. To je bistveno več, kot kažejo statistični podatki za Savinjsko dolino in tudi Slovenijo. Glede ostalega podjetništva in nasploh o perspektivah občine pa je dejal: »Podjetništvu moramo omogočiti vse pogoje razvoja. Omogočiti moramo širitev proizvodnje in zagotavljati pogoje za nastajanje novih podjetniških dejavnosti. To pomeni, da podjetnikom priskrbimo zemljišča, na katerih bodo lahko gradili svoje proizvodne in storitvene obrate. Nimamo nekih teženj po velikih industrijskih obratih, ampak po manjših proizvodnih obratih in storitvenih dejavnostih ter morda nekaj tudi na področju distribucije trgovine, saj ležimo na strateško pomembni lokaciji.« Župan je še dejal, da je za njimi izredno uspešno leto, saj so uresničili enega naj večjih projektov, ki zagotavlja sodobno otroško varstvo in šolo za več desetletij. »Naslednji mesec odpiramo tudi novo občinsko knjižnico, ki bo zaokrožila ta veliki projekt. Pred nami pa so nove naloge in izzivi. Dokončati moramo projekt prostorskega razvoja. Pri tem nas čaka še veliko dela. Predvsem pa si moramo prizadevati, da pridobimo čimveč zemljišč za gospodarsko-podjetniški razvoj občine in stanovanjsko gradnjo. Pripravljamo pa se tudi na razpis za pridobitev koncesije za dom starejših občanov. To je izredno velik in zahteven projekt in upamo, da bomo uspeli. Vrednost projekta je 5 milijonov evrov. Pri tem projektu občina nastopa zgolj kot vlagateljica zemljišča, zato se intenzivno ukvarjamo s pridobitvijo takšnega zemljišča, konzorcij investitorjev pa je načelno že pridobljen.« D. Naraglav Župan Občine Braslovče Marko Balant že nekaj let pripravlja sprejeme za novorojenčke in njihove starše. Zadnji sprejem so za 11 novorojenčkov, ki so se rodili v zadnji tretjini letošnjega leta, pripravili tik pred novim letom v sejni sobi občinske uprave. V Občini Braslovče se je od 15. novembra 2004 do 15. novembra 2005 rodilo 41 otrok. V primerjavi z enakim obdobjem predlani štirje otroci manj. Občina Braslovče šteje po zadnjih podatkih 5.126 prebivalcev. V pozdravnem nagovoru je župan Marko Balant najmlajšim zaželel veliko dobrega, veselo in brezskrbno otroštvo, predvsem pa varen in ljubeč dom. Staršem je izročil bon v vrednosti trideset tisoč tolarjev in knjigo Najlepše pravljice. T. T. 93 milijonov za ceste, most... V Občini Braslovče bodo letos za obnovo cest in javnih poti, za novogradnje, obnovitev in preureditev prometne infrastrukture porabili nekaj več kot 93 milijonov tolarjev. Za asfaltiranje in krpanje posameznih odcepov cest bodo porabili 36,6 milijonov, največ, 13 milijonov pa za 790 metrov dolg odcep ceste Puše-Otovnik na Dobrovljah. Odcep ceste v Grajski vasi Rezana-Ojstri-ška vas, dolg 300 metrov, bo stal 5,5 milijonov, v Orli vasi do Topovelj 6,6 milijonov, za odsek športni center-avto-cesta v Šmatevžu 4 milijone, odsek ribnik Preserje-Male Braslovče 3 milijone, odsek do rezervoarja v Letušu 2 milijona in v Trnavi odsek od avtoceste do Rančigaja 1,5 milijon tolarjev. Za novogradnj e, obnovitve in preureditve prometnih poti in objektov pa so namenili 47 milijonov. Največji zalogaj pri tem je obnova mostu v Grajski vasi, ki bo stala 25 milijonov, 10 milijonov bodo porabili za nakup zemljišč, obnovo mejnih znamenj, za plačila drugih storitev, ki so potrebne za obnovitev križišč v Malih Braslovčah in Preserjih, za pločnik v Ka-menčah in most v Preserjih, 17 milijonov pa bodo porabili za odcep ceste v Šmatevžu proti Pustoslemšku, za pločnik v Kamenčah ter pločnik in prehod za pešce v Parižljah. Za javno razsvetljavo so letos namenili 11,2 milijonov tolarjev, od tega za novogradnjo v Rakovljah, Parižljah, Orli vasi, Trnavi, Kamenčah in Glinjah 10,5 milijonov, ostalo pa za investicijski nadzor ter načrte in projektno dokumentacijo. V braslovški občini so si torej naložili veliko dela in tudi velik finančni zalogaj, so pa trdno odločeni, da bodo načrtovano tudi opravili. T. T. Čistilna naprava obratuje poskusno Nova čistilna naprava V Občini Vransko so lani dogradili novo mehansko čistilno napravo z aktivno biomaso - blatom, ki že deluje poskusno. Dograjena je prva faza naprave za 700 populacijskih enot, ki obsega črpališče, mehansko in biološko stopnjo čiščenja ter upravno zgradbo z zunanjo ureditvijo in komunalno infrastrukturo. Čistilna naprava deluje samodejno, za kar skrbi nadzorni sistem, ki izvaja avtomatski nadzor celotne naprave in je povezan s centrom vodenja na centralni čistilni napravi v Kasazah. Tako so potrebni le občasni obiski vzdrževalcev Javnega komunalnega podjetja Žalec. Namenjena je za čiščenje komunalne odpadne vode naselij Vransko, Brode, Ločica pri Vranskem in Prapreče. Cilj čiščenja je odstranjevanje organskih snovi s hkratno aerobno stabilizacijo blata. S čiščenjem se zaščitita površinska odvodnika potokov Podgrajščica in Merinščica, kamor so se pred dograditvijo odvajale vse odpadne vode. Dela je izvajalo podjetje Nivo Celje s podizvajalci, za investicijo in priključitev na javno omrežje pa so morali odšteti 70 milijonov tolarjev. Odprtje nove čistilne naprave bo ob letošnjem občinskem prazniku. T. Tavčar Tudi letos največ za izobraževanje Začeli leto z novim proračunom Svetniki Občine Polzela so na 19. redni seji občinskega sveta obravnavali sedem točk dnevnega reda. Med njimi je bila prva obravnava predloga odloka o proračunu občine za prihodnje leto, ki sta ga svetnikom obrazložila župan Ljubo Žnidar in računovodkinja Tanja Mavrič. Kot je razvidno iz predloga odloka, naj bi imel proračun nekaj manj kot 827 milijonov tolarjev prihodkov in 60 milijonov več odhodkov. Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki se bo občina v leto 2006 zadolžila za 50 milijonov tolarjev. Najetje kredita bo za poplačilo Športnorekreacijskega centra Polzela. Sicer pa je tudi v tem proračunu naj-večja postavka izobraževanje, za katerega bodo namenili 236 milijonov, od tega za predšolsko vzgojo 146 milijonov in za osnovnošolsko izobraževanje 89 milijonov. Med visokimi stroški v osnovnošolskem izobraževanju je regresiranje prevozov v šolo, kar naj bi znašalo v prihodnjem letu nekaj več kot 19 milijonov tolarjev. Po krajši razpravi so dali predlog proračuna v 20-dnev-no javno obravnavo. Svetniki so obravnavali tudi zaključno poročilo nadzornega odbora Občine Polzela o nadzoru zaključnega računa proračuna Občine Polzela za leto 2004, ki ga je podala predsednica nadzornega odbora Marija Cizej in potrdili odlok o zaključnem računu za leto 2004. Marija Cizej je med drugim poudarila, da so bile subvencije v kmetijstvu 55 upravičencem pravilno razdeljene, da so bila prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije v višini 65 milijonov namensko porabljena in da je nadzorni odbor obravnaval poročilo o notranjem revidiranju državne revizorke. O manjših nepravilnostih je bil seznanjen tudi župan Ljubo Žnidar z nalogo, da jih odpravi, v nobenem primeru pa ni bil kršen zakon. Svetniki so obravnavali tudi pogodbo o poslovnem sodelovanju pri projektu Poslovna cona Polzela. Odločili so, da bo občina pri tem projektu sodelovala z Regionalno razvojno agencijo Celje. Svetniki so bili enotni, da se višina točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2006 poveča z rastjo življenjskih potrebščin in cen na drobno, kar znaša 2,5 odstotka. Ob koncu seje je župan Žnidar svetnike seznanil o napredovanju postopka za izgradnjo trgovskega objekta in večstanovanjskih objektov, predvidenih v sklopu urbanističnega centra Polzela. Trgovski center Engrotuš Celje je že vložil zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za nov trgovski center, kar pomeni, da se bo gradnja pričela po novem letu, občina pa bo poskrbela za sočasno izgradnjo komunalne infrastrukture. T. Tavčar OBČINA POLZELA Polzela 8,3313 Polzela tel./faks: (03) 703 32 00, 703 32 23 Datum: 30. 11. 2005 Številka: 465-02/028/06 Na podlagi 45. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št.: 12/03, 77/03) in sklepa sveta Občine Polzela, sprejetega na 18. redni seji, dne 22.11. 2005, Občina Polzela objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN i. Prodajalec: Občina Polzela, Polzela 8, 3313 Polzela n. Predmet prodaje: 1. Nepremičnina pare. št. 326/380 - pašnik v izmeri 1270 m2, vložek št. 1834 k. o. Polzela. Osnovna namenska raba: območje za poselitev - stavbno zemljišče. 2. Nepremičnina pare. št. 326/226 - pašnik v izmeri 919 m2, vložek št. 1227 k. o. Polzela. Osnovna namenska raba: območje za poselitev - stavbno zemljišče. Zemljišči sta naprodaj po načelu »videno-kupljeno«. m. Izklicna cena: 1. Za nepremičnino pare. št. 326/380, vi. št. 1834 k. o. Polzela, znaša 3.657.600,00 SIT. 2. Za nepremičnino pare. št. 326/226, vi. št. 1227 k. o. Polzela, znaša 6.616.800,00 SIT. Davek ni vključen v izhodiščno vrednost. Kupec plača stroške overitve pogodbe in stroške v zvezi z zemljiškoknjižnim vpisom, ostale stroške v zvezi s pogodbo pa nosi prodajalec. IV. Pogoji javnega zbiranja ponudb: 1. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ter samostojni podjetniki, ki morajo k ponudbi predložiti potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije oziroma izpisek iz sodnega registra za pravne osebe. 2. Obvezno je potrebno vplačati varščino (kavcijo) za resnost ponudbe v višini 10 % izhodiščne vrednosti predmeta prodaje, ki se vplača na TRR Občine Polzela št. 01373-0100004520, odprt pri Banki Slovenije, ter k ponudbi predložiti potrdilo o plačilu varščine. Najugodnejšemu ponudniku bo varščina všteta v kupnino. Ostalim ponudnikom bo varščina vrnjena v roku 8 dni po končanem izboru najugodnejšega ponudnika. Znesek varščine se v nobenem primeru ne obrestuje. 3. V pisni ponudbi je potrebno navesti: - ime in priimek oziroma podjetje ter naslov stalnega bivališča oziroma sedež ponudnika; - matično in davčno številko ponudnika; - nepremičnino, ki je predmet ponudbe; - ponujeno ceno (ki ne sme biti manjša od izhodiščne vrednosti); - izjavo, da se strinja z vsemi pogoji razpisa z lastnoročnim podpisom ponudnika; - potrdilo o vplačani varščini; - potrdilo o državljanstvu (kopija osebne izkaznice) oziroma izpisek iz sodnega registra za pravne osebe. v. Ponudba se bo štela za pravočasno, če bo prispela najkasneje do 16. 2. 2006 do 12. ure na naslov Občina Polzela, Polzela 8, 3313 Polzela, pod oznako »Javni razpis za prodajo nepremičnin - ne odpiraj!«. VI. Nepravočasne in nepopolne ponudbe prodajalec ne bo upošteval. Pravočasne in popolne ponudbe bo obravnavala Komisija za vodenje in nadzor postopkov razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem Občine Polzela. VII. Merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika je najvišja ponujena cena. Vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni. Vili. Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno ali katerim koli drugim ponudnikom, je izključena. Župan Občine Polzela lahko kadar koli ustavi začeti postopek do sklenitve prodajne pogodbe. IX. Izbrani najugodnejši ponudnik mora kot kupec skleniti prodajno pogodbo najkasneje v roku 15 dni po prejemu sklepa o izbiri in poziva k podpisu pogodbe. Če se izbrani ponudnik pozivu k podpisu pogodbe v določenem roku ne odzove, se šteje, da je od sklenitve pogodbe odstopil, varščina pa zapade v korist Občine Polzela. Kupec mora plačati kupnino v roku 8 dni od podpisa pogodbe. X. Zainteresirani ponudniki lahko pridobijo podrobnejše informacije o predmetu prodaje na sedežu Občine Polzela, Polzela 8, 3313 Polzela, tel. 03/703 32 16 (ga. Magda Cilenšek). Svetniki Občine Prebold so se 22. decembra zadnjič v lanskem letu sestali na seji občinskega sveta. Na dnevnem redu 35. seje je bilo osem točk. Še tretjič so obravnavali predlog proračuna za leto 2006 in ga potrdili. Še pred obravnavo proračuna pa so potrdili novo povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini ter določili novo vrednost točke za izračun nado- mestila za uporabo stavbnega zemljišča. Nova vrednost povprečne gradbene cene znaša 182.129,68 tolarjev za kvadratni meter, nova vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2006 pa 0,0726 tolarja. V letu 2006 naj bi se v proračun Občine Prebold nateklo 725 milijonov tolarjev, vsi načrtovani odhodki pa znašajo približno 723 milijonov tolarjev. Občina Prebold je torej ena redkih občin, ki ima načrtovan presežek prihodkov nad odhodki. Del proračunskih dokumentov sta tudi načrt razvojnih programov za leto 2006 in kadrovski načrt. V občinski upravi Občine Prebold je pet redno zaposlenih, to število pa se to in prihodnje leto ne bo spremenilo. V času počitnic načrtujejo zaposliti dvanajst dijakov in študentov, na ta način pa naj bi občina pomagala predvsem socialno ogroženim družinam. K. R. Investicije v zadnjem letu mandata Skupaj s proračunom za leto 2006 so preboldski svetniki potrdili tudi načrt razvojnih programov za to leto. Skupna vrednost načrtovanih investicij znaša 273.567.406,00 tolarjev. Med načrtovanimi investicijami je gradnja dvigala v Zdravstvenem domu Prebold v višini 5 milijonov tolarjev, od katerih naj bi kar štiri milijone prispeval državni proračun. Občina bo obnovila streho planinskega doma pod Reško planino, ki je v njeni lasti. Za investicije na področju protipožarne varnosti je namenjenih 10,2 milijona tolarjev. Na področju gospodarskih dejavnosti bo občina med drugim namenila 4,5 milijonov tolarjev za gradnjo pločnika v Kap- lji vasi, 2 milijona za obnovo stopnic pri blokih Na zelenici, 5 milijonov za obnovitev ceste v Matkah in 5 za investicijsko vzdrževanje ceste v Marija Reki, milijon manj pa za investicijsko vzdrževanje ceste v Sv. Lovrencu. Ena od najnujnejših investicij je gradnja pločnika Latkova vas-Dolenja vas, za katero je občina v proračunu namenila 6,5 milijonov tolarjev, za nakup zemljišča, ki ga za to potrebuje, pa še milijon in pol. Investicijskemu vzdrževanju bazena je namenjenih 25 milijonov tolarjev. Občina Prebold bo letos v nakup stanovanjskih prostorov vložila 7 milijonov tolarjev, v nakup zemljišč pa 5, dodatnih 15 milijonov bo prišlo iz drugih virov. Za komunalno urejanje zemljišč je letos načrtovanih 38 milijonov tolarjev, za izdelavo lokacijskih načrtov pa 25. Obnovljen bo vodovod v Latkovi vasi in transportni vodovod v Matkah, gradili pa bodo vodovoda v Veliki Reki - vzhod in Smrekovina ter vodovod v naselju pod Žvajgo. Med drugim bo urejena javna razsvetljava ob pešpoti na pokopališče Prebold. Na področju kulture bo naj večja investicija letos nakup Dvorane Prebold, ki je v lasti Kmetijske zadruge Prebold. 20 milijonov tolarjev za nakup naj bi v celoti prispeval državni proračun. Iz državnega proračuna naj bi bilo zagotovljenih tudi 5 milijonov tolarjev za obnovo parketa v stari telovadnici šole (enak del bo dodala občina). K. R. Kanalizacijski program se izvaja Izgradnja kanalizacije se v Občini Prebold nadaljuje tudi v zimskem času. Po izgradnji kanalizacije in obnovi vodovoda v Dolenji vasi in izgradnji glavnega voda v Kaplji vasi že nekaj mesecev potekajo dela tudi v Latkovi vasi. Delavci podjetja Nivo Celje so na tem območju položili že dobršen del kanalizacij- skega omrežja. Z deli bodo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. V občinskem proračunu je za izgradnjo kanalizacije in vodovoda za leto 2006 namenjenih približno 70 milijonov tolarjev, toliko pa je bilo denarja za ta namen tudi v lanskoletnem proračunu. Za izgradnjo kanalizacije pa v Preboldu, kot tudi v vseh ostalih občinah Savinjske doline, računajo na evropska sredstva. V pripravi je skupen dogovor vseh občin za prijavo na razpis za dodelitev teh sredstev, za katera upajo, da jih bodo dobili ob koncu tega leta. D. N. Jutri sprejem proračuna Svetniki Občine Polzela se bodo jutri sestali na 20. redni seji občinskega sveta in obravnavali 7 točk dnevnega reda. Med drugim bo v drugi obravnavi predlog proračuna Občine Polzela za letošnje leto. Skupni prihodki za letošnje leto so načrtovani v višini 827 milijonov tolarjev, kar je za 6 odstotkov več kot v letu 2005. Znesek primarne porabe na prebivalca za leto 2006 znaša 103.638 tolarjev, kar je za 4,5 odstotkov več kot v letu 2005. Odhodkov pa v občini načrtujejo nekaj več kot 888 milijonov. Ker je odhodkov več kot prihodkov, se bo morala občina tudi zadolžiti. Svetniki naj bi jutri sprejeli tudi nove cene vzgojnin v vrtcu Polzela. Predlagano bo povišanje za 2,3 odstotke, nova cena pa naj bi veljala že s 1. 1. 2006. Tako bo ekonomska cena dnevnega programa z vsemi obroki hrane za otroke v oddelkih prvega starostnega obdobja 88.796 tolarjev. Svetniki bodo na seji obravnavali tudi predlog sklepov glede menjave in odkupa nepremičnin v občini, predlog sistemizacije delovnih mest v OE vrtec Polzela za leto 2006 ter predlog sklepa o podpisu pogodbe o poslovnem sodelovanju pri projektu Poslovna cona Polzela. T. T. Status gasilcev ni urejen Predsednik PGD Polzela Ivan Kotnik med pozdravnim nagovorom Na rednem občnem zboru so se sestali člani Prostovoljnega gasilskega društva Polzela. Iz številnih poročil je bilo razvidno, da so bili polzelski gasilci lani uspešni na vseh področjih. Kot sta povedala predsednik Ivan Kotnik in poveljnik Aleksander Koler, so se tudi v lanskem letu odvijale številne aktivnosti, ki so jih predhodno načrtovali, izpeljali pa so tudi vrsto dodatnih, nepredvidenih aktivnosti. To so bile intervencije, pomoč občanom, pomoč ostalim društvom v občini pri izvedbi njihovih prireditev ali pa je bilo potrebno opraviti kaj v društvu samem. Tudi lani so organizirali tradicionalno tekmovanje za pokal Polzele, osem članic in članov se je izobraževalo na raznih tečajih, medtem ko so imeli ostali operativni člani nekaj vaj in delavnic po načrtu stalnega usposabljanja. Opravili so pregled hmeljskih sušilnic, 70 hidrantov, gasilni-kov za občane, šest desetin se je udeležilo različnih tekmovanj, tri desetine kviza, 13-krat so sodelovali na požarnote-hničnih intervencijah in drugih srečanjih. Z veseljem ugotavljajo, da se dviguje aktivnost pri delu z mladimi. Kljub vsem napo- Pluton pod svojo streho Minulo leto je bilo za Kinološko društvo Pluton zelo uspešno. Poleg tekmovalnih uspehov so z obilico prostovoljnega dela uspeli dograditi hišico na svojem vadbenem prostoru na Ložnici pri Žalcu. Tako so se pred dnevi zbrali na občnem zboru, prvič v lastnih prostorih. Kinološko društvo Pluton, ki je edino tovrstno društvo na območju Spodnje Savinjske doline, šteje trenutno sto članov. Tudi udeležba na občnem zboru je bila zelo dobra. V svojem poročilu je predsednik Radovan Vidali na kratko povzel opravljeno delo v minulem letu. Velik uspeh je dograditev društvenega objekta, kar so uspeli doseči z minimalnimi finačnimi sredstvi. Delo pa se bo nadaljevalo tudi letos z ureditvijo okolice hiše, nekoliko bodo razširili ograjeno vad-bišče, položili drenažne cevi, urediti morajo grezno jamo, za hišo nameravajo postaviti bokse za pse, razsvetljavo bodo postavili tudi na delu vadbišča za agiliti. V tem letu naj bi odkupili 30 arov veliko zemljišče, na katerem je vadbišče. Ali bo zemljišče odkupilo društvo ali žalska občina, še ni odločeno. Predsednik komisije za šolanje psov Ivi Polesnik je v svojem poročilu med drugim povedal, da so tako kot vsako leto tudi lani pripravili dve šoli za pse, pravzaprav za njihove vodnike. Spomladanskega tečaja se je udeležilo 25 vodnikov psov, jesenskega pa 16. Opravljenih je bilo skupaj 34 izpitov, v glavnem začetnih. Vsak lastnik psa bi namreč moral imeti vsaj osnovni izpit za vodnika psa. V društvu delajo po novih metodah šolanja psov, ki temelji na nagrajevanju s hrano in igranjem. Tekem v agilitiju se udeležuje do 5 članov, v klasičnih disciplinah običajno trije do štirje. Bojan Klančnik je z drugim mestom na državnem tekmovanju dosegel največji uspeh, Irena Kores pa je s svojim psom v agilitiju zasedla šesto mesto. Ta pasja disciplina postaja vse bolj priljubljena med lastniki psov, kinološko društvo Pluton pa že vzgaja mlade tekmovalke, ki bi lahko posegle po visokih mestih na tekmovanjih. Po besedah Ivija Polesnika je Povečan obisk tujcev in starejših S prireditve Božična skrivnost v Jami Pekel rom, vloženim v čim večjo opremljenost in usposabljanje gasilcev za čim hitrejše odzivanje ob morebitnih nesrečnih dogodkih, jih pri delu še vedno omejujejo obveznosti v službi, saj nekateri delodajalci nimajo posluha za sodelovanje svojih delavcev pri intervencijah in izobraževanju. Menijo, da je čas, da gasilci dobijo v tej družbi primeren status. Po krajši razpravi sta udeležence občnega zbora pozdravila župan Ljubo Žnidar in poveljnik Gasilske zveze Žalec Franci Naraks, ki sta delo gasilcev pohvalila in se gasilcem zahvalila za njihovo humano delo. Na zboru so sprejeli načrt dela, ki je podoben lanskemu, in finančni načrt. V svoje vrste so sprejeli deset novih članov in podelili značke in priznanja za dolgoletno delo v društvu. Te so prejeli Doris in Tamara Jurenc, Gašper Kolar, Boštjan Kolšek, Uroš Semprimožnik, Dominik Vačun, Aleksander Koler in Ivan Kotnik za 10-letno delo, za 20-letno delo pa Uroš Skornšek. Občni zbor so popestrili člani kvinteta Lastovka. T. Tavčar Turistično društvo Šempeter je že šesto leto zapored sklenilo turistično sezono s prireditvijo Božična skrivnost v jami Pekel. V dveh popoldnevih si je prizore božične zgodbe, ki so bili popestreni s pesmijo in glasbo posameznih skupin, ogledalo več kot 2300 obiskovalcev. »Tudi letos smo lahko zadovoljni z izvedbo prireditve, saj je izredno lepo uspela. Obiskovalcev je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko manj, kar pripisujemo slabi vremenski napovedi. Gneče tudi letos ni bilo, saj je bil ogled organiziran kot sprehod skozi večji del jame z izhodom preko gornjega dela jame,« je dejala predsednica TD Šempeter Metka Vočko in dodala, da so tudi letos prireditev izvedli v sodelovanju z Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec. In kako Metka Vočko ocenjuje minulo turistično sezono? »Na splošno z njo ne moremo biti zadovoljni, vendar menimo, da lansko leto zaradi velikega števila deževnih dni tudi sicer ni bilo naklonjeno turizmu. Dejstvo pa je tudi, da je vse manj organiziranih šolskih skupin, katerih upad beležimo vsako leto. Za to je najbrž več razlogov, od manjšega števila otrok v šolah do spremenjenih programov. Vse več je namreč centrov za obšolske dejavnosti, kjer imajo učenci možnost za najrazličnejše aktivnosti in izlete na zanimive lokacije v okolici. Žal takšnega centra v tem koncu Slovenije ni, če pa bi bil, bi bili v ta program zagotovo zajeti jama in nekropola. Glede na leto 2004 je jamo obiskalo za 8 odstotkov manj obiskovalcev. Skupno le 13.803 obiskovalcev, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Vzpodbudno pa je mogoče to, da je v realnem porastu obisk odra- slih in še posebno tujih gostov. Bistveno bolj zadovoljni smo lahko z obiskom Rimske nekropole, obisk se je v primerjavi z letom 2004 povečal za 3,6 odstotkov. Nekropolo je obiskalo 10.918 obiskovalcev, kar pa je tudi nekakšno povprečje zadnjih nekaj let.« Turistično društvo Šempeter praznuje letos 45-letnico svojega delovanja. Svoj jubilej bodo obogatili z izdajo biltena, novo zloženko v štirih jezikih, filmom o jami Pekel in še čem. Najprej jih čaka jubilejni 45. občni zbor, osrednje praznovanje pa bodo pripravili 15. junija v antičnem parku. D. Naraglav Negovanje hmeljarske tradicije Za hmeljarji in društvo hmeljarskih starešin je uspešno leto. prihodnost kinoloških društev v reševalnih psih, zato si bodo zelo prizadevali, da bi usposobili vsaj dva vodnika reševalnih psov. To pa poleg denarja zahteva izredno veliko prostega časa vodnika psa. Društvo je pripravljeno kriti stroške usposabljanja (glavni strošek so prevozi in oprema, samo usposabljanje je brezplačno), vendar je čas veliko večji problem kot denar. Prav zaradi pomanjkanja časa dosedanje tajnice društva so na občnem zboru izvolili novo tajnico, to je Irena Korez, novi podpredsednik pa je Ivan Tržan. Društvo seveda vabi v svoje vrste čim več lastnikov psov, tiste, ki nameravajo šolati svojega psa, pa obveščajo, da se spomladanski tečaj prične 1. marca ob 17. uri na vadbišču na Ložnici. Ograjeno vadbišče ni zaklenjeno, tako da je dostopno za vse, ki bi želeli trenirati s psom. Redna društvena srečanja pa so vsako prvi sredo v mesecu ob 17. uri. K. R. Predniki današnjih hmeljarjev so se srečevali na praznik svetih treh kraljev. To tradicijo so obudili hmeljarski starešine in princese, ki delujejo kot društvo Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Svoj 2. redni občni zbor so pripravili na turistični kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah na dan svetih treh kraljev. Poleg članov društva so se zbora udeležili predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, župana občin Žalec in Tabor, predstavniki trgovcev s hmeljem, Inštituta za hmeljarstvo, pivovarne in seveda kmetijsko-svetovalne službe. Z minuto molka so počastili spomin na lani umrlega prvega hmeljarskega starešino Antona Fonda, nato pa je o delu društva poročal predsednik Milan Lesjak, svoje poročilo pa je dodal tudi sedanji starešina Ivan Razboršek. Milan Lesjak je povedal, da društvo zastopa interese hmeljarskih starešin in vseh hmeljarjev Slovenije, sodeluje v projektih Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, s strokovnimi ekskurzijami pa skrbi za izobraževanje članov. V društvo je bilo vključenih 28 rednih in 29 izrednih članov. Finančna sredstva za svoje delovanje društvo pridobiva s sodelovanjem na raznih razpisih, s pomočjo donatorjev, za financiranje pa so prosili tudi občine, v katerih se nahajajo hmeljišča. Starešine so sodelovali na Jožefovem in Šentjurskem sejmu in pri organizaciji dneva hmeljarjev v Braslovčah. Novega starešino so lani prvič izbrali na osnovi razpisa v Kmečkem glasu in Utripu, vendar je prijava prišla le iz KZ Petrovče. Novo hmeljarsko princeso je izbrala mladina. Pripravili so več ekskurzij in izobraževanj, med drugim so se skupaj s Strojnim krožkom Savinjske doline in Kmetijsko-gozdarsko zbornico Celje odpravili v Francijo. Sedanji starešina in princesa sta sodelovala na številnih promocijskih prireditvah žalske občine in drugih občin. Za dobro sodelovanje sta se jim zahvalila tudi župana Lojze Posedel in Vilko Jazbinšek. V programu dela za letošnje leto so poleg ekskurzij in sodelovanja na sejmih in tradicionalnih hmeljarskih in turističnih prireditvah kot nalogo zapisali tudi zaščito uniform, hmeljarskega mačka in princesine kobule. K. R. Občni zbor gasilcev Januar in februar sta meseca, ko pripravijo društva letne konference in občne zbore. Tudi pri Gasilski zvezi Žalec so prostovoljna gasilska društva že pričela z občnimi zbori. Do sedaj so to nalogo opravila prostovoljna gasilska društva Gotovlje, Polzela, Kasaze-Li-boje, Grajska vas, Letuš, Dre-šinja vas, Loke, Griže, Aero Šempeter in Parižlje Topovlje. Pregledali so opravljeno delo in si zadali nove naloge za letošnje leto. Podelili so tudi več priznanj in značk zaslužnim članom, ki v društvih aktivno delujejo 10, 20, 30 in več let. Svoje vrste pa so okrepili s sprejemom novih članov. V soboto se bodo na občnih zborih sestali člani PGD Ponikva, Zabukovica, Andraž nad Polzelo, Ločica pri Vranskem in Dobrovlje. T. T. d.o.o. PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA. Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 16 11 V se pritožbe niso upravičene Kmetje zelo kritični Ministrica Marija Lukačič v Petrovčah, levo Alojz Sok, desno Franc Kebe Društvo slovenskih svetovalnih delavcev je v Žalcu organiziralo posvet, ki se ga je udeležilo približno 400 svetovalnih delavk in delavcev iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Beseda je v glavnem tekla o pristojnostih in ugotovitvah šolske inšpekcije. Kot je poudarila šolska inšpektorica Republike Slovenije za šolstvo in šport Jožica December je čas, v katerem poleg številnih prireditev ne manjka družabnih srečanj. Ob letu, ki se izteka, si zaželimo veliko lepega za čas, ki še prihaja. Redka pa so novoletna srečanja, ki postrežejo s kakšnim kon- Glavaš Horvat, imajo šolski svetovalni delavci pri svojem delu veliko avtonomijo, manjka pa jim predvsem samozavesti. Zato je pomembno, da dobro poznajo in se pri svojem delu oprejo na šolsko zakonodajo, predpise in pravilnike, saj je pravna podlaga temelj njihovega dela. Dejala je tudi, da predpisi niso zgolj formalnost, ampak obveza, ki zagotavlja zakonitost njihove- certom ali gledališko igro. Pek in podjetnik Roman Brglez je v dvorano KD Vransko povabil svoj kolektiv, poslovne partnerje, prijatelje in znance. Na odru Kulturnega doma Vransko se je pred polno ga strokovnega dela. Prestavitev te obsežne problematike je bila kljub vsemu na načelni, splošni ravni, le uvodoma je inšpektorica postregla z nekaterimi podatki. Ljudje veliko kličejo na šolski inšpektorat. Največkrat se straši in učenci pritožujejo nad nasiljem in ocenami. Inšpekcijski nadzori pa so pokazali, da v 40 odstotkih primerov pritožbe niso bile upravičene. T. T. dvorano Brglezovih gostov v vlogi čistilke Marije predstavila Olga Markovič. Partljičevo monokomedijo Čistilka Marija je premierno predstavila na domačem odru v Grižah in požela velik aplavz. Tako je bilo pozneje povsod, kjer je nastopila, in tudi na Vranskem, kjer sta si monokomedijo ogledala župana Občine Vransko in Občine Žalec in drugi gostje, ki so amaterski igralki in režiserki Olgi Markovič izrekli vse čestitke za uspešno igran lik čistilke Marije. Večer so popestrili člani ansambla Mira Klinca in Vitezi polk in valčkov, vinogradnik Jože Slavinec, Brglezovi peki, slaščičarji in ostali delavci. D. N. V petek je bila v Petrovčah okrogla miza na temo aktualne problematike v slovenskem kmetijstvu. Okroglo mizo je organizirala Kmečka zveza pri Novi Sloveniji, gostje pa so bili ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič, poslanec Alojz Sok in direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja Franc Kebe. Številni kmetje od blizu in daleč so gostom postavili številna vprašanja in povedali tudi veliko krepkih na račun trenutnega položaja kmetijstva. Ministrica Marija Lukačič je uvodoma poudarila, da se z vstopom Slovenije v Evropsko unijo kmetijska politika skoraj v celoti oblikuje v Bruslju, kjer ima Slovenija le 4 od 321 glasov. Edina možnost za sprejem ugodnih ukrepov za slovensko kmetijstvo je povezovanje z dr- enake interese. Da kmetijstvo ni deležno ustrezne podpore, je po besedah ministrice težko trditi, saj se proračun za kmetijstvo ves čas povečuje. Letos je zanj v državnem proračunu namenjenih 92 milijard tolarjev. Izmed novih članic bosta samo Slovenija in Ciper že letos dosegla 95 odstotkov višine neposrednih plačil, v naslednjem letu pa bo višina neposrednih plačil oziroma subvencij enaka kot v starih članicah. Ostale nove članice bodo to dosegle šele leta 2013. V zvezi s subvencijami je bilo lani veliko težav, od dobrih 70 tisoč vlog je bilo 45 tisoč pozivov za dopolnitve. Letos naj bi bilo manj težav, pa tudi rok za oddajo vlog bo daljši, in sicer od 1. marca do 15. maja. Tokrat bo obvezen elektronski vpis vlog. Ministrica je na kratko predstavila še druge ukrepe in projekte na področju kmetijstva in med drugim poudarila, da mnogi napačno razumejo namen subvencij. Ne gre za socialno pomoč kmetom. »Evropska unija se je odločila, da bo nižjo ceno hrane dosegla preko kmetov. Ker cena kmetijskih pridelkov ne pokrije stroškov pridelave, dobijo kmetje plačano razliko preko subvencij.« Subvencije naj bi bile po novem vezane samo na površino in ne več na proizvodnjo, kar bi pomenilo precejšnjo prerazporeditev denarja. Kljub vsemu bo v Sloveniji najbrž obveljala kombinirana shema, da bodo neposredna plačila vezana na površine in proizvodnjo. Na okrogli mizi so bili izpostavljeni še mnogi drugi problemi, od visokih veterinarskih stroškov za rejce, razpisa za sofinanciranje obnove hmelj skih žičnic (to naj bi omogočal letošnji razpis) do tovarne sladkorja v Ormožu (lastniki jo hočejo zapreti, kmetje pa sprašujejo, kaj naj sejejo namesto sladkorne pese) in nemoči vinogradnikov do vinogradniških kleti. Izpostavljeno je bilo celo vprašanje, ali imajo kmetje pravico kmetovati. Ponekod na podeželju namreč kmetom drugi prebivalci očitajo, da motijo njihov mir. Pravica do kmetovanja bo res zapisana v novem zakonu o kmetijstvu, ki je v pripravi. K. R. žavami članicami ELI, ki imajo Nepripeti psi ogrožajo divjad V Čistilka Marija za prijatelje in poslovne partnerje Roman Brglez izreka čestitke Olgi Markovič za odigrano predstavo Čistilka Marija, kije bila prijeten uvod v družabno srečanje. Izobraževanje za dopolnilne dejavnosti V kmetijstvu naravne danosti in tradicija narekujejo tip pridelave. Ker so zemljišča v Spodnji Savinjski dolini razdrobljena, je najprimernejša pridelava sadja in zelenjave. Dopolnilne dejavnosti ponujajo možnosti za pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji s predelavo pridelkov, boljšo izkoriščenosti objektov in opreme na kmetiji ter z večjo izkoriščenostjo delovne sile. Z namenom, da bi o dopolnilnih dejavnostih predelave živil rastlinskega izvora in o trženju vedeli čim več, sta Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, Izpostava Žalec, in Letošnja zima nam je postregla z obilico snega, ki ga je namočil dež, podnevi omehčalo sonce, ponoči pa na njem napravil trdo debelo skorjo mraz. Tovrstne razmere so neprijetne za srnjad, ki s svojimi tankimi nogami prebada skorjo, zato se težje giblje. Posledice so lahko zelo hude, predvsem zaradi nevestnih lastnikov psov, ki prosto tekajo po naravi in se v njih ob pogledu na divjad zbudi lovski nagon, na kar opozarjajo lovci. Člani Lovske družine Braslovče so v svojem pet tisoč hektarjev velikem lovskem revirju našli kar nekaj srnjadi, oklane do smrti. Psi ponavadi začnejo žrtev trgati po zadnjih nogah in ne odnehajo, dokler žival v mukah ne pogine. Prav zaradi tega S predavanja na Polzeli Kmetijska svetovalna služba v sodelovanju z Občino Polzela pripravila predavanje z naslovom Ureditev prostorov za predelavo živil rastlinske- ga izvora in osnove trženja. Udeležencem predavanja sta predavali kmetijski svetovalki Jožica Krašovec in Andreja Žolnir. T. T. NIKO ŠKETA, s. p. POLZELA 46/a, 3313 POLZELA http://www.pokali-sketa.si POKALI - za vsa tekmovanja AAEDALJE - za vsa tekmovanja PLAKETE - gasilske, društvene, občinske GASILSKA OPREMA ČIVANIF »31 JJ-i RAČUNOVODSKE STORITVE Gsm: 041 891 293 - NIKO Gsm: 041 241 350 - VESNA bodo lovci, kot je dejal predsednik družine Dušan Urankar, poostrili nadzor in tudi strožje ukrepali. Psi morajo biti zaprti ali na verigah, lastniki pa jih morajo imeti tudi na sprehodih na povodcih in z nagobčniki. T. Tavčar Matjaž Lesjak, dr. med. Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Tel.: 041 / 736 252 »ZAČNI PRI SEBI, DA BOŠ DRUGIM V KORIST« • Akupunktura, psihoterapevtsko svetovanje, sprostitev • Oberon 4021 (CE 0086): računalniško vodeni pregledi zdravstvenega stanja • Tai Chi Chuan (Yang stil): začetek tečaja 15. 2. 2006 ob 19. uri. Prijave in informacije tel.: 041 736 252. Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 Delovni čas: pon. - pet.: 8. - 18. ure sobota: 8. - 12. ure PREGLEDI VIDA torek, 31. 1.2006 četrtek, 16. 2. 2006 NAROČITE SE NA tel.: 700 06 30! NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL LANSKA KOLEKCIJA ZNIŽANA DO 50 % obiščite nas iti videli boste bolje Metropolit in nadškof v Preboldu Metropolit in nadškof Alojzij Uran med prejemom darila iz rok preboldskega župana Vinka Debelaka Preboldsko župnijo sv. Pavla je 15. januarja z obiskom in sveto mašo počastil slovenski metropolit in nadškof Alojzij Uran, ki velja za preprostega človeka in velikega ljubitelja slovenske pesmi. V župnišču je zapel skupaj s skupino Prijatelji 6-Še in pevci iz Lokovca nad Novo Gorico. V pogovoru z njim smo spoznali, da je zelo zanimiv in odprt človek. To nedeljsko dopoldne so bile v Preboldu pred cerkvijo postavljene stojnice z dobrotami, ki jih je mogoče vsako prvo in tretjo soboto kupiti na kmečki tržnici. V cerkvi pa smo lahko prisluhnili pozdravnim nagovorom, ki so jih gostu v imenu preboldske župnije izrekli Franc Žolnir in domači župnik Damjan Ratajc. Nadškofu sta dobrodošlico zaželela tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak in predstavnik organizatorjev simpozija o ljudski pesmi Januš Rasiewicz. Tokratni maši je poleg domačinov prisostvoval tudi evropski poslanec Lojze Peterle. Z nadškofom smo se ob tej priložnosti pogovarjali o nekaterih aktualnih temah, med drugim tudi o nedeljskem in prazničnem odpiralnem času trgovin. Med izjemami so tudi romarska središča. »Pravzaprav gre le za eno romarsko središče, in sicer Brezje. Cerkev ni izrazila nobene želje, da bi bili tamkajšnji kioski odpri tudi ob nedeljah. Sicer pa so to majhne trgovinice, ki so v zasebni lasti. Naše stališče je do tega vprašanja še vedno enako. Naš temeljni namen je, da bi bile trgovine ob nedeljah in med prazniki zaprte. Tisoči v slovenskih družinah si vsaj ob nedeljah, po napornem delovnem tednu, zaslužijo intimne in srečne trenutke.« Na vprašanje, ali Cerkev, ki jo zastopa, postaja tudi vladna cerkev, kot jo označuje prvak LDS-a Jelko Kacin, pa metropolit in nadškof odgovarja. »Mislim, da je takšna izjava brezpredmetna in menim, da je najbrž nastala zaradi posvečenja ljubljanskega pomožnega škofa, kar je neposredno prenašala nacionalna televizija, saj je šlo za pomemben dogodek. Verjamem, da je tudi rokometna tekma pomembna zadeva, vedeti pa moramo, da gre v tem primeru za to, da je televizija pokrila dogodek, ki ni bil vsakdanji. Ocenjujem, da ima dobra polovica slovenskega prebivalstva pozitiven odnos do tega dogodka, ki pomeni tudi lep kulturni dogodek. Pri nedeljskih bogoslužjih je vsako nedeljo prisotnih več kot 300 tisoč ljudi in prepričan sem, da mora Cerkev tudi pri nekaterih moralnih zadevah reči kakšno svojo besedo. Dejstvo pa je tudi, da se s sedanjo aktualno vlado večkrat pogovarjamo, kot smo se s prejšnjo in najbrž tudi zato takšne izjave. Če bi se medsebojni pogovori o odprtih vprašanjih tako intenzivno razvijali že prej, bi bilo kar nekaj problemov že zdavnaj rešenih. Sedaj bi se lahko pogovarjali predvsem o nekaterih narodno pomembnih vprašanjih, s katerimi se moramo vsi soočiti. Denimo o verskem predmetu v šoli, ali kakor koli naj bi se že predmet imenoval. Ob tem nikakor ne mislim na verski pouk v smislu kateheze, ki je naloga cerkve in poteka v okviru župnije ali krščanske skupnosti, pač pa gre na splošno za spoznavanje verskega področja. Vera oziroma religija je v zgodovini našega naroda odigrala pomembno vlogo. Šola bi morala vero oziroma religijo posredovati kot nek pojav, ki je ves čas prisoten med ljudmi.« Z nadškofom Uranom smo se pogovarjali tudi o denacionalizaciji, financiranju cerkvenih dejavnosti, pomanjkanju duhovnikov in predvideni ustanovitvi katoliške univerze. »V mnogih medijih se res pojavljajo prispevki o tem, kako grabežljiva naj bi bila Cerkev, pozabljajo pa, da potrebujemo denar za ohranjanje duhovnega in pastoralnega poslanstva. Skrbeti moramo za izvajanje vzgojno-izobra-ževalnih projektov, kulturne dejavnosti, sakralno dedi- V preboldski dvorani je Kulturno prosvetno društvo Šešče s svojimi ljudskimi pevci tudi letos organiziralo koncert S pesmijo in glasbo v novo leto. Koncert je zaključil mednarodni simpozij o ljudski glasbi. Na letošnji prireditvi so nastopili izvrstni izvajalci pesmi ščino, vzdrževanje cerkva, arhivov in še mnogih drugih stvari, ki niso poceni. Omenil sem že, da bi bilo, če bi dobila Cerkev v postopku denacionalizacije nazaj vse gozdove, to še vedno premalo denarja za opravljanje vseh njenih nalog. Za to ima pravico tudi po vatikanskem sporazumu, pridobitno dejavnost pa mora opravljati v skladu z zakoni. Število vpisanih na Teološko fakulteto je vse večje. Žal pa to niso kandidati za duhovništvo oziroma bogoslovce. Letos imam v ljubljanski nad- in glasbe. Svoj čar so prireditvi dali legendarni Beneški fantje, ki že več kot petdeset let bogatijo slovensko narodno-zabav-no glasbeno sceno. V bogatem dveurnem programu so se poleg domače skupine Prijatelji 6-Še iz Šešč predstavili pevci iz Lokovca nad Novo Gorico, vokalna skupina Sosedje iz škofiji pet novih bogoslovcev, kar je še vedno premalo. Vzroke za to, da ni večjega zanimanja za pastoralno delo, vidim v okolju, ki ni naklonjeno popolnemu darovanju in predanosti temu poklicu. Nekateri krogi so dolgo časa zlivali gnojnico na vse, kar je rimskokatoliškega. Tudi sedaj ni veliko drugače. Glede univerze pa bi dejal, da je to stvar dolgoročnega načrtovanja. Radi bi imeli manjšo univerzo s kakšno fakulteto. Kdaj bo to, pa ni mogoče napovedati.« D. Naraglav Golega nad Igom pri Ljubljani, pevke Pušeljc iz Mozirja, vokalno instrumentalna skupina iz Andraža nad Polzelo, pevke s Ponikve, ansambel Ajmerček iz Vrbja in harmonikarji DU Vrbje. Ob koncu so vsi nastopajoči zapeli in zaigrali skupaj z Beneškimi fanti. D. N. Gostje legendarni Beneški fantje Ob zaključku prireditve Anketa_____________________________ Nič več velikih nakupov ob nedeljah S prvim januarjem je začel veljati nov Zakon o trgovinah, ki dovoljuje, da so deset nedelj na leto lahko odprte vse trgovine z nujnimi življenjskimi izdelki, sicer pa prepoveduje delo ob nedeljah trgovinam, ki imajo več kot 200 m2 metrov prodajnih površin. Prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajališčih bodo odprte brez omejitve in ne glede na površino. Izjeme pa bodo tudi v turističnih in romarskih središčih ter starih mestnih jedrih. In kako zaprtje trgovin ob nedeljah komentirajo Savinjčanke in Savinjčani? Andrej Križanec: »Če sem odkrit, se mi zdi že kar malo neumno, koliko govorjenja je o tej tematiki. Ljudje smo na referendumu jasno izrazili svojo voljo, da ni potrebe po nedeljskem delu v trgovinah. Sedaj poskušajo z raznimi dopolnili in izjemami to ljudsko voljo izi- grati. Sicer pa tudi prej nisem hodil ob nedeljah v trgovine, zato me zaprtje prav nič ne obremenjuje. Nasprotno, prav je tako, saj se bodo poslej trgovke vsaj ob nedeljah lahko bolj posvetile svoji družini.« Simon Hojnik: »Pravzaprav me zaprtje nič ne moti, čeprav sem marsikdaj tudi sam šel ob nedeljah dopoldan kaj kupit, bodisi svež kruh, mleko, kakšno solato ali kaj drugega. Od zdaj naprej bo pač to potrebno kupiti ob sobotah ali v kakšni manjši trgovini, ki bo v skladu z zakonom lahko odprta. Drugo januarsko nedeljo sem ostal pred zaprtimi vrati in šele takrat sem se spomnil, zakaj je trgovina zaprta. Mislim, da je tako tudi prav zaradi žena in mater, ki so ob nedeljah morale delati.« Andrej Podpečan: »Da trgovine ob nedeljah ne bodo več odprte v takšnem obsegu kot prej, me prav nič ne prizadene. V preteklih mesecih in tudi še sedaj se je vršila prava trgovinska vojna zaradi tega. Po prvi januarski nedelji, ko so trgovine, še posebno tiste v velikih trgovskih centrih, morale ostati zaprte, se ni zgodilo nič dramatičnega. Vsi smo ostali živi in brez posledic. Res je, da smo tudi v naši družini kdaj nakupovali ob nedeljah. Ker nam je bilo to omogočeno, smo se na to navadili.« Mirjana Zdešar: »Ob nedeljah načeloma nismo nikoli nakupovali. Preprosto tega nismo bili navajeni, saj v Nemčiji, kjer sva z možem delala in živela vrsto let, ne-deljskega nakupovanja ni bilo. Za nas je bila nedelja, nedelja. Čas, ki smo ga radi preživeli doma skupaj z družino. Mislim, da je bil že skrajni čas, da se je sprejel tak zakon, ki bo zagotovo pozitivno vplival na odnose v družinah. Zaposlene matere in žene bodo tako lahko bistveno izboljšale kakovost svojega življenja.« Saša Korotaj: »Življenje vseh tistih, ki morajo delati tudi ob nedeljah in praznikih, je v vsakem pogledu b i s t v e -no težje. Veliko je poklicev, ki se temu preprosto ne morejo izogniti. Nikakor pa tega ne moremo trditi za trgovino, saj se da oskrbeti z vsem potrebnim med tednom, ob sobotah ali v dnevu pred prazniki. Mislim, da vsaka dobra gospodinja to povsem brez težav tudi naredi. Podpiram to zakonsko odločitev, saj verjamem, da so si tega želele tudi trgovke, ki bodo tako imele več časa zase in za družino.« Marinka Četina: »V trgovino sem šla ob nedeljah, če sem morda med tednom kaj pozabila kupiti. Če te možnosti ne bi bilo, bi šlo tudi brez. Pri naši hiši ob nedeljah nismo hodili v trgovine. Zaradi tega prav nič ne bom pogrešala, če bodo ob nedeljah trgovine imele zaprta vrata. Menim pa, daje tako tudi prav, saj so zaposleni, še posebno ženske, pogrešali nedeljske sprostitve in druženja z družino, ki bo odslej lahko odšla tudi na kakšen skupni nedeljski izlet.« Anica Vodlan: »Nedeljskih nakupov smo se zelo redko posluževali, življenjske artikle kupili bodisi v soboto ali kateri drugi dan v tednu. Iz tega ra- zloga me zaprtje trgovin prav nič ne prizadeva, hkrati pa menim, da je tako tudi prav, saj je bilo veliko mater in žena prikrajšanih za nedeljski počitek in življenje z družino. Menim, da se bodo ljudje hitro navadili, da so trgovine ob nedeljah zaprte, in se oskrbeli z vsem potrebnim v soboto, ko bodo imele trgovine daljši odpiralni čas kot doslej.« Bronja Rozman: »Moram priznati, da bom zelo pogrešala ne-d e 1 j s k e nakupe, saj sem običajno nakupovala prav ob nedeljah, ko sem bila prosta. Cez teden sem pravzaprav ves dan v službi in za to preprosto nisem imela časa. Sedaj se bom morala pač drugače organizirati ali nakupovati v manjših trgovinah, ki bodo ob nedeljah lahko odprte. Menim pa tudi, da nedeljsko delo za trgovke v večjih trgovinah ni bilo tako problematično, saj so menda prišle na vrsto le enkrat na mesec, vsaj tako so mi nekatere povedale.« D. Naraglav saj smo potrebne Telefonski klic prihrani veliko časa Vodja dežurne službe Darja Krumpak, dr med. Zdravstveni dom Žalec kot javni zavod skrbi za organizacijo dežurne službe na celotnem območju Spodnje Savinjske doline, to pomeni za okoli 38 tisoč ljudi. S 1. januarjem je organizacija dežurne službe spremenjena. Ker gre z zdravnikom na teren tudi medicinski tehnik, so vhodna vrata zdravstvenega doma takrat zaklenjena. Vedno pa je mogoče z dežurnim zdravnikom govoriti po telefonu 713 43 16. Zakaj tako? Direktor zavoda mag. Franjo Velikanje, dr. med., je o razlogih za spremembe povedal: »Zaradi izboljšanja nudenja nujne medicinske pomoči in dežurne službe smo sklenili okrepiti delo na terenu. Ugotovili smo namreč, da so pri bolnikih doma oziroma na terenu pogosto nujni takšni posegi, ki jih sam zdravnik ne more opraviti, zato je prav, da je ob njem tudi medicinski tehnik. To se organizacijsko ni dalo izpeljati drugače, kot da se zdravstveni dom ponoči zaklene, če gresta dežurni zdravnik in medicinski tehnik na teren, kjer bosta reševala neko življenje. Gre torej za strokovno upravičen razlog. Zagotovili pa smo tudi boljši dostop do dežurnega zdravnika po telefonu.« V dežurno službo so poleg zdravnikov iz javnega zavoda vključeni tudi zasebni zdravniki, saj jim tako določa pogodba z zdravstveno zavarovalnico. V dežurni službi žalskega zdravstvenega doma sodeluje okoli 15 zdravnikov, vodja pa je Darja Krumpak, dr. med.: »O tej spremembi, ki smo jo uvedli s 1. januarjem, smo razmišljali že prej, ko je dežurno službo še vodil Matjaž Lesjak, dr. med. Glavni problem, ki smo ga videli zdravniki, je bil, da se nam je povečevala količina medicinske opreme, ki jo uporabljamo na terenu, od EKG-ja do merjenja kisika v krvi, nastavljanja infuzije, za vse pa je bil samo en človek - zdravnik. Vsa oprema pa nič ne pomaga, če je ne moreš uporabiti v nekem doglednem času. V nujnih primerih govorimo o minutah. Če je prisoten še en človek, se skrajša čas do učinkovite pomoči, lahko rečemo tudi, da se razpolovi. To je najbolj v korist pacienta, ki je oskrbljen hitreje in še pred prihodom reševalnega vozila.« Kadar je kdo od naših bližnjih življenjsko ogrožen, se lahko pojavi vprašanje: koga poklicati po telefonu - dežurnega zdravnika ali reševalce? Darja Krumpak odgovarja: »Če pokličemo številko 112, dobimo osebo, ki zna vprašati in presoditi, kako resne so težave. Če na primer pacient ne diha, bo takoj poklical urgenco oziroma celjsko preho-spitalno enoto, ki gre tekoj na teren, hkrati pa takoj pokličejo tudi nas, ker je večja verjetnost, da bomo mi prej pri pacientu. V vsakem primeru smo vsi aktivirani. Če pa bolnik ali svojec kliče številko dežurnega zdravnika, da ima na primer močno bolečino v prsih, glede na anamnezo mi takoj pokličemo številko 112, da ne bi izgubljali časa. Kadar pa ljudje ne znajo povedati, kako resno je stanje in to ugotovim šele ob prihodu k bolniku, potem nastane določena zamuda, ker šele takrat pokličemo reševalno vozilo.« Številka dežurne službe Zdravstvenega doma Žalec je enaka kot prej - 713 43 16. »Razlika pa je ta, da so se prej avtomatično prevezale na telefonsko številko dežurne službe tudi druge telefonske številke zdravstvenega doma oziroma ambulant. Zdaj pa se oglasi tajnica in pove, da je potrebno neposredno poklicati prav to številko, saj imamo samo na ta način možnost prevezave na urgentni prenosni telefon, ki ga ima dežurni zdravnik ves čas pri sebi. Torej, tudi če je na terenu, lahko vsak trenutek govori s pacientom, ki pokliče telefonsko številko dežurne službe. V času, ko sta zdrav- nik in medicinski tehnik na terenu, v zdravstvenem domu ni nikogar. Kdor pride ponoči k dežurnemu zdravniku in ugotovi, da so vhodna vrata zaklenjena, lahko pokliče dežurnega zdravnika na prej omenjeno telefonsko številko, ki mu svetuje, kaj naj stori. V primeru življenjske ogroženosti lahko pokliče 112 tudi s telefona, ki je v prostoru med zunanjimi in notranjimi vhodnimi vrati. »Vedeti morate, da 90 odstotkov pacientov išče pomoč dežurnega zdravnika zaradi vzrokov, ki niso življenjsko nujni, na primer zaradi visoke temperature, kašlja. V tem primeru lahko počakajo v preddverju.« Pogosto je dobro najprej poklicati po telefonu, preden se pripeljemo v zdravstveni dom. Zanimivo je, da že zdaj mnogi pokličejo zgolj zaradi informacije, koliko je ljudi v čakalnici ali kdo je dežurni zdravnik. »Preko telefona lahko pomagamo oziroma »striažiramo« tudi po 50 ljudi ob sobotah in nedeljah. Nekatere na primer zanima, ali naj vzamejo lekadol, ker imajo povišano temperaturo. Viroze so na pohodu in če imamo visoko temperaturo in nas boli vse telo, je potrebno počivati in uživati veliko tekočine. Tudi zdravniki v tem primeru ne predpišemo antibiotikov. Žal se dogaja tudi to, da pacient pride k dežurnemu zdravniku, ker bi moral pri svojem izbranem zdravniku čakati ali ker ni pravočasno prišel k svojemu zdravniku po recept za zdravila, ki jih potrebuje. So pa ljudje tudi malo razvajeni. Vedeti je potrebno, da bi po pravilih zdravstvenega zavarovanja morali pacientu zaračunati vsak pregled pri dežurnem zdravniku, ki ne sodi med nujne primere,« pojasnuje Darja Krumpak, dr. med. In kateri so znaki, da je življenje ogroženo? »Vsaka bolečina v prsnem košu, težko dihanje, motena zavest (pretirana zaspanost, se ne odziva), če bolnik ne čuti dela telesa, kar je lahko znak možganske kapi. Povišana telesna temperatura ne sodi med te znake, seveda pa so izjema zelo majhni otroci in odrasli, stari nad 80 let.« K. R. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041/612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 47 87 400 • Telefaks: (01) 47 87 422 Na podlagi prvega odstavka 31. člena in četrtega odstavka 45. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1) ter drugega odstavka 66. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) minister za okolje in prostor sprejme SKLEP o javni razgrnitvi predloga državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod R25D od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju i. Minister za okolje in prostor odreja javno razgrnitev: 1. predloga državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod R25D od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju, ki ga je pod številko projekta 45/2004 avgusta 2005 izdelal ZUM, d. o. o., Maribor (v nadaljnjem besedilu: predlog lokacijskega načrta); 2. povzetka za javnost; 3. strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve predloga lokacijskega načrta; 4. poročila o vplivih na okolje, ki ga je pod številko projekta P4R25D-B114/119A septembra 2005 izdelal IBE, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje); 5. pisnega mnenja o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje, ki ga je 28. junija 2005 izdelal okoljski izvedenec mag. Josip M. Sadnikar ter 6. osnutka odločitve o okoljevarstvenem soglasju. II. Prostorske ureditve, načrtovane s predlogom lokacijskega načrta, predstavljajo poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo njihovih vplivov na okolje. Postopek presoje vplivov na okolje za predlog lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor začelo po uradni dolžnosti. Pred sprejetjem predloga lokacijskega načrta je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje. Za izdajo okoljevarstvenega soglasja je pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. III. Gradivo iz I. točke tega sklepa bo od 30. januarja 2006 do 28. februarja 2006 javno razgrnjeno: - na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 21, Ljubljana in - v prostorih Občine Braslovče, Braslovče 22, - v prostorih Občine Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 72, - v prostorih Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj. Javna obravnava bo potekala : - 31. januarja 2006 z začetkom ob 17.00 v veliki sejni sobi Občine Braslovče, Braslovče 22, - 31. januarja 2006 z začetkom ob 19.30 v Kulturnem domu Šmartno, Šmartno ob Paki 72, - 2. februarja 2006 z začetkom ob 17.00 v sejni sobi Občine Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj. IV. Med javno razgrnitvijo in obravnavo lahko na razgrnjeno gradivo dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se laliko do 28. februarja 2006 poda pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov ah se jih posreduje na elektronski naslov: gp.mop@gov. si, pri čemer se v rubriko »Zadeva« navede ključne besede »Plinovod Šentrupert-Šoštanj«. Pripombe in predloge se lahko poda tudi ustno na javni obravnavi. O pripombah in predlogih, danih na javno razgrnjen predlog lokacijskega načrta, odloči pripravljavec predloga lokacijskega načrta po predhodnem mnenju pobudnika izdelave predloga lokacijskega načrta. V skladu z 61. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; v nadaljnjem besedilu: Zakon o varstvu okolja) mora Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje v obrazložitvi okoljevarstvenega soglasja med drugim navesti, kako je pri odločitvi o okoljevarstvenem soglasju upoštevalo mnenja in pripombe javnosti, pridobljene med javno razgrnitvijo poročila o vplivih na okolje. V. Vsi, ki stalno prebivajo na vplivnem območju ah so lastniki ah posestniki nepremičnin na tem območju in menijo, da se načrtovane prostorske ureditve tičejo njihovega pravnega interesa, so vabljeni, da v postopku presoje vplivov na okolje podajo mnenje oziroma se opredelijo do načrtovanih prostorskih ureditev. V skladu s 64. členom Zakona o varstvu okolja in 43. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 22/05 - uradno prečiščeno besedilo) se osebam iz prejšnjega odstavka v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja priznava položaj stranskega udeleženca, pri čemer pa se morajo izkazati z ustreznimi listinami. Vplivno območje, na katerem načrtovana prostorska ureditev povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje in premoženje ljudi, je določeno v poročilu o vplivih na okolje v poglavju XI./A/2, 3,4. VI. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor (www.gov.si/upr), v časopisu Dnevnik ter na krajevno običajen način v časopisih Naš čas in Utrip Savinjske doline. Janez PODOBNIK, minister za okolje in prostor GEODETSKE MERITVE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NACRTI, ZAK0LIĆBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE : Razvojna agencija Savinja, giz Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - JANUAR 2006 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za javno upravo 1. javni razpis za sofinanciranje Programa podpore dialogu med Vlado RS in nevladnimi organizacijami in Programa servisne dejavnosti (UL RS, št. 1-2/06) Rok za oddajo vlog je 10. 2. 2006 do 14. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnih straneh: http://mju.gov.si ali po telefonu: 01/478 86 41, ga. Irma Mežnarič. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev občinam za spodbujanje izdelave energetskih zasnov občin, občinam, lastnikom in upravljalcem javnih stavb za spodbujanje izvajanja energetskih pregledov javnih stavb in ustanov in priprave investicijske dokumentacije za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplotne in električne energije (UL RS, št. 54/05) Predvideno obdobje porabe sredstev: do konca marca leta 2006. Informacijena e-naslovu: dragotin.zivkovic@gov.si. Podaljšanje javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005 (projekt GEF) Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2006 (UL RS, Št. 53-54/05). Ministrstvo za gospodarstvo Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - Ukrep 1.1 spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (UL RS, št. 71-72/05) Obrazec za najavo je objavljen na spletnih straneh ministrstva (http:// www.mg-rs.si). Najava mora biti posredovana na naslov Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport Javni razpis za sofinanciranje programov usposabljanja strokovnih delavcev v športu v letih 2006/2007 (UL RS, št. 4/06) Vloge morajo biti na Ministrstvu za šolstvo in šport do 15. 2. 2006 do 14. ure. Kontaktna oseba g. Drago Balent, tel: 01/ 478 42 51, e-naslov: drago.balent@gov.si. Ministrstvo za kulturo Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju romske skupnosti v RS, ki jih bo v letu 2006 financirala RS iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št.97/05) Poziv se zaključi s porabo razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 4. 2. 2006. Informacije: ga. Marjeta Prezelj, e-naslov: Marjeta.Prezelj@gov.si. Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju drugih manjšinjskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS, ki jih bo v letu 2006 financirala RS iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS, št.97/05) Poziv se zaključi s porabo razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 4. 2. 2006. Informacije: ga. Marjeta Prezelj, e-naslov: Marjeta.Prezelj@gov.si. Agencija RS za regionalni razvoj 2. javni razpis v okviru Sosedskega programa Slovenija - Madžarska-Hrvaška 2004-2006 (UL RS, št. 103/05) Rok za prejem vlog je 1. 2. 2006 do 14. ure. Dodatne informacije po faksu in elektronski pošti: 01/ 431 33 60, 02/ 333 13 24, 05/ 731 85 31, 01/ 431 33 60, e-naslov: vesna.silic@gov.si, laura.lajh@gov.si, olga.abram@gov.si, tea. pirih@gov.si. Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija RS Javni razpis v letu 2005 krediti za študij v tujini (UL RS, št. 103/05) Rok za zbiranje prijav je od 18. 11. 2005 do 8. 9. 2006 oziroma do podelitve kreditov v vrednosti 300 milijonov sit. Dodatne informacije so na voljo na njihovi spletni strani in v pisarni. Zavod RS za zaposlovanje Popravek javnega razpisa za pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk (UL RS, št. 78/05) Namen razpisa je povečanje zaposlitvenih možnosti s subvencijo za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih žensk za najmanj eno leto s polnim delovnim časom ali za krajši delovni čas pri neprofitnih delodajalcih. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče Centralne službe zavoda do: za četrto odpiranje do 12. ure 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. aprila 2004 do 24. ure. Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših in javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov (UL RS, št. 78/05) Namen javnega razpisa je ustvarjanje novih delovnih mest za posebej ranljive skupine brezposelnih oseb s spodbujanjem subvencioniranega zaposlovanja težje zaposljivih oseb, ki so starejše od 50 let, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom ter povečanje zaposlitvenih možnosti s subvencijo za zaposlitev brezposelnih oseb iz ciljnih skupin, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela, za najmanj eno leto s polnim delovnim časom pri neprofitnih delodajalcih, z možnostjo podaljšanja njihove zaposlitve do največ pet let. Upoštevale se bodo vloge, ki bodo dostavljene v vložišče Centralne službe zavoda do: za tretje odpiranje do 12.00 14. aprila 2006 ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 14. aprila 2006 do 24. ure. Javni razpis za usposabljanje na delovnem mestu v učnih delavnicah in učnih podjetjih (UL RS, št. 79/05) Namen javnega razpisa je dvig usposobljenosti in zaposljivosti invalidov in drugih brezposelnih oseb z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ter vzpostavitev pogojev za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih možnosti na območjih z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti v RS. Rok za tretje odpiranje je: do 12. ure 20. januarja 2006. Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov - javnih del v Republiki Sloveniji za leto 2006 (UL RS, št.97/05) Prvi rok predložitve vlog je 23. 11. 2005, po tem datumu pa v letu 2006 vsakega 5. v mesecu. Zadnji rok za predložitev vlog je 5. 10. 2006. Informacije na spletni strani: http://www.ess.gov.si. Ekološki sklad RS Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 330BO5A (UL RS, št. 71-72/05) Razpis velja do porabe razpisanih sredstev, vendar najkasneje do 31. 1. 2006. Kandidat vloži vlogo z vsemi dokazili osebno ali po pošti na naslov: Eko sklad, j. s., Trg republike 3, 1000 Ljubljana. Javni razpis za kreditiranje okoljskih 35PO06A (UL RS, št. 1-2/06) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30. 12. 2006. Dokumentacija je na voljo na Eko skladu, j. s. Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana, tel: 01/241 48 20. Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Ribnica Javni razpis za dodeljevanje posojilnih sredstev, namenjenih za namen »B« - spodbujanje razvoja turističnih destinacij - financiranje turistične infrastrukture in namen »C« - prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con (UL RS, št. 82/05) Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 15. 3. 2006. Zadnje odpiranje: 15. 3. 2006. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani:http://www.rdf-sklad.si ali pri kontaktni osebi ga. Katji Zgonc, tel.: 01/836 19 53, faks: 01/ 836 19 56, e-naslov: katja.zgonc@rdf-sklad.si. TUJI RAZPISI Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.pcmg.si Ostale informacije: RA Savinja, 713 68 60. Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov: mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh www.ra-savinja.si. ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: ISIO@upi.si. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.____________________ UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC iota, frUjevjtUfi ljudi ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA VPIS V NAŠE PROGRAME! »»»SREDNJE POKLICNO, SREDNJE STROKOVNO, POKLICNO-TEHNIŠKO IN SREDNJE SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE: • EKONOMIJA, GOSTINSTVO IN TURIZEM • STROJNIŠTVO IN ELEKTROTEHNIKA • EKONOMSKA GIMNAZIJA • MATURITETNI TEČAJ ‘»»JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE: • INTENZIVNI TEČAJI ZA ODRASLE, KRATKI OSVEŽITVENI TEČAJI TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA, KONVERZACIJSKI TEČAJI • PRIPRAVE NA MATURO IN DIC IZPITE • VERIFICIRANI IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE • SLOVENŠČINA KOT TUJ JEZIK TEČAJ KITAJŠČINE IN PORTUGALŠČINE »»»SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE: • RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE IN ECDL IZPITI • TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA, TEČAJ ZA VHF GMDSS POSTAJO • RETORIKA, PRIPRAVE NA IZPITE ZA TRGOVSKEGA POSLOVODJO GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE AEROBIKA, JOGA, PROGRAM ZA OSTEOPOROZO • PLESNI TEČAJ ZA ODRASLE • ŠTUDIJSKI KROŽEK NAUČIMO SE MASIRATI (v februarju) ROK ZA PRIJAVE V SPLOŠNE IN JEZ. TEČAJE JE 10. FEBRUAR! Informacije: - osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure; - telefon: 03 713 35 50; - e-pošta: lu-zalec@upi.si; spletna stran: www.upi.si. STAVBNO K LEBAR ST VO IN KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. Z vami že SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. 20 let POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. GflRANr Polzela GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NOVO - DISKONTNA PRODAJA POHIŠTVA • PRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV - DO 50 % POPUSTA - VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG - SPALNICA ADRIA NEW LINE Z BELIMI VRATI - 35 % POPUSTA UGODNO: hitri kredit do vrednosti 300.000,00 SIT. Vse uredite takoj pri našem prodajalcu. i Delovni čas prodajalne: od pon. do pet.: od 8. do 18. ure sob: od 8. do 12. ure Informacije na telefon: 03/ 70 37 130, 70 37 131 E-mail: info@garant.si Spletna stran: www.garant.si HIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! grafično oblikovanje tisk (( multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si Nacionalne poklicne kvalifikacije V Taboru odslej Brglez-TUŠ Jutri bo trgovina v Taboru, ki je bila v lasti Savinjskega magazina Žalec in je nekaj časa delovala pod okriljem Mercatorja, začela obratovati kot ena izmed trgovin in lokalov peka in podjetnika Romana Brgleza oziroma kot Tuševa franšizna trgovina. V tem času mineva tudi leto dni Brglezovega sodelovanje s Tušem. Trgovina bo jutri odprla vrata ob 7.30 in začela z normalnim poslovanjem pod novim vodstvom. Ob 15. uri bo uradna slovesnost ob odprtju, na kateri ne bo manjkalo dobrot iz proizvodnega programa pekarne in slaščičarne Brglez. Za še prijetnejše vzdušje pa bo poskrbel ansambel Robija Zupana. Pogovori župana Vilka Jaz-binška v Taboru s takratnim prvim možem Mercatorja Zoranom Jankovičem so v nekem smislu dobili svoj epilog. Vendar drugačen od pričakovanega, saj bo odslej za trgovsko oskrbo občanov skrbel Brglez s Tušem in ne Mercator. D. N. Trgovci napovedujejo ustavno presojo V Svetovalnem središču Žalec na UPI-Ljudski univerzi Žalec smo v decembru za partnerje lokalne svetovalne mreže ISIO pripravili srečanje, ki je bilo namenjeno nacionalnim poklicnim kvalifikacijam (NPK). NPK je formalno priznana usposobljenost, potrebna za opravljanje poklica na podlagi nacionalnega poklicnega standarda. NPK je v Sloveniji mogoče pridobiti na dva načina: z dokončanjem programa poklicne oziroma strokovne izobrazbe ali s preverjanjem in potrjevanjem NPK. Sistem preverjanja in potrjevanja NPK v slovenski prostor uvaja Zakon o NPK iz leta 2000, ki poudarja učne dosežke, ne glede na to, če so bila znanja, spretnosti in kompetence, pridobljene v raznih oblikah neformalnega učenja, z življenjskimi in delovnimi izkušnjami ali pa morda po formalni poti (npr. nedokončan izobraževalni program). Ob posameznikovem vstopu na trg dela je namreč izredno pomembno, da lahko kot kandidat za delovno mesto jasno izkaže oziroma dokaže svoje kompetence z veljavno listino - NPK pa omogoča ravno to. Predstavnica Centra za poklicno izobraževanje iz Ljubljane, Veronika Šlander je na srečanju, ki se ga je udeležila večina partnerskih organizacij, poudarila, da je certifikatni sistem NPK namenjen le odraslim osebam, mladi ljudje se morajo vključiti v šolski sistem, ki zasleduje širše cilje in ne predvsem zaposlitvenih. Kljub temu pa so NPK velikega pomena tudi za osebe z nedokončanim šolanjem, za t.i. ‘osipnike’, saj jim ponujajo novo, drugo možnost. Pridobljen certifikat namreč poveča posameznikovo mobilnost na trgu dela - kar je tudi osnovni namen NPK, poleg tega omogoča postopno pot do izobrazbe, pomeni nadgrajevanje pridobljene izobrazbe, dviguje motivacijo za nadaljnje učenje, zvišuje posameznikovo samo- zavest in ne nazadnje lahko pomeni pot od hobija do NPK in novega poklica oziroma kariere. Šlandrova je na srečanju izpostavila tudi nekaj problemov, ki so se pojavili v preteklih letih izvajanja sistema NPK: nizka osveščenost delodajalcev glede pomena NPK, medsebojno nepriznavanje znanja med različnimi srednjimi šolami, šibko partnerstvo med tistimi, ki delijo odgovornost za razvoj certificiranja NPK (zlasti zbornice, sindikati itd.), potreba po spremembi zakonodaje s tega področja, nedorečenost glede vključenosti v tarifne sisteme, premalo informacij in promocije, prav tako pa NPK, žal, ne omogoča opravljanja obrtne dejavnosti. V okviru srečanja je predstavnica Srednje zdravstvene šole Celje Marija Šantej prisotnim predstavila konkretno izvajanje in potrjevanje NPK maser/maserka in pediker/ pedikerka na njihovi šoli. Izpostavila je, da v ta program vključujejo tako zaposlene kot brezposelne osebe, ki so se teh veščin naučile doma, iz knjig, v športnih klubih ali kje drugje in bi želele ta neformalno pridobljena znanja potrditi z javno veljavnimi certifikati. Kljub temu, da so nekateri izmed tistih, ki so že pridobili NPK, iskali znanje predvsem za lastne potrebe, je po besedah Šan-tejeve eno izmed meril uspešnosti sistema NPK na tej šoli tudi zaposljivost kandidatov. Poudariti velja, da je sistem NPK izrednega pomena tudi za brezposelne osebe, česar se zavedajo na Zavodu RS za zaposlovanje. Marjana Bešvir, predstavnica celjske območne službe ZRSZ, je dejala, da zavod brezposelnim osebam zagotavlja možnost vključevanja v priprave na preverjanje in potrjevanje NPK, pri čemer morajo upoštevati stanje na trgu dela, posameznikove sposobnosti, ceno programa in ali je vključitev smiselna z vidika posameznika. V lanskem letu je bilo tako v programe vključenih 38 brezposelnih oseb, predvsem v NPK, kot so maser/maserka, voznik/voznica v cestnem prometu, pediker/pe-dikerka, čebelar/čebelarka in operater/operaterka na CNC stroju. Predstavnica Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec, Nataša Naraks-Koprivc, je menila, da so NPK pomembne predvsem z vidika zviševanja posameznikove fleksibilnosti na trgu dela, čeprav je zaenkrat vloga Obrtne zbornice Slovenije omejena na NPK voznik/ voznica v cestnem prometu. V zbornici se zavedajo pomena vseživljenjskega učenja in usposabljanja zaposlenih, zato organizirajo mesečna preverjanja in potrjevanja te NPK; dosedaj so podelili že 754 certifikatov. Na partnerskem srečanju Svetovalnega središča Žalec so se prisotni strinjali, da bo v prihodnje v lokalnem okolju potrebnih še veliko promocijskih in drugih aktivnosti, da bo sistem NPK prepoznavnejši in uspešnejši, ter da naj bo posamezniku - glede na to, da si pot izbere sam v skladu s svojimi potrebami, interesi, zmožnostmi - v pomoč ustrezna svetovalna služba, tudi Svetovalno središče Žalec. Mihaela Anclin Svetovalno središče Žalec UPI-Ljudska univerza Žalec Kako bodo posamezna podjetja zaključila lansko poslovno leto v Spodnji Savinjski dolini je težko napovedovati, saj podjetja, razen tistih, ki so na borzi kot npr. Juteks, med letom ne poročajo rezultatov s celjsko območno gospodarsko zbornico. Ocenjuje pa se, da bo gospodarstvo v regiji v povprečju tudi v lanskem letu značilni podobni trendi, kot veljajo za povprečje v državi. Največji problemi pri poslovanju v lanskem letu so bili v visoki rasti cen surovin, še zlasti S sprejetim besedilom Zakona o spremembah zakona o trgovini v delu, ki po novem določa obratovalni čas, se vsa trgovska podjetja zagotovo ne strinjajo. Takšna odločitev ustvarja razlikovanje med pogoji za opravljanje dejavnosti v posameznih prodajalnah glede na velikost, lokacijo in prodajni asortiman, zastavlja pa se tudi vprašanje, ali so sprejete rešitve resnično skladne z javno koristjo in interesom slovenskega kot tudi evropskega potrošnika. To je v izjavi za javnost zapisalo Združenje za trgovino Gospodarske zbornice Slovenije, ki te dni med svojimi člani opravlja anketo o učinkih sprememb na poslovanje trgovin. Združenje je napovedalo energetskih, ki so se v povprečju zvišale kar za 41 odstotkov. Ob tem se se podjetja, ki izvažajo srečevala z zelo povečano konkurenčnostjo. K temu pa je treba tudi dodati otežen vstop na trge bivše Jugoslavije, kar je pustilo negativen vpliv. Kljub temu pa se je konkurenčnost podjetij nekoliko zboljšala, kar je posledica stabilnega tečaja evra in znižanje inflacije. O tem, kako so podjetja gospodarila v letu 2005 bomo poročali v februarskem Utripu, saj bodo tedaj že znani rezultati. T.T. vložitev ponovne pobude za ustavno presojo besedila 17. člena Zakona o trgovini, ki opredeljujejo obratovalni čas. Njegovo stališče je oblikovano na podlagi spremenjenih navad potrošnikov, primerjalnih liberalnejših ureditev obratovalnega časa v evropskih državah, s posebnim poudarkom na sosednjih državah, ki mejijo z Republiko Slovenijo, ter želji po povečanju števila zaposlenih oziroma po ohranitvi obstoječih delovnih mest in višine plač v trgovini. Sprejeto besedilo vsekakor ni v interesu vseh tistih trgovcev, ki so obratovalni čas prilagodili spremenjenim nakupnim navadam, uveljavljenim tržnim načelom in novemu življenjskemu slogu, pravijo v združenju. Številnim potrošnikom so nedeljski nakupi pomenili edino možnost nakupovanja in hkrati druženje ob dogodkih, ki so se pri tem odvijali. Prav tako omejevanje obratovanja prodajaln ob nedeljah ni v korist vseh tistih trgovk in trgovcev, ki želijo delati in pri tem tudi nekoliko več zaslužiti. Trgovska podjetja se bodo morala prilagoditi novim pogojem poslovanja ter sprejeti ustrezne organizacijske in kadrovske ukrepe, ki bodo zmanjšali negativne posledice in izpad prihodkov zaradi spremenjenih pogojev ter odliva kupne moči v sosednje države, še pravijo v Združenju za trgovino pri GZS. Kakšne bodo v resnici posledice spremenjenega zakona, bo potrebno počakati še nekaj časa. K. R. Stanovanjska zadruga Atrij z.o.o. Lava 7, p.p. 1045 3001 Celje tel.: 03 42 63 122, gsm: 031 342 118 e-mail: drago.pokleka@sz-atrij.si www.sz-atrij.si GOTOVLJE zazidljiva parcela, skupna velikost 1700 m2, sončna lega, asfaltiran dostop, z manjšim montažnim objektom, cena 4,6 mio SIT; ZAVRŠE - pri Grobelnem vikend, začeta gradnja, klet 7 x 10 m, parcela 2400 m2, cena 5 mio SIT, koda 953; ZADOBROVA stanovanjska hiša v velikosti 200 m2, leto obnove 1983, 100 m2 stanovanjske površine v nadstropju, v pritličju pomožni prostori z možnostjo manjše delavnice ali skladišča, parcela ca. 500 m2, lahko tudi več, cena 23 mio SIT, koda 1076. Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www. sz-atrij.si. Sivo povprečje ENERGETIKA PROJEKT, d. o. o., Vransko 66,3305 Vransko, razpisuje prosto delovno mesto direktorj a/direktorice ENERGETIKE PROJEKT, d. o. o., Vransko Poleg splošnih zakonskih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati za direktorja izpolnjevati naslednje pogoje: - višja strokovna (ali več) izobrazba ekonomske, elektro ali strojne smeri, - najmanj 3 leta delovnih izkušenj, - znanje vsaj enega svetovnega jezika, - organizacijske sposobnosti, - teoretično in praktično poznavanje poslovanja podjetij, ki se ukvarjajo z javno infrastrukturo. Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki je popolnoma poslovno sposobna in ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, če ta še ni bila izbrisana. Direktor podjetja bo imenovan za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju splošnih zakonskih pogojev in razpisnih pogojev, življenjepisom in opisom lastne vizije razvoja podjetja pošljite v zaprti kuverti v roku petnajst dni od objave tega razpisa na naslov: ENERGETIKA PROJEKT, d. o. o., Vransko 66, 3305 Vransko, s pripisom »Razpis za imenovanje direktorja - ne odpiraj«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku petnajstih dni po odločitvi o imenovanju. ENERGETIKA VRANSKO, d.o.o., Vransko 66, 3305 Vransko, razpisuje prosto delovno mesto direktor j a/direktorice ENERGETIKE VRANSKO, d.o.o., Vransko Poleg splošnih zakonskih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati za direktorja izpolnjevati naslednje pogoje: - višja strokovna izobrazba ekonomske, gradbene ali strojne smeri, - najmanj 2 leti delovnih izkušenj, - znanje vsaj enega svetovnega jezika, - organizacijske sposobnosti, - teoretično in praktično poznavanje poslovanja podjetij, ki se ukvarjajo z javno infrastrukturo. Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki je popolnoma poslovno sposobna in ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, če ta še ni bila izbrisana. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju splošnih zakonskih pogojev in razpisnih pogojev, življenjepisom in opisom lastne vizije razvoja podjetja pošljite v zaprti kuverti v roku petnajst dni od objave tega razpisa na naslov: ENERGETIKA VRANSKO, d.o.o., Vransko 66, 3305 Vransko, s pripisom »Razpis za imenovanje direktorja - ne odpiraj«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku petnajstih dni po odločitvi o imenovanju. 0 jCO FENIKS d.o.o. Cesta Žalskega tabora 10, SI-3310 ŽALEC, Objavljamo prosta delovna mesta: obratni elektrikar v vzdrževanju (željena poklicna izobrazba elektroinstalater, elektromehanik, elektrikar energetik ipd.), modelar - izdelava lesenih in plastičnih modelov (željena poklicna izobrazba mizar, lesar ali orodjar, oblikovalec kovin ipd.), ključavničar v vzdrževanju (željena poklicna izobrazba ključavničar, strojni mehanik, obdelovalec kovin ipd.). Za dodatne informacije pokličite po telefonu 041 641 922. np •• I 1 • «v • * v • • Trije kulinarični tečaji •TURISTIČNI KOTIČEK • PUSTNI* Udeleženke zadnjega tečaja Društvo podeželskih žena Občine Žalec je zelo aktivno. Nazadnje je pripravilo tri kulinarične tečaje za članice v gospodinjskem kabinetu I. osnovne šole Žalec. Na tečajih so tečajnice izmenjale svoje kuharske izkušnje. Prva dva tečaja konec lanskega leta so namenile božični in novoletni mizi, torej dobrotam, ki naj bi mizo naredile še bolj praznično, na tretjem tečaju, ki je bil ta mesec, pa so pripravljale sladice, značilne za posamezne predele Slovenije, kot so prleška gibanica, rogljički z marmelado, skutni štruklji, pleteno srce in drugo. Tečajev se je udeležilo 61 gospodinj, ki bodo s pridobljenim znanjem obogatile domači jedilnik. T. Tavčar Prizor iz božične zgodbe Na dvorišču preboldske graščine, kjer so poleti potekale predstave o Kekcu, je DPD Svoboda Prebold že zgrajeno sceno uporabilo za božično-novoletne prireditve. Na božični večer in na Štefanovo so bile v Preboldu prvič na ogled žive jaslice z božično zgodbo, ki jo je z osnovnošolci in člani gledališke skupine DPD Svoboda Prebold pripravil Ciril Jagrič. Na tem prostoru so organizirali tudi prvo silvestrovanje na prostem. Na prvi predstavi božične zgodbe so sodelovali Pihalni orkester Prebold, cerkveni pevski zbor Župnije Prebold, KARNEVAL ŽALEC 2006 Torek, 28. februar 2006, ob 16. uri Vabimo vse željne zabave in pustnih norčij. da se nam pridružite na tradicionalnem pustnem karnevalu v Žalcu. Prijave za pustne vozove in skupinske maske sprejemamo do 22. februarja vTIC-u na Šladrovem trgu (tel: 03 710 04 34). • * Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Zveza turističnih društev občine Žalec Koncert in sejem Prosvetno društvo Občine Braslovče jev sodelovanju z Občino Braslovče pripravilo božično-novoletni sejem in koncert. Stojnice na sejmu so krasile dobrote za na praznično mizo, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena Braslovče, unikatne voščilnice, okraski, darila, ročna dela in drugo, kar sodi k praznovanju božiča in novega leta. Pripravili so krajši kulturni Žive jaslice in silvestrovanje Moški pevski zbor DPD Svoboda Prebold in gledališčniki osnovne šole in DPD Svoboda Prebold. Na Štefanovo pa so božično zgodbo s svojimi nastopi obogatili Mešani pevski zbor KD Šešče, pevski zbor OŠ Prebold, Manuela Goropevšek in učenka Cite Galič z igranjem na citre. Za tople napitke in sladke dobrote so poskrbele članice DPD Svoboda Prebold. Veliko število obiskovalcev je organizatorje spodbudilo za organizacijo silvestrovanja na prostem. Za prijetno vzdušje so skrbeli Reški fantje in članice DPD Svoboda. D. N. Med nastopom Moškega pevskega zbora Karla Virant Braslovče Utrip s sejma program, zbranim pa sta spregovorila župan Marko Balant in predsednica Kulturnega društva Braslovče Mateja Perger, obiskal pa jih je tudi dedek Mraz. Zvečer so v telovadnici braslovške osnovne šole pripravili božično-novoletni koncert, na katerem Tudi v Gotovljah odslej tržnica V Preboldu tokrat prvič silvestrovanje na prostem Turistično društvo Lipa Go-tovlje je pod lipami v središču Gotovelj organiziralo kmečko tržnico s sejmom. Odslej naj bi bila kmečka tržnica vsako prvo soboto v mesecu. Sejmarji z vseh koncev Slovenije so ponujali izdelke domače in umetne obrti, orodje in opremo za gospodinjstvo in vrtičkarstvo in razne tekstilne izdelke domače izdelave. Na kmečki tržnici so bila naprodaj živila, ki so jih pripravili doma, sadje in zelenjava, zdravilna zelišča in čaji, gozdni sadeži in drugo. Kot je povedal predsednik Turističnega društva Lipa Gotovlje Henrik Krajnc, je zamisel, da bi imeli v Gotovljah kmečko tržnico s sejmom, že zelo stara. Tako je dobila svoje mesto tudi v razvojnih programih. Odločili so se, da bosta sejem in tržnica odslej odprta vsako prvo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. V kolikor bi se ponudba toliko razširila, da bi bilo središče vasi pod lipami pretesno, bodo tržnico in sejem preselila na hipodrom. V turističnem društvo pa si bodo prizadevali, da bi obiskovalci začutili tudi bogat kulturni in športni utrip kraja. Seveda pa bo kmečka tržnica priložnost za Gotovljane, saj bodo lahko domače živilske izdelke prodali neposredno potrošnikom. Sejem, na katerem se je predstavilo 28 sejmarjev, si je ogledalo približno 500 obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. T. Tavčar so nastopili Moški pevski zbor Karla Viranta, Izidor Rokovnik, vokalna skupina devetega razreda braslovške osnovne šole in kot gost Ženski pevski zbor iz Gotovelj. T. Tavčar CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15, Tt 03 705 03 20, 041 649 234. Utrinek s stojnice domačega turističnega društva SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. I 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • GRELNIKOV VODE, • SUŠILNIKOV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV Stališče Desusa do enotne davčne stopnje-predlog ne mislimo podpreti! DeSUS Tuđi v strani DESUS se močno zavedamo, da bo morala Slovenija v prihodnosti narediti odločilni korak predvsem na področju konkurence gospodarstva. To je v tem trenutku tudi edini korak s katerim bomo lahko dohiteli bolj konkurenčne države, svoje partnerice na področju zunanje trgovinske dejavnosti. Ob enem se je potrebno tudi zavedati, da moramo ostati socialna država in ji v prihodnosti tudi posvečati takšen odnos, da bomo lahko vsi preživeli. Naša stranka se je v svojih predvolilnih obljubah zavezala, da bo v parlamentu posvetila ves trud v namen ohranjanja nivoja do sedaj doseženih pravic. Vsled tega smo mnenja, da že sprejeta pokojninska reforma iz leta 1999 daje takšne pozitivne rezultate, da ni potrebno zopet preko reform posegati še v nadaljnje ogrožanje življenjskega standarda prebivalcev Slovenije, še zlasti upokojencev. Pomisleki so resni, čeprav se zavedamo, da bo potrebno nekaj storiti. Enotna davčna stopnja bo v prihodnje resna ovira za vzdržnost upokojenške generacije; prehrana, zdravila, storitve. Vse nas dela majhne, kakor tudi pristop na Euro območje s 1.1.2007. Naša odločitev je trdna, da DDV ne mislimo podpreti, ker to pomeni znaten poseg v celotno gospodarsko sfero, tudi v socialni in ekonomski položaj vseh tistih državljanov, ki so davkoplačevalci, pa tudi tistih, ki prejemajo socialne pomoči, hkrati tudi upokojencev. Takšen poseg pomeni resen ukrep na dvig cen vseh dobrin, kakor tudi zmanjšanje kupne moči vseh državljank in državljanov v R Sloveniji. Na takšen način lahko predvidevamo, da se bo posredno poslabšal tudi položaj določenega dela v gospodarski dejavnosti, tistih, ki proizvajajo in prodajajo te vrste dobrin. Večji poseg se lahko pričakuje na področju kmetijstva, turizma,stanovanjske gradnje, živilski predelavi, trgovini in še kje. Na ta način bo narasel tudi pritisk na socialne transfere in kot posledica tudi na rast plač. Tako povečan procent DDV tudi ni sprejemljiv glede na primerljive davke sosednjih držav. To pomeni, da se bo prebivalstvo RS za nakupe tovrstnih dobrin v večjih primerih odločalo v sosednjih državah. Tako se lahko pričakuje, da bodo tudi načrtovani prihodki iz tega naslova bistveno manjši. Na to so že opozarjali sindikati, v demokratični stranki upokojencev, kakor tudi sam predsednik RS gospod Janez Drnovšek. Tako predlagani DDV bi prizadel 410.000 upokojencev in 500.000 delavcev,skupaj z njih družinami pa preko 80 procentov prebivalstva RS. Takšna izvajanja reformnega programa bo letos na ta način brez dvoma osrednje ekonomsko kakor tudi politično dogajanje postavljeno v bok kar velikim procesom osamoosvajanja, privatizacije in hkrati vstopanja v Evropsko unijo ter Nato. Pričakujemo lahko nove družbeno- politične konflikte, davčno preobremenjenost in vse večjo nekonkurenčnost na področju slovenskega gospodarstva, blokadami podjetniških dejavnosti, preveliko tržno regulacijo in državno močjo. Hkrati pa je potrebno povedati, da se v predvidenih reformah kaže večji razvoj na področju visokega izobraževanja, kreativnosti, podjetnikom in mladim. Za druge se ta položaj ne sme poslabšati, saj se mora gospodarska rast pokazati tudi v rasti plač in veliko večji možnosti udeležbe na dobičku. Veliko bo še potrebno pogovorov, predvsem s socialnimi partnerji, konkurenčnimi vlagatelji v naše gospodarstvo, s političnimi veljaki, z vsemi reformisti, ki kažejo voljo do izpeljave tega trenutno prenapetega programa. V Desusu smo mnenja, da je potrebno še marsikaj postoriti za blaginjo ljudi, za gospodarski uspeh, vse pa v meji socialne neogro-ženosti. Če bomo znali ustvarjati novo vrednost se ni bati slabih plač in pokojnin v naši državi. Želimo doseči napredek. S skupnimi močmi je to mogoče. Občinski odbor DeSUS Ivan Jelen Do zaključka redakcije prispevka nismo prejeli. Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE IZJAVA Stopam v stranko Liberalne demokracije Slovenije, sprejemam njen program in statut. friimek: Datum rojstva: Stalni naslov (ulica in hišna št.): Poštna številka: Kraj: Občina: Začasni naslov (ulica in hišna št.): Poštna številka: Kraj: Izobrazba (stopnja): Poklic: Zaposlitev: Telefon: GSM: Elektronska pošta: V/na: ,dne Podpis: Odločitev za vstop v politično stranko je pretehtano dejanje, ki ga vsak posameznik oz. posameznica sprejme v skladu z lastnim prepričanjem. Pristopna izjava, ki poleg tega vsebuje tudi vrsto osebnih podatkov, je zato osebni dokument, ki ga stranka zgolj bolj ali manj trajno - do vašega morebitnega preklica - hrani in ga sme uporabljati za interno komunikacijo. LDS Pristopno izjavo pošljite ali prinesite na naslov: LDS 00 Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1,3310 Žalec DS Leto volitev, čas odločitev SOCIALNI ygi ‘j Pogumno v novo leto ! Ob vstopu v neko novo obdobje je navada, da se ozremo nazaj in vsaj deloma pregledamo in ocenimo dogodke, ki so se v nekem določenem času tudi zgodili. Velikokrat se zgod , da s takšno inventuro nismo najbolj zadovoljni, da smo veliko stvari storili prav, da pa so se porajale tudi napake, pomanjkljivosti in šele čas pokaže, da bi bilo lahko drugače tudi boljše. Sicer pa v SLS ocenjujemo, da smo iz vidika dela in sodelovanja v vladni koaliciji dobili kot stranka določeno »težo« tako na državni kot tudi na lokalni ravni. Ključno vprašanje pa vseeno ostaja in malce peče, ker kljub dobri politični poziciji in dobrem delu naših ministrov, poslancev in županov, javnomnenjske ankete tega dovolj ne zaznajo. Potencial SLS pa vseeno ostaja velik, še posebej ga lahko izkoristimo ob aktualnih dogajanjih v slovenski politiki, v zagovarjanju kakor tudi kritiki predloženih predlogov. SLS bo vztrajala v zvestobi svojim programskim in političnim koreninam: biti »slovenska« v smislu prizadevanja za enotni slovenski, narodni, kulturni in politični prostor, ter »ljudska« v smislu, da moramo zagovarjati interese vsega ljudstva in ne zgolj nekaterih priviligiranih skupin. Tako je SLS ob predlaganem konceptu gospodarskih in socialnih reform, ki v Sloveniji odpira nujno razpravo o ekonomskih konceptih, idej in predlogov, odprta za vse generacije. Če želimo Slovenijo ohraniti kot socialno državo, je potrebno zagotoviti vire za izvajanje socialne politike. Brez virov, torej brez denarja, socialnih programov ni mogoče izvajati. Viri-davki pa morajo biti pravično razdeljeni. SLS bo vztrajala pri svojem temeljnem programu, ki temelji na delu za večino slovenskih ljudi. Davčne reforme morajo vsebovati ukrepe, ki zajemajo vse sloje, kar je v reformnih izhodiš- Slovenska ljudska stranka čih primerno zajeto, kot tudi ne smejo pozabiti na primerno obdavčitev novih lastnikov kapitala. SLS se posebej zavzema in podpira znižano davčno stopnjo za vse tiste artikle, ki so za življenje dnevno nujno potrebni. Slovenci smo priden in marljiv narod. Z novimi reformami moramo zagotoviti, da bo motiv mladih, študirajočih ljudi, čimprej zaključiti študij in se zaposliti. Delo prek študentskega servisa naj ne bo več pravilo. Z redno zaposlitvijo naj se mladim zagotovi plačevanje prispevkov v pokojninsko in zdravstveno blagajno in tako pozneje omogoči uživanje pokojninskega in zdravstvenega varstva. SLS je prva, ki je proti diskriminaciji in nezaposlenosti mladih žensk, ki bi si rade ustvarile družino. Nove reforme morajo vzpodbujati in omogočiti mladim, da se lahko brez skrbi in straha odločajo za ustvarjanje svojih družin, posredno pa brezskrbno odločajo za nova rojstva in povečanje natalitete. Prav zadnja vroča tema - zaprtje trgovin ob nedeljah, je pokazala kako in kdo se bori za ohranitev slovenske družine. Kje so argumenti za vse več nasilja med mladimi, v šoli, na cesti, v javnih lokalih in ne nazadnje v družinah. Družina - starševstvo je tista osnovna celica, kjer naj bi bil zgled, vzgoja in navade ter odgovornost do poslanstva, da si lahko oče ali mati najvažnejši člen za ohranitev zadovoljne in sproščene skupnosti. Vse preveč je tistih očetov in mater, brez katerih ob nedeljah brez njihove prisotnosti na delovnem mestu življenje ne more teči. Zato pa v SLS menimo in to tudi zagovarjamo, da je nedelja edini dan, ko se lahko družina zbere, ter v medsebojni izmenjavi mnenj, sugestij in težav, preživi lep zaključek delovnega tedna. Zato pogumno in delovno stopimo v leto 2006 ! Janez Jager Vstop v novo leto je letos kljub najboljšim željam zaznamovalo nekaj dogodkov, ki so pustili za sabo čuden in neprijeten občutek, dejal bi pezo neobvladanih želja družbe, v kateri živimo. Krutost usod treh mladenk iz diskoteke Lipa v Pirničah zanesljivo nakazuje potrebo po temeljitem posegu v vrsto sfer našega javnega življenja. Ukrepi so potrebni pri inšpekcijah, pri organih pregona, v sodstvu in predvsem na področju vzgoje, morale in etike. Skrajna dekadenca, ki je zajela tudi naš majhen narod nam jemlje moč, kredibilnost in potenciale, s katerimi smo se pravzaprav ohranjali skozi stoletja hudih preizkušenj. Potrebno bo poiskati svetlejše vzore kot so zgolj denar, zabava in brezskrbnost. Nujno je spoznanje, da preživeti v svoji generaciji pomeni le pripraviti podlago našim potomcem. Od naše širokosrč-nosti oz. sebičnosti je odvisno, kako bodo le-ti bivali v svojem času in kaj bodo dobili v dediščino. Odgovornost tiči v modrosti in viziji kako jih vzgojiti, kar mora temeljiti na zdravi podlagi. Nenadna misijonarska aktivnost predsednika Drnovška prav tako vzbuja pozornost. Očitno se je v človeku oglasila vest, saj se je potrebno le spomniti zadnjih let in mesecev rajnke SFRJ, ko so bila preganjanja Albancev in njihovih zahtev po samostojnosti najhujši greh; obstajal je tajni Uradni list, ki za navadne ljudi ni bil dostopen, brati so ga smeli le od partije posvečeni in od takratnega predsedstva SFRJ izbrani. Leta so spremenila marsikaj, izoblikovala se je nova slika Evrope, politična podoba Balkana je popolnoma drugačna. Slovenija, ki je uspela iziti iz tega kotla z najmanj žrtvami, je danes članica evropske družine in NATO, s tem pa je postavljena v popolnoma drugačno pozicijo. A vsi tega še niso dojeli, predvsem zdajšnja opozicija, ki se vede zmedeno in se skriva za neresničnimi izjavami, predvsem tam, kjer je potrebno gledati na stvari državotvorno. Kraval je nastal ob dejstvu, da bodo štirje poklicni vojaki odšli v Irak, kot inštruktorji za usposabljanje iraških častnikov. Za nekatere je celo intelektualni suport deželam, kjer se šele rojeva demokracija, provokacija in povzročanje ogroženosti. Ti žal ne bodo nikoli razumeli, da svet bazira na koheziji demokratičnih političnih sil, katerih temelj je ureditev sveta brez tiranije in brez kratenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V kolikor si ti posamezniki predstavljajo, da so človekove pravice v zahtevah izbrisanih ali v t.im. sovražnem govoru (uboge užaljene poslanke, o imenih je na tem mestu jasno vse), so vsaj pol stoletja v zaostanku z ostalim svetom. Izdatne snežne padavine so v vsej občini povzročile kar precej težav. Pravljice o pripravljenosti zimske službe so že davno odveč. To preprosto ni res, saj je večina parkirišč in pločnikov tri tedne po zadnjih snežnih padavinah še vedno zapolnjenih s kupi zaledenelega snega. Nekoč je za odpravo takšnih neprijetnosti poskrbela Idila d.o.o., kakor kaže, pa je po reorganizaciji, ko je to prešlo v pristojnost JKP (o kadrovskih premikih sem nekoč že nekaj zapisal), moramo občanke in občani sprejeti drugačen red. V tolažbo nam naj bo, da se nam julija in avgusta na žalskih parkiriščih in pločnikih ne bo potrebno izogibati snežnim kupom. V januarju smo obudili spomin na dr. Jožeta Pučnika. Spomnili smo se tudi ustanovitve DEMOS-a za spodnjo Savinjsko dolino, spominski tabli na Gasilskem domu pa se župan še vedno zanj uspešno upira. Tu gre očitno za strategijo: Lojze odide - tabla pride. Počakajmo in videli bomo. Pomembno zanj je le to, da vsako priliko izkoristi za lasno promocijo in volilno propagando, tudi če gre za tako sveto dejanje, kot je to maša za domovino. Za OO SDS Žalec Januš Rasiewicz Pred vsako odločitvijo pa je potrebno analizirati in pretehtati obstoječe stanje in aktivnosti. Socialni demokrati smo si v Žalski občini vedno prizadevali za sodelovanje pri razvoju občine in v dobro njenih prebivalcev. S tem namenom smo pred osmimi leti skupaj z nekaterimi političnimi strankami podprli nestrankarskega kandidata za župana. Ob zaupanju v dobro delo smo ga vzeli za »svojega« in si za naslednji cilj zadali pridobitev požupanskega mesta. Ta cilj smo skupaj dosegli, podžupan pa je z dobrim delom upravičil naše zaupanje, kakor tudi zaupanje volivcev. V veliko pomoč je bil županu, saj je edini vztrajal ob njem, tudi v težkih trenutkih. Podžupan s svetniško skupino Socialnih demokratov v občinskem svetu predstavlja močno skupino pozivno razmišljujočih pripravljenih za pomoč v vsakem trenutku. V dosedanjem mandatu so svetniki Socialnih demokratov sodelovali z vsemi svetniki, županom in občinsko upravo. Nemalokrat so bili jeziček na tehtnici v prid predlogom pripravljenih s strani občinske uprave. Svetniki Socialnih demokratov sprejemajo odgovornost za opravljeno delo, ki temelji na zaupanju volivcev. Ostajajo zvesti svojim obljubam izrečenim v predvolilnem času. Zdi se, kot da so ostali sami, kajti vsi ostali so svoje predvolilne obljube že zdavnaj prelomili. Kljub spremembam, ki so se dogajale (nestrankarske liste župana, vstop župana v LDS,..) smo Socialni demokrati svoje obljube vzeli resno in kot edina popolna svetniška skupina podpirala županove odločitve. Normalno je da so naši svetniki razmišljali s svojo glavo, vendar so se vseskozi zavzemali za poštenost in enakost. Zaradi takšnega pristopa verjamem, da nam bodo volivci naklonili svoje zaupanje na volitvah v letošnjem letu. Zadovoljni smo s sprejetimi odločitvami v preteklem mandatu, vendar je nastopil čas odločitve, da izberemo kandidata za župana in listo kandidatov za občinske svetnike med kandidati, ki bodo sprejemali načela socialne demokracije. Zavedamo se prisotnosti nestrankarskih list na bližnjih volitvah. Na njih bodo kandidirali ugledni kandidati za občinski svet, ki jim ni mogoče očitati nestrokovnost. Vedeti, pa moramo, da so nestrankarske liste nastale kot orodje vplivanja političnih strank po drugačni poti. Socialni demokrati ne gremo na volitve s figo v žepu in se ne bomo posluževali dodatnih nestrankarskih list za pridobitev večjega vpliva v občinskem svetu. Verjamemo, da bodo kandidati na listi Socialnih demokratov ponudili vse tiste lastnosti, ki jih nekateri vidijo v tako imenovanih nestrankarskih listah, ki so resnici na ljubo zelo odvisne od predlagatelja. Tudi nestrankarske liste so politično nastavljene, tako da je izgovor o nepolitičnem delovanju nesmiseln. Načela za katere se zavzemajo socialni demokrati bodo uresničljiva le s pomočjo volivcev. Ponujamo vam enakomeren razvoj občine na vseh ravneh. Sodelovali smo pri dosedanjem delovanju, tako da poznamo prioritete, imamo dovolj izkušenj in zaupamo volivcem. Pričakujem, da bo naše kandidate za župana občine Žalec in listo kandidatov za občinski svet, podprla večina volivcev, saj so poznani širši javnosti in prinašajo pozitivne spremembe v vodenje občine. Roman Virant Socialni demokrati Žalec SVETOVALNO SREDIŠČE ŽALEC Svetovalno središče Žalec uspešno deluje že četrto leto Na obisku pri nemških kolegih, december 2004 Odrasli so velikokrat izolirani od informacij in »mreže« stikov, povezanih z izobraževanjem. Na UPI-Ljudski univerzi Žalec smo zato skupaj z Andragoškim centrom Slovenije razvili dejavnost za informiranje in svetovanje odraslim za izobraževanje, ki od septembra 2001 deluje pod imenom Svetovalno središče Žalec. Svetovalno središče ponuja svoje storitve brezplačno in je namenjeno odraslim, ki potrebujete informacijo, nasvet ali pa daljše svetovanje, povezano z izobraževanjem. V Svetovalnem središču vam v osebnih in zaupnih pogovorih nudimo informacije in nasvete o možnostih izobraževanja in učenja - natančneje, pogovorimo se o tem, kako pridobiti poklic, kako opraviti prekvalifikacijo, kako doseči višjo stopnjo izobrazbe, kako pridobiti dodatna znanja za delo in osebni razvoj, kako odpravljati težave pri učenju ipd. Informiranje in svetovanje zagotavljamo na različne na- čine: kot osebno svetovanje (v prostorih UPI-LU Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6), informiranje in svetovanje po telefonu (na telefonski številki 03 713 35 65), pisno - po navadni in elektronski pošti (na naslovu isio@upi.si) ter z informativnimi gradivi. V preteklih letih je naše središče obiskalo več tisoč strank, ki smo jim nudili več kot 7.000 storitev, kar zagotovo kaže na potrebnost tovrstne dejavnosti v našem okolju. Po predhodnem naročilu strank na osebno svetovanje v Svetovalnem središču skupaj izdelamo osebni izobraževalni načrt, izberemo izobraževalne programe, ki ustrezajo poklicnim in osebnim pričakovanjem posameznika, pomagamo pri premagovanju učnih težav, svetujemo glede možnosti zaposlitve ipd. Raznolikost potreb odraslih na teh področjih narekuje, da se posvetimo vsakemu posamezniku posebej ter na ta način skušamo izbrati zanj najprimernejšo pot. Zato, da bi bile naše storitve čim bolj kakovostne, svetovalci nenehno skrbimo za svojo strokovno usposobljenost, se udeležujemo različnih tujih in domačih izobraževanj in izmenjujemo izkušnje s tujimi in domačimi strokovnjaki. Svetovalno središče je bilo v teh letih dejavno tudi na številnih drugih področjih: organizirali smo okrogle mize, se dejavno vključevali v različne projekte, sodelovali kot koordinatorji in izvajalci prireditev v času tedna vseživljenjskega učenja in še in še. V središču vseskozi posebno pozornost namenjamo tudi razvijanju svetovalnega omrežja v izobraževanju odraslih, da bi tako skupaj s partnerji zagotovili čim bolj kakovostne informacije za pomoč pri odločanju za izobraževanje ali učenje. Trenutno tako v lokalno svetovalno omrežje povezujemo skoraj 30 različnih lokalnih organizacij, predvsem tiste, ki odločajo o razvoju izobraževanja odraslih na različnih ravneh, in tiste, ki izobražujejo. V prihodnje nameravamo svojo dejavnost še krepiti in širiti tudi na ostala območja savinjske regije, da bi bili resnično dostopni vsem odraslim. Vse, ki potrebujete kakršne koli informacije ali nasvete, povezane z izobraževanjem in učenjem, vabimo, da nas obiščete in izkoristite našo brezplačno dejavnost, saj je zaupna, kakovostna, celostna in raznolika. Mihaela Anclin, Svetovalno središče Žalec Izkupiček za šolski sklad V decembru so tudi v naši dolini po osnovnih šolah pripravili najrazličnejše prireditve. Med njimi tudi lepo število humanitarnih prireditev. Še največ je bilo božično-novo-letnih sejmov, katerih izkupiček so namenili v šolski sklad posamezne šole. Z veliko zagnanostjo so k temu tudi tokrat pristopili učenci OŠ Šempeter z učiteljskim zborom in starši. Že drugo leto zapored so bo-žično-novoletni sejem organizirali v dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru. Sejem se je začel s kulturno prireditvijo, katere osrednji del je bila predstava Božična čarovnica. Zbranim je spregovorila ravnateljica Petra Stepišnik, ki je izrekla veliko lepih misli o prazničnem času in potrebi, da pomagamo ta čas in tudi druge dni lepo preživeti z otrokom. »Sicer pa ni pomemben samo izkupiček denarja, ampak tudi to, da so se starši naših delavnic množično udeležili in potem skupaj s svojimi otroki ustvarjali v šolskih klopeh,« je dejala Stepišnikova in izrekla zahvalo S predstave Božična čarovnica vsem, ki so jim pri organizaciji te prireditve pomagali. Posebno zahvalo je namenila KUD Na Osnovni šoli Vransko -Tabor so konec lanskega leta pripravili dobrodelno prireditev, zbrana sredstva pa namenili v sklad Žarek upanja. Po idejni zasnovi Karmen Pokorny in Mateje Todorovič so pripravili Juho dobrodelnosti, kakor so poimenovali Grifon Šempeter, KZ Šempeter in Krajevni skupnosti Šempeter. D. N. prireditev, in zbrali največ denarja v zadnjih letih. Pri pripravi prireditve so z zanimivimi glasbenimi, recitatorskimi in dramskimi točkami sodelovali učenci Osnovne šole Vransko - Tabor in otroci iz vrtca. Medse so povabili tudi nekaj zanimivih zunanjih gostov. T. T. Za sklad Žarek upanja S šolskega parlamenta na OŠ Polzela Tudi med učenci tabuji Tako kot na drugih šolah je tudi na Osnovni šoli Polzela potekal šolski parlament na temo tabuji - prepovedane stvari. Nanjo so se učenci dobro pripravili že v oddelčnih skupnostih ter na šolski skupnosti učencev. V parlamentu so sodelovali učenci od 4. do 9. razreda z voditeljico Mojco Cestnik, ravnateljico in mentorico šolske skupnosti Valerijo Pukl, šolsko svetovalno službo, kot gostji pa sta razmišljanje učencev dopolnjevali koordinatorica zdravstvene vzgoje Marijana Jager in Zdenka Jan s kriminalistične službe. Na šoli so opravili anketo. Ugotovili so, kaj so za učence tabuji. Zanje so največji tabuji samomori, umori, smrt, posilstvo in spolno nadlegovanje ter tudi droge. Na srečanju so se znašli v zadregi, saj so morali v skupini spregovoriti o temah, katerih se v običajnih pogovorih izogibajo, vendar jim je beseda dobro tekla. Poglobljeno so razmišljali o vzrokih za samomore med mladimi. Tina je povedala, da mladi običajno obupajo, ker ne najdejo človeka, ki bi mu lahko zaupali svoje težave, zapomnili pa si bomo tudi Nejčevo misel: »Življenje je reševanje problemov.« Nekateri teh pro- blemov ne znajo ali ne zmorejo rešiti in vidijo edino rešitev v samomoru. Strinjali so se, da je zelo pomemben pogovor in da morajo tudi mladi negovati vrednote, kot so spoštovanje, medsebojna odkritost, sočutje, in ne le denar. Živahno je bilo tudi, ko so govorili o spolnem nadlegovanju. Potrdili so, da je predvsem besednega spolnega nadlegovanja v družbi preveč in da se mu je potrebno odločno upreti. Na številna vprašanja jim je odgovorila Zdenka Jan s kriminalistične službe in jih presenetila z mislijo, da je najhujše nadlegovanje v družini. »Pogosto opozarjamo na tujce, toda največ hudega se zgodi v družinah.« Učenci so imenovali pet predstavnikov, ki jih bodo zastopali na medobčinskem parlamentu v Žalcu. Srečanje so izkoristili tudi za podelitev nagrad in priznanj za najboljša literarna dela na temo drugačnost, parlamentarci pa so v odkritem pogovoru pohvalili napredek, ki so ga opazili na šoli v enem letu. Šolski parlament je sklenila ravnateljica Valerija Pukl, ki se je zahvalila vsem parlamentarcem in gostom za izjemno plodno sodelovanje in poudarila, da že tretje leto zapored sproti ter v medsebojnem dialogu rešujejo probleme na šoli. T. Tavčar Učenje angleščine že šesto leto Skupina, ki že šesto leto izpopolnjuje znanje angleškega jezika. V okviru društva Univerza za III. življenjsko obdobje, ki ga vodi Marija Masnec, poteka vrsto najrazličnejših izobraževanj in drugih aktivnosti. Med najbolj zagnanimi je skupina za učenje angleščine, ki jo poučuje Alenka Sadar. Pred časom smo jih obiskali v prostorih Bergmannove vile, kjer so nam slušatelji povedali, da vsi v skupini obiskujejo tečaj angleščine že šesto leto in da je njihovo znanje angleščine že na primernem nivoju. To je potrdila tudi predavateljica in dodala, da so vsi tečajniki pridni učenci, s katerimi je prijetno delati. Tečaj vsako leto obsega 45 ur skupnega učenja, veliko ur pa je namenjenih tudi individualnemu učenju, kar je volja vsakega posameznika. Dejali so, da ne gre toliko za samo učenje, ampak je pomembno tudi medsebojno druženje. D. N. fr Mercator Izberite kvalitetne izdelke po ugodnih cenah v akciji do 31. januarja 2006 Pivo Mercator steki. 0,5l 94.- SI Pralni prašek Mercator 3kg 599.- si: Kakovostno vino Jeruzalemčan ll, belo, polsuho /Slovenska košarica do 28.2.2006/ 329.V Naštete izdelke lahko najdete v vseh Mercatorjevih prodajalnah. V soboto, 4.2.2006 si lahko v avli Trgovskega centra Levec ogledate prodajno razstavo izdelkov iz lecta, unikatne dekorativne medenjake in sveče iz čistega čebeljega voska Medičarstva in lectarstva Solar iz Laškega. Mercator Pika Ponovno blagoslovili konje Glasbeno-gledališki večer in sejem Blagoslov konj na Polzeli... Ob godu sv. Štefana, zavetnika konj, so ponekod obudili star običaj, blagoslovitev konj, med njimi tudi na Polzeli in na Gomilskem. Na Polzeli se je ta dan, kljub rahlemu sneženju, po drugi sveti maši na parkirišču pod farno cerkvijo zbralo veliko konj Društva malteške konjenice in njihovih lastnikov ter gledalcev. Pred blagoslovom, ki ga je opravil dekan, polzelski župnik Jože Kovačec, je zbrane nagovoril podžupan Občine Polzela Stanko Novak in med drugim povedal, da je malteški viteški red v Komendi na Polzeli de- loval od leta 1263 do 1780. To je bil čas, ko so bili konji kot edino prevozno sredstvo nenadomestljivi, prav tako pa tudi nepogrešljivi pri raznih kmečkih opravilih in nenazadnje v vojnah. To pa je tudi zgodovinska osnova za malteško konjenico, ki ima v današnjem času značaj druženja ljubiteljev teh plemenitih živali. Društvo malteške konjenice na Polzeli je mlado društvo, kljub temu pa je zelo aktivno in skuša ohranjati spomin na prednike. Da bi bili konji obvarovani bolezni in drugih poškodb, so bili že v preteklosti blagoslovljeni Božični pohod na Šmohor Turistično društvo Griže in kmetija Tratnik sta letos pripravila 3. božični pohod na Šmohor. Izpred kmetije Tratnik je v lepo noč krenilo več kot 100 pohodnikov. Vsi pohodniki so bili po- goščeni z domačimi dobrotami, kuhanim vinom in čajem. Glede na zadovoljstvo pohodnikov, število le-teh iz leta v leto raste, upamo, da bo pohod prerasel v pravi turistični spektakel. B. T. Razglasitev najboljših Najboljša med najboljšimi Štefka Veler in Franc Mandeljc Društvo upokojencev Ponikva, ki je že drugo leto zapored osvojilo prehodni pokal Zveze društev upokojencev Občine Žalec, je organiziralo zaključek športnih tekmovanj in razglasilo najboljšo športnico in športnika za leto 2005. To lovoriko je med ženskami osvojila Štefka Veler, med moškimi pa Franc Mandeljc. Kipca športnika s priznanji je najuspešnejšima športnikoma v DU Ponikva za leto 2005 izročil podpredsednik društva Ivan Jelen. Obema je čestital za dosežene rezultate tudi v imenu KS Ponikva in Zveze društev upokojencev Občine Žalec. To je bila že tretja razglasitev športnice in športnika in je tako dobila tradicionalen značaj. Še bolj slovesno pa bo letos, če jim bo uspelo tudi v tretje osvojiti prehodni pokal, ki bo postal njihova trajna last. D. N. Z glasbeno-gledališkega večera na praznik sv. Štefana, zavetnika konj. Na Gomilskem pa so že pred desetimi leti oživili ta starodavni običaj in na god sv. Štefana blagoslavljali konje. Ta dan je na Gomilskem še posebej slovesen, saj je sv. Štefan tudi zavetnik tamkajšnje župnije. Po drugi maši se je pred cerkvijo sv. Štefana zbralo lepo število konj in njihovih lastnikov, ki so v sprevodu odšli pred Dom krajanov, kjer so obred blagoslovitve opravili župnik Janko Šket z Grosupljega, ki je najstniška leta preživljal na Gomilskem, domači župnik Martin Cirar ter bogoslovec Viki Košec, ki bo drugo leto bral novo mašo. Zbrane je nagovorila predsednica Turističnega društva Gomil-sko Boža Kosu. Po stari navadi so se konji najprej »posladkali« s kruhom in soljo, potem pa so prejeli blagoslov. T. Tavčar V OŠ Prebold so v decembrskem času pripravili dve večji prireditvi, ki sta bili v znamenju božično-novolet-nih praznikov. Poleg sejma, katerega izkupiček je namenjen šolskemu skladu, so organizirali tudi glasbeno- gledališki večer. Namenili so ga vsem, ki so si želeli polepšati predpraznični čas ob lepih melodijah. Pod vodstvom pevovodkinje Bojane Hrovat je ta večer iz 82 grl zazvenela lepa zborovska pesem otroškega in mladin- skega zbora, ki ga je ob klavirju spremljala Karmen Zazijal. Člani gledališkega kluba pa so iskali Božička v čarobno obarvani sceni. Pravljična zgodba je nastala pod mentorskim vodstvom Vesne Kumer. D. N. ...na Gomilskem V novo leto tudi tokrat skupaj Občinska organizacija ZZB NOB Prebold se je tudi lani z družabnim srečanjem poslovila od leta 2005, ki je bilo eno izmed najslovesnejših, saj ni manjkalo proslav in prireditev, posvečenih 60-letnici zmage nad okupatorjem. Srečanja se je udeležila dobra polovica vseh članov, med njimi tudi Fanika Raček, ki bo 10. februarja praznovala 93. rojstni dan. Kljub svojim letom je še vedno aktivna članica tako borčevske organizacije kot Krajevne organizacije Rdečega križa. Sicer pa je v organizaciji, ki šteje 150 članov, kar 36 starih osemdeset let in marsikdo se zaradi bolezni srečanja ni mogel udeležiti. Zbranim je dobrodošlico zaželel predsednik občinske organizacije Viljem Petek in na kratko osvetlil nekatere dogodke iztekajočega se leta, ki so zaznamovali delo njihove organizacije. S pozdravi in dobrimi željami je zbrane nagovoril tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak in izrazil zadovoljstvo nad delom njihove organizacije in poudaril dobro medsebojno sodelovanje. Na srečanju, ki so ga z narodno-zabavnimi skladbami popestrili člani Reškega tria, so Gabrijeli Gluhak in Karolini Vinarnik podelili tudi priložnostno darilo za uspešno zastopanje njihove organizacije v športu na srečanju vseh treh veteranskih organizacij (ZVVS, Sever in ZZB ) na Polzeli. D. Naraglav Tonika Martinšek (na sliki) je v delo območne borčevske organizacije (kot tajnica in blagajničarka) vpeta že polnih petnajst let. In memoriam Ivu Privori Prelep prvi zimski dan, ki seje storil, še zdaleč ne more ublažiti bolečine, ki preveva naše duše. Bežen pogled na okoliške hribe bolečino le še poglobi, mraz, ki v tej zgodnji zimi že močno pritiska, spreletava naša telesa, hladni, ozirajoči se pogledi, kot da ne najdejo opore, cilja. Težko dojemamo dejstvo, da se poslednjič poslavljamo od prijatelja, ljubitelja gora, ljubitelja glasbe. Pravzaprav seje v navidez krhkem telesu združilo vse lepo, kar lahko nudi življenje. Toda žal v tej krhkosti je našla svoj prostor tudi zahrbtna in huda bolezen. Vsaka beseda o premagovanju, o poteku bolezni, je danes zgolj boleč spomin, le slutimo lahko, kako je trpel, koje prenašal to razjedajočo pošast. V njegovih očeh je bila vidna bolečina, bila je vidna tudi ljubezen do gora, glasbe. V njegovem božajočem pogledu je bilo polno prijateljstva. V njegovih dejanjih pa neomajna volja, natančnost in vztrajnost. Na premnogih planinskih poteh bo ostala zgolj njegova sled, v planinskih kočah pa njegov podpis kot neizbrisen spomin na neko ljubezen. Ivo Privora, pravzaprav Pživora, kajti njegovi starši izvirajo iz Češke, seje rodil 1. marca 1951 v Zagrebu. Osnovno šolo je obiskoval v Pan-tovčaku in bil hkrati tudi učenec nižje glasbene šole Blagoje Bersa v Zagrebu. Zelo priznano gimnazijo Bogdana Ogrizoviča v Zagrebu je dokončal z odliko, vzporedno z njo je zaključil tudi srednjo glasbeno šolo. Končal je študij in diplomiral na fakulteti za strojništvo in brodogradnjo v Zagrebu, kjer seje po diplomi zaposlil kot asistent. Toda Ivekova duša je bila drugje. Oziral seje v gore, oziral se je proti zahodu. V časopisu je našel razpis za prosto delovno mesto in odločil seje oditi bližje v gene zapisani ljubezni - h goram. V Savinjski dolini je našel svoj drugi dom, druge prijatelje. Vključil seje v Planinsko društvo Žalec in bil več kot deset let član Planinskega društva Zabukovica, od tega večji del tudi vodja izletniškega odseka in član upravnega odbora planinskega društva, svojo drugo muzo, muzo glasbe pa je našel pri godalnem orkestru Akord v Celju, katerega član je bil. Mnogim na tem pokopališču je v slovo zapela tudi njegova violina. Ne zavedamo se še prav izgube, vrzel, kije nastala z njegovim odhodom, še nima pravih dimenzij. Pa vendarle nas njegovo delo, njegova predanost, njegov odnos do soljudi, do prijateljev zavezuje, da skušamo nadaljevati njegovo delo, kije zastalo sredi največjega ustvarjanja,. Če smem v imenu vseh, ki smo Te poznali, ki smo s Teboj delali, snovali, poustvarjali, obljubiti, potem to moram! Ivek, predragocene so izkušnje, ki smo jih spoznali s Teboj, preveč bi bilo izgubljenega, če Tvojega dela ne bi nadaljevali, naša življenja bi bila prazna, če jih ne bi bogatili s Tvojimi nauki. Zatorej obljubljam v svojem in v imenu vseh, da bomo skušali vsaj posnemati Tvoja dela in bolečino, ki reže naša srca, poskusili omiliti. Bolečina otopi, mine. Ostane pa spomin, ostane spoznanje, da smo srečni, ker smo Te imeli, ker smo smeli biti Tvoji prijatelji. Odpočij svoje izmučeno, izpito telo. Veter, ki bo zavel čez Kamnik, naj raznese ostanke po Tebi sveti zemlji. Poslednji trenutek bodo s Teboj Tvoji prijatelji, Tvoji najdražji. Iz Tvojega pepela bo vzklila nova ljubezen, večno porajajoče se življenje in vračanje v Novo. Zbogom Ivek! J. J. O slovenski ljudski pesmi Pod pokroviteljstvom Občine Prebold je Kulturno prosvetno društvo Šešče s skupino ljudskih pevcev Prijatelji 6 - Še, ki so tudi nosilci projekta, organiziralo že II. simpozij o slovenski ljudski pesmi. V sklopu tega dogodka se je zvrstilo kar nekaj prireditev. Ljudsko petje je bilo slišati tudi med nedeljsko mašo v farni cerkvi, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit msgr. Alojz Uran, v popoldanskem času pa ste lahko v Dvorani Prebold prisluhnili ljudskim pevcem na koncertu S pesmijo in glasbo v novo leto. Simpozij se je pričel in tudi končal s pesmijo Prijateljev 6 - Še, ki so skupaj s svojim mentorjem prof. Janušom Rasiewiczem glavni »krivci«, da je Prebold postal pomemben kraj za pogovore in predstavitev slovenske ljudske pesmi slovenski javnosti, še posebno pa vsem tistim, ki jih ta tematika zanima oziroma se z njo tudi ljubiteljsko ali strokovno ukvarjajo. Simpozij je torej namenjen vodjem skupin, ki pojejo slovensko ljudsko pesem, pevcem, zborovodjem, pedagogom in vsem ostalim, ki jih bogastvo ljudskega izročila zanima. Po dobrodošlici, ki so jo izrekli v imenu organizatorjev Januš Rasiewicz, Nuša Dvor-šek in župan Vinko Debelak, so udeleženci z zanimanjem prisluhnili izvrstnim predavateljem: dr. Mariji Stanonik, ki je govorila o vlogi Antona Martina Slomška v slovenskem ljudskem pesništvu, Ljobi Jenče, ki je prestavila slovensko ljudsko pesem na Notranjskem, ter predavateljem iz avstrijske Koroške Nužeju Tolmajerju, Tonetu Ivartniku in mag. Martini Pilko Rustia, ki so govorili o koroški pesnici Milki Hartmanovi in njenem pesniškem ustvarjanju. Predavatelji so svoja predavanja podkrepili s številnimi primeri, zvočnimi pa tudi slikovnimi zapisi, ki so k petju pritegnili tudi vse udeležence. Tokratni simpozij je bil neke vrste nadgradnja lanskoletnega, na katerem smo skušali izvedeti odgovore na vprašanja, kaj sploh slovenska ljudska pesem je, kdaj lahko to rečemo, da je, kakšna je glasbena govorica ljudskega petja. Letošnje teme so znanje pridobljene na I. seminarju še obogatile, predvsem pa dale poglobljen pogled v življenje Antona Martina Slomška, Milke Hartmanove in bogastvo ljudskega petja ljudi na Notranjskem. Profesorica dr. Marija Stanonik je v svojem predavanju z naslovom Prizadevanje škofa Antona Martina Slomška za vsestranski (duhovni, moralni, kulturni) napredek slovenskega naroda v uvodu predstavila njegov življenjepis in izpostavila še nekatere danes znane pesmi. »Večinoma so se te pesmi sfolklo-rizirale in še danes jih besedilno deloma prirejene in marsikdaj tudi pod drugim naslovom pojejo pri maši, v veseli družbi in na nastopih pevskih zborov.« V sicer zelo obširni temi, kije govorila tako o prizadevanju Slomška za slovenski jezik in njegov razvoj ter narodno zavest kot tudi o življenjskih vodilih, stoletnih izkušnjah in ljudski modrosti, izraženi v slikovitih primerih, rekih in pregovorih, je profesorica Stanonikova poseben poudarek dala Slomškovim pesmim in še posebno prvi slovenski pesmarici z melodijami z naslovom Pesme po Koroškem in Štajerskim znane, ki jih je po izidu leta 1833 doživela še dva ponatisa, ki jih je financiral Matija Ahaci iz Celovca. Z besedili v pesmarici je Slomšek hotel predvsem izpodriniti preveč svobodne ljudske pesmi, ki so bile v tistem času nekako pohujšljive. Zaradi tega je doživel tudi kritiko Matije Čopa in Franceta Prešerna, ki nista odobravala spremenjenih ali »polikanih« pesmi. »Vsekakor pa to v ničemer ne zmanjšuje bogatega ustvarjalnega pesniškega in proznega dela škofa Slomška, ki je dal velik pečat slovenskemu narodu, slovenski pesmi in slovenski besedi,« pravi Marija Stanonik. V nadaljevanju simpozija je udeležencem spregovorila Ljoba Jenče, ki je samozaposlena v kulturi, v javnosti pa poznana predvsem kot pevka in pravljičarka ter oseba, ki že vrsto let skrbno zbira, snema in objavlja stare ljudske pesmi. V svojem predavanju je predstavila začetke zbiranja ljudske pesmi na Notranjskem ter malo podrobneje izročilo v vasi Dolnje jezero na Cerkniškem jezeru. »V letu 1989 sem začela kot svobodna umetnica s terenskim delom na področju Cerkniškega polja z okoliškimi vasmi. Status svobodne zbirateljice in poustvarjalke ljudskega spomina mi je odobrilo Ministrstvo za kulturo. Občina Cerknica je vsa ta leta podpirala moje delo, vendar kljub temu sem se morala omejiti na približno deset snemanj na leto, saj sredstev ni bilo veliko. V vseh knjižnih objavah ljudskih pesmi strokovnjaki sicer pišejo, kako da je škoda, da ljudska pesem izumira, da mladi ne pojejo več, strokovno pa se še nihče ni uspel posvetiti raziskovanju, kako je treba peti po ljudsko, kakšen je način ljudskega petja, kaj šele, da bi pri nas imeli šolo za ljudsko glasbo ali vsaj za naravni glas. Obdelano in prepoznavno je zunanje opisovanje ljudskega petja, kako pa je treba v resnici od znotraj pripraviti pevski organ in kaj storiti, da boš zvenel po ljudsko in ne umetno, je odprto vprašanje in naloga vsakega posameznika. Morda pa se takega petja ne moreš naučiti v šoli, temveč moraš preprosto prepevati v ljudskem okolju dovolj dolgo, da se glas na tak način razvije. Kot se je vedno godilo,« je na simpoziju med drugim dejala predavateljica Ljoba Jenče, ki je že leta 1989 imela tudi prvi samostojni javni koncert s svojimi interpretacijami ljudskih balad. »Prav ljudski pevci lahko najbolj kažejo dostojanstvo najstarejšega dela naše kulture, to je ljudskega spomina in naše duše, ki je stara in globoka in s tem dragocena, unikatna. Ko sem pričela z zbiranjem v času, ko je skupno vaško petje že močno zamrlo (v vasi Dolnje jezero niso peli do leta 1992 že več kot trideset let), se je velikokrat zgodilo, da je stare pesmi znala le še kakšna starejša žena. Tako sem jo tudi posnela, samo en glas. In prav tako sem tudi sama pri sebi rekla, če sem sama, pa naj vsaj jaz zapojem, bolje, kot da se vse izgubi,« še dodaja Ljoba Jenče, ki je v zakladnico slovenske kulture dala s svojim delom zelo velik delež. Posnetih je več oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi, izdanih več avdio kaset z ljudsko pesmijo, njeni Jezerci nastopajo v dokumentarnem filmu Zadnji čoln. Po objavi oddaj o Jezercih nastopajo žene iz vasi na republiškem srečanju ljudskih pevcev in godcev in še mnogo drugega se je v korist slovenske ljudske pesmi dogodilo po zaslugi Ljobe Jenče, katere delo je postalo tudi način njenega življenja in hkrati borba za ohranitev in obstoj slovenske ljudske pesmi. »Nekako me skrbi, da narod še vedno spi. Da se mnogi ljudje ne zavedajo, da se je v kapitalizmu potrebno boriti za svojo identiteto, za svoj obstoj. Prej v socializmu je bil nekdo, ki je za nekaj skrbel, tudi če morda ni bilo vse dobro, a bila je neka skupna zgodba, neka streha, pod katero si se počutil varno. Danes je vse zasebno, poudarja se zasebni interes, borba za profit in v tej tekmi ljudje pozabljajo na skupno dobro, na kulturo, na preteklost, na naravo. Najbolj me skrbi, ker je v to vpeta tudi narava, ki se uporablja kot nekakšen mrtev predmet. V nasprotju s tem so jo naši predniki ljubili, vedeli so, da so od nje odvisni. Od zemlje, od tiste njive je prišla hrana. Danes S simpozija o slovenski ljudski pesmi kupujemo hrano, ne vemo, kje je zrasla in ne na kakšen način je bila pridelana. S tem zanemarjamo lastna slovenska semena in hkrati s tem spreminjamo tudi lastno genetsko zasnovo. Kar lepo število mladih se zanima za slovensko ljudsko glasbo, predvsem za te nove etno smeri glasbe. Žal pa, kot opažam, nimajo potrebnega znanja, kaj je to sploh slovensko ljudsko, kako se to dela, da se tudi sliši slovensko in ne da zveni njihovo izvajanje po ameriško, angleško pa tudi afriško. Žal se zelo redko sliši iz njihovega izvajanja res tista prava slovenska duša,« je med drugim še povedala Ljoba Jenče, ki je v Prebold prišla tudi z dvema pevskima zakonskima paroma iz svojega domačega kraja, Lokovca nad Novo Gorico. Tretje predavanje je bilo namenjeno pesmim in napevom Milke Hartmanove (1902-1997) s Koroške, ki je ena izmed najbolj poznanih in aktivnih koroških literarnih ustvarjalk pred- in povojnega časa. Napisala je okoli 860 pesmi, ki so bile objavljene v pesniških zbirkah in v časopisju, delom pa so ohranjene tudi v rokopisih. »Njene pesmi izhajajo iz ljudske pesmi, nekatere avtorske pesmi Milke Hartmanove pa so ponovno ponarodele in se tako vrnile med ljudstvo. Med temi pesmimi je najbolj izstopajoča pesem Bandrovka. Nekatere pes- mi so tudi presegle ljudsko ustvarjalnost in jih lahko uvrstimo v zakladnico slovenske literarne ustvarjalnosti. Milka Hartmanova je znana tudi kot učiteljica in voditeljica gospodinjskih in kuharskih tečajev, ki jih je vodila od leta 1927 do leta 1939 in ponovno po vojni do leta 1956. Manj znana pa je njena glasbena ustvarjalnost, čeprav je njena prva zbirka dekliških pesmi med cvetjem in v solncu, ki jih je harmoniziral Marko Bajuk, v samozaložbi izšla že leta 1934,« je med drugim povedal Nužej Tolmajer, predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik in dolgoletni tajnik Krščansko kulturne zveze v Celovcu. Tone Ivartnik pa je v nadaljevanju še podrobneje spregovoril o pesmih in napevih Milke Hartmanove, ki so veliko publiciteto doživeli ob 100-letnici njenega rojstva. Takrat se je namreč Krščanska kulturna zveza odločila, da v sodelovanju s Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik, zbere in izda celoten glasbeni opus Milke Hartmanove. Od leta 2002 je izšlo pet zvezkov, ki zgovorno pričajo o njeni bogati glasbeni dejavnosti, mag. Vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik Martina Pilko Rustija je v Preboldu spregovorila o Milki Hartmanovi in njenem literarno-glasbenem ustvarjanju iz ljudstva za ljudstvo in pri tem še posebej obdelala narečno pesem Bandrov- ka. Zanjo so značilne številne variante, kar dokazuje, da je pesem med ljudstvom zaživela in se širila. In kako je bil s simpozijem zadovoljen eden od glavnih organizatorjev Januš Rasiewicz? »Menim, da je simpozij v vseh pogledih dobro uspel in da smo z njim dosegli svoj namen. V tem pogledu smo lahko zelo zadovoljni in mislim, da so bili zadovoljni tudi predavatelji in udeleženci. Bili pa bi neskromni, če si ne bi želeli, da bi se vse skupaj še bolj razširilo. Tematika je dovolj obširna, tudi zanimanja je dovolj, morda je potrebno vnesti še kakšno novo vsebino. Sicer pa je pomembno predvsem to, da se o slovenski pesmi govori in da se o njej razpravlja tudi na takšnem nivoju, med ljudmi, ne le samo v visokih znanstvenih krogih. Nedvomno ima ta naš simpozij pomembno težo za ves slovenski prostor. Še posebno pa po 1. maju 2004, ko smo Slovenci postali del združene Evrope in moramo zato še bolj skrbeti za ohranitev svoje besede, svoje pesmi in nasploh naše identitete. Če ne bomo znali ceniti naše kulture, jo ohranjati in se z njo tudi ponašati, se lahko kaj hitro izgubimo v tem globalnem svetu. Pesem je le del te kulture, vendar pomemben in prepoznaven, zato moramo izkoristiti vse možnosti za njeno ohranitev. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi tovrstni simpoziji.« D. Naraglav y/rì^ì>Ì7vr SCcmcfro^ L rg 41, žtctCec '■A'V# \^// te C: 03/71008 88 ZIMSKA AKCIJA memo ©*/* akcija velja za določene modele alßumov OBČINA ŽALEC Sreda, 1. februar, ob 18. uri odprtje razstave fotografij Stojana Kerblerja, nagrajenca Prešernovega sklada 1979, (v programu bo sodeloval glasbenik in fotograf Lado Jakša); Savinov likovni salon; razstava bo na ogled do 28. februarja. Ta dan si boste lahko razstavo ogledali ob vodenju avtorja samega (TIC Žalec, 03 710 04 34). Petek, 3. februar, ob 19. uri proslava ob kulturnem prazniku; dvorana KZ Gotovlje (KD Gotovlje, 041 522 112). Petek, 3. februar, ob 19. uri shod Pustnjakov veseljakov in inavguracija Rihter Jurija za leto 2006; Perišče v Gotovljah (Turistično olepševalno društvo “Lipa” Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 4. februar, ob 8. uri pohod po Šaleški planinski poti 6; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 8. uri, izpred POŠ Trje ob 8.15 (PD Žalec in PD Galicija, 041 736 157 in 041 662 883). Sobota, 4. februar, od 8. do 12. ure kmečka tržnica s sejmom Pod lipami; središče vasi Gotovlje (Turistično olepševalno društvo “Lipa” Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 4. februar, od 8. do 12. ure Bolšji sejem; tržnica Žalec (Marin, 03 5717 550). Nedelja, 5. februar, ob 18. uri proslava ob kulturnem prazniku; dvorana Hmeljarskega doma KZ Petrovče (KD Petrovče, 03 5707 608). Ponedeljek, 6. februarja, ob 20. uri občinska proslava slovenskega kulturnega praznika s podelitvijo Savinovih odličij; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 03 710 04 34). Torek, 7. februar, ob 18. uri nočni pohod na Goro iz Trja; zbirno mesto pri POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija, 492 78 20). Torek, 7. februar, ob 18. uri odprtje razstave uporabne keramike Mojce Šon; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec; razstava bo na ogled do konca februarja (TIC Žalec, 03 710 04 34). Torek, 7. februar, ob 19. uri proslava ob kulturnem prazniku; Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 431 816). Sreda, 8. februar, ob 18. uri literarni večer s pregledom video produkcije in izidom časopisa »Pustne novice iz naše vasice«; sejna soba KS Gotovlje (Turistično olepševalno društvo “Lipa” Gotovlje, 040 790 342). Četrtek, 9. februar, ob 17. uri cicibanov abonma in izven: L. feldek in B. Gašperič, GROMTESPEKU (KUD Teater za vse, Jesenice); dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 03 710 04 34). Petek, 10. februar, ob 19. uri klavirski recital pianistke Tamare Goličnik (GLASBENI UTRINKI SKOZI ČAS -klavirska glasba od baroka do 20. stoletja); Savinova hiša (TIC Žalec, 03 710 04 34). Sobota, 11. februar, ob 7. uri zimski pohod na Peco; odhod z avtobusne postaje v Žalcu (Planinsko društvo Zabukovica, 041 687 868). Sobota, 11. februar, ob 12.30 nočno smučanje na Kopah za osnovnošolce; odhod z avtobusne postaje v Žalcu (Športno društvo Avantura, 041 687 868, www.avantura-natura.si). Sobota, 11. februar, ob 18. uri proslava ob kulturnem prazniku; dvorana zadružnega doma Ponikva (Društvo kmečkih žena, 031 442 317). Sobota, 11. februar, ob 19. uri Sobota greha - komedija (KD Galicija); Kulturni dom Svoboda Liboje (KD Svoboda Liboje, 040 308 953). Nedelja, 12. februar, ob 8. uri planinski pohod Dramlje - Uršula; odhod izpred restavracije Nekropolis v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Nedelja, 12. februar, ob 20. uri 5 ŽENSK.COM, komedija (Špas teater), za izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 03 710 04 34). Ponedeljek, 13. februar, ob 20. uri abonma ponedeljek in izven: Moliere, SCAPINOVE ZVIJAČE - klasična komedija (SNG Drama Ljubljana); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 03 710 04 34). Torek, 14. februar, ob 20. uri abonma torek in izven: Moliere, SCAPINOVE ZVIJAČE; klasična komedija (SNG Drama Ljubljana); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIČ Žalec, 03 710 04 34). Četrtek, 16. febraur, ob 20. uri abonma narodno-zabavne glasbe in izven: Ansambel Braneta Klavžarja in Zamejski kvintet; poseben gost Dori Pečovnik; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 03 710 04 34). Petek, 17. februar, ob 20. uri Naše pesmi, naše sanje; Valentinov koncert (vokalist Miha Alujevič in orkester pod vodstvom Simona Dvoršaka, posebna gostja vokalistka Nuška Drašček); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 03 710 04 34). Sobota, 18. februar, ob 8. uri pohod po Šaleški planinski poti 7; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 8. uri, izpred POŠ Trje ob 8.15 (PD Žalec in PD Galicija, 041 736 157 in 041 662 883). Nedelja, 19. februar, ob 8.30 šahovski turnir; klubski prostori Žalec (Šahovski klub Žalec, 041 763 337). Nedelja, 19. februar, ob 18. uri koncert Celjskih 5; Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 431 816). Ponedeljek, 20. februar, ob 20. uri Čistilka Marija, monokomedija Toneta Partljiča; izvedba Olga Markovič; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 03 710 04 34). Četrtek, 23. februar, ob 18. uri Morski podvodni svet - predavanje; OŠ Šempeter (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Četrtek, 23. februar, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del Stele Muzlovič; Krajevna knjižnica Petrovče (KD Petrovče, 040 516 601). Četrtek, 23. februar, ob 20. uri Državni lopov, komedija (Moje gledališče, Ljubljana) za izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 03 710 04 34). Petek, 24. februar, ob 7. uri snežni vzpon do Potočke zijalke; odhod iz avtobusne postaje v Žalcu (Športno društvo Avantura, 041 687 868, www.avantura-natura.si). Sobota, 25. februar, ob 8. uri pohod po Šaleški planinski poti 8; odhod izpred pisarne PD Žalec ob 8. uri, izpred POŠ Trje ob 8.15 (PD Žalec in PD Galicija, 041 736 157 in 041 662 883). Sobota, 25. februar, ob 9. uri smučanje s snežnimi igrami za cicibane s starši; zbor na Kopah pri Partizanskemu domu (Športno društvo Avantura, 041 687 868, www.avantura-natura.si). Sobota, 25. februar, ob 14. uri 3. tradicionalno sankanje iz Bukovice; Planinski dom na Bukovici - prijave ob 13. uri (Športno društvo Risi Zabukovica, 041 783 765). Sobota, 25. februar, ob 16. uri pustna delavnica in pustno rajanje za malčke (2-6 let); gasilski dom Levec (TKD Levec, 03 5473 151). Nedelja, 26. februar, ob 10.37 obhod Pustnjakov veseljakov po vasi (do 18.20); Gotovlje (Turistično olepševalno društvo “Lipa” Gotovlje, 040 790 342). Nedelja, 26. februar, ob 14. uri turnir v malem nogometu; POŠ Trje (Športno društvo Hofrein, 041 401 062). Nedelja, 26. februar, ob 14. uri pustna povorka; Gasilski dom Ponikva (Turistično društvo Ponikva, 041 939 508). Nedelja, 26. februar, ob 14. uri hokej v maskah z metlami; parkirišče pri KS (DŠR Partizan Griže in TD Griže, 041 727 217 in 031 337 097). Ponedeljek, 27. februar, ob 15.30 Zimski pokal Sprintko; OŠ Žalec (Atletski klub Žalec, 051 321 101). Torek, 28. februar, ob 16. uri pustni karneval Žalec 2006; ulice Žalca (TIC Žalec, 03 710 04 34). Torek, 28. februar, ob 17. uri otroško pustno rajanje z Romano Krajnčan, škratoma Sa in Do ter Piko Nogavičko, ki bo poskrbela za pobarvane obraze; atrij Savinove hiše (TIC Žalec, 03 710 04 34) OBČINA PREBOLD Sobota, 4. februar, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 4. februar, ob 19. uri tekma II. SKL; člani KK Prebold : KK Ptuj; Športna dvorana Prebold; KK Prebold. Nedelja, 5. februar, ob 11.30 proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; Dom pod Reško planino; Kulturno društvo Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712). Torek, 7. februar, ob 19.30 osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; Dvorana Prebold; Občina Prebold, DPD Svoboda Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sreda, 8. februar, ob 8. uri 4. zimski pohod na Mrzlico; PD Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 17. februar, ob 18. uri Naj športnik leta 2005; Športna dvorana Prebold; Športna zveza Prebold (Sašo Plevčak, 041 587 232). Petek, 17. februar, ob 20. uri gledališki abonma: KUD Zarja Trnovjle - Najin bodoči ženin in zaspite, če vam rečem; D vorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059). Sobota, 18. februar, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 18. februar, ob 19. uri tekma II. SKL člani KK Prebold : ŽKK Maribor; Športna dvorana Prebold; KK Prebold. Sobota, 18. februar zimski pohod na Peco; PD Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 25. februar, ob 17. uri otroški abonma: Trije prašički; Mini teater Ljubljana; Dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059). Sobota, 25. februar, ob 15. uri pustni karneval; Športna dvorana Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20). OBČINA POLZELA Sobota, 4. februar, ob 7. uri pohod na Ramšakov vrh; odhod izpred občinske stavbe (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 4. februar, ob 17. uri nočni pohod na Uršljo goro; odhod izpred občinske stavbe (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 5. februar, ob 9.15 proslava ob kulturnem prazniku in občni zbor društva v Andražu; Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Torek, 7. februar, ob 18. uri proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; Kulturni dom na Polzeli (Matjaž Jeršič, 041 724 977). Sreda, 8. februar, ob 7. uri pohod Solčava - Sv. duh; odhod avtobusa izpred občinske stavbe (BerniPalir, 041 813 909). Sobota, 11. februar, ob 7. uri pohod Dramlje-Straža-Uršula; odhod avtobusa izpred občinske stavbe (Zoran Štok, 041 754 778). Ponedeljek, 13. februar, 92. lunohod na Goro Oljko; (Rudi Divjak, 572 02 70). Torek, 21. februar, ob 17. uri predavanje: Čudoviti svet zdravilnih rastlin; predaval bo dr. Janko Rode, predavanje je brezplačno; velika dvorana Kulturnega doma na Polzeli (Ferdinand Glavnik, 031 323 353). Petek, 24. februar, ob 17. uri 47. občni zbor PD Polzela; avtopoligon Ločica ob Savinji (Zoran Štok, 041 754 778). Sobota, 25. februar, pustovanje; Društvo upokojencev Polzela (Gertruda Terčak, 572 01 58). Nedelja, 26. februar, ob 14.30 otroška maškarada; Športna dvorana v OŠ Polzela (Alenka Žnidar, 031 795 685). OBČINA BRASLOVČE Sobota, 4. februar, ob 19.30 osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku; Dom krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko (Občina Braslovče, 703 84 12). Sobota, 11. februar, ob 17. uri predstavitev knjige Slovenski književniki do leta 1899 avtorice Marjete Žebovec -v novi veroučni učilnici v Braslovčah; Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). Petek, 17. februar, ob 20. uri 5. predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja; Dom krajanov Gomilsko; komedija TV Griže (6. del) v izvedbi KUD Svoboda Griže; Prosvetno društvo Braslovče (Občina Braslovče, 703 84 12). GLASBENA ŠOLA RISTO SAVIN ŽALEC in ZKŠT ŽALEC vabita na KONCERT VEČER Z MOZARTOM, ki bo prav na dan 250-letnice njegovega rojstva, 27. januarja, ob 20. uri v Dom II. slovenskega tabora Žalec. Njegova dela bodo izvajali učitelji in učenci GŠ in gostje. Pridite na prijeten glasbeni večer in povabite prijatelje. Prodaja vstopnic: TIC Žalec, Šlandrov trg 25, tel.: 710 04 34. MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Torek, 7. februar, ob 17. uri PRAVLJICA z Ireno Štusej Ogrlica resnice (za otroke nad 5 let). Četrtek, 9. februar, ob 18. uri predstavitev pesniške zbirke Ervina FRITZA Ogrlica iz rad; z avtorjem bo spletala pogovor prof. Marija Končina. Torek, 21. februar, ob 17. uri USTVARJALNICA z Ireno Verbič - Ogrlica (prijavnica). Koncert za praznike Navdušili poslušalce Med nastopom sopranistke Kristine Bitenc in tenorista Sebastjana Podbregarja V počastitev dneva samostojnosti sta Občina Polzela in Kulturnoglasbeno društvo Cecilija na božični večer pripravila božično-novoletni koncert v župnijski cerkvi na Polzeli. Ob spremljavi orkestra, ki so ga sestavljali nekdanji in sedanji učenci Glasbene šole Rista Savina Žalec pod vodstvom Staneta Podbregarja, in orkestra violin so nastopili solisti Kristina Bitenc sopran, Sebastjan Podbregar tenor, Filip Miklavc tolkala, Nina Miklavčič harfa, Katarina Majcen violončelo, Nina Baša flavta, Primož Mavrič klavir ter Uroš Paščinski in Dejan Podbregar trobenta. Igrali so skladne z božično vsebino avtorjev Gruberja, Vremska, Habjanija, Šumana, Bacha, Kropivška, Mozarta in drugih. Polzelani, ki so se že navadili, da jih domači glasbeniki in gostje v božičnem času presenetijo, so do zadnjega kotička napolnili polzelsko farno cerkev in nastopajoče po vsaki skladbi nagradili z aplavzom. Ker je bil koncert posvečen tudi dnevu samostojnosti je o pomembnosti tega dne na kratko spregovoril župan Ljubo Žnidar. T. Tavčar Ob ljudski pesmi tudi razstava Wm*{ mp * » 1 ' ' Vseh 12 likovnikov na dan odprtja razstave v preboldskem hotelu V Garnem šport hotelu Prebold je svoja dela na ogled postavila skupina likovnih ustvarjalcev Likovne sekcije KUD Žalec. Ob odprtju razstave je zbranim spregovorila Nuša Dvoršek, svoj delež pa so k slovesnosti prispevali ljudski pevci Prijatelji 6-Še. »Razmišljam o pesmi in pesništvu, glasbi in lepoti. Tako V farni cerkvi sv. Pavel v Preboldu so v petek, 23.12. 2005, po večerni sv. maši pripravili prvi božični koncert pevskih zborov župnije. V začetku je pesem zadonela iz mladih grl mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Tanje Rovšnik. Z ubranim pet- kot resnična lepota prihaja tudi umetnost od znotraj. Tudi lepota družbe in tudi lepota dežele. Lepa narava krepi človeški duh - okrepljeni duh pa močneje doživlja vse lepo in močneje ustvarja. Zato je o lepoti, umetnosti in glasbi potrebno govoriti. Še več, potrebno je ustvariti pogoje, kjer bo umetnost govorila sama zase, ustvariti jem so večer polepšali tudi člani mešanega pevskega zbora, ki ga vodi organistka Tjaša Ribizel. Po idejni zasnovi organistke Tjaše sta koncert povezovala Judita Sopotnik in David Stergar. Farani so lahko skrivnost božiča začutili tudi ob lepi pesmi. pogoje, kjer bo pesem odraz naše pristne nezlagane podobe. Vse, kar je povezano z lepoto, ne more nikoli zaznati niti fotografski aparat, niti človeško oko, tudi uho ne, če ga ne vodi človeško srce. Zato lahko o umetnosti govorimo takrat, ko se nas dotakne. In o njej lahko govorijo le tisti, ki se jih dotakne. Podobe nocojšnje razstave likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec se nas bodo dotaknile, saj vsaka slika posebej vsebuje notranjo moč iskrenega doživetja posameznega avtorja. Prepričana sem, da se vsi, ki smo nocoj tukaj zbrani, strinjamo, da med nami prebivajo veseli ljudje. Z ogledom razstave dvanajstih avtorjev se nam bo za hip zazdelo, da smo pravkar vstopili v nek prekrasen, čarobni svet - in ta občutek naj ostaja nedotaknjen še dolgo v nas, saj vsako likovno delo pripoveduje svojo zgodbo,« je v uvodu slovesnosti dejala Nuša Dvoršek. Na tokratni razstavi so svoja likovna dela predstavili Danijel Klinc, Marta Vošnjak, Barbara Dimeč, Majda Smrkolj, Uroš Koceli, Janko Melanšek, Dušan Kovač, Jožica Sovine, Viktor Lešnik, Marko Fužir, Mihaela Omladič in Stella Muzlovič. D. N. Božični koncert Polzelski cerkveni pevski zbori so se v polzelski župnijski cerkvi s koncertom poslovili od božičnega časa. Številnim poslušalcem so najprej zaigrali tamburaši, nato pa so nastopili Cekinčki, mladinski pevski zbor, kvintete Lastovka, župnijski mešani pevski zbor, moški pevski zbor in kot najštevilčnejši mešani zbor Oljka, predstavila pa se je tudi najmlajša orglarica Katja Novak. Zbore in sestave vodijo Mija Novak, Tina Novak, Franci Ogris in Marko Slokar. Ob zaključku koncerta se je zborovodjem in pevcem zahvalil polzelski župnik dekan Jože Kovačec in poudaril, da njihovo petje veliko prispeva k slovesnosti bogoslužja, ki ga bogatijo iz nedelje v nedeljo in ob vseh praznikih in drugih priložnostih. T. Tavčar Med nastopom moškega pevskega zbora Keramika Jaroslava Hrustalenke V Savinovem likovnem salonu v Žalcu je še do konca meseca odprta razstava Jaroslava Hrustalenke Keramika. Za vse tiste, ki so želeli spoznati njegovo delo, je bil salon ob odprtju njegove prve razstave premajhen. Na ogled so postavljeni različni izdelki in likovna dela, ki imajo poudarjeno funkcionalno vrednost, nastali pa so v zadnjih petih letih. Pri svojem delu uporablja naravne materiale, predvsem glino. Hrusta-lenko je lani končal študij likovne pedagogike v Ljubljani. Rodil se je v Kijevu, v Slovenijo pa je prišel pred devetimi leti. Zadnjih sedem let živi v Šempetru. Kot je poudaril likovni kritik Boris Gorupič, imajo dela Jaroslava Hrustalenke uporabno vrednost, hkrati pa so izredno perfekcionistična, zato se jih zdi škoda prijeti v roke. Po Gorupičevem mnenju je Hrustalenko eden najbolj zanimivih keramikov, ki skuša utreti keramični umetnosti Jaroslav Hrustanlenko in njegova keramika pot na vidno mesto med ostale zvrsti likovne umetnosti. Veliko pozornost posveča obujanju starih, pozabljenih in izgubljenih tehnik ročnega oblikovanja. Številne likovne rešitve so zasnovane na vrsti lastnih tehnoloških izumov, ki so plod večletnega raziskovalnega dela. Vse svoje glazure, za katere dobi navdih v naravi, sestavlja sam. V njegovih receptih ne najdemo nobenih nadnaravnih snovi - lončarska glina, pepel sadnih in gozdnih dreves, kreda, pesek, občasno sol ali celo sladkor - to je vsa čarovnija. Bogatemu barvnemu in optičnemu vtisu prispevajo barvne kovine v obliki oksidov. Razstavo je odprl župan Lojze Posedel. Hrustalenko pa ni le keramik, temveč je tudi ljubitelj glasbe, kar so dokazali njegovi prijatelji, člani skupine Šukar. Razstavljena dela bodo prodali. T. Tavčar Prepevali cerkveni zbori Med nastopom otroškega pevskega zbora pod vodstvom Petre Fendre Prvo soboto v tem mesecu so v žalski župnijski cerkvi pripravili četrti božični koncert cerkvenih zborov Župnije Žalec. Številnim obiskovalcem so se predstavili otroški pevski zbor, vokalni skupini Nika in Jutro, slednja se je predstavila prvič, mešani pevski zbor in vokalno instrumentalna skupina Dominik. Zbori in vokalne skupine, ki jih vodijo Petra Fendre, Tjaša Lešnik, Marta Strahovnik in Jera Petriček, so prepevali ljudske božične pesmi domačih in tujih avtorjev, ob koncu pa so združeni zapeli pesem Sveta noč. T. Tavčar Realistični portreti s podeželja Državni lopov še enkrat Februarski razstavni program smo v Savinovem likovnem salonu pripravili s poudarkom na kulturnem prazniku. Ta značaj je bil izrazit že lani, ko je v istem času pri nas razstavljal dobitnik Prešernove nagrade Bogdan Borčič. Za letos smo v program uvrstili akademskega kiparja Petra Černeta, ki pa zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel pripraviti razstave v Žalcu. Zato smo medse povabili Stojana Kerblerja, enega naših najbolj znanih fotografov. Je eden izmed štirih fotografov, ki so dobili v preteklosti nagrado Prešernovega sklada; poleg njega so se nagrade razveselili še Milan Pajk, Tone Stojko in Joco Žnidaršič. Kerbler je prejel to ugledno nagrado za svoje delo, ki ga je razvijal več desetletij in ki ga nadaljuje še sedaj. Gre za serijo, ki nastaja v njegovem domačem prostoru, znana pa je pod imenom Haložani. Dokumentarne fotografije se slogovno nanašajo na sočasne tokove, ki jih poznamo pri raznih evropskih avtorjih, njihova vrednost pa je poleg likovne še zgodovinska in etnografska. Večji del marca bo v salonu postavljena na ogled razstava del Zore Stančič. Zanjo je značilno, da se izraža v različnih likovnih disciplinah, dela pa oblikuje na izrazito komunikativen način. V istem mesecu bo tudi odprtje slikarske instalacije Viktorja Bernika, predstavnika mlajše generacije naših likovnikov, ki se ukvarja z interpretacijo družbe v poznem kapitalizmu. Fotografije Jožeta Suhadolnika, razstavljene aprila, pa nam bodo odkrile nekatere vsebine preteklosti, ki jih v svojem vsakdanjiku ohranjajo prebivalci iz doline Trente. Maja bodo razstavljali učenci osnovnih šol, ki s svojimi mentorji raziskujejo likovno izraznost. Junija bo svoja novejša dela predstavil domačin Dare Zavšek. Med poletjem bomo v sodelovanju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine pripravili skupinsko razstavo, ki bo vsebovala nekatere poudarke, ki jih lahko prepoznamo v dokumentarni fotografiji našega časa, razstavljali pa bodo Branko Cvetkovič, Jure Eržen, Bojan Salaj in Antonio Živkovič. Septembra bo potekala pregledna razstava del Zdravka Časa. Za njim bo razstavljal velenjski slikar Denis Senegačnik, ki bo predstavil tudi vedute Žalca. Mlajša slikarka Nataša Tajnik pa bo oktobra razstavljala dela različnih formatov in z izrazito liričnim značajem. Tudi Sašo Vrabič je predstavnik mlajših, a že precej zrelih avtorjev in pripravlja postavitev, v kateri bomo prepoznali tudi naše mesto. Razstavljal pa bo še Jakov Brdar, eden tistih kiparjev, ki so določali likovni razvoj pri nas v novejšem obdobju. Boris Gorupič Novoletni koncert Godbe Liboje Čeprav že malce odmaknjeno od novoletnih praznovanj, je godba iz Liboj 13. in 14. januarja 2006 v Libojah in v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila prijetno presenečenje. Pravzaprav že kar po tra- diciji izpeljejo novoletni koncert z imenitnimi gosti. Tokrat je bil njihov gost Oto Pestner, ki se je ob 54-članskemu orkestru počutil imenitno in z godbo zapel, tudi sicer manj izvajano, skladbo Elvisa Pre- sleya Amerikan Trylogy. Pod taktirko Andreja Žganka in prijetno povezavo prireditve Grete Kokot Rajkovič je koncert navdušil povsem polno dvorano v Libojah in v Žalcu. J. J. Eno leto kvarteta Avrà Kvartet Avrà med nastopom v župnijski cerkvi na Polzeli Pevski kvartet Avrà je najmlajša pevska skupina na Polzeli. Prvo obletnico praznujejo v tem mesecu, ljubitelje petja pa so s krajšim samostojnim koncertom razveselili na starega leta po večerni maši v polzelski župnijski cerkvi. Koncert je vodila Petra Basti, ki je med drugim povedala, da v kvartetu Avrà prepevajo Andreja in Vid Jelen, Rok Basti in Ana Ožir. Prvi nastop v domačem krogu so pripravili v počastitev dobrega sosedstva in prijateljstva, prvi javni nastop pa so izvedli ob odprtju likovne razstave v Kulturnem domu na Polzeli lani. Mladi pevci so se našli v mešanem pevskem zboru Oljka Polzela, po vajah pa so večkrat krenili še po svoje in ob tem tudi zapeli. Kaj hitro so ugotovili, da se glasovno zelo ujemajo in iz začetnic svojih imen sestavili ime kvarteta. Prepevajo pesmi domačih in tujih avtorjev. T. Tavčar Bogomir Veras, Iztok Valič in Jernej Kuntner v žalskem zaporu Ena od predstav letošnjega gledališkega abonmaja je bila Državni lopov. Tekst Fadila Hadiča je prevedel in posodobil Iztok Valič, ki igra v predstavi poleg Jerneja Kuntnerja in Bogomirja Ve-rasa. Predstava, ki jo je režiral Gojmir Lešnjak Goje, bo v Žalcu na ogled še enkrat. Iztoka Valiča ne preseneča dober odziv publike: »Premiera je bila v oktobru 2004 in od takrat smo to predstavo odigrali že skoraj 70-krat. Bili smo tudi na festivalu Dani satire v Splitu, pa v Sombor-ju in v Novem Sadu ter pri zamejcih v Italiji. Predstava je tako uspešna zaradi svoje aktualnosti. Fadil Hadič je to komedijo napisal pred 25 leti, pri prevodu pa sem jo posodobil in poudaril tisto, kar je aktualno za današnji čas. Prepričan sem, da bomo odigrali zagotovo še dve.” Ponovitev predstave v Žalcu bo 24. februarja ob 20. uri. v K. R. Koncerti pihalnih godb V času božično-novolet-nih praznikov in tudi v prvih dneh leta 2006 se je v Savinjski dolini zvrstilo več najrazličnejših koncertov. Občinstvu so se predstavile tudi vse tri pihalne godbe, ki se ponašajo z dolgoletno tradicijo igranja, Godba Zabukovica, Godba Prebold in Godba Liboje. V Preboldu so se godbeniki pod vodstvom dirigenta Milana Posavca predstavili v preboldski dvorani. Koncert že vrsto let prirejajo na božični dan. Tokrat so v goste povabili ansambel Za ka pa ne. Koncert je povezovala Jožica Ocvirk, župan Občine Prebold Vinko Debelak pa je ob tej priložnosti občanom čestital ob dnevu samostojnosti in jim zaželel lepe praznične dni in vse naj-lepše v letu 2006. Letošnje leto bo za Godbo Prebold v znamenju jubileja, saj praznujejo 80-letnico svojega delovanja. D. Naraglav Ljubezen do fotoaparata V avli Doma II. slovenskega tabora je bila prva letošnja razstava samostojna fotografij profesorja sociologije Jureta Kravanje. Zbrane ob odprtju razstave je pozdravila Tanja Razboršek Rehar, direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem. Poudarila je zadovoljstvo nad tem, da je Celjan Jure Kravanja svojo prvo razstavo pripravil prav v Žalcu. O avtorju in razstavi je govoril predsednik Fotografske zveze Slovenije Vinko Skale. Dejal je, da je Jure v dveh leti svojega delovanja naredil ogromen korak. Vse, kar je tokrat postavljeno na ogled, je namreč nastalo v zadnjem letu. V zadnjem letu si je prislužil tudi številne nagrade doma in v tujini. Med njimi je potrebno omeniti prvo nagrado na prvi razstavi digitalne fotografije v Škofji Loki, prvo nagrado na razstavi v Novi Gorici, na Jesenicah na razstavi Človek in kovine, v Ajdovščini na razstavi z naslovom Kruh in vino ter na 42. slovenski pregledni razstavi v Celju, zlato in srebrno meda- ljo ter Fiapov trak v Romuniji, Fiapov trak v Italiji, klubsko medaljo v Singapurju in še bi lahko naštevali. Gre za človeka, zasvojenega s fotoaparatom, ki fotografiji namenja ves prosti čas in ob tem tudi neizmerno uživa. Pri ustvarjanju se v celoti poslužuje digitalnih tehnik, tako pri fotografiranju, kot pri obdelavi fotografij. V svoji ljubezni do fotografije, predanosti in vnemi se Jure loti vseh tem. Gre za izredno nadarjenega fotografa, katerega čas šele prihaja. V kulturnem programu so nastopili mladinci komornega zbora Celje in instrumentalna skupina Črna mačka. T. Tavčar Jure ob razstavljenih fotografijah Savinjski veterani zopet zmagovali Prvi poraz vodilne ekipe Savinjčani z osvojenimi pokali Tudi v lanskem letu so Savinjčani, ki so člani Veteran kluba Maribor, tekmovali na relijih starodobnikov, tudi na tekmovanju za državno prvenstvo. Prvenstvo je potekalo v različnih krajih Slovenije, od Murske Sobote do Portoroža. Po sedmih tekmovanjih so konec lanskega leta v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri razglasili rezultate in podelili priznanja. Marjan Dobriha je s puchom 250 kubičnih centimetrov zmagal v kategoriji motornih koles, izdelanih od leta 1946 do 1960. Z legendarnim motornim kolesom je voznik Franc Svatina slavil v predvojni kategoriji do leta 1945. Janko Marko je v kategoriji avtomobilov, izdelanih od leta 1961 do 1970, s triump-hom osvojil prvo mesto, drugo mesto je z avtomobilom NSU Princ 1000 v kategoriji od 1971 do 1978 osvojil Božo Cvirn. Savinjčani, ki tekmujejo za klub J. J. Puch Ljutomer, pa se lahko pohvalijo z naslednjimi rezultati. Ivan Salobir je z motornim kolesom NSU osvojil drugo mesto v razredu motornih koles, izdelanih od leta vse pa so štele za državno prvenstvo Slovenije. V kategoriji motociklov, izdelanih do leta 1945 s prostornino motorja nad 350 kubičnih centimetrov, je Matjaž Lesjak z motorjem ariell 500 osvojil tretje mesto, Franc Svatina z motorjem triumph 350 pa drugo mesto v predvojnem razredu do 350 kubičnih centimetrov. V isti kategoriji je na osmem mestu pristal Jože Hostnik, na devetem pa Peter Komerički. V najštevilčnejšem razredu motociklov do 175 kubičnih centimetrov, izdelanih od leta 1946 do 1964, je s puchom osmo mesto osvojil Bojan Pečnik, Andrej Komerički je bil četrti v razredu motornih koles do 500 kubičnih centimetrov, izdelanih od leta 1946 do 1964, Alen Srebočan pa je v hudi konkurenci do 500 kubičnih centimetrov v kategoriji od 1965 do 1974 z motociklom aermacchi osvojil peto mesto. T. Tavčar 1961 do 1970, Janko Potočnik je s sovoznico Valerijo Salobir in z motorjem BMW zasedel tretje mesto med prikoličarji. Savinjčani so sodelovali tudi na tekmovanju v hitrostnem motociklizmu starodobnikov, ki je bilo organizirano pod okriljem športne sekcije pri Avto moto zvezi Slovenije. Izpeljanih je bilo sedem dirk, od tega tri krožne in štiri gorske, Alen Srebočan iz Ločice ob Savinji Prvenstveno tekmovanje v savinjski košarkarski ligi Br-glez.com 2005 je v polnem teku. Trenutno ima kar šest ekip možnost osvojiti naslov prvaka, saj je med prvo in sedmo ekipo na prvenstveni lestvici razlika le 3 točke. Za presenečenje v 7. krogu je poskrbela ekipa Pariželj, ki je ekipi Brglez.com zadala prvi poraz, vendar kljub temu še vedno vodi na prvenstveni lestvici. Rezultati 6. kroga: Parižlje : Twed Žalec 70 : 76, Radio Fantasy : Odgovor 75 :67, Steklarstvo : Gomilsko 65 : 97, Weri-nox Celje : Picerija 902 Gornji Grad 56 : 62, Veterani Pivovarne Laško : Brglez.com Polzela 79:91. Rezultati 7. kroga: Brglez.com Polzela : Parižlje 83 : 96, Tweed Žalec : Werinox Celje 56 : 61, Odgovor : Steklarstvo 53 : 72, Picerija 902 Gornji Grad: Radio Fantasy 66 : 65, srečanje med ekipo z Gomilskega in Veterani Pivovarne Laško ni bilo odigrano. Na listi strelcev vodi Bizjak (Parižlje) 207 točk, Skok (Gomilsko) 193, Pungartnik (Br-glez.com) 168 tok itd. V 9. krogu 29. januarja se bodo med sabo pomerili: Brglez.com : Werinox, Gomilsko : Tweed, Odgovor : Prižlje, Radio Fantasy : Steklarstvo, Picerija 902 : Veterani Pivovarne Laško. T. Tavčar Lestvica po 7. krogu Brglez.com Polzela 7 6 1 565 495 13 + 70 Radio Fantasy 7 4 3 521 481 11+40 Parižlje 7 4 3 548 520 11+28 GG Steklarstvo 7 4 3 473 483 11 - 10 Tweed Žalec 7 4 3 415 431 11 - 16 Gomilsko United 6 4 2 505 443 10 + 62 Picerija 902 Gornji Grad 7 3 4 467 471 10-4 Werinox Celje 7 2 5 471 513 9-42 Veterani Pivovarne Laško 6 2 4 381 402 8-21 Odgovor Polzela 7 1 6 408 515 8-107 Mednarodni kros v Murski Soboti Aljesanovci najuspešnejši tudi v Sevnici V izredno hladnih in povsem zimskih razmerah je v športnem parku v Murski Soboti potekal kros, na katerem je nastopilo 120 atletov. Med njimi so zelo uspešno nastopili tudi atleti Atletskega kluba Žalec, ki so'se kar petkr at povzpeli stopničke za zmagovalce. Na 1000 m dolgi progi je drugo mesto osvojila Tanja Sljep-čevič, prav tako druga je bila na 2000 m Sandra Planinac, v moški kategoriji je drugo mesto zasedel Timi Zuka. Dobitniki medalj na krosu v Murski Soboti in trenerka Anica Živko Uspeh pa sta s tretjim me- in Marcel Hudovernik, stom dopolnila še Erik Grm D. N. Letni program športa v Občini Braslovče Braslovški svetniki so na zadnji seji občinskega sveta ob sprejemu proračuna za letošnje leto sprejeli tudi letni program športa. V skladu in na podlagi Zakona o športu se izvajanje nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji določi z letnim programom športa, ki določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njihovo uresničevanje, ter obseg sredstev, ki se zagotavljajo v državnem proračunu in proračunu lokalne skupnosti. Letni program športa v Občini Braslovče za leto 2006 v skladu s pravilnikom in soglasjem Športne zveze Braslovče o vrednotenju programov športa v Občini Braslovče določa tiste programe, ki se bodo v letu 2006 sofinancirali iz sredstev občinskega proračuna. Iz proračuna Občine Braslovče se za proračunsko leto 2006 za programe športa zagotovi 7,5 milijonov tolarjev, in sicer 500 tisoč za tekoče vzdrževanje športne infrastrukture in 7 milijonov tolarjev za dejavnosti izvajalcev letnega programa športa. Iz dejavnosti na področju športa in rekreacije se v letnem programu športa v Občini Braslovče za leto 2006 sofinancirajo naslednje vsebine: za sofinanciranje redne de- V začetku novega leta potekajo številne razglasitve najuspešnejših ali najbolj prizadevnih oseb preteklega leta. Med njimi so tudi razglasitve najboljših športnikov. Prireditev Športnik leta 2005 pripravljata tudi Občina Prebold in Športna zveza Prebold. Prireditev bo predvidoma 17. februarja, do 3. februarja pa Občina prejema predloge za podelitev tega priznanja. javnosti športnih društev se zagotovi 5 milijonov tolarjev, za vzdrževanje športnih objektov 500 tisoč, za sofinanciranje prednostnega športa se 2 milijona zagotovi OK Braslovče za nastop v II. slovenski odbojkarski ligi, za odkup in ureditev športnega objekta DTV Partizana Braslovče pa se zagotovi 6 milijonov tolarjev. T. T. Priznanje športnik leta lahko prejmejo športniki s stalnim bivališčem na območju Občine Prebold in društva, ki imajo sedež na območju občine. Razglasili bodo najboljšo moško ali žensko ekipo ter najboljšega športnika ali športnico. Kandidate lahko predlagajo športna društva in klubi, druge športne organizacije, javni zavod in občani Občine Prebold. Pisne predloge morajo Člani Ju-jitsu kluba Aljesan Šempeter so lansko leto zaključili z odličnimi uvrstitvami na zaključnem tradicionalnem novoletnem turnirju v ju-jitsu borbah za pokal Rucanor, kije bil že četrti po vrsti. Tekmovanja v Sevnici se je udeležilo enajst klubov iz Slovenije in Hrvaške, skupaj kar 147 tekmovalcev. Šempetrski klub je zastopalo petnajst tekmovalk in tekmovalcev, ki so v ekipni razvrstitvi z osvojenimi 90 točkami priborili klubu skupno zmago oddati na posebnem obrazcu, predlog pa mora vsebovati osnovne podatke o kandidatu, podrobno utemeljitev in dokumentacijo - slike o doseženih športnih rezultatih v obdobju od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005. V kolikor predlagatelji razpolagajo z dokumentarnim gradivom o dosežkih posameznika ali ekipe v elektronski obliki, ga lahko posredujejo na e-naslov: ob-cina@prebold.com. K. R na turnirju. S tem so še potrdili, da sodijo med najuspešnejše tovrstne klube v Sloveniji. Kar šest tekmovalcev seje veselilo zmage v svojih kategorijah. To so bili Žan Artelj (kadeti do 39 kg), Luka Melanšek (kadeti do 44 kg), Barbara Stiplošek (kadetinje do 58 kg), Sabina Predovnik, ki je osvojila prvo mesto pri kadetinjah in mladinkah (kadetinje + 58 kg in pri mladinkah do 68 kg), Matic Golavšek (mladinci do 55 kg) in Nejc Kuder (mladinci do 85 kg). Drugo mesto sta zasedla Tadej Kostanjšek (kadeti do 63 kg) in Nastja Koljič (kadetinje do 52 kg). Tretja mesta in bronaste medalje pa so osvojili: Grega Habjan (kadeti do 44 kg), Anja Laznik (kadetinje do 52 kg) in Marko Cokan (mladinci do 62 kg). Uspeh ekipe so z dvema petima in dvema sedmima mestoma dopolnili Miha Ropotar, Julijan Matoh, Tadej Kostanjšek, ki je kot kadet tekmoval tudi v mladinski kategoriji, in Cris Koležnik. V kategoriji mladincev do 62 kg pa je Matjaž Zidar zasedel deveto mesto. Ekipa, ki deluje pod trenerskim vodstvom predsednika kluba Aleksandra Jelena, Roka Šo-sterja in Primoža Muhoviča, se je s turnirja vrnila domov tudi s prehodnim pokalom, ki bo v njihovi lasti vse leto in morda tudi v trajni lasti, če bodo tako uspešni tudi na letošnjem zaključnem novoletnem turnirju. D. N. ĆS Avto GALANT SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje 1 delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * katalizatorji Najboljši športnik Občine Prebold Urška športnica leta v judu Sest medalj za žalske karateiste Urška Žolnir V Slovenski Bistrici so razglasili najboljše slovenske judoiste. Za najboljšo judoistko leta 2005 so izbrali članico JK Sankaku Celje Urško Žolnir, ki je v minulem letu osvojila bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v Egiptu in na sredozemskih igrah, na tekmah svetovnega pokala pa je osvojila celoten komplet medalj. V Leondingu si je priborila zlato, v Sofiji srebrno in v Hamburgu bronasto odličje. Zmagala je na državnem prvenstvu, na tekmovanju za pokal Nagaoka in Heledis. Športnica leta je ob tem dejala: »To priznanje mi veliko pomeni in je trud dolgotrajnega plodnega dela. Za moj uspeh je nedvomno zaslužen tudi trener Marjan Fabjan.« Naslov najboljšega judoista je osvojil Saša Jereb iz ljubljanske Olimpije. T. Tavčar Karate klub Žalec osvojil pokal Slovenije Žalski karateisti s predsednikom Silvom Maričem V dvorani gasilskega doma v Žalcu je bila športno-kultur-no-zabavna prireditev, na kateri je Karate zveza Slovenije proglasila najboljše karate-istke in karateiste Slovenije lanskega leta, podelili pa so tudi pokale najboljšim, ki so nastopili na tekmovanju za pokal Slovenije. Zbranim je spregovoril predsednik Karate zveze Slovenije magister Marjan Hrušovar in med drugim poudaril, da sloven- ski karate iz leta v leto pridobiva svoj ugled, kar jim uspeva s trdim delom in strokovnostjo. Za karateista leta 2005 so proglasili Matjaža Končino iz Karate kluba Kranj, za karateistko leta Marijano Jularič iz Karate kluba Zmaj Ljubljana, za najboljšo ekipo pa Karate klub Ljubljana. Na tekmovanju za pokal Slovenije za leto 2005 je zmago slavil Karate klub Žalec, med posamezniki pa so Žalčani osvojili naslednja mesta: v kategoriji najmlajših se je prvega mesta veselila Kiti Smiljan, pri malčkih pa Mark Malis, pri mlajših deklicah je Eva Nina Kozmus zasedla drugo mesto, Tim Topolovec pa pri mlajših dečkih tretje. Ekipno je v katah KK Žalec zasedel prvo mesto pri mlajših deklicah, drugo pri malčkih in mlajših dečkih ter tretje pri najmlajših in malčicah. T. Tavčar Šport na kratko Hopsi s Polzele so v letošnjem letu odlično pričeli tekmovanje v I. B slovenski košarkarski ligi. V treh srečanjih, ki so jih odigrali v domači dvorani, so trikrat zmagali. Najprej so premagali mlado ekipo Olimpije 86 : 75, nato ekipo Kolpe iz Črnomlja 97 : 69, v soboto pa so v 15. krogu z rezultatom 85 : 76 premagali tudi ekipo Radenske Creativ. Točke za Hopse so v tem srečanju do- segli: Godler 15, Rizman 17, Tajnik 10, Pungartnik 27, Go-ropevšek 2, Goršek in Turnšek po 7 točk. V soboto, 28. februarja, bodo Hopsi v 16. krogu gostovali pri ekipi Banexa Vse tri odbojkarske ekipe iz Spodnje Savinjske doline, ki nastopajo v II. slovenski državni rokometni ligi, so v 13. krogu minulo soboto ostale praznih rok. Ženski ekipi Sa- vinjske Šempeter in Braslovče sta igrali pred domačim občinstvom. Savinjska je gladko s 3 : 0 izgubila proti ekipi Kočevja, Braslovčanke pa z enakim rezultatom proti ekipi Prevalj. Moška ekipa SIP Šempetra pa je s 3 :1 izgubila na gostovanju pri ekipi Žuženberga. V nadaljevanju tekmovanja v slovenski ženski rokometni ligi so igralke Celeia Žalec dvakrat gostovale in obakrat izgubile, in sicer na Ptuju proti ekipi Mercator Tenzor Ptuj 40 : 33, v Ljubljani pa proti Olimpiji 33:31 (ob polčasu so Žalčanke vodile 17 : 15). Danes (v sredo) bodo ob 19. uri v telovadnici I. OŠ Žalec v 14. krogu gostile ekipo iz Kočevja. Na prvenstveni lestvici so tako z dvema porazoma na petem mestu. Na prvem letošnjem mednarodnem atletskem mitingu v Ljubljani je Polzelanka Marina Tomič, ki nastopa za celjski Kladivar, v teku na 60 metrov ovire s časom 8,46 sekund osvojila drugo mesto. T. T. Smučarski klub Gozdnik Žalec organizira tečaj teka na smučeh za otroke in odrasle. Prijave za tečaj sprejemajo v prostorih SK Gozdnik Žalec, to je za osnovno šolo, vsak dan od 17. do 19. ure in v galeriji Mozaik v Celju. Cena 5 urnega tečaja za odrasle je 5.000 Sit, za otroke 3.000 Sit. Informacije na tel.: 041 620 131. Vabljeni! Pričetek tečaja 28.1. ob 10. uri, Športni center Žalec. Med nastopom slovenske kadetske reprezentance v katah Na letošnjem 10. mednarodnem novoletnem karate turnirju, ki sta ga v Žalcu organizirala Karate zveza Slovenije in Karate klub Žalec, je nastopilo 270 udeležencev iz 39 klubov z Madžarske, Hrvaške in iz Slovenije. Vrhunec tekmovanja so nedvomno predstavljali nastopi v borbah pri kadetih in mladincih, na katerih so sodelovale razširjene državne selekcije, ki se pripravljajo na bližajoče evropsko prvenstvo, ki bo prihodnji mesec v Podgorici. Slovenski udeleženci turnirja so osvojili 30 medalj, od tega 6 mladi kareteisti iz Karate kluba Žalec. Prvega mesta sta se v svoji kategoriji razveselila Matic Potočnik in Lina Pušnik, Luka Marič in Klemen Plazar sta bila druga, Igor Dedič in Mladen Stojič pa sta osvojila tretje mesto. Tekmovanje si je v telovadnici I. OŠ Žalec ogledalo približno 500 gledalcev. T. Tavčar Tudi letos Zdravju naproti V januarju je vsako leto veliko zimskih pohodov, letos so še posebej privlačni, ker so vse poti obilno zasnežene. Tradi- cionalni pohod Zdravju naproti na Goro Oljko, letos že 24., je eden najbolj množičnih v Sloveniji, organizira pa ga Planinsko društvo Polzela. Sobotni pohod je minil v pravih zimski razmerah. Gora Oljka je ta dan gostila nekaj več kot 900 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije in tudi sosednje Hrvaške. Na vrh 743 m visoke Gora Oljke so se pohodniki odpravili s Polzele, od koder je bil pohod voden, s Šmartnega ob Paki, iz Paške vasi, Šoštanja, Velenja in Andraža nad Polzelo. Na cilju sta udeležence pohoda čakala topel čaj in tradicionalno trdo kuhano jajce. S tem so počastili tudi god sv. Neže, ki je zavetnica kokoši. Kot je povedal predsednik PD Polzela Zoran Štok, so bili z udeležbo zadovoljni, tokrat pa jim je šlo na roko tudi vreme. Podelili so več priznanj za 20- in 10-kratno udeležbo, štirje pohodniki pa so prejeli priznanja za udeležbo na vseh 24 pohodih. To so Štefka in Božo Jordan, Milan Orešnik in Ferdinand Glavnik. T. T. Na prireditvi, ki bo v torek, 31. januarja 2006, ob Iß. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec, bodo podeljene nagrade in priznanja najuspešnejšim športnicam Tn športnikom naše občine. Poleg tega, da se vam bodo predstaviti športniki, se boste Iaht Tostili ob športnih videospotih in zanimivo obarvanem prograi Z nami bo naš plavalni velemojster^VNCTER MANKOČ? VSTOP PROST! SPORT 2005 V OBČINI ŽALEC Pisma bralcev Apel vodstvu Zdravstvenega doma Žalec Kaj se dogaja na oz. z otroškim dispanzerjem? Dr. Dolničarjeva in dr. Justine-kova - odlični otroški zdravnici, tako po strokovni kot tudi po človeški plati - odhajata; prva gre v pokoj, druga nekam drugam. Zaskrbljeni starši njunih »malih pacientov« se sprašujemo, ZAKAJ obe, ZAKAJ tako nenadoma, KDO ju bo nadomestil, KDAJ bomo kaj več izvedeli, KJE lahko dobimo odgovore, KAJ se pravzaprav dogaja. Kljub izjemni sreči, da rodiš zdravega oz. normalnega otroka, se vseeno ne da izogniti vsem boleznim (prehladom, vnetjem, nalezljivim boleznim ...), ki jih otrok preprosto mora preboleti. In v takih trenutkih, ko je pogostokrat dovolj že prijazna beseda izkušenega, sta izjemnega pomena zavest in občutek, da ti bo pomagal nekdo, za katerega veš, da je strokovnjak in hkrati Človek. Ob zdravnicah, ki odhajata v nekoliko nenavadnih okoliščinah, smo starši in otroci vse to imeli. Nikoli se ni zgodilo, da bi kljub »grozljivim kupom« že čakajočih, zmanjkalo časa za pregled še enega. Nikoli se ni zgodilo, da bi za slednjega zmanjkalo tolažbe, prijaznega nasveta in seveda ustreznega zdravljenja. Neuradno se govori marsikaj, zato smo upravičeno zaskrbljeni, ker pa »uradnega« odgovora nis- mo do danes še nikjer zasledili, prosimo zanj tukaj in zdaj. V imenu zaskrbljenih staršev A. S. Srečanja jim bogatijo življenje Medobčinsko društvo invalidov Občine Žalec je svoje delovanje v lanskem letu ocenilo za uspešno. Predsednik Janez Meglič je dejal, da je to društvo, ki deluje več kot 35 let. Rednih članov društva je 1197, od tega je podpornih 684 članov. Dobro sodelujejo z Zvezo invalidov Slovenije, ZTKO in Rdečim križem Žalec. Lani so članom z nizkimi dohodki nudili pomoč pri nakupu invalidskih pripomočkov in zdravil, ob novem letu pa so jih obdarili. Nekaterim članom so pomagali pri bivanju v zdraviliščih in na morju. Redno obiskujejo svoje člane v bolnišnicah in po domovih. Kljub prizadevnemu delu članov društva pa so še vedno nekateri invalidi nesrečni in nemočni, predvsem zaradi neurejenega zdravstvenega varstva in arhitektonski ovir, ki invalidom onemogočajo dostop tudi po nujnih opravkih. Pohvalno pa je delo komisije za šport Leona Bevca in Jožeta Fotevca, ki veliko pozornosti posvečata rekreaciji v tovrstnem društvu. Pohvalijo se lahko z dobrimi rezultati na področju tenisa in šaha, priljubljeni pa so tudi izleti, ki jih organizira Dragica Veler. Invalidi izrekamo zahvalo vsem, ki so nam in nam bodo tudi v bodoče kakor koli pomagali. Jože Grobelnik MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV ŽALEC deluje na območju vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline in združuje 1.200 rednih ter 700 podpornih članov. Vljudno vabimo invalide vseh kategorij in somišljenike, da se nam pridružite! Oglasite se pri naših poverjenikih ali na sedežu društva v Žalcu, Hmeljarska 3, vsak ponedeljek in sredo med 8. in 11. uro. Vsako drugo sredo v mesecu od 9. do 10. ure poteka merjenje krvnega pritiska, nadzor holesterola in sladkorja v krvi. V mesecu februarju bomo zaradi kulturnega praznika pregled izvedli v sredo, 15. februarja. Vljudno vabljeni! Predsednik Janez Meglič Lučke pričakovanja za naše lučke Ko travnike in gozdove pobeli sneg, ko okrog hiš zavije mrzel veter in se zazdi, da nekje v daljavi odmeva glas kraguljčkov, je čas, da v svojem srcu tudi mi prižgemo lučko. In prav takšno lučko, toplo in svetlo, je bilo opaziti v slehernih očeh v petek, 16. 12. 2005, ko smo člani društva Sožitje Žalec skupaj s prijatelji pričakovali prihod Božička. Kar okoli 150 se nas je zbralo - mladih, mlajših in manj mladih. Hotel Prebold je na široko odprl svoja vrata, gostišče Rimljan pa je poskrbelo za hrano. Za prav drugačno hrano pa so poskrbeli varovanci VDC Žalec z mentorji in cerkveni mladinski zbor Griže, ki so nam pričarali pravo božično vzdušje in s svojim nastopom ogreli naša srca in roke. Predsednica društva Darja Cencelj je najprej pozdravila vse, Id so se odzvali vabilu. Še posebej veseli smo bili, da so se nam pridružili tudi gostje. Najprej nas je pozdravil župan Prebolda gospod Vinko Debelak, za njim župan Občine Žalec gospod Lojze Posedel, ki je sicer reden gost naših srečanj. Poudarila sta, da je nekdanja žalska občina razdrobljena na več manjših, kar pa ne pomeni, da se ne poznamo, da nimamo podobnih interesov in želja, da člani društva Sožitje Žalec prihajamo z vseh koncev teh občin in je prav, da se vsaj ob priložnostih srečamo vsi. Za na- slednje leto si želimo, da bi nas obiskali tudi župani tistih občin, ki se do sedaj še niso odzvali našim vabilom. Bojan Jereb z Občine Žalec je izpostavil žar, ki nas vse obdaja, ter nam položil na srce, da smo za svojo srečo najbolj odgovorni in zaslužni prav sami. Vsi so obljubili, da se nam bodo pridružili tudi naslednje leto. Prijateljev smo vedno veseli. Veseli smo bili tudi predstavnikov drugih društev. Pozdravila sta nas predstavnika društva Šentjur gospa Čater in društva Laško gospod Rajh. In ko je bilo vzdušje na vrhuncu, smo pogrešali le še nekoga. »Božiček!« je privrelo iz naših ust. In bela brada je pokukala skozi vrata. In stisk roke. In darila! Kar prekmalu seje moral dobri mož posloviti, saj so ga nestrpno pričakovali tudi drugje. Je pa obljubil, da nas naslednje leto prav gotovo obišče. In ko se je dan že nagibal v večer, smo še kar klepetali. In seveda plesali. Za dobro voljo sta poskrbela člana dua Zim. Ob koncu bi se radi v našem imenu, pa verjetno tudi v imenu vseh, ki so se srečanja udeležili, zahvalili upravnemu in nadzornemu odboru društva Sožitje Žalec in predsednici Darji Cencelj za ves trud, ki so ga vložili v to, da so lučke v očeh zagorele ter ogrele tudi srca. Veronika, Samo in Karla Rednak ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO JETRA, ŽOLČ IN ZDRAVILNA ZELIŠČA Prazniki so za nami in dodobra smo že zakorakali v leto 2006, spomini na novoletne zabave in obložene mize pa še vedno privabijo nasmeh. Morda je ravno zato pravi čas, da se vprašamo, kaj vse te dobrote počno našemu telesu in kakšna je njihova usoda. Eno pomembnejših, če ne kar najpomembnejšo vlogo pri predelavi hrane, imajo jetra kot naša največja prebavna žleza. Jetra so, kot že rečeno, največja prebavna žleza v človeškem tele- su. So osrednji organ presnove. Dosežejo težo do 1500 gramov in so rdečerjave barve. So kot tovarna v malem, ki opravlja številne naloge: čistijo kri telesu tujih snovi, shranjujejo glukozo v obliki glikogena, tvorijo žolč, sodelujejo v presnovi beljakovin in lipidov (jetra so edini organ, kjer poteka sinteza holesterola). Jetrne celice kontrolirajo snovi, ki so se vsrkale v kri. V krvni obtok prepuščajo samo tiste snovi, ki jih telo v danem trenutku potrebuje, preostanek pa bodisi uskladiščijo bodisi predelajo v uporabne snovi. Jetra telesu služijo tudi kot priložnostni zbiralec za kri; v mirovanju, ko ni potrebno, da bi vsa kri krožila po telesu, se žile vjetrih razširijo in s tem sprejmejo mnogo krvi. Ta naša velika prebavna žleza pa zaradi svoje velikosti veliko prispeva tudi k vzdrževanju telesne toplote. Žolč neprestano proizvajajo celice jeter. Je grenka, temno zelena tekočina. Žolč se odlaga v žolčnem mehurju, ki je shramba zanj. Od tu odteka v dvanajstnik po potrebi - takrat, ko v dvanajstnik vstopa mastna hrana. In ravno takšne hrane so bile naše mize med prazniki kar prepolne. Zato ni odveč vprašanje, kako pomagati telesu doseči čim boljšo in olajšano presnovo teh težkih hranil. Artičoka (Cynara scolymus 1.) je prva v vrsti naravnih pomagal za jetra in žolč. Poznali so jo že v času starih Rimljanov, Grkov in Egipčanov, nato je za nekaj časa utonila v pozabo in šele v 17. stoletju so jo ponovno gojili kot dobro zelenjavo. Je naravna spodbujevalka prebave, koristna predvsem po obilnejšem in z maščobami bogatem obroku. Zdravilna moč pri obolenjih jeter in žolča se skriva v listih artičoke, ki jih uporabljamo kot zavretek (uporabimo samo posušene, nikoli sveže liste), ki ga pijemo 3x dnevno pol ure pred jedjo. Lahko pa uporabimo tudi že pripravljene, standardizirane pripravke, ki jih kupimo v lekarni. Badelj, pegasti (Silybum maria-num) je druga rastlina, ki jo velja omeniti v povezavi z jetri in žolčem. Njegova zdravilna vrednost je poznana že več kot 2000 let. Njegovi plodovi vsebujejo mešanico flavolignanov znano kot silimarin. Uživanje pegastega badlja se priporoča pri akutnem in kroničnem vnetju jeter, pri zamaščenosti in cirozi jeter. Pomaga tudi pri ohranjanju normalnega delovanja in zdravja jeter, saj sodeluje pri razstrupljanju jeter in vpliva na sintezo jetrnih encimov. Uživamo ga kot poparek, ki ga pripravimo iz zdrobljenih semen in pijemo 3-4 X dnevno pol ure pred jedjo. V vrsti zdravilnih zelišč za pomoč pri težavah z jetri ali žolčem velja omeniti še krvavi mlečnik (Chelidonium majus), ki že od antike dalje velja za učinkovito rastlinsko zdravilo pri jetrnih in ledvičnih obolenjih. Blaži krče in pospešuje nastanek žolča. Pijemo ga kot poparek pred jedjo po 2-3 skodelice dnevno v obliki kure, ki naj ne bo daljša kot dva do tri tedne. Z vsakodnevno skrbjo za naša jetra jim lahko omogočimo dolgo in mirno življenje in s tem seveda tudi nam, njihovim »uporabnikom«. Seveda pa to ne pomeni, da se moramo odpovedati vsem dobrotam naše mize, samo zmernost naj bo naše vodilo. Saša Krajnc Smajila, mag. farm. Premagala sem bulimijo Bolezen prehranske odvisnosti Snegulčica je bila lepa. Želja ženske po izredni vitkosti, da bi se potem počutile bolj privlačne, ni nekaj novega. Nekateri gredo v poskusih kontrole telesne teže tako daleč, da se zaužite hrane skušajo znebiti z bruhanjem, ki ga namenoma izzovejo, ali pa z zlorabo odvajal: čajev, zdravil, klistira. S tem dosežejo, da lahko še naprej uživajo v hrani, ne da bi se jim bilo treba bati debelosti. Zanimivo je, da doživljajo mnogi hrano kot objekt romantične ljubezni in skoraj seksualnega poželenja. Ko pa hrana pride do želodca, naenkrat postane njihov smrtni sovražnik in se je skušajo znebiti, da se nebi zredili. Tudi potreba po čiščenju počasi postaja nuja. Če ne morejo bruhati postanejo nemirni in agresivni. Ko se očistijo pa jih spet popade volčja lakota in ciklus prenajedanja/čiščenja se lahko nekajkrat ponovi. Bruhanje in drugi nenaravni postopki pa iz telesa ne odstranijo zgolj hrane, ampak tudi rudnine in vodo, ki je pomembna za pravilno delovanje telesa. Posledica neuravnovešene presnove je silna utrujenost. To obnemoglost pa zasvojeni spet občutijo kot lahkoto in ciklusi se začno ponavljati v nedogled. Temeljni vzrok nastanka patološke odvisnosti sta primarna (temeljna) in sekundarna (travmatična ali stresna) tesnoba. Tesnobo, ki spremlja človeka od njegovega zavedanja dalje, sprva blaži mati, bližnja oseba, ki z empatijo skuša čim bolj ustreči potrebam in željam otroka: ko to potrebuje ga nahrani, neguje, nudi mu čustveno toplino in oporo. Ob ustrezni podpori se otrok bolj ali manj uspešno nauči sam zadovoljevati svoje potrebe, nauči se premagovati tesnobo, da lahko kot odrasel samostojno in ustvarjalno obvladuje svoje življenje. Kjer ta proces osamosvajanja ni dobro uspel, se človek nauči napačnih ukrepov. Nekateri začnejo tesnobo in stiske blažiti z različnimi sredstvi, od kemičnih (alkohol, nikotin,...), do neke-mičnih (gledanje TV, nakupovanje, hazardiranje, ...) nekateri pa so še naprej odvisni od nege in podpore bližnjega (odvisnost od odnosov). Njena zgodba Sem poročena, mati mladoletnega otroka. Približno osem let sem imela probleme s samouničevalnim načinom prehranjevanja. V hrani sem videla vse najlepše, kar mi svet lahko nudi. Lakota ni bila nikoli potešena in gnala sem se k »žretju« do onemoglosti, ki mu je sledilo bruhanje. Iz dneva v dan sem postajala bolj nevrotična, nerazpoložena, razdražljiva in neodporna proti boleznim. Velikokrat sem poskušala prenehati, vendar mi ni in ni uspelo. Pred letom in pol sem se vključila v skupino, ki deluje v Žalcu - šola zdravega življenja. V skupini sem spoznala, da je moja bolezen od- visnost. Začela sem hoditi v hribe, brati knjige in pisati utrinke. Že po nekaj mesecih sem ugotovila, da postajam drugačna. Spremenila sem samopodobo, postala sem bolj samozavestna, to pa mi je dalo moči, da sem začela znova. Z otrokom sem šla tudi na maraton. Bilo je naporno, vendar sem se po teku počutila odlično. Začel se je beg pred skrivnostnim zlom in lov za zadnjo rešilno bilko, ki bi me še utegnila rešiti. Spremenila sem odnos do hrane in začela spoštovati sebe. Vsak dan sem začela teči eno uro. Tudi če je deževalo, snežilo, ko je bilo vroče, mrzlo in ko je bila megla. Začetek je bil težak, sedaj pa je tek postal zame pravi užitek. Zrak je hrana, ki jo lahko jem v neomajni količini in me nasiti, da ne čutim potrebe po hrani. Tek je zame postal odkritje, ki me obnavlja, daje moč, vzdržljivost, odpornost ter občutek sreče in zadovoljstva. V teku sem čudežno našla vse, kar mi je manjkalo, kar mi izobilje in udobje ni moglo pričarati. Našla sem sama sebe in ugotovila, da človeško telo potrebuje napor tako kot hrano. Ta napor sem zmogla le z vztrajnostjo in zavzetostjo. Tekače imajo za obsedence in prismuknjence, vendar to ne drži. Tek zelo malo zahteva, daje pa veliko neizčrpne življenjske energije. Je pridobljena kakovost, ki se jo ne more kupiti z denarjem, kupimo jo lahko le z litri in litri znoja. Telesne težave, ki so me pestile so postopoma izginile. Neprestana zaprtja, glavoboli, mrzle noge so le še spomin. Od zdravja je odvisno vse, vendar ko smo v stiki, velikokrat nespametno ravnamo, ne da bi se zavedali negativnih posledic. Po šestih mesecih obiskovanja skupine se mi je pridružil moj mož, ki je alkoholik. V skupini sva se oba pozdravila in srečno zaživela z najinim otrokom. Kje je našla pomoč ? Vsi ljudje, ki imate podobne težave, kot sem jih imela jaz, upam, da vam bo moja izkušnja pomagala rešiti se brez bolnišnic in zdravil. Toplo vam priporočam vključitev v skupino, ki je bila zame prava pot. Začetki so težki, ko ne veš kako, kam, vendar če trkaš, se ti vrata odprejo. Poiščite pomoč, ko se ne znate več pogovarjati, ko se ločujete, ko je v družini problem alkoholizem, droga, nasilje, ko ste bili zlorabljeni čustveno, fizično, spolno, ko se sprašujete, ali je to, kar čutite, res prav, normalno, .... V programu sem dobila oporo, pomoč in vzpodbudo. Usmerila sem se v zdravo življenje, osebnostno rast s poudarkom na gojenju osebnostnih lastnosti, ki so se izkazale za nujne pri kvalitetnem partnerstvu, starševstvu, sožitju v družini. Šola zdravega življenja deluje pod okriljem Društva za osebnostno zorenje in pomoč ljudem v stiski ter ga podpira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in občina Žalec. Kontaktne osebe: dipl. soc. del. Bojan Jereb 051 342 646 ali 03/73-64-38 mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. 040 833 037 ali 03/425-64-17, predsednik ŠZŽ Jože Lenart 02/885-82-89 ali 031/547-143 Irena Potočnik Vesele počitnice z iskrico sreče na Treh kraljih Šola pleše s Čuki vplivajo samo na nas, ampak tudi na življenje prababic. Vprašali smo jo tudi, kateri dan je zanjo najlepši in rekla nam je, da vsak, ki se začne z lepo besedo. Vprašali smo jo še, kaj misli, da bi morali storiti, da bi bil svet lepši in odgovorila nam je: »Le bolj prijazni bi morali biti drug do drugega.« Pridružila se nam je njena prija- Letošnja zima je pravljična že sama po sebi. Z obiljem snega in s tistimi pravimi zimskimi temperaturami, ki se spuščajo pod ničlo, da je na oknih že kar slutiti ledene rože, kakršne poznamo današnji odrasli iz svoje mladosti... In v tak zimski čas je Občinska zveza prijateljev mladine Žalec v sodelovanju s podjetjem Pluton gradnje, d. o. o., posebej z lastnikom in direktorjem Zvonetom Petkom, povabila na zimovanje 47 otrok. Takoj po božiču, ki je bil za nekatere otroke na moč prazničen, za druge pa žalosten in pust in samoten, je skupina krenila na kratko vožnjo do Treh kraljev na Pohorju. Že samo vzdušje na avtobusu je napovedovalo prijetno druženje. Deset odraslih varuhov pa je naklonjeno sprejemalo veselo pričakovanje v srcih otrok. Redko naletiš na tako prijazno gostoljubnost, redko kdo otroke in vse njihove domislice sprejme tako brez zadržkov kot Jožica in Jože Juhart s svojim prijaznim osebjem v koči Treh kraljev. Tu je vsak gost v resnici kralj. Delati v skupini otrok, starih od šest do petnajst let; s takimi, ki imajo v svojih družinah vso naklonjenost in ljubezen, in tistimi, ki nimajo toplega družinskega okolja in zrelih, odgovornih staršev; v skupini, kjer so otroci z različnimi družinskimi navadami in vzorci z zelo različnimi merili o tem, kaj je za lepo življenje potrebno in kaj ne, je gotovo odgovorno delo. Ne pa nepremišljeno. Praksa vedno pokaže, da medsebojno bližino lahko ustvarijo le ljudje, ki imajo otroke zares radi in so delu z njimi predani z vsem srcem. Kadar je tako, takrat je druženje dopust za otroke in odrasle. Redko na enem mestu srečaš tako lepo sožitje in toliko pozorne topline, prisotnosti in pristnosti, kot jo je bilo na tem zimovanju. Ves teden je snežilo, pihalo, mraz je rezal do kosti... pa vse to ni prav nič motilo prešernega vzdušja celotne odprave. Kar prvo popoldne smo se podali na sneg, kjer so učitelji in vaditelji smučanja otroke razdelili v ustrezne skupine; tisti, ki ne smučajo, pa so odšli na prvi raz- Kako polepšati svet Bili so dnevi veselega pričakovanja. Adventni venček nas je spomnil, da se je začelo novo cerkveno leto. Odločili smo se, da obiščemo ostarele v Domu upokojencev na Polzeli. S toplimi nogavičkami, sadjem in sladkimi dobrotami smo presenetili vse, ki smo jih srečali. Nazadnje pa smo prišli do 94-letne gospe Pavle Turnšek, ki se nas je zelo razveselila. Povedala nam je, da zelo rada prepeva in da si resnično želi, da ji tudi mi kaj zapojemo. Seveda fantje sedmih in osmih razredov ob takih priložnostih nimamo posluha, toda njena dobra volja je bila tako nalezljiva, da smo ji res zapeli. Povedala nam je, da ji je v domu zelo všeč, pa tudi domači jo pogosto obiščejo. S ponosom je naštela vseh svojih petnajst pravnukov. Tu si je našla veliko prijateljic. Rada moli, najrajši zvečer, zjutraj pa vedno prepeva. Na vprašanje, če ji je kdaj dolgčas, nam je odgovorila, da nikoli. Rada se sprehaja, gre malo na obiske po sosednjih sobah, toda nikdar, če čaka na kakšen telefonski klic. Pri tem nam je pokazala na svoj telefon. Tako smo opazili, da mobilni telefoni ne Božično-novoletni koncert v Petrovčah Kljub decembrskemu mrazu se je koncertu OŠ Petrovče vsak obi-lahko v četrtek, 15. decembra, ob skovalec »pogrel« ob otroški igri-17. uri na božično-novoletnem vosti, navdušenosti, iskrivosti... Učenci (pevci, instrumentalisti in plesalci) obeh šol, podružnične in centralne, so skupaj z mentoricami Anito Žolnir, Janjo Gorišek, Majo Bubik, Valentino Ašenberger pripravili nepozaben večer, na katerem ni manjkalo številnih drobnih prazničnih presenečenj. Vrhunec prireditve je bil vsekakor prihod Božička, ki je na svojstven način prispeval k čarobnosti trenutka; obdaril je »velike in male« otroke, skupaj z njimi pokramljal, ob koncu pa so se vsi skupaj (Božiček, voditeljica Marjana Lešnik in pevci vseh štirih zborov) poslovili s pesmijo in voščilom. Učenci OŠ Petrovče Ob prihodu na Hom ob lanskoletnem dnevu gora Ob lanskoletnem dnevu gora so na OŠ Griže pripravili srečanje Unescovih šol, vključenih v središče Celja. V sodelovanju s PD Zabuko-vica, kije prevzelo strokovni del, so se odpravili na Hom. Udeležence srečanja so pozdravili ravnatelj šole Franci Žagar, koordinatorica Unesca na šoli Janja Ramšak, pred- sednik PD Zabukovica Jože Jančič in predsednik PD Liboje Franc Čretnik. Pot na Hom je bila kljub snegu prijetna. Ob diapozitivih so prepotovali Slovenijo od prekmurskih ravnic preko gora do primorja. To je bilo prvo tovrstno srečanje in upajo, da ne zadnje. D. N. iskovalni sprehod. Tako je bilo vsak dan: veselo učenje smučanja, igre na snegu, sankanje, sprehodi in pohodi v zasneženo pokrajino in nočni pohod z baklami, ki se je izkazal za pravo romantično doživetje. Kadar je le premočno snežilo ali pa je bilo, zlasti pri mlajših, hrepenenje po domu in starših preveliko, smo se odrasli še zlasti posvetili otrokom, jim pripravili različne ustvarjalne delavnice, se z njimi veliko pogovarjali in smejali, tolažili in vzpodbujali in jim ob večerih priredili družabna srečanja: spoznavni večer z glasbo in plesom, ki ga je vodila Pohorska Mica, predstavitev sob, pižama party, pa poroka in kamela Pampamela ... in tisto, kar je bivanje še dodatno olepšalo - skrivnosten obisk dedka Mraza, ki ga sicer nismo videli, je pa v posebni sobi pripravil za vse otroke in odrasle posebna darila. Na nikogar ni pozabil, je pa povzročil, da smo imeli na poti domov vsi enkrat več prtljage kot ob prihodu. Dedek Mraz nam je namreč podaril potovalke, v njih pa sladkarije, koledarje in zgoščenko z glasbo Andreja Šifrerja. Naši viri pravijo, da nam je dedka Mraza poslal Zvone Petek. Kako bi sicer našel majhno, zasneženo kočo sredi Pohorja! Zato se želimo prijaznemu možu posebej zahvaliti. Vabimo ga, naj še kdaj pride, in že zdaj vemo, da bo drugo leto zopet z nami. 30. decembra smo se vrnili domov - sicer nekoliko zaspani, a vsi zdravi, zadovoljni, veselega srca in pripravljeni vstopiti v novo leto, ki bo vsakemu dalo tisto, kar pač potrebuje. Do naslednjega decembra, ko se spet vidimo. B. J. teljica Zinka in že sta zapeli, da je odmevalo po sobi: Zaplula, zaplula je barčica moja.... Gospa Zinka nam je povedala, da gospa Pavla nikoli ničesar ne pozabi in je vedno dobre volje. Na koncu nam je gospa Pavla zaigrala še na orglice in morali smo se posloviti. Starejše smo obiskali zato, da bi jih razvedrili. Toda opazili smo, da sploh niso tako osamljeni. Prijetno jim je, saj imajo tudi oni svojo družbo in se znajo zabavati. Želeli smo jim polepšati dan, toda v resnici so nam ga polepšali oni. Bilo je prijetno in spoznali smo, da ni potrebno veliko, da osrečiš človeka. Polni lepih vtisov smo se poslovili in pohiteli skozi hladno noč v tople domove. Pozdravljamo vas Aleš Žgank, Aljaž Slatinjek, Jošt Kočevar, Matic Piree, Mitja Sitar, Nejc Koštomaj in animatorka Milojka Bedek s Polzele. Športni dan braslovških učencev Učenke pri svojem izdelku V sredo, 11. L 2006, smo imeli učenci OŠ Braslovče zimski športni dan. Nekateri so se odpravili na Golte smučat, drugi sankat, ostali pa smo pred šolo delali skulpture iz snega. Zjutraj smo se pred šolo zbrali, si šli po malico in se odpravili tja, kamor smo se odločili. Za tiste, ki so bili na Golteh, in tiste, ki so se odšli sankat, ne vem, kako so se imeli, a tisti, ki smo kiparili, smo uživali. Res, da ni bil sneg ravno pravi, a vseeno je nastalo pet lepih skulptur. Vsak je moral s sabo prinesti orodje, s katerim je delal. Brez orodja se ni dalo narediti luknje v velik kup snega, ki je bil leden. Pa tudi obzidja za grad se ni dalo izoblikovati, kaj šele trup psa in kraljestvo princese. Da smo bili pravilno usmerjeni, kako in kaj naj delamo, sta nam, učencem višje stopnje, pomagala dva učitelja, gospa Jolanda Petek Tomazin in gospod Viktor Furman. Hodila sta naokrog in nam svetovala, kako naj to in ono popravimo. Kar dolgo smo ustvarjali, se preizkušali v svojih sposobnostih, uživali v mrazu in druženju. Skulptur nisi mogel izdelovati sam, moral si imeti nekoga, da Na Osnovni šoli Petrovče smo v četrtek, 22. decembra 2005, izpeljali celostni kulturni dan Šola pleše. Dan dejavnosti je bil organiziran v popoldanskem času. Učenci so pričeli s plesno animacijo po razredih, kjer so jih strokovno usposobljeni plesni učitelji ob spremljavi ustrezne glasbe učili plesnih korakov. Sodelovali so vsi učenci in pokazali so izjemno motiviranost za športno-kulturno aktivnost. V nadaljevanju so si ogledali video projekcijo o različnih plesnih zvrsteh, od rock’nrolla, hip hopa, celo muzikala. Po dobro naučenih plesnih koreografijah in po seznanitvi z zgodovino plesa je sledila prireditev za starše, ki so se je v velikem številu in z veseljem udeležili. Nastopila je skupina Čuki, ki je v sodelovanju s plesalci iz plesnega mesta izvedla prvovrstno prireditev. Starši so navdušeno spremljali predstavitev plesnih koreografij prav vseh učencev šole, tudi Podružnične osnovne šole Trje, spodbujali so svoje otroke in uživali v glasbi Čukov. Prireditev so še dodatno popestrili poklicni plesalci z nekaj točkami, šolski mladinski pevski zbor ter plesalke 2. in 9. razredov naše šole. Kulturni dan, preživet na malo drugačen način kot ponavadi, je v starših obudil otroške spomine. Na perutnicah gibov in sanj smo tako učenci, starši in učitelji skupaj poleteli do neba, skupaj zaplesali in zarajali nasproti kar se da srečnemu novemu letu. Učenci Osnovne šole Petrovče Ob dnevu gora na Hom ti je prinašal sneg z drugega kupa. Ker smo tako težko delali, smo potrebovali počitek ob skodelici vročega čaja, ki se je še kako prilegel v tem sredinem mrzlem, a sončnem dnevu. Ekipe so bile sestavljene iz različnega števila učencev. Končali smo z delom. Na koncu je vsaka skupina predstavila svoj snežni izdelek. Prva ekipa je izdelala bivalni prostor z zasilnim izhodom. V njem sta bila tudi hladilnik in televizija. Vhod pa jim je krasila maskota. Skratka vse, kar potrebujemo za bivanje. Druga skupina je ustvarila tunel pod snegom in tobogan. Maskota se jim je smejala nad tunelom. Tretja skupina je zgradila grad. Predstavila pa se je z igro. Četrta skupina se je predstavila s kraljestvom princese, s princeso seveda, tudi shramba za sladkarije ni manjkala. Peta skupina seje postavljala s psom. Dekleta so želela narediti konja, a se ni posrečil. Vse skupine so zelo dobro opravile svoje delo in vse skulpture so vredne pohvale. Zahvaljujemo se učiteljema, ki sta nam pomagala in svetovala. Preživeli smo lepo in ustvarjalno dopoldne, ki ga ne bomo pozabili. Maja Šparaš, 7. b Osnovna šola Braslovče Jesen in Zima Predsednica Jesen se je skregala in povedala podpredsednici Zimi, da je letos v našo deželo ne bo. Vendar se Zima ni strinjala in je trmarila svoje, češ da bo že prišla. Rečeno storjeno! Nekega dne je začelo močno snežiti. Predsednica Jesen se je močno užalostila. Ko je Jesen »preživela« Zimo, sta se druga drugi opravičili. Postali sta tako veliki prijateljici, da sta sklenili, da bosta ljudi vsako leto obiskali. Predsednica bo prva, podpredsednica pa ji bo sledila. Tako naj bi bilo tudi letošnje leto. Ali pa, pustimo se presenetiti. Novak Grumič, 6. razred OŠ Šempeter Anica Živko - življenje s kraljico športa Anica Živko Atletika je kraljica športa, kot radi pravimo, saj vključuje toliko različnih športnih disciplin kot noben drug šport. Največ je teka, ki je tudi najbolj množična športna aktivnost. Anica Živko iz Atletskega kluba Žalec se s tekom ukvarja že skoraj vse svoje življenje. Sicer ne več toliko kot tekmovalka, ampak kot trenerka mladih atletinj in atletov v AK Žalec. Prav na Žalec ima lepe spomine, saj je tu leta 1977 kot štirinajstletnica nastopila na krosu občinskih reprezentanc Slovenije za pokal Dela in osvojila 3. mesto. Anica Živko se v Žalcu in v AK Žalec izvrstno počuti. Zelo je vesela, da je postala del športnega življenja savinjske metropole in da lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomaga mladim pri športni vzgoji in njihovi osebnosti rasti. »To mi je v veliko veselje in zadovoljstvo, čeprav se sprva sploh nisem videla v vlogi trenerke. Ob koncu leta 2002 je k meni pristopila najboljša slovenska triatlonka Mateja Šimic in me povprašala za sodelovanje. Bila sem kar malo v zadregi, saj sem že od nekdaj trdila, da nikoli ne bom opravljala trenerskega dela. Sebe in druge sem namreč ocenila za zahtevne, včasih tudi težavne, polne muh in kapric sodobnega sveta. Ker se zarečenega kruha, kot pravi pregovor, največ poje, sem v tej ponudbi videla nek nov izziv in pristala na sodelovanju. No, kasneje se je izkazalo, da sem tudi kot trenerka lahko uspešna, saj sva s trdim delom pristali na 9. mestu na svetu.« Prava trenerska prelomnica pa je za Anico Živko prišla ravno v času, ko se je poslavljala od aktivne športne kariere. V trenerske vrste jo je povabila predsednica strokovnega sveta AK Žalec Anita Seles. »To je zame pomenilo nov izziv, saj je delo z mladimi povsem nekaj drugega kot z uspešno atletinjo, ki je že izoblikovana osebnost. Zavedala sem se, da ne bo ravno lahko, saj je pri vzgoji mladih potrebno biti zelo preudaren in vsestransko angažiran. Ko prevzameš tako odgovorno delo, potrebuješ neko uvodno pasivno obdobje, ko samo opazuješ, zbiraš podatke, se učiš in pripravljaš načrte. Za tem pa nastopi aktivno obdobje, ki mora pripeljati do rezultatov. Ravno pri delu z mladimi je potreben največji vložek. Kasneje, ko pridejo rezultati, je vse lažje. Rada imam pregled nad treningi, a tudi nepredvidljivost daje svoj čar. Zavedam se, da je zagotovilo za uspeh trdo delo, disciplina in odrekanje na vseh področjih življenja, tudi v športu. Čarobne formule ni. V Žalcu so odlični pogoji za delo. Imamo enega najlepših atletskih stadionov v Sloveniji, z izredno kakovostno tekalno podlago. V zimskem obdobju se treningi odvijajo v dvorani I. OŠ Žalec, kar potrjuje dobro sodelovanje s šolo.« Aničin rojstni kraj so Trbovlje, kjer je kot najmlajša v šestčlanski družini nenehno tekala na bližnji hrib, šolo in se v hitrosti nenehno primerjala z bratoma in sestro. Pri pouku športne vzgoje v petem razredu OŠ Trbovlje jo je takratni učitelj Jani Pajk usmeril k vadbi teka. »Navduševala sem se tudi za košarko, a žal so mi centimetri, ki jih je bilo premalo, preprečili kariero centra. Kasneje sem kot srednješolka začela pravo atletsko pot v AD Kladivar, katerega članica sem tudi sedaj. Spominjam se, da sem za en opravljen trening v Celju porabila skoraj 8 ur časa. Vzljubila sem atletiko.« Njen prvi nastop za reprezentanco Slovenije je bil leta 1979 na partizanski olimpijadi v Foči, njen zadnji pa leta 2004 na svetovnem prvenstvu v gorskem teku v Sauze de Ouxe v Italiji. V svoji karieri za največji uspeh šteje doseženo B-normo za olimpijske igre Sydney 2000 v disciplini maraton z rezultatom 2:44,03. Poškodba zadnje stegenske mišice ji je žal preprečila sanje vsakega športnika - sodelovanje na olimpijskih igrah. »Bilo mi je zelo težko, a morala sem se sprijazniti, da Sydneya ne bom videla,« je ob najinem srečanju dejala Anica Živko, katere posebna ljubezen so gorski teki. Kot osnovnošolka se je kar sama po nedeljskem kosilu zapodila proti Mrzlici ali Kalu. 6. mesto na uvodnem evropskem prvenstvu v gorskem teku leta 1994 tako ni bilo naključje. »Z družino živim v Celju. Do prvega gozda potrebujem dober kilometer. Tečem skoraj vsak dan ne glede na vremenske pogoje, kraj ali čas. Tek mi je postal način življenja. Najrajši tečem sama, saj med tekom urejam svoje misli in sprejmem kakšno odločitev.« Anica se je ves čas športnega udejstvovanja pridno izobraževala, čeprav priznava, da ji je bila šola bolj »za zraven«, saj je živela pestro in dinamično mladost. Po srednji šoli je sprva mislila študirati na takratnem DIF-u, a se je potem odločila za strojništvo in študij uspešno končala. Ponosna pa je tudi na diplomo Fakultete za menedžment v Kopru, kjer je pridobila največ znanja. Fakulteta za šport pa ji je dala, kot pravi, popotnico za trenersko delo. Sicer pa deluje tudi kot svetovalka podjetja IntAct iz Ljubljane, kjer pokriva po- Vitezi častni godci Slovenije Na lanskoletni prireditvi Slovenski slavček v Domžalah so člani ansambla Vitezi polk in valčkov prejeli nazive častni godec Slovenije. Nekateri Vitezi prihajajo tudi iz Savinjske dolinel. Ansambel Vitezi polk in valčkov sestavljajo vodje in člani ansamblov, ki so delovali nekoč oziroma nekateri delujejo še danes. Novinar Tone Vrabl je o njihovi glasbeni poti napisal tudi knjigo. Že enajst let jih druži veselje in pripadnost narodno-zabavni glasbi. Vsak posameznik je napisal ali uglasbil kar nekaj melodij. Skupaj imajo več kot 800 posnetih skladb. Ansambel praviloma na veselicah ne igra, so dročje teka z merilci srčnega utripa Polar in elektrostimula-torjem mišic Compex. Ob zaključku najinega pogovora sva spregovorila še o treningih mladih atletov in njenem delu v AK Žalec. »Na svoji športni poti sem pridobila veliko znanja in izkušenj, ki jih sedaj s pridom prenašam na mlade atlete. V svoje delo sem vključila intuitivne odločitve. V praksi pa pogosto trening izgleda tudi tako, da se aktivno vključim v proces treninga, saj mi športna pripravljenost to dovoljuje oziroma omogoča. Pri tem spremljam posameznikovo odzivnost na napor, usklajenost gibanja in pravilnost dihanja, popravljam tehniko tekam, kar daje tudi potrebne rezultate. Sicer pa je proces treninga zelo kompleksna zadeva, ki ima glede na razvojne faze atleta za vsak nivo svoj princip dela. Trenutno smo na nivoju splošne vadbe in spoznavam posameznike in jih skušam pripraviti na resnejši trening. Nič se ne zgodi samo od sebe ali čez noč. Istočasno je potrebno spreminjati tudi način razmišljanja ljudi in njihovega ravnanja. Različni pa so tudi osebni interesi staršev mladih atletov. Zelo sem vesela, da že od samega prihoda v klub delam s skupino perspektivnih mladih atletov, ki se že ponašajo z državnimi naslovi v svojih kategorijah. Zame je to veliko priznanje in potrditev, da delam dobro in strokovno. Mnogi mi pri mojem delu očitajo čustva, vendar ne zavedajoč se, da so čustva dovoljena tistim, ki jih premore. Šport je nabit z emocijami. Ne glede na vse to pa se nas šport dotakne in obogati. Atletika je dostopna vsakomur, potreben je samo dober športni copat in kasneje še kakšen tekmovalni dres. Sicer pa moram reči, da uživam pri svojem delu in tudi tekla bom, dokler bom imela moči.« D. Naraglav pa že večkrat s svojim nastopom obogatili prireditev Vranski poletni večeri. Zelo radi se odzovejo organizatorjem raznih humanitarnih koncertov, povabilom na nastope na televizijskih in radijskih oddajah, velikokrat pa pripravijo tudi presenečenje kakšnemu jubilantu. Izdali so dve zgoščenki in kaseti, snemajo pa tretjo. Na zgoščenkah vsak član prispeva kakšno melodijo. Posebnost njihove skupine je, da nimajo stalnega vodje ansambla, ampak se na tej funkciji izmenjujejo vsako leto okrog martinovega, ko pripravijo neke vrste občni zbor, na katerem izvolijo novega predsednika in podpredsednika ansambla. Minulo enoletno obdobje je nalogo predsednika opravljal Vili Ograjenšek, podpredsednika pa Jože Šalej, do naslednjega občnega zbora bo predsednik Ludvik Kos, podpredsednik pa Franc Pestotnik. Ansambel sestavljajo še Boris Terglav, Mirko Polutnik, Tone Videc in Brane Klavžar. D. Naraglav »Sestnajst’ca« pri devetdesetih Pavla Terglav s hčerjo, sinom, taščo, tastom, pravnukinjo ter z gosti iz KS in RK »Jaz sem vedno lahko rekla, da sem »šestnajst’ca«, saj sem bila rojena 1916. leta,« je hudomušno dejala Pavla Terglav na dan svojega devetdesetega rojstnega dne, ko smo jo obiskali skupaj s predstavnikoma KS Šempeter Petrom Skrabarjem in Rudijem Brežnikom ter predstavnicama KO RK Šempeter Pavlo Artnik in Anico Košir. Za veliko mizo v njeni sobi se je zbrala prijetna druščina in skupaj s Pavlo smo nazdravili njenim častitljivim letom. Če bi jo srečali pred kakšnim dobrim letom na vrtu ali pri kakšnem drugem delu, najbrž sploh ne bi mogli verjeti, da se bliža devetdesetim letom. Kljub bolezni, ki je pred dobrim letom dni posegla vmes, je ostala vedra, dobre volje in polna optimizma, ki ji ga pomagajo krepiti njeni naj-bližji. Pavla Terglav, rojena Orešnik, je luč sveta zagledala v dneh prve svetovne vojne v številni delavski družini z desetimi otroki. Po končni osnovni šoli se je zaposlila v Tovarni nogavic Polzela. Ko se je omožila in sta na svet prišla hči Stana in sin Boris, je ostala doma in nudila toplo družinsko gnezdo svojima otrokoma. Pozneje je bila kar 18 let pobiralka RTV-naročni-ne in tako prispevala svoj delež v družinski proračun, za katerega je sicer vestno skrbel mož Miha, ki je delal kot šofer pri DES-u. Družinsko srečo je skalil čas vojne, čas težkih in usodnih trenut- kov, ki pa so jih vsi srečno prestali. Kot mlada družina so se sprva selili iz stanovanja v stanovanje. Želja po lastnem domu je bila zato še toliko večja in leta 1952 sta se Pavla in Miha s hčerjo Stano in sinom Borisom, ki je znan glasbenik narodno-zabavne glasbe (kar 25 let je imel svoj ansambel, sedaj pa je aktiven član Vitezov polk in valčkov), preselila v novo hišo v Zg. Grušovljah, kjer sta dočakala najprej 50 let in nato še 60 let skupnega življenja. Jubileja sta bila obeležena tudi s pesmijo, ki jo je zanju napisal in zaigral sin Boris. Najbrž bi leta 2002 praznovala tudi železno poroko, če mož ne bi dve leti pred tem nesrečno padel in za posledicami padca tudi umrl, saj je bil pred nesrečo prav tako vitalen kot žena Pavla, ki je v mladih letih sodelovala v cerkvenem pevskem zboru in v gledališki skupini Šempeter. Skupaj sta se veselila rojstev svojih štirih vnukov Radovana, Damjana, Aleša in Davorja ter vnukinje Mateje, nadvse vesela pa sta bila tudi pravnukinj Sare, Nuše in Špele ter pravnukov Žige in Luka. Pavlo vsi radi obiskujejo. Vesela pa je bila tudi našega obiska, priložnostnih daril in pesmi, ki smo jih skupaj zapeli. Glasba in pesem sta vedno bili njeni življenjski sopotnici. Ohranjata jo vedro in veselo in bogatita njeno jesen življenja, ki jo sedaj preživlja v oskrbi vnuka Radovana in njegove žene Danice. D. Naraglav Biserna Marija in Franc Marija in Franc Pfeifer Tistih zakonskih parov, ki bi praznovali 60-letnico skupnega življenja, biserno poroko, je zelo malo. Marija in Franc Pfeifer iz Ločice ob Savinji sta prav te dni praznovala ta visoki zakonski jubilej. Čeprav je to dogodek, vreden pozornosti, še posebno v današnjih časih, ko zakonska zveza nekako izgublja na svojem pomenu, jubilanta nista želela posebnega pompa okrog tega dogodka. Zato so ju njuni otroci s svojimi družinami presenetili z vabilom v gostišče Štorman, da sta v krogu svojih najdražjih proslavila ta jubilej. Z njima so bili sin in dve hčeri, trije vnuki z družinami in štirje pravnuki, vsi skupaj pa so jima zaželeli predvsem zdravja, ki ga, kljub visokim letom še dokaj čila, prav gotovo najbolj potrebujeta. T. Tavčar Srečanje zelene bratovščine v Novem Celju Klobasekov Pepi je na srečanje prišel s »flinto«. Boginja lova Diana na letošnjem tradicionalnem srečanju lovcev v parku graščine Novo Celje ni imela sreče. Tradicionalni novoletni lov so namreč lovci zaradi pojava ptičje gripe tokrat opustili in so pripravili le družabno srečanje, na katerega sta lovski družini Žalec in Griže, ki delujeta na področju Občine Žalec, tokrat povabili tudi lovce ostalih lovskih družin v Savinjski dolini. Udeleženci srečanja so z zanimanjem prisluhnili podsekretarju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vodji sektorja za lovstvo Janezu Kastelicu. Po uvodnem pozdravu gostitelja LD Žalec predsednika Janka Stebernaka je zbrane nagovoril župan Občine Žalec Lojze Posedel. Nekaj besed je zbranim namenil podžupan Občine Žalec Ferdo Haler, ki med drugim pokriva tudi področje lovstva. Še posebno dobrodošel govornik na tem srečanju pa je bil humorist Klobasekov Pepi, ki je v Novo Celje edini prišel s svojo »flinto« in tako brezskrbno »streljal kozle« ter delil nauke in »lovske resnice« zeleni bratovščini. Za veselo razpoloženje so poskrbeli Savinjski rogisti. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predstavnikom Zavoda za gozdove - Območne enote Celje Petrom Terglavom. »Zavod za gozdove skrbi za načrtovanje v lovsko upravljavskem območju. Gre za letne in desetletni načrte savinjsko-kozjanskega upravljavskega območja, v katerem deluje 33 lovskih družin. Zanje zavod načrtuje posege v okolje, biotehnična in biomeliorativna dela in upravljanje z divjadjo. K temu spada tudi odvzem divjadi in vsi ukrepi, ki so povezani z odstrelom, poleg tega pa še krmljenje divjadi, varovanje naravnega okolja, varovanje ostalih lovsko-teh-ničnih objektov in obravnava novogradnje le-teh. Zavod za gozdove pa deluje tudi skupaj s Savinjsko-Kozjansko zvezo lovskih družin in Območnim združenjem upravljavcev lovišč v duhu sonaravnega življenja, sonaravnega biva- nja z divjadjo in uravnavanja populacije posameznih vrst divjadi. Na našem območju je glavna živalska vrsta srnjad. Z njo gospodarijo vsa lovišča in zato se pri načrtovanju temu tudi največ posvečamo. Zadnja leta se veliko dogaja, če se tako izrazim, okrog divjega prašiča. Ta populacija divjadi je namreč v zmernem porastu in se pri načrtovanju ustrezno odzivamo. Problem divjega prašiča je predvsem v tem, da povzroča veliko škodo na kmetijskih površinah, predvsem, kjer raste koruza, pa tudi na pašnikih. Zaradi tega je potrebno številčnost populacije usklajevati s temi problemi. Tu pa so lovci tisti, ki delno pomagajo z ustreznim strukturnim odstrelom, tako po starosti kot po spolu te živalske vrste. Prašiči pa so tudi najbolj pereč problem zlasti v jugozahodnem delu našega lovskega območja, kjer je dvig populacije precejšen. V zvezi s to problematiko smo imeli že več srečanj z lokalnimi skupnostmi, kmeti in drugimi prizadetimi in jim na prijazen in razumljiv način predstavili tovrstni problem ter vizijo, da bi s skupnimi močmi zmanjšali populacijo divjega prašiča. Menim, da so bili ti pogovori uspešni in da smo sposobni tako na državnem nivoju kot v okviru lovskih družin, ki s posameznimi lovišči upravljajo, ta problem rešiti v dobro tako lastnikov kmetijskih in gozdnih površin kot divjadi in naravnega okolja.« Kaj pa o lovu in novem lovskem zakonu meni podsekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in vodja sektorja za lovstvo Janez Kastelic? »Novi zakon o lovstvu je bil sprejet v letu 2004. Naše ministrstvo je do konca minulega leta sprejelo tudi večino podzakonskih aktov. V zvezi s koncesijami pa bi dejal, tudi če te še niso podeljene, upravljanje oziroma trajno gospodarjenje z divjadjo ni ogroženo. Načrti upravljanja z lovišči in divjadjo se lahko izvajajo, ko se bodo podelile koncesije, pa menim, da se bo zaključil pro- ces sprejemanja podzakonskih aktov in da se bo sprejeti lovski zakon lahko izvajal v polnem obsegu. Poudaril bi, da koncesije niso nujen pogoj za upravljanje z lovišči oziroma za upravljanje z divjadjo. K temu je potrebno dodati, da lov ni samo lovljenje ali pobijanje divjadi, kot se nekateri izražajo, ampak da ima v tem tempu življenja, sedanjih razmerah, ko ne manjka vplivov človeka na naravo, lovstvo vedno večjo naravovarstveno funkcijo. To izhaja tudi iz samega duha sedanjega zakona, kjer imajo lovci tudi dolžnost po predpisih ohranjanja narave, do opravljajo določene naravovarstvene dolžnosti. To pa hkrati tudi pomeni, da je naloga vseh, ki se ukvarjamo z ohranjanjem narave, ki lahko vplivamo na stanje v krajini, da ohranjamo biodevirzite-to in zagotavljamo trajnostni razvoj tako človeka kot narave. Treba se je zavedati, da se v prihodnosti države ne bodo hvalile le z višino DBP (družbeno bruto produkta), ampak se bodo hvalile s sta- Martina Ilišinovič iz Prebolda velja za pridno učenko, ki svoje znanje bogati tudi na raznih tekmovanjih. Je dijakinja drugega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, smer turizem. njem svojega okolja. Kajti leto nam omogoča, da človek in divjad preživita in da se konec koncev ohrani določen nivo in kakovost bivanja človeka. Narava je zelo ranljiva in posledice vpliva človeka nanjo so že marsikje katastrofalne. Treba se je zavedati, da lovstvo in stanje okolja izhajata iz določenih družbenih dogajanj v preteklosti. Kljub temu pa bi lahko rekel, da se v Sloveniji lahko pohvalimo z dokaj dobro ohranjenostjo okolja in primerno stopnjo biodevirzi-tete. Takšno stanje bi morala Slovenija izkoristiti tako na gospodarskem kot razvojnem področju. To so naše prednosti, ki bi jih morali znati unovčiti. Naše ministrstvo teži k temu, da je razvoj lovstva in ohranjanje divjadi nekje uravnoteženo, da sledi družbenim dogajanjem. Zavedamo se, da je v zadnjih letih prišlo, do določenih sprememb in mislim, da je potreben nek širši konsenz oziroma, da se moramo vsi zavedati, da ohranjanje narave ni samo naloga lovcev, naloga naravovarstvenikov in ljubiteljev, ki bi se s tem ukvarjali, ampak je v današnjem času to družbeno potrebno, kajti le zdravo okolje, ohranjena narava nam omogoča nadaljnji razvoj.« Podžupan Občine Žalec Ferdinand Haler je izrazil veselje, da so z razumevanjem občinskega sveta in župana že v prvem mandatu uspeli lovstvo izenačiti z ostalimi dejavnostmi civilne družbe. »Drugo leto bo organizirano lovstvo v Sloveniji praznovalo 100-letnico svoje organizacije. Že Lavrenčič je ob ustanovitvi pred stotimi leti dejal, da lovca ni brez varuha narave. Tudi današnji lovski zakon postavlja na prvo mesto varstvo narave, divjadi in okolja. Lovci smo bili V lanskem letu se je udeležila dveh različnih tekmovanj na državnem nivoju in obakrat postala zmagovalka, in sicer na področju biologije in na področju turizma. Za nagrado s področja biologije je dobila po- že od nekdaj varuhi narave, celo že takrat, ko še nobeden ni pobiral smeti po poteh in gozdovih. To nas je vseskozi motilo in smo tudi zato dvigali svoj glas, ki je zagotovo pripomogel, da so se stvari začele obračati na bolje. Skoraj odveč pa je pri tem govoriti o varstvu divjadi. Lovcem nam ni niti najmanj do tega, da bi pobijali divjad kar tako in bi imeli potem prazna lovišča. Ker smo ravnali preudarno in v duhu ohranjanja narave in divjadi, so naša lovišča polna, v primeru divjega prašiča še prepolna. Pri nas imamo divjad, ki nam je ne zavida samo Evropa, ampak tudi ostali svet. Narava in divjad imata svoj prostor in če tega ne bi bilo, tudi človek v takšnem svetu nima kaj iskati. Sobivanje je eno od gesel in Občina Žalec se tega zaveda. Zaveda se tudi zato, ker so zaradi agro posegov v naravo in uporabo raznih agresivnih sredstev, kot so herbicidi in pesticidi, iztrebili jerebico, prepelico, ki nam zjutraj ne poje več. Na srečo so na obrobju ostala področja, ki jih lahko čuvamo in jih bomo čuvali tudi v bodoče.« Ob zaključku srečanja smo spregovorili tudi s predsednikom LD Žalec Jankom Stebernakom in ga povprašali o njihovi lovski družini in tokratnem srečanju v Novem Celju, ki je bilo že peto po vrsti. tovanje v Anglijo in dvotedenski tečaj angleščine na Melton College v Yorku. »Te nagrade sem bila zelo vesela in niti pomislila nisem, da je ne bi izkoristila. Plačan sem imela tečaj pa tudi bivanje pri družini, le stroške potovanja sem morala kriti sama. V Angliji je trajalo nekaj dni, da sem se navadila na stalno angleško govoreče okolje, potem pa je bilo enkratno. Melton College je zasebna šola, ki je specializirana za učenje angleščine. Prvi dan sem pisala preizkusni test iz znanja angleščine zaradi razporeditve v primerno težavnostno skupino. Pristala sem v najvišji (advenced) skupini, česar sem bila še posebno vesela. Družina, pri kateri sem bivala, je bila zelo prijazna, pokazali so zanimanje za Slovenijo, za mojo družino in me spodbujali h govorjenju. S sodelovanjem v tečaju sem pridobila tudi ogromno prijate- »Letos smo se dogovorili, da namesto novoletnega lova organiziramo le srečanje lovcev. Tej odločitvi so botrovale vremenske razmere z dokaj debelo snežno odejo in pojav ptičje gripe. Lov na pernato divjad, ki je lahko tudi prinašalka ptičje gripe, je bilo tako smiselno in pametno opustiti. Naša lovska družina je matična družina Občine Žalec in deluje v celoti na ozemlju žalske občine. Lovski dom imamo na Rinki nad Gotovljami. V družini nas je 65 članov, ki aktivno delujejo in se lovsko' pravično ter etično obnašajo do divjadi in samega lovišča, ki nam je zaupano v upravljanje. Razpolagamo s 5600 hektarji velikim loviščem, od tega je 4700 hektarjev lovnih površin, ki so tudi zelo bogata lovišča in na katerih imamo vse vrste divjadi, od zajcev, fazanov, rac, lisic do srnjadi, divjih prašičev in celo gamsov. Naš največji problem, ki je problem tudi drugih lovskih družin, so potepuški psi. Ti nam v loviščih delajo največjo škodo. Lovijo in trgajo srnjad, perjad ... Menim, da bi pri tem morala država preko ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in drugih institucij odigrati večjo vlogo kot doslej. Predvsem pa sprejeti ustrezne ukrepe za razrešitev teh problemov.« D. Naraglav ljev z vseh koncev sveta (Španije, Italije, Nizozemske, Nemčije, Belgije, Rusije ...) in res smo se zelo dobro ujeli. Z njimi si tudi zdaj dopisujem, v glavnem po elektronski pošti, in upam, da se bomo še kdaj videli.« V novem šolskem letu je Martina znova dobila nov tekmovalni izziv. Tokrat ponovno na področju turizma. Na tekmovanju, na katerem je sodelovala skupaj še z dvema dijakoma, Mišelom Cevzarjem in Alenko Vidnar, so prestavili znamenitosti mesta München in pravljične poti Slovenije. V konkurenci enajstih šol za gostinstvo in turizem so osvojili prvo mesto, ki so si ga delili s Slovenj Gradcem. Lanskoletni gostinsko-turistič-ni zbor v Portorožu je prinesel veliko zmagoslavje vsem trem tekmovalcem in tudi njihovi šoli, ki je med najuspešnejšimi tovrstnimi šolami v Sloveniji. D. Naraglav S srečanja lovcev v Novem Celju Martini prvo mesto za biologijo in turizem Martina Ilišinovič s priznanjem in z zlato medaljo z lanskoletnega tekmovanja v Portorožu Tepežni dan nedolžnih otročičev Slovenci in jugoslovanska država Marjeta in Ana Marija s Polzele sta našeškali sosedo. Tepežni dan je dan spomina nedolžnih otročičev, 28. decembra. To je zelo star običaj, ki ima svoje korenine v poganskem izročilu. Niko Kuret, znani slovenski etnolog, je v knjigi Praznično leto Slovencev, v kateri je obdelal starosvetne šege in navade Slovencev od pomladi do zime, temu običaju namenil zelo obširno poglavje. Tepež ima v različnih koncih Slovenije zelo različen značaj. Prvotno so tepežkali odrasli, predvsem fantje, ki so svoja dekleta temeljito našeškali s šibami in drugim zelenjem, kar so dekleta z veseljem prenašala, saj je bila to obljuba plodnosti. Včasih je bila jalovost pač najhujša nesreča, ki je lahko doletela mlado ženo. Tako si zaljubljenci niso prizanašali. Otroško tepežkanje se je uveljavilo na dan nedolžnih otrok in razlaga Nika Kureta pove, da bi bilo sklepanje, da se otroci na ta način odraslim maščujejo za med letom prejete udarce, preveč preprosto. Spomin nedolžnih otrok sloni na evangelijskem poročilu, kako je kralj Herod ob rojstvu Jezusa, judovskega kralja, dal pomoriti dečke do drugega leta starosti. Pri nas se je ohranilo le otroško tepežkanje, z njim pa je povezanih veliko besedil, ki se od kraja do kraja razlikujejo: »Šip, šap, šip, šap, danes je tepežki dan, v varžete poglejte, pa dinarčke nam dajte!« Seveda še vedno velja, da je tepežkanje dovoljeno le do opoldneva. Lepo bi bilo, da bi ta običaj ostal živ, da bi ga obogatili z nekaterimi starimi navadami in bi nam tako lepšal in bogatil božično-novoletne praznike. Naš znani umetnik Maksim Gaspari ga je na eni izmed svojih slik zelo lepo upodobil. T. Tavčar V predavalnici preboldskega hotela je potekalo zanimivo predavanje zgodovinarja prof. dr. Boža Repeta, rednega profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predavanje je organiziralo Zgodovinsko in narodopisno društvo Prebold, ki zelo zagnano in uspešno deluje pod vodstvom Vlada Skoka. Doslej je bilo organiziranih že več predavanj, ki osvetljujejo čas preteklosti in položaj ter delovanje Slovencev v njem. »Bilo je več prelomnih trenutkov, ki so koreniteje zaznamovali zgodovino. Prvi takšen je bil po I. svetovni vojni, ko so se Slovenci odločali za življenje v skupni jugoslovanski državi, ko je prevladala jugoslovanska ideja, ki pa se je na žalost izrodila v neko centralistično obliko v Kraljevini Jugoslaviji, čeprav so Slovenci ohranili ali celo okrepili narodno samobitnost. Druga faza se je začela po II. svetovni vojni, ko dobimo Slovenci prvič status republike, status državnosti znotraj jugoslovanske federacije, svoj parlament, vlado in druge institucije in si potem postopoma tudi izborimo vsaj približno svoj dejanski status, ne samo Zgodovinar prof. dr. Božo Repe napisan. V osemdesetih letih ta jugoslovanska ideja začenja usihati zaradi jugoslovanske krize in Slovenci se obračamo bolj proti Evropi in Jugoslavija postaja nekako preživeta. Šele v začetku leta 1990 se postavijo prve resne zahteve, da Slovenija postane samostojna država. Večina politikov, razen nekaterih emigrantskih, si je do takrat želela predvsem samostojni status v okviru Jugoslavije. Je pa res, da Slovenci vse do osamosvojitve nismo imeli druge alternative kot življenje v Jugoslaviji.« Po njegovem mnenju ima tudi Kardelj dosti zaslug za današnjo samostojno Slovenijo, čeprav se morda sliši kar nekoliko bo- gokletno. V Ustavo je namreč zapisal, da ima vsak narod pravico do odcepitve in samoodločbe. Pri pisanju Ustave je bil namreč prepričan, da druga (Titova) Jugoslavija ne bo nikoli razpadla in mu je to določilo pomenilo zgolj lepotno načelo v Ustavi, kakršno je napisano tudi v mnogih drugih. In kaj meni zgodovinar Repe o današnjem času? »Zgodovinsko gledano je slovenski položaj v primerjavi s prejšnjimi obdobji zelo dober oziroma najboljši doslej. Imamo svojo državo, stopili smo v novo meddržavno tvorbo, ki pa je bolj demokratična od prejšnjih in daje več možnosti za razvoj. Pojavljajo pa se seveda dileme, ki so stalnice slovenskega razvoja, kako preživeti stisnjen med romanski in germanski svet, kako ohraniti nacionalno identiteto, hkrati pa biti odprt v svet, kako pravzaprav preživeti kot narod, hkrati pa živeti svetovljansko. To so dileme, ki so povezane tudi s tem, da kot narod nekako usihamo, naše število se zmanjšuje in črni scenarij bi bil, da bi Slovenci počasi kot narod izginili, vendar upajmo, da temu ne bo tako.« D. Naraglav Spoznali nadučitelj evega sina V novembrski številki Utripa smo poročali, da je I. OŠ Žalec obnovila nagrobni spomenik prvega nadučitelja v Goto vij ah Antona Šumljaka. Takrat smo se spraševali, kaj se je zgodilo z njegovim sinom, ki je komaj trileten izgubil oba starša. Prijazno pismo Božene Degen Srebotnjak, ki ga je prejela šola, je odgovorilo na vprašanje. Ivan Šumljak je bil prav tako učitelj, ki se je zapisal tudi planinstvu. Gospa Božena je v prijaznem pismu napisala, da je otroštvo preživela v Šempetru, kjer je bilo njihovo družinsko lesno podjetje Srebotnjak. Po vojni je bilo nacionalizirano, iz njega je nastal lesni obrat Lik Savinja. Po drugi svetovni vojni sta z možem do upokojitve poučevala na srednjih šolah v Mariboru. V zbornici in zlasti pri planincih je prijateljevala tudi z Ivanom Šumljakom. Žalski šoli je poslala kopijo njegovega življenjepisa, ki je izšel v Planinskem vestniku, zapisala pa je tudi, da soproga gospoda Ivana še živi in da so bili vsi zelo veseli, ko so prebrali, da je šola na lastno pobudo obudila spomin na zaslužnega nadučitelja Antona Šumljaka. Kot smo zapisali novembra, je bil Anton Šumljak prvi nadučitelj šole v Gotovljah, ki se je preselil v povsem novo zgradbo šole. Že po treh letih je spomladi najprej umrla njegova žena, konec leta pa še on, oba zaradi jetike. Ivan Šumljak, ki se je rodil 6. 8. 1899, je komaj trileten ostal brez obeh staršev. Poslej sta zanj skrbeli babici. Tudi Ivan se je odločil za poklic učitelja. V Mariboru je obiskoval nastavni razred meščanske šole in zatem mariborsko učiteljišče, ki ga je končal z odliko. Leta 1919 je učiteljeval v Šoštanju, nato v vadnici učiteljišča in na 3. deški ljudski šoli v Mariboru. Leta 1921 je z odliko opravil strokovni izpit za slovenski in nemški jezik; zatem je poučeval na meščanski šoli v Mariboru. Leta 1937 je na The City of London Collegeu opravil še izpit iz angleščine in postal tajnik Angleškega kluba. Ob okupaciji so ga Nemci skupaj z ženo s prvim transportom izgnali v Srbijo. Po osvoboditvi je v Murski Soboti nekaj časa delal pri časniku, leta 1945 pa se je vrnil v Maribor in postal prvi ravnatelj učiteljišča. Poučeval je tudi na gimnaziji, nato pa na srednji ekonomski šoli do upokojitve leta 1960. Potomcev ni imel, umrl pa je 14. 2. 1984. Ivan Šumljak se je zapisal tudi planinstvu. Bil je mar-kacist, njegova je tudi ideja o slovenski tranferzali. K. R. Slovesnosti pri Frelihovih in Završnikovih Odrivanje spominskih obeležij na hišah družin, ki so v oktobru leta 1990 sprejele pod svojo streho orožje TO in civilnih struktur in ga v strogi tajnosti varovale vse do konca maja 1991, se nadaljuje tudi v letošnjem letu. S tovrstnimi obeležji se bo ponašalo 11 družin, ki so ob 10-letnici osamosvojitve prejele tudi naslov Slovenska družina. Spominsko obeležje je nameščeno tudi na pročelju Doma borcev na Dobrovljah in od minule sobote dalje tudi na steni Doma pod Reško planino. Prvi letošnji slovesnosti ob odkritju spominskih obeležij sta bili 6. januarja na domačiji Zlatka Freliha v Pongra-cu v KS Griže in pri Filipu Završniku - Lipčetu v Zg. Grušovljah v KS Šempeter. Pri Frelihovih so po pozdravu in kulturnem programu spominsko obeležje odkrili Zlatko Frelih, župan Lojze Posedel in predsednik ZVVS Zdenko Terpin. Uro kasneje Snežak glasbenik S slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja pri Frelihovih Letošnja zima je res prava zima. Sneg se drži že več kot dva meseca in nič še ni videti, da bi se poslovil. Tudi pustni čas, ki naj bi pregnal zimo, je šele konec februarja. Če smo se morda starejši že naveličali bele snežne odeje in odstranjevanja snega, pa imajo otroci zato toliko večje veselje. Lahko se sankajo ali smučajo na vsaki manjši vzpetini, dovolj pa je snega tudi za postavljanje sneža-kov. Postavljanje snežakov pa ni le domena otrok, ampak tudi odraslih. Tudi Konrad Slapnik iz Grajske vasi se je lotil izgradnje snežaka. In to ne navadnega snežaka, ampak glasbenika, ki pa je pravi velikan, saj meri v višino več kot 4 metre. Pri delu mu je pomagala mama Marija, ki smo jo ob obisku ujeli v fotografski objektiv skupaj s hišnim čuvajem. D. N. S slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja pri Frelihovih so na domačiji Završnikovih spominsko obeležje odkrili Filip Završnik, župan Lojze Posedel in takratni komandant TO Občine Žalec Adi Vidmajer. Odkritju obeležij je prisostvovalo lepo število vaščanov in drugih gostov, ki so z veseljem prisluhnili kulturnemu programu, ki sta ga tako v Pongracu kot v Zg. Grušovljah pripravila Dušan Banko in harmonikar Alfonz Lesjak. D. Naraglav Telefon: 03/712 12 80 TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003 SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Soseska 12, 3312 PREBOLD Tel: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herraan@siol.net rrj * r. ' ,r^ rrrannR UTRIP KUNTNER TONE GOZDNA ŽIVAL avtor JANEZ KORENT SODOBNIKI KELTOV HRV. PESNIK (VLADIMIR) IZPOSOJEN DENAR BRANKO VIVOD V ■SBP® TV VODITEU PUCER o v PRE- VERITEV AM. IGR. (LEONARDO) V SKLADIŠČE ZA OZIMNICO IT. FILM. REŽISER (PAOLO) REKA NA TAJSKEM OPERNI SPEV SL. ATLET (MATIJA) UTRIP GR. BOGINJA NESREČE POLJSKI LJUDSKI PLES NENADEN NASTOP IGRALCA PLAN POSODA ZA GOJENJE VODNIH ŽIVALI GOJITELJ TRSNIH SADIK ZEVSOV SIN NARAVO- SLOVEC IGRALKA BIRKIN UTRIP PEVKA JENČE KRAJ OB DRETI KRAJ V OBČINI TABOR OMAMA ANG. M. IME JOSIP VIDMAR SPOD.DEL POSODE NOVOZEL. PTIČ PREGOVOR JOKASTIN SIN IN MOŽ VILI AMERŠEK RADIJ PAPIRNATO PLAČILNO SREDSTVO DREVO TROPSKE AFRIKE SLIKAR JOŽE HORVAT VELETOK V INDIJI IN PAKISTANU PRISTAŠ IRE- DENTIZMA AM.PEVEC (LOU) LJUDSTVO V LAOSU RASTI ZA SAJENJE ERICH ENGEL ALBERTO TOMBA TANTAL UDE- LEŽENKA IZLETA SORTA KROMPIRJA KING COLE SKUPEK ENAKIH CELIC AM IGRALKA IN PLES. (GINGER) POLARNO OBMOČJE TROPSKA RASTLINA PRIPADNIK ŽUPNIJE DEL OKENSKE POLICE NIKELJ UTRIP IZVEDENEC, STRO- KOVNJAK ZENSKA, KI FOTOGRAF. MAK. KOLO ZADEVA, KI SE VLEČE BREZ KONCA OKRASNA CVETLICA, VETRNICA SODOBNI SL. SLIKAR ANG. GLASBENIK (RINGO) ANTON INGOLIČ FR. LETOV. OBZENEV. JEZERU STRUPEN POSMEH KRAJ PRI KRANJU AM. IGR. (KEVIN) DEL ŽIVAL. TELESA 24 UR CHARLES SPAAK PEVKA PRODNIK VZVIŠENA LIRSKA PESEM LJUBLJANA OMEMBA UDVORLJIV MOŠKI NAJVECJI PORTUG. PESNIK IT. KIPAR, MOJSTER KLASICIZMA (ANTONIO) NEOKUSNI IZDELKI VPAD VOJSKE LESENA KRITINA, KAUNICA RATKA SP. DRAMATIK (LOPE DE) PREMOR, PAVZA JADRAN. OTOK OTOK V FILIPINIH OBLIKOV. KOGOJ IGRALKA AIMEE RUDNIŠKI JAŠEK ZNESEK NA BANKOVCU AM. TEN. IGRALKA KRAJ OB ČABRANKI KROGLA NAJVISJA TOČKA SMUČARKA (MATEJA) SVIC.REZ. (ALAIN) GEOMETR. LIK OSA, KATERE LIČINKE ŽIVIJO V LESU TELIČEK AFR. JEZIK. SKUPINA MUZA LJUB. PESNIŠTVA NALET VOZIL ŠIVALNI PRIBOR VDOVA J. LENNONA KOZJE OGLAŠANJE PRE- BIVALKE IRSKE UDELEZ. BALINANJA UKAZ, ODREDBA ANJA ZAVADLAV RIMSKI CENZOR IZRAEL. PREMIERKA (GOLDA) BIBLIOTEK. SMUČAR. OBJEKT PISATELJ HABE PEKEL PRI DANTEJU TESTAMENT TRENJE OPREMA PTIC POBREŽNIK SREBRO AM. IGR. (JANE) EVROPSKA DRŽAVA ANTON PETJE SEDEŽ ELEATSKIH FILOZOFOV MOSTIČEK IZOTOP TORIJA (ZNAK lo) TATVINA KDOR IZKAZUJE DOBROTO IGRALKA BLYTH NEKD. KANADSKI HOKEJIST KOPANJE IGRALKA GARDNER AVSTRIJ. PISATELJ (MILO) LOVILNI ORGAN OSEBNI ZAIMEK VEZNIK ANGELA PISKERNIK LJUBK. M. IME SPOLNA ŽLEZA, JAJČNIK KARLI ARHAR PEVKA UKRADEN TROPSKI SADEŽ Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v decembrski številki Utripa - pokrovitelj MESARSTVO ČAS, ČAS ERVIN, s. p., Žalec: VELNES-ZREZKI-MESARSTVO-ČAS-ŽALEC-PETROVČE-GOSTILNA-ČAS-ŽALEC-HLADILNICA-LASTNA-PROIZVODNJA-PEČENICE. Izžrebani nagrajenci: 1. Terezija Rančigaj, Polzela 233, 2. Rudi Straus, Tovarniška ul. 37, Celje, 3. Marjana Lesjak, Miklavž 12, Tabor. Nagrajenci se oglasite v uredništvu Utripa, kjer boste dobili potrdila za dvig nagrad pokrovitelja. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je ROMAN BRGLEZ, pekarna, slaščičarna, trgovina, bar, Vransko 17, Vransko. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec, najkasneje do 6. februarja 2006. Vzdrževanje rastlinjakov preko zime V zimskih mesecih se v rastlinjaku, vsaj kar se pridelave tiče, delovni ritem umiri. Tla tudi v zavarovanih prostorih preidejo v dobo zimskega počitka, vse dokler ne nastopijo ugodnejše temperaturne razmere za ponovno rast rastlin. Ob koncu meseca novembra, v decembru, januarju in deloma še v februarju nastopi čas, ko ni vegetacije, če seveda zavarovani prostori niso ogrevani. Zima je letni čas, v katerem lahko ob ustreznih pripomočkih pridelujemo kmetijske rastline le v zavarovanih prostorih, ki so ogrevani, dodatno osvetljeni in v katerih hlinimo vegetacijske pogoje. V centralnem delu Slovenije v glavnem v najgloblji zimi ne pridelujemo vrtnin, malo drugače je v slovenskem Primorju. Kljub temu pa je v času zime v rastlinjakih ostalo še marsikaj za postoriti. To so predvsem dela, za katera nimamo časa v rastni sezoni ali pa jih ni mogoče opraviti zaradi zasedenosti zavarovanih prostorov z gojenimi rastlinami. V mislih imam seveda vzdrževalna in obnovitvena dela v oziroma zunaj zavarovanih prostorov - rastlinjakov. Po zaključeni pridelavi zele-njadnic v rastlinjakih sledi najpomembnejši ukrep oziroma opravilo in to je čiščenje gojitvene površine. Po spravilu pridelka oziroma plodov našega dela naj sledi odstranjevanje vseh ostankov gojenih rastlin (stebla, listov, nagnitih ali poškodovanih plo- dov, korenin ...) in plevelov. Še posebno pozornost velja nameniti plevelnim rastlinam po poteh in robovih rastlinjaka. Prezimne plevelne rastline (npr. plešec, mrtva kopriva ...) imajo veliko in močno sposobnost ohranjanja in preživljanja nizkih zimskih temperatur. Na tovrstnih rastlinah se tako v obdobju mirovanja v rasti lahko ohranjajo nekateri škodljivi organizmi (bolezni, škodljivci), ki nam tako prezimljeni predstavljajo dober in hiter vir novih okužb gojenih vrtnin, ko v pomladanskem času ponovno pričnemo z vzgojo zgodnjih vrtnin ali njihovih sadik. V času pospravljanja sledov pretekle pridelovalne sezone je seveda priporočljivo odstraniti tudi vse preostale pridelovalne pripo- Vsebnost uree (sečnine) v mleku Vsebnosti mleka so se dolgo uporabljale le kot osnova za plačilo mleka. Danes pa analitika dobiva še drugačen pomen. S pomočjo podatkov o sestavi mleka lahko uravnavamo tudi prehrano krav. Do sedaj se je pri nas ugotavljala vsebnost tolšče, beljakovin, mikroorganizmov, laktoze, suhe snovi in somatskih celic. V tujini že kar nekaj časa ugotavljajo tudi vsebnost uree oz. sečnine v mleku. Tudi pri nas je vedno več laboratorijev, ki ugotavljajo ureo v mleku in pridelovalci mleka se lahko odločajo za to analizo. Kaj nam pove podatek o vsebnosti uree v mleku? Vsebnost uree v mleku je odličen pokazatelj oskrbljenosti krav z beljakovinami. V vampu prežvekovalcev živi ogromno mikroorganizmov. Ti razgradijo večino beljakovin, ki pridejo v vamp s krmo. Amoniak mikroorganizmi porabijo za sintezo (tvorbo) lastnih beljakovin. Če nastane v vampu več amoniaka, Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 kot ga mikroorganizmi lahko porabijo, ga je žival prisiljena izločiti iz telesa. Odvečni amoniak se v jetrih pretvori v nestrupeno sečnino in se izloči iz telesa. Izloča se preko telesnih tekočin: seča, sline in mleka. Zato lahko na podlagi vsebnosti uree v mleku sklepamo o tem, kakšna je oskrbljenost krav molznic z beljakovinami. Normalna vsebnost uree se giblje v območju med 15 in 30 mg/ml. Nekateri laboratoriji uporabljajo drugo enoto, in sicer mmol/1. Takrat je meja za normalno vsebnost uree med 2,5 in 5,0 mmol/1. Če je vsebnost uree v tem območju, sklepamo da je oskrbljenost krav z beljakovinami ustrezna. Če je vsebnost uree nižja, je oskrbljenost krav z beljakovinami preskromna. Potrebno jim je dodati beljakovinsko bogato krmilo. Do tega pojava pride zlasti pozi- mi, kjer večino krmnega obroka predstavlja koruzna silaža. Zlasti v poletnem času, ko krmimo krave z zeleno krmo ali so na paši, pa rado prihaja do presežka beljakovin v obroku. Takrat naraste vsebnost uree v mleku nad 30 mg/ml oz nad 5,0 mmol/1. Pri oceni oskrbljenosti krav z beljakovinami ne ocenjujemo le ene živali. Gledamo čredo kot celoto (bazenski vzorec!) ali pa posamezne živali. Veliko pomeni tudi vzorec skupine živali, ki so si podobne po proizvodnji ali stopnji laktacije. Vzorec vsebnosti sečnine v mleku krav prva dva tedna po telitvi ni ustrezen pokazatelj. Za oceno oskrbljenosti krav z energijo nam služi podatek o vsebnosti beljakovin v mleku. Zato za oceno ustreznosti obroka upoštevamo podatek o vsebnosti beljakovin in uree v mleku. S stališča prehrane je primerno, da je vsebnost beljakovin v mleku nad 3,2 %. Merjenje vsebnosti uree v mleku je dobrodošel pripomoček pri uravnavanju prehrane krav, ne sme pa biti edini. Upoštevati moramo še številne druge dejavnike, ki imajo vpliv na sestavo in količino mleka: poznati moramo položaj krmljenja, upoštevati moramo normalne spremembe v času laktacije, razna obolenja, somatske celice ... Pri mesečnem nadzoru opozorite vašega pregledovalca, da pri pregledu mleka opozori ne le na vzorčenje maščob in beljakovin, ampak tudi sečnine. Z dobljenimi podatki se obrnite na vašega kmetijskega svetovalca. Cena analize za vsako kravo posebej je 100 sit. KGZS - Zavod Celje Helena Prepadnik, univ. dipl. inž. zoot. Preglednica: Vsebnost uree in beljakovin v mleku in ocena oskrbljenosti krav z beljakovinami (P) in energijo (E) Beljakovine (%) urea (sečnina) možne napake obroka mg/ml mmol/1 pod 3,2 pod 15 pod 2,5 E - P - 15-30 2,5-5,0 E - nad 30 nad 5,0 E - P + 3,2 - 3,5 pod 15 pod 2,5 P - 15-30 2,5-5,0 nad 30 nad 5,0 P + nad 3,5 pod 15 pod 2,5 E + P - 15-30 2,5-5,0 E + nad 30 nad 5,0 E + P + - pomanjkanje v obroku, + presežek v obroku močke, kot so: PE- ali PVC-folije tal, PP-prekrivala (pajčevinaste oz. vlakninska prekrivala za neposredno prekrivanje), namakalne cevi, vrvice oz. druge pripomočke za oporo rastlinam (kovinski, leseni ali plastični koli), žice ... Pri pospravljanju rastlinjakov ne pozabimo na odpadno embalažo (vreče, zaboji, kartoni ...). Zelo dobro bi bilo rastlinjake tudi razkužiti z ustreznimi in registriranimi sredstvi. Za razkuževanje tal vam priporočamo uporabo vodne pare, s katero razkužimo setveni oz. sadilni sloj tal. Razkuževanje z vodno paro je priporočljivo opraviti proti koncu zime, ko temperatura ponovno prične rasti. Pri razkuževanju prostora ne pozabite na v prostoru prisotna orodja, pribor za delo, sadilne mize, opore za rastline, ogrodje ras-dinjaka ... Za njihovo očiščenje priporočamo uporabiti vsaj toplo vodo z dodatkom čistila (pralnega sredstva) ali pa si pomagate s kemičnim razkužilom, kot je npr. varikina ali kakršno koli belilno sredstvo. Pri tem velja, da morate upoštevati priložena navodila za uporabo. S temeljitim čiščenjem je dobro odstraniti npr. alge in druge usedline v namakalnih ceveh, na mizah, v morebitnih ceveh za ogrevanje ... S čiščenjem odstranjujemo tudi škodljive mikroorganizme, organizme (bolezni, škodljivce, plevelna semena ...). Po uporabi kakršnega koli pralnega oz. razkuževalnega sredstva velja čiščene predmete dobro sprati pod tekočo vodo. Pri čiščenju zunanjih delov rastlinjaka ne pozabite na: - odstranjevanje umazanije s kritine rasdinjaka (blato, prah, senčilna sredstva - premazi kritine na zunanji strani, apno ...), - še posebno velja dobro očistiti spodnje dele kritine rastlinjaka na mestih, kjer se le-ta stika s tlemi. Dobro je odstraniti blato, mah ali alge, ostanke žuželk, pajčevino ... Z dobro očiščeno kritino, tako na notranji kot na zunanji strani le-te, boste poskrbeli za najvišjo možno stopnjo higiene v zavarovanem prostoru. Z dobro očiščeno kritino (PE, steklo, polikarbo-nat ...) boste rastočim rastlinam v pozni zimi in zgodnji pomladi omogočili optimalno osvetlitev. S tem bodo rastline pridobile na količini prejete svetlobe, ki jo v tem času zaradi kratkega dneva nujno potrebujejo in jo izkoristijo za kakovostno in hitro rast (fotosinteza). Za čiščenje kritine v strokovni literaturi priporočajo uporabo va-rikine (15 % raztopine), formalina ali amonijevih soli. Sicer pa velja tudi v zimskih dneh večkrat na teden prezračiti rastlinjake, da preprečimo tvorbo kondenza na notranji strani kritine. Pri zračenju odprite vrata, odprtine za dimnike, zračne lopute oz. vse morebitne odprtine na rastlinjaku. Bočnega navijanja PE-folije v času nizkih temperatur ne priporočamo, saj lahko pride do nepotrebnih poškodb le-te. Pozimi je tudi čas za popravila manjših ali večjih poškodb sestave rastlinjakov, ki so nastale v času pridelave vrtnin. Zamenjamo lahko raztrgano folijo, na primer na vratih, ali pa zamenjamo celotno kritino, če so vremenske razmere za to primerne. Poravnamo zvite cevi za oporo ali odpravljamo druge nastale poškodbe rastlinjakov. Zelo priporočljivo je pregledati tudi termogen za ogrevanje notranjosti zavarovanega prostora in odpraviti morebitne napake v delovanju, preden se bo začela proizvodnja. Dobro očiščen, pospravljen in popravljen rastlinjak bo v ugodnih vremenskih pogojih takoj uporaben in bo v njem moč pričeti s takojšno setvijo oziroma s sajenjem zgodnjih vrtnin. Škoda je časa v zgodnji pomladi, ki ga morate porabiti za pospravljanje ostankov pretekle rastne sezone. Zato velja porabiti razpoložljiv čas v zimskih dneh, ko proizvodnja miruje. Kakovostno očiščen rastlinjak nam nudi optimalne in kakovostne rastne razmere, v katerih bomo zaradi higiene lažje pridelovali zdrave in visoko kakovostne pridelke prvih zele-njadnic. Ali ste svoje rastlinjake že pripravili na novo rastno sezono? IgorŠKERBOT, univ. dipl. inž. agr., specialist za zelenjadarstvo, poljedelstvo in okrasne rastline Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI zavop ■/: ' CELJE 1 Izpostava Žalec Žalskega tabora 1, 3310 Žalec Tel. 03 710 17 80 Faks 03 710 17 81 E-pošta: marko.tevz@ce.kgzs.si KMEIUSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE IZOBRAŽEVANJE za kmetijsko in dopolnilno dejavnost Nekatera predavanja so prilagojena programu SKOP in štejejo kot obvezno izobraževanje za vse vključene v ta program. Zainteresirane za predelavo sadja, zelenjave, mesa in mleka ter peko kruha, potic, peciva prosimo za predhodno prijavo, da bomo lahko organizirali tečaje. - 23. do 26. 1. 2006, Zreče TEČAJ ZA NOSILCE TURISTIČNIH KMETIJ - 24., 25. in 26. 1. ob 15.00 v balkonski sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu OSNOVNI TEČAJ FFS (potrebna predhodna prijava) - 27. 1. 2006 ob 10.00 v balkonski sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu PRAVICE IN OBVEZNOSTI KMETOV S PODROČJA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA, POGODBENI PRENOSI KMETIJSKIH GOSPDARSTEV IN DEDOVANJE KMETIJ - 30. 1. 2006 ob 9.00 v balkonski sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu OBNOVITVENI TEČAJ FFS - 1.2. 2006 ob 10.00 v balkonski sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu PRIDELAVA OLJNIH BUČ IN PRIPOROČENE SORTE ZA OLJE IN SUŠENE SEMENKE - 10. 2. 2006 ob 10.00 v dvorani KZ Petrovče POLJEDELSKI DAN (SKOP-IPL) - kolobar in navzkrižna skladnost - koruzni hrošč in kolobar - najbolj primerne krmne rastline v kolobarju - 17. 2. 2006 ob 10.00 v sejni sobi Občine Tabor PRAVICE IN OBVEZNOSTI KMETOV S PODROČJA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA, POGODBENI PRENOSI KMETIJSKIH GOSPODARSTEV IN DEDOVANJE KMETIJ -21.2.2006 ob 10.00 v sejni sobi KZ Polzela VARSTVO SADNEGA DREVJA TER OGLED PREDELAVE SADJA na kmetiji ČVAN v Podvinu pri Polzeli (SKOP-IPS) - 24. 2. 2006 ob 10.00 v dvorani KZ Petrovče PRIDELOVANJE HMELJA V INTEGRIRANI PRIDELAVI (SKOP-IPL) - sajenje - obdelava in spravilo - marec 2006 v balkonski sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu ZASADITEV IN NEGA ROŽ OB HIŠI SPOROČAMO, DA BO VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA SUBVENCIJE za leto 2006 od 1. 3. do 15. 5. 2006. Predhodno boste dobili vse napotke. Poskrbite, da bodo GERKI pravilno urejeni in trajni nasadi usklajeni z GERKI in registrirani. KGZS, Izpostava Žalec r n 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 Vrbenčani o ribniku Vrbje Za kaj uporabljate parcele? 46% 27% 7% 7% 13% ■ Njiva □ Travnik ■ Ribnik QGo2d ■Grmičevje Društvo varuhov okolja Radoživ iz Žalca je pod pokroviteljstvom Podonavskega regijskega projekta (DRP) med 20. decembrom in 10. januarjem izvedlo anketo med lokalnim prebivalstvom kraja Vrbje. Želeli so ugotoviti oziroma analizirati razmišljanja prebivalcev Vrbja glede naravnega habitata, v bližini katerega živijo. Anketa je bila anonimna. Izvedeti smo želeli, kakšno je njihovo mnenje in stališče o tem, ali vedo kaj o zaščiti, kako gledajo na habitat (če je pomemben) in kaj jih najbolj moti v zvezi z ribnikom Vrbje. Odgovore nam je posredovalo 72 anketirancev, vsak iz svojega gospodinjstva (hišne številke), kar predstavlja 2/3 hiš v Vrbju. Večina anketiranih so bili moški (68 %), žensk je bilo 32 %, povprečna izobrazba vprašanih je srednješolska (73 %), 16 % jih ima osnovno šolsko izobrazbo, le dobrih 10 % jih ima višjo ali visokošolsko izobrazbo. Na vprašanja je odgovarjalo 36 % upokojencev, 7 % študentov, 3 % nezaposlenih in 54 % zaposlenih. Zaradi primerjalne analize smo ločili lastnike zemljišč znotraj zavarovanega območja od nelastnikov. Anketirancev, ki imajo zemljišča znotraj zaščitenega območja ribnika Vrbje z okolico, je dobrih 15 % v starosti med 50 in 59 let, ki imajo v lasti povprečno 0,66 hektarja zemljišč. Najmanjši ima v lasti parcelo, veliko 0,3 ha, največji pa 1,5 ha. Skupaj imajo anketirani lastniki v posesti 5,3 ha zemljišč. Le-ti imajo na teh zemljiščih večinoma travnike (46 %), njive (27 %), gričevnato podrast (7 %), gozd (7 %), 13 % pa je lastnikov, ki imajo na tem območju parcele. Čeprav smo pred anketiranjem predvidevali, da so lastniki zemljišč nekoliko bolje informirani od nelastnikov, je razlika med njimi zanemar- ljiva in gre višji odstotek informiranosti celo lokalnemu prebivalstvu in ne lastnikom. V povprečju je 70 % anketiranih odgovorilo, da so seznanjeni z začasno zaščito ribnika z občinskim odlokom. Ocena zaščite je dokaj visoka med ne-lastniki, saj so se odgovori na vprašanji, kako pomembna je zaščita s strani občine in kako splošno pa Vrbenčani gledajo na ribnik pozitivno, saj so na zastavljeno vprašanje, koliko vam osebno pomeni kot prebivalcu Vrbja ribnik (kako pomemben se vam zdi za naravo) odgovorili, da je ribnik zelo pomemben in ekstremno pomemben. Ko smo lastnike povprašali o tem, kaj jih v zvezi z Vrbjem najbolj moti, smo ugotovili, da jih velik del moti neurejene lastniške razmere (31 %), sledijo nemožnost parkiranja (15 %) ter v manjši meri skladnost turistične ponudbe. Ti odgovori postrežejo z mnenji, da ljudi moti ribogojstvo, ki ga oni kot lastniki niso odobrili, moti jih, da imajo lastnino, ki si z njo kaj veliko ne morejo pomagati. Verjetno takšni odgovori namigujejo na prodajo. Lastniki imajo tudi določene pomisleke glede samih pogojev kmeto- Povp rečna ocena Vaše d09«ižnje sodelovanje ocenjujete kot: predlogi tast n* o v bi moral fc*t bolj upoštevani Kot lastnik* smo obveščeni: Graf 4 pomemben se vam kot državljanu zdi ribnik Vrbje kot del slovenske naravne dediščine, gibali večinoma med pomemben in zelo pomemben (70 %); 23 % jih je celo menilo, da je tovrstna zaščita ekstremno pomembna. Odstotki so nekoliko nižji med lastniki, vendar se še vedno giblje v polju odgovora pomemben. Lastnike smo povprašali tudi o tem, ali sama zaščita vpliva na njihove aktivnosti (Kako na vas kot kmeta oziroma lastnika zemljišč vpliva ta zaščita?) in ali veste, da bo že v letu 2006 jezero najbrž trajno zaščiteno. Odgovor o vplivu občinske politike na aktivnosti lastnikov parcel znotraj zavarovanega območja smo ocenili z vrednosti od 1 (ni pomemben vpliv) do 5 (ekstremno pomemben) in ugotovili, da je povprečna ocena 1,45, kar pomeni, da ljudje ne zaznavajo nobenega vpliva. Ljudje tudi malo vedo o tem, da bi naj jezero trajno zaščitili, saj jih je komaj trideset odstotkov slišalo za to možnost. Na vanja v zaščitenem območju, in sicer: uporaba mineralnih gnojil, sekanje biomase, nadzor in obveznosti, ki jih prinaša zaščita. Neko nezadovoljstvo med lastniki smo izmerili tudi z odgovori na vprašanje, kako ocenjujete kot lastnik ali najemnik vaša pričakovanja glede informacij na področju, ki zajema ribnik Vrbje. Lastniki so bili zelo kritični. Dosedanje sodelovanje z občino in državo so ocenili kot komaj ustrezno, predvsem pa so kmetje sti, ki imajo zemljo v celotnem pasu zavarovanega območja. Druga stališča so, da je potrebno organizirati več sestankov, se več pogovarjati s partnerji, dati soglasje, organizirano sodelovati, se predhodno posvetovati, upravljanje z jezerom, zaščititi do razumne meje in odgovoriti, ali so še možnosti za kmetovanje. Iz navedenega lahko ugotovimo, da je sicer lastnikov v primerjavi s celotno populacijo Vrbja malo (15 %). Večina lastnikov vidi rešitev v nadaljnji usodi zavarovanega območja v tem, da jih izplačajo. To najbrž napeljuje na misel, da je zanje zemlja manj uporabna s tem, ko smo jo zaščitili. Seveda pa bi jo prodali po najboljši možni ceni. Naj za konec naštejemo tudi nekatere probleme in težave, ki jih vidijo anketirani na tem območju. Najbolj je izpostavljen vandalizem na infrastrukturi (20 %), ljudi moti tudi predolgo trajajoč izpust vode iz ribnika (13 %), problem so tudi smeti, ki jih obiskovalci ribnika puščajo za sabo (12 %). Kot zanimive smo evidentirali še pripombe, da so moteči predvsem vožnja z motornimi vozili po nasipu (6 %), intenzivno gojenje rib v ribniku (5,5 %), zbiranje narkomanov (5,5 kot prebivalec Vrbja kot dol slovansko naravno dodišćino 1.3 1.« 1.3 2.2 2.5 2.8 3.1 3.4 3,7 4.0 srednja vrednost odgovora I LOKALNO PREBIVALSTVO ■ LASTNIKl] mnenja, da bi naj bili njihovi predlogi bolj upoštevani (4,45 točke od 5 možnih). Tudi glede obveščenosti lastniki in najemniki zemljišč negodujejo, da so komaj kaj obveščeni. (Graf 4) Na vprašanje, kako bi po vašem mnenju najbolje sodelovali naravovarstveniki in vi, ki kmetujete na tem področju, se pojavi odgovor, da je potrebno najprej rešiti problem lastništva. S prodajo ne bi odlašali niti tisti, ki imajo zemljo v ožjem območju ribnika, niti ti- %). Presenetljivo malo jih je izpostavilo problem parkiranja vozil, nekaj pa jih je opozorilo tudi na zimski smrad, ki se pojavi zaradi predolgega obdobja, ko je ribnik prazen. Lastnike motijo tudi sprehajalci s psi brez povodcev, lastniki počitniških hišic (pod pretvezo, da so tu čebelnjaki), premajhen pretok vode, sekanje drv s strani nepooblaščenih ljudi ipd. Seveda vsi ti odgovori napeljujejo na določene rešitve. Z bolj intenzivnim nadzorom upravitelja ribnika bi se naj predvsem zmanjšal promet z motornimi vozili, manj bi bilo smeti in vandalizma. S kmetovalci bo potrebno najti obliko sodelovanja, ki bo sprejemljiva za vse strani: lastnike, državo in naravovarstvenike. Postopoma bi morala občina pričeti z odkupom zemljišč. Naravovarstveniki predlagamo, da bi sčasoma bolj po redko praznili ribnik, po možnosti bi to celo opustili. Anketna vprašanja, analize in grafi bodo v kratkem objavljeni na spletnih straneh društva Radoživ www.zalec.si/radoziv. Vsem zainteresiranim smo na voljo za vprašanja v pisarni društva, Ul. Ivanke Uranjek 1 v Žalcu. Skupaj z ekipo Savinjske televizije pripravljamo tudi oddajo o ribniku, kjer bodo na voljo tudi še nekateri drugi podatki. Martin Poteko MALI OGLAS Oddam v najem GOSTINSKI LOKAL v Celju (center mesta). Telefon: 03 713 27 10. Oddam GOSTINSKI LOKAL in SAMSKE SOBE v Žalcu. Telefon: 031 343 913. MALI OGLAS ZAZIDLJIVO PARCELO KUPIM v okolici Žalca in Petrovč. Inf.: 031 681 731. MALI OGLAS PRODAMO POSLOVNI PROSTOR 190 m2 v ŽALCU, 31 mio. Hql, d. o. o., Parižlje 15,041 649 234, od 7. do 8. ure. MALI OGLAS PRODAM SUŠILNI STROJ, PRALNI STROJ, PLINSKO PEČ - vse po 10.000 SIT, VGRADNI POMIVALNI STROJ CANDY za 30.000 SIT. Tel.: 031 615 486. MALI OGLAS PRODAM JABOLKA pozne sorte IDARED in BREABUREN. Inf.: 570 90 39,041 762 775. MALI OGLAS NUDIMO POŠTENO DELO ZA POŠTENO PLAČILO. Inf.: DEMON, s. p., Parižlje, tel.: 03/70 50 800,040 431 561. MALI OGLAS V BRASLOVČAH NA POKOPALIŠČU PRESERJE PRODAM GROB s spomenikom. Tel.: 752 12 22 Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. V. d. odgovorne urednice Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 tolarjev. V SPOMIN 21. januarja je minilo pet let, odkar je tiho odšla od nas draga žena, mami in orna CVETKA FARČNIK iz Petrovč 65 Pogrešamo te, mami, in vsak dan so naše misli pri tebi. Vemo, kako bi z radostjo spremljala vnuke in malo vnukinjo ter se veselila življenja. Hvala vsem, ki ji prižgete svečko in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi njeni IJU Tl .. ... e£* J * • Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. v SPOMIN Mineva dve leti, odkar smo za vedno izgubili našega dragega MAKSA SORŠAKA, zobozdravnika v pokoju z Vranskega (2. 9.1929-25.1. 2004). Hvala vsem, ki postojite ob grobu in s prižigom sveče počastite spomin nanj. Vsi njegovi Mnogo prezgodaj je odšel v neznano. Kako je mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega sina, brata, vnuka in strica STANIJA VASLETA iz Zabukovice (19. 3. 1977 - 18. 12. 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in besede sožalja. Posebna zahvala podjetjem Kravanja, s. p., Going, d. o. o., Vafra, d. o. o., pogrebni službi Ropotar, pevcem, govornici, gospodu župniku, gasilcem PGD Zabukovica ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama in ate, bratje in ostalo sorodstvo V naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, ker v tišini spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini z žalostjo in lepimi spomini. ZAHVALA V miru je zaspala naša draga mama MARIJA VIPOTNIK iz Žalca. Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala kolektivu Glasbene šole Žalec, pevcem, govorniku Dušanu Banku, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in g. Kisovarju za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL. 03 700 06 40 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in tete TINKE ZUPANC, roj. URANJEK, iz Griž, Migojnice 49 (23. 7. 1912-28. 12. 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč ob najtežjih trenutkih, za cvetje, sveče ter izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvala Ženskemu pevskemu zboru KUD Svoboda Griže, godbi na pihala Zabukovica, pogrebni službi Ropotar in delavcem Javnega komunalnega podjetja Žalec za opravljeno slovo. Žalujoči: vsi njeni Že 10 let te z nami ni. A ostajajo sledi, spomin, ki ne zbledi, in upanje, da se srečamo v večnosti. V SPOMIN 17. februarja 2006 bo minilo 10 let, kar nas je zapustila draga žena, mamica, hčerka in sestra BRANKA ZABUKOVNIK (1956-1996) Hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate svečke in prinašate cvetje. Mož Franci, sin Uroš, hčerka Maja, mama Vikica, brat Srečko z družino in ostalo sorodstvo Ti nisi umrla, ti si samo daleč, umrli so tisti, katerih spomin zbledi. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi ljube žene, mame in babice PAVLE LIKOVIČ iz Matk (8. 10. 1931 -8. 1.2006) se globoko in iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja in tolažilne besede, darovano cvetje, sveče, za sv. maše in za potrebe cerkve. Hvala Gasilskemu društvu Matke, gospodu župniku za sočuten govor, opravljen obred in sv. mašo, govornikoma za tople besede ob njenem slovesu, godbenikom, pevcem, trobentaču ter pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ter vsem, ki se je boste spominjali in se ustavili ob njenem grobu ter ji prižgali svečko. Žalujoči: mož Štefan ter hčerki Mira in Sonja z družinama Prazen dom je in dvorišče, zaman vaju oko naše išče. Ni več vajinega smehljaja, le trud in delo vajinih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata, tasta, brata in dedija DANIELA KUNSTIČA, st. iz Petrovč 43 (1. 7. 1932-20. 12. 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen pogreb, gospodu Banku za poslovilne besede, pevcem iz Žalca za zapete pesmi in hvala pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 17. januarja 2005 mineva leto, odkar nas je zapustil naš ljubljeni mož, ati, sin in brat DANIJEL KUNSTIČ, ml. iz Petrovč 43 (8.9. 1963-17.1.2005) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga spominjate. Vsi njegovi Prehitro ugasnilo tvoje plemenito je srce, prehitro zastale tvoje pridne so roke. Nastala velika je praznina, zaskelela strašna bolečina, a v naših srcih boš živel, nikoli od nas ne boš odšel. V SPOMIN Mineva 15 let bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož in brat FRANČEK JELEN iz Zg. Ponikve. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate ter v spomin nanj prižigate svečke. Žalujoči: žena Mici, bratje in sestre Ko nas zapusti ljubljena oseba, zazvonijo vsi zvonovi sveta, a jih nihče ne sliši, razen zapuščenega človeka, ki z divjim krikom v njihovem zvonjenju ugaša svojo bolečino. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast FRANC ŽONTA (6.9.1928-12. 12. 2005) Zahvaljujemo vse vsem in vsakemu posebej za ponujeno dlan in široko odprto srce. Njegovi najdražji: žena Milka, sin Marjan in hči Milena z družino Te bolezen je objela, še posebno moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni. V SPOMIN ANI POTOČNIK, po domače VOLAJEVI ANI (14. 7. 1921-21. 1.2005) Mineva leto žalosti in boleče praznine, ostajajo pa spomini in sledi tvojih pridnih rok... Vsem, ki postojite z dobro mislijo ob njenem poslednjem domu, iskrena hvala. Tvoji najdražji Bilo je življenje, a je odšlo, bilje le hip, a bogat in plemenit. ZAHVALA Ob boleči izgubi brata in strica ALOJZA SREDENŠKA s Ponikve 9, Žalec (22. 6.1929-24.12. 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku za tople besede in opravljen obred, govorniku gospodu Ivanu Jelenu za lep govor, moškemu pevskemu zboru, Gasilskemu društvu Ponikva in pogrebni službi Ropotar ter Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Vsi njegovi POGREBNE STORITVE Idan Ropotar, s.p. tet.: 700 16 85 GSM: Otti 613 269 GSM: 061 768 906 Starodaška ut. 12, Šempeter betodni čas: od 00. do 26. ure Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do 17. februarja 2006 v uredništvu, Aškerčeva 9a (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. Minilo je že leto dni, odkar skupaj srečni smo bili. Le srce ve, kako boli, ko vas, draga mama, med nami ni... V SPOMIN TEREZIJI VENGUST iz Hramš (27. 9. 1912-17.1. 2005) Čas hitro beži, vendar spomini ostajajo, lepi in topli, kot so bile tople oči naše ljubljene mame, stare mame in prababice. Vsem, ki obiščete njen grob in se je radi spominjate, iskrena hvala. Pogrešamo jo! Žalujoči: sin Zoran z ženo Jožico, vnuka Marjan in Martin z družino V SPOMIN LJUBI MAMI MARIJI SENČAR iz Prebolda Kje si, ljuba mama naša, kje je mili tvoj obraz, kje so zlate roke tvoje, ki skrbele so za nas? Že 20 let tam v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Žalujoče hčere: Mili, Majda, Anica, Fanika in Marija z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene mame CIRILE FERČEC iz Kasaz (1933 - 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste imeli našo mamo radi, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam kakor koli pomagali. Žalujoči: sin Ivan z družino JANEZA ANCLJA iz Prebolda se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala. Milica, Andreja in Pavla z družinama ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in prababice ANE KOLENC z Brega pri Polzeli (11.7. 1914-20.12. 2005) Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči: vsi njeni Bila si čudovit cvet med nami, vzornih misli in dejanj. Težko verjeti je resnici kruti, da za vedno si odšla. V spominu pa ostajaš in živiš. Umrla nam je žena, mama in babi MARIJA KRAJNC, roj. BOŠNAK, iz Migojnic (21.8.1933-28.11.2005) Žalujoči: mož Danijel, sin Radovan in hči Teodora z družinama Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata FRANCA SATLERJA iz Dobriše vasi 34/A (8. 9. 1930- 22. 12. 2005) se iskreno zahvaljujujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času bolezni in v dneh slovesa kakor koli pomagali in z nami delili bolečino. Hvala za darovano cvetje, vence, sveče in za sv. maše. Hvala gospodu župniku Arzenšku za lepo opravljen cerkveni obred, veteranom Komornega moškega zbora Celje za iz srca zapete pesmi, obema govornikoma za ganljive poslovilne besede ter kolektivu Štorman za izkazano gostoljubje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste mu poklonili svoj čas in spomin ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Slavka in sin Dušan z družino Te bolezen je objela, še posebno moč ti vzela, zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš vse dni. ZAHVALA ob boleči izgubi našega ata VINKA TOPOVSKA, st., - Nejčkovega ata iz Grajske vasi (6. 8. 1927 - 14. 12. 2005) Hvala vsem za misli in besede tolažbe, za oceane cvetja in morja lučk, ki jih bomo prižigali. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebno se zahvaljujemo patronažni medicinski sestri Anici za pomoč pri domači negi. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, domačim pevcem, PGD Grajska vas, govorniku gospodu Brišniku, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Ropotar. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in nam stali ob strani. Vsi njegovi Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in ata VINKA KUMERJA iz Topovelj pri Braslovčah se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, planinskemu društvu, podjetju KIV Vransko ter zdravniškemu osebju Splošne bolnišnice Celje. Hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Vsi domači Trije novoletni pohodi Tudi letos množično v Marija Reko Pohodniki na Dobrovlje so se naprej ustavili pri podpredsedniku društva Jožetu Marovtu, ki jih je postregel s prvim pospeškom, potem pa skupaj z njimi nadaljeval pot. Pravi ljubitelji planin tudi na novega leta dan in prve mrzle januarske dni ne morejo brez hribov. V Savinjski dolini je bilo že kar nekaj priložnosti za pohode. Planinsko društvo Braslovče-Dobrovlje je izvedlo 17. zimski novoletni pohod na Dobrovlje. Kot je povedal predsednik društva Martin Slemenjak, so na pohod krenili s trga v Braslovčah in po treh urah zaključili v Domu krajanov na Dobro- vljah, kjer so se udeleženci pohoda okrepčali s čajem. Zaradi novega snega, proti vrhu ga je bilo nekaj manj kot meter, se je pohoda udeležilo nekoliko manj pohodnikov, kot so pričakovali. Planinsko društvo Liboje pa je pripravilo 8. novoletni zimski pohod na Brnico. Pohodniki so se zbrali pri mostu v Kasa-zah, se podali proti Homu in do planinske koče na Brnici. Vodja pohoda Franc Čretnik, predsednik Planinskega društva Liboje, je povedal, da se je pohoda udeležilo manj udeležencev, vsi pa so kljub visoki snežni odeji po dveh urah in pol prišli srečno na cilj. Na novega leta dan pa je uro po polnoči Planinsko društvo Žalec pripravilo pohod na Bukovico, ki se ga je udeležilo nekaj deset pohodnikov. Čeprav utrujeni od silvestrovanja in pohoda so se v domu zabavali do jutranjega svita. T. Tavčar Sadjarji na predavanju «L £ ■ pM 1 Vi M. M išk Jm ! 59 W LMm jfv' i L S Ji 1 » spil Mpll «ntr IgpjjpSB \Wjr |» * J' " Sl _ a t& i Ji* -, t- , f M • 'r ■ ';U M 0^ * rf«. Udeleženci predavanja in praktičnega prikaza v Gradišnikovem sadovnjaku Druga januarska nedelja je bil v znamenju številnih planinskih in spominskih pohodov. Tradicionalnega, ki je bil že 29. po vrsti, so tudi letos organizirali preboldski planinci. Iz doline se je podalo na pot v Marija Reko veliko občanov Občine Prebold in ostalih ljubiteljev planin, ki so se po »napornih« prazničnih dneh odločili pravi zimski dan preživeti sredi marijareških hribov in se s prijatelji poveseliti v Domu pod Reško planino. Pohoda se vsako leto udeleži okrog 1000 in tudi več pohodnikov z vseh koncev Savinjske doline in iz drugih krajev Slovenije, nekaj pa tudi iz zamejstva. Kljub snegu, vendar zato ob toliko lepši zimski idili, se je letos pohoda udeležilo več kot 1200 udeležencev. Večina pohodnikov se je na pot odpravila iz Prebolda po markirani poti mimo bivše tekstilne tovarne, preko sedla Žvajga, mimo Lobnikarjeve domačije do Doma pod Reško planino. Nekaj se jih je izbralo tudi druge krajše ali daljše poti, vsem pa je bil seveda cilj planinski dom preboldskih planincev, kjer za dobro počutje skrbita oskrbnika Ivanka in Stanko Pišek. D. Naraglav Marija Reka je bila ta dan stečišče številnih pohodnikov. V Libojah tudi nočna smuka V Spodnji Savinjski dolini se je v teh dneh možno smučati le na smučišču v Libojah. S smučiščem upravlja Športno društvo Liboje. Smuka je na smučišču, ki ima 300 metrov dolgo vlečnico, namenjena predvsem tistim, ki si v popoldanskem času ali po službi zaželijo rekreacije, in otrokom, saj je težavnost na tem smučišču primerna tudi za manj izurjene smučarje. V Libojah se lahko smučate med tednom med 16. in 20. uro in ob koncu tedna med 9. in 20. uro. Na smučišču je od 25 do 40 centimetrov steptanega in pomrznjenega snega. Smu- - li m ■ Vrsta pred vlečnico ni dolga. čarska vozovnica stane tisoč za nočno smuko, za otroke pa tolarjev, prav toliko vozovnica sedemsto tolarjev. T. Tavčar Kmetijsko-gozdarski zavod Slovenije in Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, Izpostava Žalec, sta skupaj z Društvom sadjarjev celjske regije pripravila predavanje za sadjarje. Predavanje je štelo za izobraževanje slovenskega kmetijskega okoljskega programa in intenzivnega pridelovanja sadja. Udeležencem sta govorila specialista za sadjarstvo s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor mag. Zdenka Gutman Kobal in univ. dipl. inž. agr. Andrej Soršak. Predavanje je bilo razdeljeno na dve temi, in sicer zasnova jablanovega nasada in gojitvene oblike v intenzivnih nasadih jabolk in ekonomika pridelave jabolk. Mira Vrisk je sadjarje pred predavanjem seznanila še z vsemi novostmi, na katere morajo biti sadjarji pozorni pred izpolnjevanjem subvencijskih vlog (registri, integralna pridelava, gerki). Po končanem predavanju so se sadjarji odpeljali na kmetijo Gradišnik v Črnovo, kjer so imeli še praktični prikaz zimske rezi jablan v intenzivnem nasadu. Predsednik Društva savinj- Tone Pančur s trofejnim ulovom sulca skih vinogradnikov mag. Ivan Glušič pa je člane seznanil, da bo letna skupščina društva 27. januarja ob 18. uri v gostišču Sedminek v Šempetru. T. Tavčar Po petih sušnih sezonah lova na sulca se je Tonetu Pančurju, članu Ribiške družine Šempeter, nasmehnila velika ribiška sreča. Uspelo mu je namreč ujeti kralja med rečnimi ribami. Tone Pančur, ki je član RD Šempeter že 30 let, je velik ljubitelj narave, hkrati pa tudi velik ljubitelj ribolova. Dan pred božičem se mu je nasmehnila res prava ribiška sreča. Ujel je sulca, dolgega le tri centimetre manj kot en meter in težkega deset kilogramov. D. Naraglav Kapitalni ulov sulca v Savinji Snežni vlakec Veseli zimski vlakec brez lokomotive in strojevodje Snežni vlakec, ki so ga »sestavile« vzgojiteljice otroškega vrtca na Polzeli, so do zadnjega sedeža zasedli otroci in s polno hitrostjo zdrveli po hribčku ob vrtcu. Seveda V prejšnji številki Utripa je bila objavljena fotografija in vprašanje, kdo je na posnetku. Bili smo prijetno presenečeni, saj je na naslov uredništva prispelo precejšnje število dopisnic. Večina jih je bila z nepravilnimi odgovori, le na štirih dopisnicah je bil odgovor pravilen. Torej, na posnetku je Adi Vidmajer. Izžrebanci so: Tjaša Kresnik, Žan Kresnik, Andrej Kresnik, vsi na naslovu Janka Kača 3, Žalec, in Janez Drev so ob tem neizmerno uživali in kar ni in ni jim bilo dovolj vesele vožnje. K razpoloženju je prispevalo tudi sonce, ki jim je polepšalo dan. T. Tavčar iz Drešinje vasi, Petrovče. Izžrebanci prejmete vstopnice za ogled Snežne jame na Raduhi v uredništvu Utripa. Uganili ste, KDO JE TO?