List 26.
Poraba pepela, kakoršen pri železnicah
odpada.
Skoro pri sleherni večji železmčni postaji se vidijo velikanski kupi premogovega pepela, kakoršen se iz lokomotivov, kamor si bodi, iz pota spravlja. Koliko ga ni, na pr. le pri Borovnici, Postojni itd.
Vpraša se, ali tak pepel ni več vreden, kakor da se ga čisto zavrženega v miru ležati pusti? Odločni odgovor na to je: on je za kmetovalca, in sicer poljedelca; prav velike vrednosti, in sicer ne toliko, kakor zemljognojilna, pač pa kakor svet fizično zboljšajoča snov ali tvarina. To vedo na pr. umni kmetovalci na Češkem prav dobro, in zato se tam pri železnicah in pri parnih tovarnah preostali premogov pepel ne pušča zavržen v miru ležati; marveč porabi se ves za kmetijstvo, poljedelstvo.
Tako mi pripoveduje zdajšnji pristav deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu, g. V. Kohrmann, kateri se je tri leta na Češkem gospodarstva učil, da se na velikanskih cesarskih privatnih gospodarstvih — domenah — kakor v Pahlovicu, Zvolenovesi, Buštje-hradu, Kolecu pri Pragi, in v Beichstadtu in Ploško-vecu na nemškem Češkem, vsaj goveji živini, edino le
s preniogovim pepelom nastilja, katerega v ta namen kupujejo, in sicer po 5 gld. vagon ali 7 navadnih gospodarskih vozov. Slama se pa tam vsa pokrmi ali pa proda.
Kakor steljna tvarina, ima premogov pepel to izvrstno lastnost, da tekoče živinske odpadke kaj dobro posrče, da pa tudi vsebino kemičnih, rastline redilnih tvarin v gnoju pomnoži. Poslednje res da ne v toliki meri, kakor na pr. slama ali listje, kajti razloček v kemični sostavi slame ali listja in premogovega pepela je sledeči:
en
204
Slama ima           %  4'0   7*8   0*9   3*5   TI   21    TI
T. t. ) bukovo „ 1-0 0-2 — 2-1 0*3 0*2 — •LllSL«)6 j hrastovo „ 1*0 0'3 - 11 04 0'2 — Premogov pepel     „   —    0*5    —   8*5   1*6   08    6*1
Rastline direktno najbolj redilnih tvarin, ima po tej tablici premogov pepel res malo, kajti dušca nič. kalija le 0*5 °/0, fosforjeve kisline le 0*8 % ; zato ima pa v sebi dosti apna 8*5, katerega na ljubljanskem barju ^morostu) tako močno, da skoro popolnem po-manjkuje, in posebno dosti žveplene kisline 6*1%> katera na kemični razkroj težkega sveta in povzdigo njegove rodovitosti kaj močno vpliva.
Pa, kakor uže koj v pričetku rečeno, je premogov pepel za kmetovalca poljedelca v tem obziru velike vrednosti, da zemljo, da svet fizično zboljša. Ako bi na primer Postojnci premogov pepel, namesto da na škarpi pod kolodvorom čisto zavržen leži, na sosednje kaj težke njive zvozili, ga tam enakomerno in precej na debelo raztrosili, ter na jesen podorali; zadobili bi prav kmalu veliko rahlejšo in tudi veliko rodovitnejšo zemljo, uže celo, ako bi to večkrat, recimo, vsakih 10 let, ponovili. Ako bi pa Borovničani premogov pepel na barje zvozili, ter ga na tamošnjih njivah Postojn-čanom enako porabili; ž njim bi še preprhko zemljo kaj koristno zgostili — vsled teže — ob enem bi pa tudi v pepelu obdržano apno prhlici utelesili, ter s tem — res da v veliko manjši meri — to dosegli, kar s cestnim blatom dosežejo.
Borovničani, Postojnci in drugi blizo železnice ali velikih parnih tovarn stanujoči kmetovalci ne pustite torej premogovega pepela brezkoristno na kupih ležati, ampak porabite ga.                                     R. D—c.
dušca
kalija natrona
apna magnezij«
fosforjeve kisline
žveplene kisline