KIRO GLIGOROV
Nepravilnosti v zvezi z družbeno prehrano
in izigravanje predpisov s plačevanjem v naravi
Steviini so pojavi in dejstva, ki so me prisUila, da apozorim na nepravilnosti v zvezi z druibeno prehrano in oiivlja-njem nagrajevanja z da-jatvami v naravi. Dnevni tisk je v zadnjem času take po-jave v zvezi z družbeno pre-hrano ocenil celo kot pozitivne in jih postavljal drugim pod-jetjem za zgled.
Po veljavnih predpisih (uredba o gostinskih podjetjih in poslovalnicah) se delavsko uslužbenske restavTacije in menze Stejejo za * gostinske enote in izenačujejo glede na status z gostinskimi podjetji in poslovalnicami. To pa dalje pomeni, da so dolžne voditi svoje poslovne knjige, izkazo-vati posebej svoje dohodke vn imeti do dmzbene skupnasti iste obveznasti, fcv jih samo-Btojno izvršujejo, in voditi lo-čeno obračun skiLpnvih dohod-kov.
Veliko Stevilo delavsko-uslužbenskih restavracij in menz pa ne posluje po načelih omenjene uredbe. Delavsko-uslužbenske restavradje in menze, katerih ustanovitelji so gospodarska podjetja, uživajo predvsem večje ali manjše bene/icijc glede plačila svojih stroškov. V zvezi z dajanjem teh benefici) je na terenu ve-lika Taznolikost (ker se dajejo v raznih oblikah), tako da bo-mo z opisom nekaterih pri-merov poslovanja restavracij lahko najbolje ilustrirali se-danje stanje v tem pogledu. Delavsko-uslužbenska restav racija tekstilnega podjetja »Ivan Milutihovič« v Zemunu uživa naslednje beneficije:
Restavracija ne plača amor-tizacije in obresti na osnovna sredstva, Jcer to plača pod-jetje na breme skupnega do-bička. Porabo vode in elek-tričnega toka, kakor tudi na-jemnino za lokal, plača usta-novitelj, t. j. podjetje na brc-me svojih režijskih stroškov, to pa pomeni spet v breme skupnega dobička. Stroške za transport živil plača podjetje no breme svojih. materialnih stroškov. Od 18 oseb, kA so za-poslene " delavsko-uslu&ben-»fci restavraciji, plačuje pod-jetje 9 oseb (vn to nekvalifi-cirane) na breme plač po ta,-vifnem pravilniku, medtem ko plača drugih 9 oseb delavsko-uslužbenska restavracija.
V delavsko-uslužbenski re-stavraciji kovinsko - predelo-valnega podjetja »Saturnus« v Ljubljani plačajo posamezne »tToške takole:
Podjetje daj-c prostore vn osnovna sredstva, prevzema nase stroške kurjave, električ-ne energije in vode na breme svojHi materialnih stroškov. Daje prevozna sredstva sa. prevoz žiuit na breme mate-rialnih stroškov. Knjigovod-stvo restavracije vodi podjetje. Prevzema stroške plač za Stiri osebe, zaposlene v Testavraciji po pol ure dnevno med ko-silom (kot streino osebje). Podjetje razen tega prevzema
stroške plač še za štiri stalno zaposlene osebe v restavraciji, ki jih knjiži v breme skup-nega dobičfca. Podjetje razen tega plača na breme svojega plačnega sklada okrog 30 din razlike med prodajno ceno in lastno ceno za vsak obrok.
Podobno je tudi v beograj-skih podjetjih »Andja Ran-kovič«, »Ležaj«, v tekstilnem podjetju »Partizana in tobačni tovarni v Ljubljani. Po poro-aiih je tak položaj glede be-neficij, ki jih podjetja dajejo delavsko-uslužbenskim restav-racijam in menzam tudi v mnogih drugih podjetjih na ozemlju  FLRJ.
Kar se tiče dajatev v naravl, mo ta pojav opazili že prej PT% gostinskih objektih, ki so dajali hranb tn druge usluge
brezplačno ali po cenah, fci ne ustrezajo ruiti stvarnim ma-terialnim stroškom. Nekaj po-dobnega je bilo opaziti tudi pri trgovski mreži na drobno. Brezplačno dajanje ali prodaja blaga zaposlenemu osebju po cenah, fci so nižje od tistih, ki jih plačajo drugi potrošniki, pa se je razfirilo v industrij-skih podjetjih, v gradbinstvu in v trgovini na debelo. V in-striji se v tem pogledu zlasti odlikujejo podjetja, ki proiz-vajajo blago za široko potroi-njo zlasti živilske stroke. Ka-kor kaiejo poročila zvezne trine inspekcije, posamezne tekstilne tovame prodajajo svojim delavcem i-n uslužben-cem kvalitetno blago po znat-no nižjih cenah, z izgovorom, da gre za blago z napako. Ne-
'kaj gradbenih podjetij no Reki daje svojemu osebju skora) ves gradbeni material po nižjih cenah. Ko pa gre zo večje vsote, tudi na odplačilo (celo kritični material, kot je n. pr. betonsko železo). Zagrebška podjetjo za proizvodnjo kruha dajejo svojim delavcem in uslužbencem kilogram krvha na dan popolnoma zastonj. Tovarna »Jugoalko* v Mari-boru daje po pol Uira piva na dwn tudi brezplačno. Tega nifcjer ne evidentiraio, vred-nost tako izdanega piva pa 2naJa 800.000 din na letol
Najdlje so šla podjetja lesne industrije in trgovine na de-belo. Tako so delavci i-n usluž-benci »Une« iz Bosanske Kru-pe dobili večje količine drv po 700 din kubični meter. Ka-
ko nerealna je ta cena, vidimo najbolj iz tega, da samo davek na promet znaša za meter drv 600 din. Podjetje »Zskra« iz Zagrcba, ki je hotelo nagra-diti 20 svojih tishižbencev z brezTplačnim potovanjem na Dunaj, je izigralo več zakon-skih predpisov. Po naročilv šefa računovodstva so prodali določeno količino drv, a vknji-žili so to kot potrošek za iz~ delavo bafcel. Z denarjem, W so ga tako dobili, so finansi-toH potovanje na Dunaj.
Podjetja »Zitni fond« iz Bje-> lovara. Podravske Slatine, Vi-rouitice, Osijeka, Vukovarja itd. so prodajala članom svojih kolektivov in nekaterim vodil-nim usluibencem posameznih Ijudskih odborov moko, žito ii» živalsko krmo po znatno fužjiT* cenah kakor so prodajne cenc. Posamezniki so kupili celo p» 1200 kg koruze.
Podjetje za prodajo sadja in zelenjave na debelo »Sava* iz Zagreba je prodajalo strojvnv uslužbencem in delavcem grozdje po 5 din, banane pa po 10 din kilogram. Dejstvo, da so nekateri kupili tudi nwi 600 kg grozdja kože, da ne ustreza resnici c/praviiilo, da gre za  pokvarjeno  blago.
V vse to so končno pogost» vmešane tudi sindikalne po-družnice. Namesto da bi s* zoperstavile izigravanju za-konskih predpisov, so po-družnice iesto sprejemale od uprav podjetij blago v dar, od dena.rja pa, fci so ga do-bile iz prodaje tega blaga, so dajale nagrade svojim članom.
Omenjeni primeri kažejo, da se je pozitivna iniciativa ple-i numa Centralnega sveta Zx>e~ ze sindikatov, naj bi se z or-ganizacijo druzbene prehrane v podjetjih omogočila čim ce-nejša prehrana, začela v praJc-si spreminjati v sredstvo z» subvencioniranje družbene pre-hrane, ali v instrument raz-f Učnega nagra,}evanja Ijudi.
Ta praksa ima več negativ-nih posledic. Pomeni samo-voljo, ki je ne morerno z ni-čimer opravičiti, u&tvarjajo se posebni privilegiji za »svoi kolektivt, na račun skitpnosti in vseh tistih, ki izpolnjujejo določene obveznosti. Ta prak-sa izpodkopava in razdira na-še naielo nagraievanja, fci je usmerjeno v to, do vzpodbuja iniciativo delavcev za dvig proizvodnosti delo. Kakšen po-men naj ima potem prizade-vcunje delavcev, da bi več za-služiti po normi, ali da bt do-bili premijo za prihranke, če mu te razne dajatve v naravi nudijo več vn brez naporov, kakor pa povečanje zaslužka na temelju učinka. Toda samo tedaj bovno dosegli dejansko izboljšanje Bvljenja delavcev, (e bomo dosledno izvajali /ia-Sa načela nagrajevanja, ker bomo s tem večali družbeni pvoizvod, Usto, kar stvorno lahko delimo vn trn^imo. Zato se moravio čim bo!j odločno boriti proii tej prdk^.. Ni nam
(NadaUevMj* m i*. *a*
(Nadaljevanje z 9. str.)
jasno, zakaj organi oblasti ne interveniraio, ko gre oSitno za nezakonite pojave.
Treba je, da nas pravUno razwnete- Iniciativa, da se iz~ , boljša prehrana z organizira-njern delavsko - usluibenshih restavrad), je popolnoma na. mestu. Na mestu je tudi za-hteva, naj se take ustanove ne bi Stele za komercialne ustanove in da se aprostijo obveznosti plačanja raznih vrst davkov. Toda med tako ratvftnljivo \n pometno zahte-Ptf pa med prakso,  o  katert
govore omenjeni primeri, )e ogromna razlika. Dajejo sub-vencije na breme materlalmh stroškcm, katere ne moremo drugače označiti kot naturalne dajatve, kot dajanje ugodnosti delu delavcev in usluibencev in rušenje načela denarnega nagrajevanja po učinku dela. Ce bi bili opraviienl razlogi za uvedbo kakšnih drugih ugodnosfti pa tudi subvendj za delavsko-usluSbenske re-stavradje, to Idhko določi sa-mo zvezni predpis enotno za vse take ustanove, ne pa po-samezna podjetja s samovolj-nimi odločbami no breme ma-terialnih ttroškov, kar pomeni no breme skupnostl.