-------OFFICIAL ORGAN * ECARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNIONS fcafrred a. SaeondJCU,, Matter December 9, 1920,at the Paet Office at Joliet, Illipoi«, Under the Act of Aegu.t 24, 1912 fitev. 45. No.45 ^-\ Največji sloveaski tedaik v Združenih državah. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1004 N*. Chicago Street. JOLIET, ILL. Izhaja vsake arede. Naročnina: Tka larfaet Sbrwha Weekly la tka United State* of Aaarira. Z* (ku, mm leto Ze eečleee..... Ze beitntT« . $1.20 »2.00 13,00 NASLOV otedeiitTa in opraTBiUn let 1004 N. Chicago Street, Jeliet, 1IL Telefon; 1048 Wedneeday rata; > ACCEPTANCE TOE MAILING AT SPEOIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918 JOLIET, ILL., 3. NOVEMBRA (NOVEMBER) 1922. Leto Vili. — Volume Vm VELIKA RAZSTRELBA V RUDNIKU. 60 premogarjev zadušenih. Spangler, Pa., G. nov. — Danes zjutraj je nastala v tukajšnjem Reilly premogovniku velika razstrelba plina, ki je zahtevala številno svojih žrtev. Katastrofa se je pripetila kmalu zatem, ko je prišlo 94 premogarjev na svoje delo; izmed teh so jih do večera rešili samo SO, ostali so se pa nedvomno zadušili v rovu. Do 10:30 u-re dopoldne ni bilo mogoče rešilnemu moštvu spraviti še nobenega ponesrečenca na površje; še le proti večeru so naleteli na prve; vse rešene so takoj prepeljali v rudarsko bolnišnico kjer so dobili prvo zdra vniško pomoč. Ker je dosti izmed teli opečenih in slabih, ni upanja da bi zdravniki vse rešenee Ohranili pri življenju, vsi prizadeti so še mladi možje in fantje. Razstrelba se je pripetila ob 7:20 zjutraj v središču premo-1 govnika. Takoj zatem so prihiteli premogarji iz bližnjih rovov svojim tovarišem na pomoč; istim se je kasneje pridružilo Se državno rešilno moštvo iz Pittsburgha. Rešeni premogarji pripovedujejo, kak strah in zmešnjava je nastala takoj po razstrelbi v rovu; mnogo žrtev bi se bilo še lahko rešilo, da jiJi ni plin na begu iz rova omamil in zadušil. Na nekem kraju je ležalo 20 trupel ponesrečencev, oddaljeni samo sto korakov od kraja, kjer je dohajal sveži zrak. Rešilno moštvo skuša najpr-vo najti preostale, ali morda še žive premogarje, zatem bodo pa spravili na površje trupla mrtvih. Takoj ko se« je začulo veliko razstrelbo, so prihitele na lice mesta žene in otroci prizadetih premogarjev, ki so v silnem joku in strahu ves dan čakali s-vojih ljubih, toda — zaman! Pripovedovanje junaškega rešitelja. Med rešenimi premogarji se nahaja tudi 22 letni premoga r vih premogarjev. Rdillijev premogovnik je bil vse minulo poletje vsled stavk« zaprt; tzačel je obratovati še le začetkom septembra. Običajno je bilo v tem rudniku zaposlenjih do 150 premogarjev; vsled pondeljka se jih je pa podalo dartos na delo samo 94. Med ponesrečenci je dosti Amerikancev, pa tudi ino-semcev. Opomba uredništva: Rudarska naselbina Spangler, Pa. leži v Allegheny gorovju, o-kraj Cambria, 28 milj severno oddaljeno od Johnstowna, Pa. Ker je v raznih premogovnikih tega okraja dosti Slovencev in tudi članov naše K.S.K. J., smo pregledali imenik naših naročnikov, da bi dognali imena morebitnih žrtev. V Spangler, Pa. imamo samo e-uega, in ta je sobrat Frank U-čakar, član društva št. 58. Če je bil navedenec za -časa katastrofo tudi v onem rudniku, še ne vemo, pisali smo mu pa za podrobno poročilo o tej raz-strelbi. * ipirii? * Pozor, rojaki v Jolietu! Kdor hoče prihodnjo nedeljo popoldne, ali zvečer prebiti nekaj uric v veselju, zabavi in smehu, naj pride v 4'Slovenia*' dvorano kjer bo vprizorilo naše znano društvo sv. Jožefa št. 2, K. S. K. J. zanimivo ša-loigro "Lumpacij vagabund" ali 44Zanikrna trojica", katere še nismo videli na našem joli-etskem odru. Ta igra nam je znana še iz starega kraja in lahko v resnici trdimo,, da si boljše šaloigre sploh misliti ne morete. Uloge, osobito glavne so razdeljene med najboljše i-gralne moči, ki nam jamčijo dober nastop in uspeh. Natančen spored te prireditve je zopet priobčen na drugi strani današnjega lista. Že zopet je posegla smrt sjS.K. Jednoto, ko je vestno o-tvojo neusmiljeno koso v vrsto jpravljal od 1. 1 il 11—1914 urad naših slovenskih duhovnikov 'duhovnega vodje. Izvoljen v Ameriki. Njene žrtve zad- bl1 v ta ur»d ,,a XL konVeli-i:ja leta so res obilne! — Rev. Ki1 v Chicagu. Josip Tomšiča, bivšega duhov-1 Vsled vedno hujše bolezni nega vodje K. S. K. J. ni več na živcih se je končno odpove-med živimi. Po večletnem dal župniji v Forest City, Pa. bolehali ju ga je še dne 16 ok terse podal iskat zdravja v sa-tobra zadela kap v bolnišnici »atorij Srca Jezusovega v Mil-sv. Rafaela v New Haven, waukee, Wis. Ker pa .tudi V ffrob namesto k poroki. Joaquin, Texas. — Dne 27. okt. so na tukajšnjem pokopališču pokopali 24-letno gdč. II- bi-e Trammell ravno ob isti u-Abe Craig, ki pripoveduje sle- ri, kakor bi se imela vršiti n je- dače: 44 Takoj, ko smo dospeli t rov št. 10 se je začulo grozno razstrelbo. Jaz sem opozoril tovariše, da se je vnela jama, vsled česar so skušajmo rešiti. Takoj zatem je pričel v naš rov prihajati* strupeni plin. Poleg nas je brio na drugi strani vrat vec zajetih tovarišev, katerim sem velel, da naj pridejo v naš rov, kjer še ni bilo toliko dima in plina. Končno sem s silo odprl vrata ter prive-del na varno kakih 12 tovarišev, nato sem pa vrata« zaprl in rešili smo se. Med ostalimi nesrečniki so se onesvestili naj-prvo bolj stari; mlajši so se še dobro držali. Vse je bilo prestrašeno in vse je klicalo na pomoč; mnogo izmed njih je tudi molilo. Morda bi se jih bilo izmed preostalih lahko še več rešilo, pa jim je v bližnjem rovu velika skalnata plast ustavila pot." Ker je rešilno moštvo marljivo na deln, je upati, da bodo v k&k«m stmnftk^to uak-tali na kaj proostalih, ali ži- na poroka s Karo! Lewisom. Nesrečna nevesta se je dan pred poroko v kuhinji do smrti opekla. Ker je bilo na njeno svatbo povabljenih več sorodnikov in znancev, so jo leti namesto k poroki, spremili do groba; duhovnik, ki bi moral izvršiti poročne obrede je opravil namesto njih — mrtvaške. r>;, tnTTKjl KT Čudnr, ponudba. San Francdsco, Calif. — Pred tukajšnjo poroto se bo morul zagovarjati 3Q-letni elektrikar Charles Buckley, ker je s svojim avtom nedavno v pijanosti do smrti povozil 4 letno deklico Marion Newton. Pa bi še obtoženec izognil preteči kazni, je ponudil starišem po-vožine deklice v nadomestilo ali za odškodnino svojo lastno Conn, kjer je zadnji čas oprav-, ljal službo bolniškega duhovnika. Od onega dneva naprej je vedno bolj in bolj hiral, dokler ga ni Bog dne 30. okt. rešil nadaljnjega trpljenja in poklical k Sebi v nebeško domovino. ondi ni zadobil zaželjenegfi zdravja, je prevzel službo bolniškega duhovnika bolnišnice sv. Rafaela v New llavyn, Conn., kjer je umrl. Pokojni Father Tomšič je bjl mož zelo blagega odkritosrčnega in tihega značaja. Ni-Pokojni g. župnik Tomšič bo i komur ni škodil, vsakemu je ostal gotovo v najboljšem spo- [pomagal, komur je le mogel; z minu v naselbini Forest City, eno besedo, bil je vedno za vse Pa. kjer je živel in deloval v Vinogradu Gospodovem celih 16 let kot prvi župnik tamoš-nje slovenske cerkvene občine sv. Jožefa. , Rojen je bil dne 26. jan. 1867. v Tacnu pod Šmarno goro nad Ljubljano, kjer je dovršil tamošnjo ljudsko šolo. Po končani maturi (z odliko) na ljubljanski gimnaziji je vstopil v semenišče v Gorici kjer je bil 1.1891 posrvečeii v duhovnika. V Ameriko je prišel 1. 1902 na poziv že tudi pokojnega škofa Stftriha, kjer je nad leto dni opravljal kot župnik hrvatsko faro v Lead S. Dak., nakar se je podal v s leti prošnje rojakov v Forest City, Pa., id so se tedaj zavzeli za ustanovitev svoje lastne župnije. V-sled neumornega dolovhnja in prizadevanja je bila pod njegovo oskrbo kmalu cerkev sv. Jožefa' zgrajena, kupljeno žu-pnišoe in farno pokopališče. Pokojnik si je pridobil za časa 16 letnega pastirovanja ugled ne samo meel našim, ampak tudi med ameriškim narodom. 0 tem priča lepa pos-mrtnica, katero je objavil list 5-letno hčerkp Izabelo. V to čudno kupčijo je že tudi Buck-lejeva žena privolila, ki je bila "The Forest City News" dne priča ponesrečbe. Dasiravno 2. t. m. bivšemu župniku Tom-jc ponujena deklica Izabela šičn v počast in spomin, izborno brhka, lepa in pridna, Rev. Jos. Tomšič je kaj mar-j« noč* .mati pcVožone deklice ljivo deloval tudi na društve-rzeti za odškodnino. nem polju, osobito za našo K. dobro navdušen. Blagega pokojnika priporočamo vsemu -članstvu K. S. K. J. v mdlitev in trajen spomin! Naj v miru počiva! Pomagajmo Rdečemu Križu! Od 11. do 30. novembra letos se vrši običajna kampanija za Ameriški Rdefi Križ, največjo dobrodelno agitacijo na svetu. Članarina na leto znaša samo Ker so se ameriški Slovenci še vedno odizvali klicu domo-jubja in prošnji te dobrodelne organizacije, je upati, da tudi letos ne bodo zaostali v tem oziru. ANNUAL. JOLIET IN WAUKEGAN. Nekaj časa nazaj smo poročali v "Glasilu" o velikem uspehu igre "Deseti brat", katero so uprizorili di«eni igralci in igralke iz Waukegan-a v Chicagi. Poročali smo tudi o krasnem igranju naših rojakov iz Waukegana. Igra je bila nekaj tako lepega, da se v resnici le malokdaj vidi na naših tnalih odrih. To; naše poročilo je posebno zanimalo naše rojake po Jolietu, kajti njim je napredna waukeganska naselbina iz raznih vzrokov posebno draga in priljubljena. Na prigovarjanje več rojakov se je obrnil naš č. g. župnik na wau-j keganske igralce in igralke s pri prošnjo* da bi oni prišli tudi k nam v Joliet in tukaj po-j uovili igro "Deseti brat". Naša slovenska nasdlbina z nestrpnostjo privakuje odgovora na naše povabilo in za trdno upamo, da bodemo v kratkem času videli vrle Waukegančane na našem odru v Jolietu! Preobrat na Turškem. .. Sultan odstopi. Carigrad, 3. nov. — Turška narodna skupščina v Angori je soglasno odobrila sklep, da naj se takoj odstavi sultana, kot vrhovnega poglavarja Turčije. Zaeno je bilo določeno, da ne sme v prihodnje noben sultan več zasesti prestola, ter da bodo vodili vlado ljudski zastopniki, oziroma kalifi. Carigrad, 5. nov. — Ker je vse sultanovo ministrstvo zadnjo soboto podalo na pritisk ljudstva svojo ostavko, je prevzel začasno vodstvo an gorske vlade Rafet paša. Takoj za-tem je ta paša izdal na ljudstvo proklamacijo, v kateri naznanja premestitev vlade iz Ango-re v Carigrad. Dalje se semkaj iz Angore poroča, da so Kemalisti zavrgli v Mudamiji sklenjeno mirovno pogodbo z (zavezniki, v-sleel česar se bodo s silo polastili Carigrada in dardanelske ožine. ZA ZAPUŠČENO MLADINO. Godi se, kar bi nihče preje ne vrjel: Evropa je danes na slabšem v vsakemu oziru, kot pa je bila celo med vojsko. Vse propa-ia, gnije, se razdira.... Evro-)a je na robu propada, p*v«l-»'sem še v moralnem oziru. In kot cela Evropa, tako tudi naša ožja stara domovina! Kaj jo še reši? Le — nov .arod, versko močan in značaj-io vzgojen novi rod! Treba »ove, čile krvi v žile našega naroda, da vzdrži versko in na-•odnostno. Prenovljenje, preporod—! To je namen Mladinskih domov. Zlasti vse osirotele, zapuščene, na duši ali na telesu zanemarjene in posirovele....! Zima je tu. In ž njo grozi tisočem in tisočem teh revčkov akota in pomanjkanje, kot še nikoli preje. Že lansko leto e suša uničila polovico pridelkov, letošnja pa ponekod v-se— A, kdo naj jim pomaga ? Slovenija je postala narod beračev. ... Le par mogotcev izsesava hjegovo kri. Rešimo mi vsaj mladino, otroke! To je delo največjega usmiljenja, ki bo tudi nam gotovo v velik blagoslov božji! — Dr. Srečko Zamjen, ki se trudi po Ameriki za te sirote, se vrača po Novem letu v staro domovino, da izvede tam to rešilno akcijo: podprimo ga po vseh naših močeh, darujmo ,':ar največ morehio, saj gre za —biti ali ne biti našega naroda! Opomba: Dr. S. Zamjen se fiiudi zdaj vdržavi Illinois, nato ol)iš,"e še Ohio in IVnn>ylva-n i j \ Vse darove lahko fiaslo-vite nanj, na naslov našega u-rada: l>r. S. Zamjen, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. • AGITIRAJTE ZA MLADINSKI 6DDELEK K. S. K. JEDNOTE! Za olajšavo prohibicije. Chicago, 111., 6. nov.—Chika-ška delavska federacija je na svoji včerajšnji mesečni seji sprejela resolucijo za preureditev oziroma za olajšavo prohi-bicijske post«Ve, da naj bi im*: li delavci lahka vina in pivo na razpolage. Spopad med fašisti. Rim, 6. nov.—Med fašisti in nacionalisti je prišlo v mestu Taranto v južni Italiji do hudega spopada* zaradi političnih sporov. Y tem prepiru je bilo sedem oseb ubitih, številno pa ranjenih. Ko je prišel danes grof Sforza, italijanski poslanik v Parizu zopet domov, so ga hot teli fašisti že na meji napasti* ter pognati iz dežele. Grof Sforza je resign i ral vsled tega,; ker so zadnji čas fašisti prev-J zeli vrhovno vlado v svoje roke. Nastop fašistov so orožni-* ki še pravočasno preprečili* Končno se je grofu Sforza po-srcčilo nadaljevati svojo vožnjo do Kima, kjer je imel daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Mussolinijem.. Te dni so fašisti v Piacenci objavili svojo novo prisego, s katero se odpovedujejo v korist domovine vsemu razkošju, z zabavam in potratnosti. V tej svoji prisegi tudi ob ljub u-jejo, da ne bodo več nosili kake /llatnine, ali draguljev. Izgledu fašistov tega mesta, bodo sledili še vsi njihovi tovariši sirom dežele. Samomor hrvatskega visoko-šolca. Chicago, 111., 30. okt. — Ko se je včeraj zjutraj hrvatski visokošolec Frank DunkoviČ; peljal na vlaku nadulične železnice, je v samomorilnimi namenu zavžil večjo količino sirupa. Nesrečneža so prepeljali v Mcrcv bolnišnico, kjer je- malo upanja, da bi okreval. Navedenec je bil slušatelj Mc Carrijevo višje šoli za zobo-zdravilstvo. V smrt ga je gnala beda in brezdelje, ker ni mogel svojih študij nadaljevati _ Fordova tovarna v Jugoslaviji? Kakor se poroča, namerava znatna največja amerikan-ska Fordova tvornica avtomobilov zgraditi v Jugoslaviji lastno veliko podjetje za izdelovanje svojih vozil. Tovarna riaj bi se zgradil* ali v Bakru Ali v Si ban i kn. Tozadtviia pogajanja so'huje ž* v teku. i..., a Društvena naznanila in dopisi j ZAHVALA. V soboto 28. in nedeljo 29. ctobra je priredilo dr. sV. Iz urada dr. sv. Janeza Krst-nika št. 14 v Butte, Mont. Tem potom se poživlja iilaniet efana št. 1. K. S K. Jednote/n^f društv^ da se udeleži. 11 -py , ,,, ., , jo prihodnje redne seje dnfc 10. ;ro "Deseti brat- v prid dru-^* poluem vene bolniške blagajne. Toj Kam.ell ^ ^ je važen, fifer *ro je nam predstavljal Slo-; ta dan se bodo izbirali, ali no- 3nski pevski in dramatični minirali uradniki za prihodnje lub iz Waukegana, 111. Ker leto. Torej * je članov dolž- a radi pomanjkanja prostora ^ da » zberejo na ta dan v ... r „a obilnem stevdu ter si izberejo e bodemo imenovali vsakega ^^^ n^Ujo da bo j^ralca in igralke posebej, in ^ najbolji za korist društva in jegove mojstrsko izvršene u >ge, le smelo trdimo, da so bivši igralci vsak na. svojem lestu, in so izvršili svojo težko alogo vsemu občinstvu v naj-ečjo zadovoljnost. Tudi pevci Cerkv. zbora so očke v- milih glasovih in u-letno izvršili za kar so želi urne aplavze. Zatorej se jim a tem mestu v imenu društva :i naše čhikaške naselbine >rav iskreno zahvaljujeva. Hitro nam-3€LPotekel čas Va- Tednote. Dosti članov je, ka teri se ne potrudijo, da bi prišli k sejam in tudi glavo?! seje, ki se bode vršila 15. novembra radi izpostijo. In potem, kadar novi uradniki) prevzamejo svoje posle lil knjige, oni največ godrnajo: Zakaj pa niste postavili človeka, ali člana na mesto kateri je zmožen teh poslov. Želim da bi se člani zbrali v obilnem šttevilu ter si zbrali candidate za katere mislite, da ega bivanja medoiami; ali, bo- bi oili najboljši za voditi in ite prepriČSrrvjaa spomin na, lrojevati društvene poele in rašo dramatiko in milo petje, j d bodo gledali za korist in na-iam bode ostal v spominu še predek društva, anogo let. Ker nam je bilo nemogoee Ob enem opominjam člane, kateri dolgujejo na mesečnih josloviti se od vsakega pese-1 prispevkih, da se potrudite m .ej,Vam na tem mestu kličemo:| Poravnate vse redne m posebni srčna Vam hvala za Vašo;ne asesroente poprej kot hode laklonjenost in trud pri nas v izteklo tekoče leto 1922, tako )hicagu. Nadalje se zahvaljujemo v-em ženam in' dekletom katere o darovale ali pomagalie v ku-linji in stregle pri mizah v so->oto in nedeljo. Zahvaljujemo da bodem mogel knjige izročiti novemu tajniku čiste in v popclnem redu za to leto. Upam, da mi o tem ne bode ne Jeden dober član ali članica očital, ker ga opominjam za to e chikaškim rojakom za poJaU drugo stvar tikaje>čo se dru- vilno naj bi se glasilo, da je tfr. št. 50 kot društ. zastopnik zastopal br. Josip Šneler. Toli- vedoneic umrl na tragičen način dne 19. sept. t 1. pri čiščenju vodnjaka zadušen od stru- ko v blagohotno pojasnilo in!penili plinov; ista usoda je-za- popravek. Tukaj pri nas in v okolici se zdaj že precej dobro dela, samo prenizka plača je za tako draginjo; človek, ki ima večjo družino mora zelo paziti kako bo izhajal dandanes ko zasluži samo borili 36 centov na uro. Živimo v času * prohibicije; toda ista je menda na papirju. Kdor ima denar, si lahko še vseeno kake dobre kapljice privošči kot pred leti nazaj. Grozdja je pri nas letos jako dosti na prodaj in1 tudi po ceni je; samo tega ne vem, kaj bodo gospodje prohibic. agenti počeli, ker se letošnjo kapljico sko-ro v vsaki hiši dela in pije; pa mislim, da ga tudi Oni radi cu-kajo, samo, da imajo boljšega kot mi. Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote. John Skoff, tajnik. dela tudi njegovega sina. 0-be žrtvi sio prepeljali iz Kans. y Pueblo, Colo, in ondi pokopali. 1 John Snedec, st. NAZNANILO. Iz r.rada dr. sv. Mihaela št. 163, Pbgh., Pa. Tem potom naznanjam članom in članicam gori omenje^ nega društva, da se vrši prihodnja seja dne 12. novembra i jlcm polju. K društvu ISv. točno ob 2. uri popoldne v o-;Jožefa št. 7, K.S.K.J. je pri-i/it-ajnih zborovali!ih prosto-1 stopil v jeseni 1. 1894; od tega Pokojni John Snedec je prevzel zatem sam označeno trgovino; zadnje čase mu je tudi pomagal pfri, tqm njegov sin! Jdhn. ml. Pokojnik se je vedno zanimal za napredek slovenske naselbino v Pueblo, Colo., osobito pa je bil de)aveoi na društve- rih. Na to sejo so vabljeni vsi člani (ice), da se ista udeleže v največjem številu, ker bo več važnih točk na dnevnem redu; časa je bil skoro neprenehoma v nadzornem odboru in tudi večkratni predsednik. Poleg tega je spadal tudi k društvu reda Kolumb. Vitezov in dr. zaostalo je tudi par nerešenih sv. Družine. Vedno je ljubil točk, od zadnje seje zaradi ma-! slovensko govorico in stovens-lo brojne vdeležbe članstva. ko petje. I^ot tak je vzgojil Žal, da jih pride izmed 190 tudi svojo številno družino v skupnih članov komaj do 20—1 ameriško slovenskem ter krš-30 na sejo. Jaz ttaga ne zame- čanskem duhu. Enega izmed rim toliko mladim članom, pač svojih sinov — Josipa — je dal rtvovalnost ki so sprejeli i J Zvenih zadev, ker to je moja pa starejšim, osobito pa še ne- izšolati za zdravnika; Dr. Jos. ¥alce na stan o v aire' Zahval-Inaloga in dolžnost po kateri se katerim odbornikom, kateri bi $nedcc se jo udeležil vojne na «« vfioriJ^sVoTv. T/inhn moram ravnati kakor zahteva- iporali gotovo priti. Francoskem kot kapitan-zd- B rat je in sestre! Mesečna se- ravnik. ujemo se MJadeniškem klubu . a pripust dvorane v soboto «1° PraviIa-ečer. Nadalje se zahvaljujemo tuli našim naklonjenim čhikaža-10m za avtomobile ko so šli s-)rejet igrallce na postajo. Ne smemo v obče pozabiti v-eh kateri so pomagali ma odru, r dvorani in sploh kjer je bilo reba, in so s tem pripomogli lo lepega finančnega supeha. Zahvaljujemo se tudi br. Ivanu iupan, uredniku "Glasila" iz olieta za njegov lep nagovor • nedeljo pri večerji. Torej še nkrat: prisrčna zahvala vsem .ostem; Vas pa cenjeni Pevski n dramatični klub želimo v eratkem zopet videti. V Chicagu, 111. dne 3. novembra 1922. Anton Kremesec, predsed. Lonis Bobich, tajnik. "Waukegan, N. Chicago, 111. V imenu "Slovensko Pevsko dramatičnega kluba združenih iruštev" in dr. sv. Jožefa št.53 C. S. K. J. v "Waukeganu, 111., e tem potom najprisrčneje zavarujem slavnemu bratske-au društvu sv. Štefana št. 1. v. S. K. J. v Chicagu, 111. ter -semu cenjenemu odboru dru-tva, kakor tudi vsem ostalim Slovencem v Chicagu za tako epo in gostoljubno postrežbo b priliki vprizoritve igre 'Deseti brat" dne 28. in 29. -kt. Cenjeni mi sorojaki in roja-:inje v Chicagu, M.! Prepri-ani bodite, da ta dva dneva, atera smo preživeli med Vami am ostaneta v trajnem spo-linu. Tudi vam obljubujemo, a bodemo skušali v bodočnosti4 rijaznost istotako vam povr-iti. Upamo, da se še večkrat ri takih prireditvah snidemo kupaj, bodisi tukaj v Wauke-anu, North Chicago ali tam Chicagu. Zatorej najprisrč-ejša zahvala Vam vsem sku-aj za vašo prijaznost in gosto-ubnost. Živeli! Matija Ivanetich. Zatorej iia pozabite dne 15. ja se ne vrši samo za enega, ali za pokojnikom žaluje njego-nov., da se zberemo v velikem J dva, nego za nas vse skupaj. va soproga Marija, troje sinov številu v dvorani Holy Savior 'Zato vas ponovno prosim, da jn štiri hčere, vsi v Pueblo, Co-ter da s tem dosežemo kar bode! bl so bolj v velikem številu v-;j0. Ci(]en je pr(Xj jeti u- v našo in društveno korist. Z bratskim pozdravom, John Dolenc, tajnik. NAZNANILO Članom društva sv. Jožefa št. 41 Pittsburgh, Pa. Vsi člani našega društva so prošeni, da se polnoštevilno u-deležijo prih. seje dne 12. novembra točno ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem rqdu je važna točka v zadevi prosfliave 25 letnice društvenega obstanka. Ob enem prosim one člane, deleoevali sej, kjer boste lahko mri kaj umestnega za društvo pred- nudo prizadeti Snedečevi lagali, ali čuli. Napredek, družini izražamo tem potom vsakega društva je odvisen le , iskreno sožalje. Pokojnemu od dobro obiskanih sej in kori- sobratu naj sveti večna luč in stilih sklepov. — V slogi'je ]ahfca mu i> rem drugega reči kakor to: da Judožovi groiši človtaka daleS pripeljejo. Kdaj pride pa zopet g. Kristan v Ameriko? Pred leti je vso drlo za« njim, kot za "an-tekristom". Zdaj pa pravijo: "Naj* ga le vrag vza-Kaj danes pomaga- društvenega obstanka Zadnjič sem poročal, da je o priliki slavnosti naše dvajsetletnice zastopal društvo št. 50 K. S. K. J. br. J. Spehar; pra- yerjem dobroidočo grocerijsko trgovino. Nekaj let zatem se je njegov bratranec Matt Mayer podal v Neodesha, Kans. na farmo. Kakor znano, je na- skoro vseh $60,000 rakom žvi-žgat — Nekateri listi ga^še vedno zagovarjajo1 in hvalijo? no, saj so ~bili 7, gr K. skupni 'partnerji".— Z dtatotai gre pri nas bolj sia-b . kajti premogovniki obrabo še ne polovični čas; v i.t^rikah pa že primanjkuje delavcev, ker bi "bossi" naj-rajše imeli, da bi jim kdo zastonj delal. — Rojaki v Canonsburgu in o-kolici! Pristopajte v nase društvo sv.' Jeronima št. 153, K. S. K. J. Za 75c. mesečnega asesmemta'vam je podpora zagotovljena vsak dan $1.— skozi 6 mesecev; po 6 mesecih se pa lahko vsakdo zavaruje v dolgotrajni bolezni pri naši J^dnoti, se za nadaljnih 6 mesecev. Naše društvo, kot se mlado, pa ima že čez dvatisoč dolarjev v svoji blagajni. Bolniško podporo se plačuje takoj na prvi mesečni seji. Zavarujete se lahko za $250, $500.— ali $100(1.— posmrtnine; poleg tega plača K. S. K. J. vieč vr^t poškodnin in 16 vrst operacij. Kdor je že pri kaki drugi Jed-loti, naj bi pristopil še k naši, kar mu v slučaju nesreče ne bo škodovalo. V društvo in Je-Inoto sprejemamo samo člane (ice) katol prepričanja. Kdor pa ne spada še k nobeni Jedno-ti, pa kar naravnost rečem, da za sedanji čas to ni več lepo; tak človttik v nesreči ne bo u-žival nikakega spoštovanja, temveč le preziranje. Sobratski pozdrav, J. Pelhan. Waukegan, 111. Slovenski pevski in dramatični klub priredi v nedeljo dne 12. nov. ob polosmih zvečer v Mr. Frank Opekovi dvorani pod pokroviteljstvom in v korist društ. "Vitezi sv. Jurija" flepo zanimivo igro "Pokojni moj". Vabimo torej vse ljubitelje lepe domače zabave in zdravega humorja, da se te igre v velikem številu udeleže. Igra je zelo humoristična od začetka do konca in bo dovolj smeha in zabave. Tudi bode fino preskrbljeno, da podplati na čevljih preveč ne zarjavijo. Kakor znano, še vselej ko je društvo Vitezi sv. Jurija priredilo kako veselico, ni bilo še nikdar nikomur žali če se je udeležil; ravno tako se bo tudi sedaj (društvo potrudilo, da bo ta veselica, zopet res nekaj lepega, domačega razvedrila. Torej pridite vs na veselico dr. Vitezi sv. Jurija. Na svidenje I M. I. SVOJI K SVOJIMI Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nov* moške obleke po meri JOHN GERM. Slovenski trgovec. 817 East 0. St Pneblo. Colo. VABILO k veliki šaloigri V treh dejanjih (petih slikah "Lumpacij Vagabund^ ALI ZANIKRNA TROJICA KATERO PRIREDI Društvo sv. Jožefa št. 2, K. S. K. J. JOLIET, ILL. V NEDELJO DNE 12. NOVEMBRA 1922 ob 2. uri popoldne in ob pol osmih zvečer. V "SLOVENIJA" DVORANI SPOEED: r Pozdravni govor................Predsednik John Filak. PETJE: Pevske točke proizvaja Slovensko Katoliško Pevsko društvo "Joliet". 1. 1' Kmetski hiši'1 mešani zbor........zložil Jakob Aljaž. 2. "Pri zibeli" mešani zbor..........zložil J. Laharnar. 3. Koncertno kolo "Še ena'' mešani zbor............. ..........................zložil Dr. Anton Schwab. 4. Angleški tenor solo poje.:.......g. John Chernovich. 5. Na gosli in citre proizvajata razne komade Mr. in Mrs. Lovrenc Grošelj. 6. Igra "LUMPACIJ VAGABUND" ali zanikrna trojica. Prolog ali razlago igre govorijo: Kraljica......... ...............gdčna. Augusta Živetz. Zvestoba..........................gdčna. Theresa Rus. Bogatinja...........................gdčna. Mary Filak. OSEBE K IGRI: Sveder, mizarski mojster................g. Frank Željko. Limež, mizarski pomočnik..........g. Frank Vranichar. Šivanka, krojaški pomočnik..............g. Paul Laurich. Kveder, črevljarski pomočnik............g. John Košir. Pepoa, Svedrova hčerka............. .gdč. Theresa Russ. Nežka, Svedrova hišna............gdčna. Dorothy Ursich. Štrukelj, gostilničar.................g. John Kramarich. Leniča, njegova nevesta..............gdč. Cecilia Živetz. Grozdek, krčmar........................g.'Anton SknL Natakarica............................gdč. Mary Filak. Šmir, poslovodja v tovarni..................g. M. Cvenk. Gospa Leopardi................... .gdč. Augusta Živetz. Lucija-------} , „ ( . .gdč. Amalija Ursich. Laura ........) *Jene hcere \.. . gdc. Mary Ursich. Gospod Burja, šivankin prijatelj........g. Jakob StrukeL Dva hlapca..............g. Martin Juricich in Frank Skul. Godec ..................................g. John RifeL Liza------ .v.;.....................gdč. Mary Strnisha Krošnjar...............................g. Josip Ancel. Slikar........i......................... .g. John Živetz. Šivankin strežaj .........................g. Anton Rus. Izprehajalec.....;................g. Kvirin Nasembeni Pomočnik..........................g. Anton Vranichar. Prvo dejanje se vrši v Kranju, drugo v Ljubljani in; Trstu, tretje zopet v Ljubljani. Pred igro in med presledki proizvajajo na klavir razne komade: gdč. Amalija Ursich, Josephine Bučar, Gertrude Pasdertz in Katherin Rogina. Vstopnica 50c jjc. odrasle; za otroke 25c. K obilni udeležbi najuljudneje vabi ODBOR. Na poti v večnost Spisal L. Poulin. Prevod iz francoščine - po enajsti izdaji,' Zmisel življenja. (Nadaljevanje.) Če rešimo telo smrtne nevarnosti, pridobimo morda nekaj let minljivega življenja, če pa rešimo dušo, dosežemo večno življenje. Neizmerno važna, zadeva je torej, zagotoviti si tako bodočnost, in Bog je tudi storil vse, da nam pri tem pomaga. Duša bi bila v tem življenju sužnja satanova, a Bog Oče je dal svojega edinega Sina, da jo reši. Bog Sin se jo daroval za njo. Ni se obotavljal, izročiti se v roke grešnikov in ra&i trpljenje križa. Vso svojo kri je prelil, da poplača riše odrešenje. O Bog, kako mora biti pomembno naše odrešenje, da si Ti toliko zanj žrtvoval! Duša moja, gK j, za -kako ceno si odkupljena! Res tvoja vrednost je velika, mnogo veljaš! Vun iz zemljo in iz greha, kamor si zakopana, misli na svojo prihodnjost! Angeli zapuščajo nebo in hito sodelovat pri dolu odrešenja, poslani, da služijo izvoljenim tu na zemlji. Svetniki se sklanjajo iz nebeških višav na zemljo, na bojišče Cerkve, kjer Se. odločuje vprašanje naše večne sreče, samri že brez strahu, a v skrbeh za nas. In v svojem življenju, ali niso iskreno želeli našla rešitve? Sveti Pavel je hotel biti proklet za svojo brate. (Rim. 9, 3.) Sveta Teitaija je želela s svojo (hišo zajpreti odprtino peklenskega žrela. Vse, kar je na svetu: bogastvo, veslelje, vsak dogodek, skratka vse, kar je storjenega, je le radi nas, da bi prišli v nebesa. Služi nam vse ali kot zemeljsko plačilo za čednosti ali pa še večkrat v to, da v trpljenju prestanemo preizkušnjo, da Bog izpopolnuje svoje izvoljence in jim daje priložnost kaj zaslužiti. Svet je ves u-našo korist in radi Pač, še jse je mogoče zanimati tudi za druge stvari, še se da porabiti kaka ura na potu za nedolžno iu dobro zabavo; to nas & odvrača od edino potrebnega. V tem smo podobni otroku, ki gre proti domu pa se ustavlja tuintam, da u-trga cvetko ali da posluša ptičje petje. Tudi druge cilje zasledujemo na zetalji, ne da bi zanemarili zveličan j o duše. Lahko imamo trgovino, obrt, lahko živimo svojemu poklicu. Toda, kako male vrednosti je končno vse to! Čez nekaj časa nam vfco iztrga smrt, ki preži na nas:. Kako težko se je privaditi misli, da je vse, ljubezen, sreča, mladost, bodočnost, da jo vse to končno, da so vse nade, vse sanje o zemeljski sreči prazne! "Ne moremo izvršiti verskih dolžnosti," pravi tak zapo- rih o Bogu, če jo celo ne zapeljujejo k preklinjevanju in zasmehovanju njegovega imena. Uboga mladina, ki že preži nanjo smrt in ki jo čaka onkraj groba maščevalni, neizprosni aligei bbžje pravice. Nesrečneži, ki jfari^je pripravljena strašna sodba! Če vidim umirati tt| mlade ljudi, skoro bi se jim ne upal povedati, da gredo in stopijo pred Boga. Tako so navezani na življenje, da bi se človek obotavljal go-v ari t i jifrn o ločitvi. MoJ Bog! Tu se tejdaj uresničuje, -t- kakor pravi sveta Terezija — da padajo duše v peklensko brezdno, v pogubljenje tako številno kakor 8iit?žinke zimskega dne. Božji Zveličar, ti veš, mi nismo pozabili svojega zadnjega cilja, toda vzdihovati moramo radi velike nezvestobe. Daj, da uvidimo svoje dušno stanje, in daj, da bomo mogli združeni a teboj biti nekoč v številu tistih, ki ti bodo peli slavo v večnosti. (Dalje prihodnjič.) to. 4 4 Ti si m spa met en mi voli on. — "Jaz te hočem samo ozdraviti"; potetn mi je pripovedoval za kakšne stvari so rabi zagovor, koliko ljudi je že ozdravil in tudi živine, tako, da na zadnje ivs nisem vedel, ali naj se mu smejem ali mu verjamem? Poleg takih vraž ima Rus tudi- vero v "vedme" (čarovnice). Kolikor jaz vem, so bile ,v tisti vasi tri, o katerih so mi pravili, da so "vedme" ki znajo vedmovati (soprati); da lahko napravijo to in ono, tako tudi, da človeka ponoči nosijo sem in tja na metli. Nekoč so mojega gospodarja nosile takto vedme, bilo je takole: Stari gospodar so ga je nekje prav pošteno nalezel, a je resnica. Saj pravim, povsod po svetu imajo v navadi vraže, v onem kraju pa še najbolj in še zadosti drugih stvari. Saj bi še mene kmalu prevalili ž njimi. — Kadar pa Rus zboli resno, takrat seveda ne pomaga nobena vraža, brigajo pa se za bolnika tudi ne tako4 kot pri nas in to posebno v dušnem o-ziru; v tem je pa zanemarjeno do kraja; pri nas v katoliški veri je glede tega vse drugačen red; redko kdo umrje nepreviden s sveto popotnico če se le količka j briga; na Ruskem pa jo redkokdo previden (bila je neka ženska,) se je začel seveda glasen jok sorodnikov; vse te pa so prekričale babe s prisiljenim jokom. Mrliča smo nesli v odkriti rakvi, kar je zelo neprilično, posebno če ima mrlič že neprijeten duh, kakor tista ženska;. ker sem nosil zadaj, sem moral tiščati robec črez nos; naprej pred vrsto je nesla neka ženska na glavi pokrov rakve, za njim križ z dvema poprečnicama, strani popreenica po strani, zatem je pa korakal pop. (duhoven). Do pokopališča smo imeli četrt ure; prišedši tja, smo položili odkrito rake v na z zakramenti za umirajočega; zemljo. Svečenik je pristopil, vsaj kolikor sem jaz videl; u mira joči nima nobene posebne tolažbe na zadnjo uro. Ko skrivoma; kje, tega ne vem, Rus umrje, ga seveda brž pre ker je bila opojna pijača med. vojno strogo prepovedana na Ruskem. Kljub temu se je v-sfceno mož nabral vodke (žganja) tako, da je bil precej za-čaran. Zvečer, ko je šei domov na bližnico črez svoj vrt, je pri tem zagazil v robidovo oblečejo, potem pa začno delati rakev iz desk, katere so nabrali skupaj od tu in tam, čeprav žtt stare; nič za to, za v zemljo je že dobro. — Rakev je zelo priprosta, največ osta^ ne' nepobarvana. Eni delajo ter pričel moliti; kaj je govoril, nisem dosti razumel; ko je nekoliko ponlhal, so pa vsi navzoči 'pričeli podajati mrlijču desnico, ga prositi odpusčemja ter se poslavljali od njega, spusti vsi se v jok, nato so pa pokrili rakev, da jo spuste v zemljo, pa, oj smola, žeblje in kladivo smo pa doma pozabili! Kdo bo šel po nje? Ne- rakev, drugi pa gredo na kdo je namignil, da naj grem mejo; ker je bil pijan so je ("kladbiše", (pokopališče), da jaz, pa se nato oglasi moj go- skmi človek, "imam preveč t>- A Ipfo u flicbom II j fit [11 Št V li kn^alu zapletel tako, da ni mo- izkopljejo jamo. V hiši umr- spodar, naj gredo le sami, pa pravka." Nesrečni nnrnvVi! " 10111 " "WW"""" •™,.™lwlf «.«1 t— 1 op-« n« ro *Wn žaiiaVo Hm te stvari, ali rmi HrumWof (Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.) (Nadaljevanje.) Nesrečni opravki! Kaj so vendar vsa ta opravila, morda deset, tudi dvajset let trajajoča, kaj razvefel jev an ja, kaj malenkostno abotnosti, navidez resne, v primeri z edino skrbjo, z rešitvijo duše? "Pridobivati denar! Ali denar, ki si ga kristjan nabere: koliko povem o ruskem zdra- gel nikamor; padal je tja po le£a Pa se zbero ženske, da te stvari, ali naj drugikrat robidovju in tniju, da je bil "galase" (jokajo) za umrlim, bolj pazijo. Tako smo mora- ves opraskan. Mož je seveda mislil, da ga res vlačijo "ved- V tem oziru so pa Rusi mojst- ,li čakati, da je prišel nekdo na-ri, posebno žeaiske, ki kar tek- za j s kladivom in žeblji; nato Domače zdravljenje. Pogrebne me„ 2ato je moliti neko railjej0, katera bo lepše in bolj- smo še le zabili rakev, jo spus-sege in navade. 'molitev "Martvim pomoč" jokala. Čeprav mu niso ničtili v zemljo in zakopali. Na K3:r sem že nekoliko pisal o ]-atero RuRi odganjajo čarov-jv sorodstvu, vendar se derejo grob so postavili skledo kaše, 'atbi na Ruskem, naj še ne- nice s^nda n[ to nič poma-1 kot Wubeča žena za svojim mo- v kateri je tičala tudi žlica. pom a galo. Kako? ker je tičal v s- s tolikim trudom in morda celo vilstvu in 'ceremonijah" ki se robidovju; končno jo začel pre- v vsakem kiinjati dozdevne "vedme" da ■ ti m novo naj ga puste pri miru. Iz tega neprijetnega položaja sem krivičnimi in sramotnimi redstvi, čemu mu bo? O ničevosti zlatega mamo- vrse pri pogrebu; v kraju je drugačna šega in nava da, tako tudi na Ruskem. Kar slad, kako nova nesreča, nova karne, tako tudi Rusi drže na nespamet in blaznost! Saj so razne vraže, na zdravilo v bo- je pripov "vedme" nagajale. žem, ali otroci za skrbnimi sta- Predno smo se zaoeii vračati riši. Med posiljenim jokom t lomov, je vsakdo zajel žlico (seveda brez solz) so- ženske kaše jo pojedel ter izročil žlico sledeče jokale: . "U, u, u. drugemu, ki je storil istotako, I, i, i, i.," kumanjok (botr- da je romala žlica iz rok v roke, na ta način praznila Med tem je prišla tudi name, da si naj pri-žlico kaše. "Ne bom sem rekel sosedu, kji tvoje čevlje nosil? itd. Ko mi je molil žlico. Res nisem Kakor pri ljudeh, tako vpo-lso tako jokale, je ta ali ona imel nobenega poželjenja tišče na zemlji, kamor ne bi se- pa tudi nisem imel nikakih pri manj pa pohvaliti da ga zgiažiš" ugovoriš. To ne |ne izplača; kosilo je bilo bolj lom pa neso nekaj zemlje blase slabo, kdo bo .tako jokal za goslovit; da jo posujejo po go- Nato se mili. gttl vihar in mraz, kjer bi mo- 'ioki; kaj storiti? Gospodin- mi j^^ielo dokaj neumno. Ne- slabo postrežbo?" gli zaspati srečni, kje bi imeli |ja Natalija mi je rekla, da i- koč, ko sem prišel v hišo, kjer malo dregnejo in jok je konje bilo ravno tele sem seveda oan; če je pa treba še naprej Bog bi poslal tudi pa jo najboljše, če grem k de-jrekei ^0 čvrsto tele da je. Jokati petem pa vlečejo, da zaroti A- fcW h\ Idn Leksahi da mi zob kar "za- jpri teh moj^ Usedali je gos- lcar človeka ušesa bole. Ko- tem sodelujeta. Da, še, več lahko rečemo. Zveličan^ dušo ni samo velika zadeva, ampak je edina. Samo za to, za nič drugega nismo na svetu. Naš Gospod nas ne neha o- utegnila zadeti teleta; potem sem še le zvedel kako vražo i- je Jezns obudilJajrovo jhčer, Sedem dni po smrti napravijo sorodniki umrlega veliko pojedino. VPomenki" (Spomin umrlemu). Na to po'edino povabijo vse sosede, da se r>ri boirato obloženi mizi spominjajo pokojnika. Sosedje majo Rusi pri tem in ko jo te- namah odstranil od mrtve dele zbolelo črez 2 dni, potem sem klice- Tucli lla Ruskem bi bi-bil seveda jaz vzrok, ker sem lo dobro odstraniti take joka-teleta pohvalil. Seveda sem ki so samo za šunder. jim pri tem rekel, da so Rusi ter je take jokače in piskač? . riha-ajo in odhajajo in večkrat so pri takih sedminah prednost, da so ne bi starali, ma iDakako kapljice za zobe ,da ravnan v naso Korist in radi no umrli. naše časti je Bog hotel, da so v to mirno zavetje; kjer bi o- jdn Leksahi da mi zob kar _____________________^ vse druge stvari. Tako po- benlean pozabili na večnost, od govori" pa bo dobro. Kaj ■podar jezno, začel pljuva tf po ,scm videl tak prizor, mi je pri-membna zadava je zveličanje časa do časa bolečino, da nam sem hotel? Ubogal in šel k tleh, da prežene bolezen, ki jfct na niisel oni evangelij, ko- naših duš. Nebo in zemlja pri sveti 'iz teme. Toda, kdo bi po- !l-ek-ahi. Starec mi t je naj- ' " " " ' " T-----1-J,,T '- hv vedal, kako težko bi bilo Bogu, 'prvo podučil, da moram imeti ko bi bil prisiljen, da nas obiš-!trdno vero v zagovor; potem če. Navadno zadene, kakor v.3-5je natočil steklenico vode, ter mo, komaj čutno najobčutlji- jo nekaj zago\rarjal ter delal vejšo- točko. So kake sanje, križe po steklenici, in se klan-ki se ne izpolnijo, je kaka pre- Jal proti zahodu, nakar nti je vara, ki se razkrije, Kak pri- Uročil steklenico z vodo, s v tem oziru strašansko nespa- vprašal, zakaj tako jokajo, pa rrt-ine; -b takih prilikah pominjati v evangelju, da nis- jatelj nas pozabi, ljubljeno sr- l)ripombo, da si naj znjo izpi- jmetnl, ter jim zatrdil, da pri mi je povoda i da je ondi taka sejo tudi na p'vko-ali-o • mo za trajno na zemlji, da bi ee se ohladi do nas>. Nehote lam us,ta 3 dni. Jaz sicer m- še nikoli nisem čul kaj ta- navada, da se veliko joka. neea pcciva, ki ha ^ ' : • 1u ostali, .da vh smemo računa- dvigne človek svoj pogled kvi-,sem imel viero v to, zato sem da w že pojrled ali Dolr Mrliča položijo v rakev, ko je kar potem ptice pozobljej' a'. prevežejo sjpa pride kak lačen potnik mina kateremu mo. ki si privošči dobreira srri- NekoČ sejni nekega mužika so pri bolj obložene mize kot na svatbi, posebno pri bogatejših, ker zakoljejo po par prašičev, pi-tanega teleta, koštruna in pe- ne- ti tu na srečo. Tu je čas poiakušnje in boja, tu je trpljenje in borba, tu so utrudljivi napori, dnevi dela, tu hodimo po strmini in kame-niti poti, ki vodi tja go*i v drugo domovino, ki jo sveto pismo imenujb večno življenje. Doseči ta najvišji cilj, dospe-, ti v mirni pristan zveličanja, priti končno na dan smrti po mnogih naporih in po kameni-tit potih v naročje božje, to naj bo odslej naša želja, naše hrepenenje. Vsega, kar nam pomaga, da sledimo tej začrtani poti, kar nas podpira v naših trudih v tem smislu in kar nas navijati: Vse mine, vse je ni- 'kmalu minil, ne vem* pa li po- eevo. To je bilo le kakor prevara, ki od nje; ni nič ostalo. • Toda motim se. Le preči-sto ostane, če so naslade neizmerne, pokvarjeno zdravje, premnogo zla ali vsaj množica smrtnih grehov in prestopkov božjih zapovedi, ki obtežuje tom zagovora ali potom kapljic; najbrž jei bilo poslednje. Že en slučaj: Neki dan me je zelo bolela glava; tudi jesti nisem mogel in moral sem' leči za eai elan. — "Josipa bo treba ozdraviti "zglazu", — o-pomni gospodar in kmalu je vodi k temu cilju, tega se ho- | čemo oprijeti. Tako naj nam ^o" (Lk. 10, 42)! bo v korist tudi trpljenje in bolezen, nasprotovanje in obrekovanje in bolezen, nasprotovanj?. Ln obrekovanje. Nasprotno pa hočemo sov jo vest in pogube človeka, če prišel Ni kaša, ki je znal lečiti umrjo v tem stanju. j z vražami tako bolezen. Na- Nieeivost, nesreča in večno vsdeni dedec je prišel pred me pogubljenje! Pokopališče, to's prisikrcam vode in tremi vži-nam je priča ;' |galicami, katere je užgal za po- 0, verujemo besedam večne redoma ter vrgel v piskerc ter Besfcde: "Lo eno je potreb-1 mrmral nerazumljive mi bese- ,de. Nato je izpil nekaj vode, Sveto pismo pravi o brezbož- katero je pridržal v ustih, ter-nih in verskobrezbrižnih, da jo brizgal iz ust na ravnost me-se prav nrč ne menijo za to edi- ni v obraz. — Naravno, da meno željavredno domovino, da je skoro ujezilo to početje, ker __iiie verujejo ne v obljube, ne v mi dedec pljuje slinasto vodo v ražiti hV teptatTz nogami/kar |grožnje božje, da govore proti obraz; končno ^ sem mu rekel, tvori zapreko na naši poti, kar njemu v svojih domovih in niti da naj »e zgubi proč s svoj.mi «lepi naš razum kar moti na-!nOcejo slišati njegovega glasu, vražami; toda dedec ni odnese- čute in nas oeielaljuje od ve- [Resnično, to je žalostni pogled, hal; ampak me je. škropil dok-likega cilja, ki ga imamo pred ^ nam ga nudijo naši nesreč- ler je imel se kaj vode. Potem očmi Le f^no veliko skrb i- ni bratje dandanes bolj kakor me je kregal zakaj sem govoril mejmo nI svetu: rešiti dušo/kadarkoli. vmes ter s tem odgnal od sebe Ce jo rešimo, večna sreča če jo Namesto, da bi vcepili mla- ^čudežno moc "Jaz nisem pogubimo, sledila nam bo bož- dini v stce, kakor druge,case, se nikoli videl takega naeina ia jeza, in nje^vo trp- misel na nebesa, 30 vzgajajo zdravljenja in todi vanj ne ve- ^ J dandanle«, n« da bi ji kaj govo- ruj«m," m pd^ovonl na- naslikane razne svete žljaja. Katera družina je žeja Natalija nekoliko jezno; po- podobe; tudi mali kropilnik je lo ljubila pokojnika, ta večkrat nese 11a pokopališče kako pecivo ali pa dado isto v ta namen kakemu revežu. Tudi Rus veruje v večno življenje in po- tem pa nisem hotel nobene st- stal blizu mrliča, a kropiti ni-vari več pohvaliti; teleta pa sem videl nikogar. Dva ali tri dni po smrti se vrši pogreb. Ker sem bil ne- so zdravili z vsakovrstnimi vražami, da je res slučajno o-zelravilo že črez 2 tedna. Dragi čitatelj: gotovo se ti zdi vse to smešno in neumno, koč celo za pogrebca, bom ma- smrtnost,seveda v bolj ^labi lu-lo opisal pogrebno svečanost, či kot katoličan. Predno smo mrliča dvignili, (Dalje sledi.) DENAR GOVORI! Varčujte in pripravljajte si s tem Vašo neodvisnost za Vašo starost. Vložite Vaše prihranke v domač zavod, kateri Vam nudi neoporekljivo sigurnost in 4% obreti od Vaših vlog. Vljudno ste vabljeni, da nam zaupate Vaše prihranke in pomnožite število vlagateljev, kateri imajo naložen svoj denar pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" Uverjeni znate biti, da bodo Vaši dolarji v pravih rokah in boste glede njih sigurnosti lahko mirno spali. Glavno zastopstvo JADRANSKE BANKE. FRANK SAKSE 82 Cortlsndt St , STATE BANK IV ew York C fy t _Ithaja vsako ttedo. > - - r Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Zdrtrienihdrfavah 1004 N. Chicago St. ameriških. Uredništvo in tipravntftvo: Telefon 1048. JOLIET, ILL. Za člane, na teto Za nečlane .......... Za inozemstvo__ Naročnina: ......... ............. 41.20 ________$2.00 __$3.00 OFFICIAL OR(5AN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. u Mainted by and in the interest of the order. Issued every Wednesday. 1004 N. Chicago St. OFFICE: Phone: 1048 JOLIET, ILL. - Dan premirja. (Armistice Day.) Med raznimi pomembnimi dnevi ali dogodki v svetovni zgodovini* je zadnji čas zavzel 11. november zelo važno mesto, kajti ta dan je bila končana najstrašnejša vojna, kar jih pomni svet. Na dan sv. Martina, 11. novembra 1. 1918, rano zjutraj so utihnili topovi na velikem bojnem polju sirom Evrope, ki so peli svojo smrtno pesem nad štiri leta. Ta dan so odložili svoje krvavo orožje premaganci kakor tudi zmagovalci ko so pod-' pisali medsebojno premirje. Da je bila minula svetovna vojna v resnici strašna, nam kažejo njene grozne posledice. Saj tudi ni čudno! Se le kasneje se je izvedelo, da je bilo tekom minule svetovne vojne mobiliziranih petinsedemdeset milijonov vojakov.' Med temi je bila poražena Nemčija najbollj zastopana, kajti imela je pod svojim orožjem 13,350,000 mož; od teh jih je bilo 8 milijonov na bojnem polju. Nekdaj tako mogočna Nemčija je danes strta in na robu propada, dasiravno republika. Čuditi se moramo porazu Nemcev, ker so bili ob sklepu vojne še vseeno dobro oboroženi. Danes sami priznavajo, da so imeli na dan premirja na razpolago še 190 divizij same pehote; 32,218 lahkih strojnih pušk; 27,134 težkih; 3083 velikih topov; 8845 metalcev min; 5652 poljskih topov; 1137 zračno obramb-" nih topov in 764,563 konj. Nemško moč itn silo je stri punt v lastni armadi. Danes, po preteku štirih let podpisanega premirja se v duhu spominjamo posebno važnih dogodkov neposredno pred zaključkom vojne. Poglejmo samo na kak: način je bila minula svetovna vojna končana. Za to vzemimo samo razdobje 12 tednov, oziroma 87 dni pred koncem: ^ 15. julija 1918 so bili Nemci še 35 milj od Pariza. Njihove armade so nevzdržema prodirale ob reki Marni in že je izgledalo, da je Pariz izgubljen. Amerika je računala, da bo vojna trajala še najmanj dve leti. 18. julija je šla ameriška armada (dve diviziji mornarske pehote) prvič v ofenzivo in ustavila je Nemce v okolišu gozda Belleau severno od Chateau Thierry. Ta dan ostane za Ameriko in zaveznike v nepozabnem spominu. Nemci so bili poraženi in od tedaj so se neprestano umikali nazaj od Marne in Somme. 16. septembra je general Franchet D'Esperey pričel balkansko offenzivo. Dva dni pozneje je general Alienby premagal Turke v Palestini. 27. septembra je Bolgarska prosila za premirje in tri dni pozneje (30. sept.) se je podala brezpogojno. 6. oktobra je Nemčija poslala Wilsonu prvo noto za premirje. 18. oktobra so Nemci izgubili belgijsko obrežje. 28. oktobra je Turčija prosila za separatni mir in tri dni pozneje se je podala brezpogojno. 31. oktobra; je Avstrija prosila za premirje in 3. novembra se je podala brezpogojno; medtem je Avstrija razpadla v kup republik. 5. novembra se so podali nemški delegatje na zapadno fpottto^po pogoje za premirje. 7. novembra je izbruhnila revolta v nemški mornarici in ' dva dni pozneje je sledila po vsej Nemčiji. 9. novembra se je kajzer odpovedal prestolu in revolucio-' narji so proklamirali republiko "po vsej Nemčiji. 11. novembra so nemški delegatje z zavezniki podpisali premirje in vojne je bilo konec. Gotovo je nam še vsem v živem spominu 11. november 1. 1918, ko smo se ves dan veselili zmage in konca večletne svetovne vojne, saj je bila v nji prizadeta tudi naša stara in nova domovina. Od onega časa naprej se obhaja dan premirja po celem kulturnem svetu. Ta dan se živo spominjamo onih naših hra- stavko, ozir. pred 1. aprilom je zaslužil po $147,50 na mesec; aprla so mu pa kar za $37.50 plače vtrgali; o tem znižanju je še le zvedel na plaJčilni dan, ko je prejel denar. Moj mož, kot večina drugih premogarjev je bil pri eni in isti družbi več let zaposlen. Na vsaka dva tedna je prejel samo en dolar gotovine kot plačo; ves drugi denar mu je pa kom panija odtrgala ter obdržala za grocerijo in druge stvari, katere smo moralli pri kompa-niji jemati." Komisar Hirschfield jo je nato vprašal, kaj je z onim dolarjem naredila! 1 i Izročila sem ga navadno zdravniku. Ker nisem imela denarja v poravnavo njegove ga računa, sem mu torej plačevala na teden. Ta dolg se je v-lekel že več let ker je hodil vedno k meni ob času poroda. Prvi račun sem plačala po rojstvu zadnjega otroka. Par tednov zatem smo bili izgnani iz kompanijskih hiš." "Kje pa sedaj živite?" je vprašal eden izmed članov newyorške komisije. , "V neki napol podrti koči, ki je služila za kompanijsko pralnico. Koča je široka samo deset štirijaških črevljev. Pet izmed nas je moralo spati na eni postelji." Ob zaključku izpraševanja prič je komisar Hirschfield pripomnil: "Zadosti imamo jasnih dokazov, ki nam pričajo koliko hudega so moralli omi-lovanja vredni unijski premo-garji prestajati." SMIRNA, MESTO SMRTI IN BEDE. . (Poroča Alonzo E. Wilson.) Zadnja vojna v Mali Aziji je pretvorila nekdaj cvetoče mesto Smirna v mesto smrti in bede tako, da se ji bliža največja moderna katastrofa. Nek večji ameriški dnevnik zatrjuje, da moramo prištevati padec Smirne k največjim svetovnim katastrofam. Natančnega števila mrtvih še dosedaj niso zamogli dognati; eni jih računajo na 75,000; dopisnik lista "New York Times" je pa iz Smirne brzojavil, da je v groznem vojnem požar ju zgorelo okrog 200,000 oseb; med temi žrtvami so bili tudi vsi bolniki, nahajajoči se v Ameriški bolnišnici. Skupna raa-terijelna škoda znaša okrog petsto milijonov dolarjev. Taka je današnja slika nekdanje Smirne, ki je še pred nekaj meseci štela pol milijona prebivalcev.^ Smirna je slovela osobito po svojih okusnih figah; od tam je bilo tega sadu razposlanega za 1 % izmed celokupnega svetovnega pridelka; velika je bila tudi vrednost izvoženega turškega tobaka, svile, volne in dragih preprog; med drugimi narodi so imeli v Smirni tudi razni ameriški trgovci svoje podružnice; danes je vse uničeno v kupu pepela. v Mali Aziji od Turkov umor- rabljev ali sedem centov naše-jenih poldragi milijon krščan-'ga denarja, seveda brez provi-skih Armencev in pdL milijona'zije. Običajno znaša provizi-Grkov. Ija pri takiih naročnikih 50 V sv. Pismu čitamo, daje bi- odsit. ($1.75) torej bo imel list lo nekdaj sedem katoliških pri tem $1.68c čiistega dobička, verskih skupin ali cerkva ^jZa 10 novih naročnikov ponu-Aziji. Šest krščanskih mest'jajo 1,000,000 rabljev ali 14c. Nedaleč od Smirne ob aegej-brih vojakov, kii so pripomogli do zmage ter onih, ki so v tej skem morju in ob oni morski vojni dali svoje življenje na oltar domovine. ožini se nahaja dandanes do Vsem skupaj: Večna čast in slava! 800,000 beguncev iz Smirne ter ostalih krajev Male Azije; ti reveži, po večini ženske in o-troci so brez strehe, hrane, vode in obleke; injih življenje je odvisno samo od usmiljenja civiliziranega sveta. Turki so to mesto že od nekdaj nazivalli "nezvesto" Smir-no, kajti dve tretjini njenega prebivalstva je bilo kristjanov. Turki smatrajo za svoje sovražnike tudi jude in protestante, sploh vse, ki ne verujejo v. Alalia. Njih vera jih u<či, da delajo z morftvijo svojih ver-skh nasprotnikov celo dobra dela za Alahova nebesa. V nekem svojem govora v OMILOVANJA VREDNI PREMOGARJI. Mala premogarska naselbina *Windber Pa. je poslala te dni •javna pralnica umazanega polletja premogarskih baroaiov tekom zadnjih let, osobito za ♦ časa zadnje velike starke pre- a še se s petelini? Najboljše bi bilo psom gobce z vrvjo zvezati, petelinom pa kljune. Lastniki velikih klavnic v Chicagu nam obljubujejo, da bodo letos purani za Zahvalni dan zelo po ceni,, tako tudi kokoši in petelini. Puranov bo baje lletos dosti; toda kakih! Morda bodo ti mesarski baroni opravili na trg stare purane, ly ležijo že leto dni v ledenicah? V* Jolietu so naši rojaki s prešanjem grozdnega mošta tako zaposljeni, da je zmanjkalo že sodov in da so se skoraj že vsi mlini in prese polomile. ce, naj si pridejo prihodnjo nedeljo (12. t. m.) ogledat ta avtomobil, ki bo stal na cesti pred gl. uradom K. S. K. J. (1004 N. Chieago St.) Zatem sledi v dvorani Jed. Doma javen shod, Iger bo g. Vremšak podal vse podrobnosti glede tega avtomobila in pogoje, ki se nudijo Judi rojakom iz Jolieta. Ne zamudite torej te prilike, da boste viddli prvi avtomobil, katerega« je izgotovil kak slovenski tovarnar. Pričetek javnega shoda ob 1:30 pop. v nedeljo, dne 12. nov. 1922. Za nadaljna pojavila se o-brnite na MUTUAL GARAGE, 406 Ruby St., Joliet, 111. Jos. Hribar, lastnik. Tel. 4817. BOLNIKI! Dr. Jos. M. Jevnick. PRVI AVTOMOBIL domačega (slovenskega) izdelka dospe v Joliet, 111. Na potu iz države New York v nedeljo, dne 12. nov. 1922. Ta avtomobil je povsem drugačen kot so drugi. Izumil, sestavil in patentiral ga je naš rojak Louis F. Vremšak, predsednik "Adria Motor Corporation", Batavia, N. Y. Mr. Vremšak pride v Joliet, kjer namerava ustanoviti distribucijsko skladišče za državo Illinois; po njegovi želji naj bi bilo to podjetje v slovenskih rokalj. Vsled tega uljudnq vabi f se rojake iz Jolieta in okolice'tako tudi vse ostale trgov- Ako se počutite bolnega, po-služite se kiropraktičnega zdravljenja, katero nadkriljuje vse, do sedaj znane zdravstvene metode. Ono zdravi brez medicin, ali operacije ter pomaga iztrebiti iz života kar je bolnega. Najmanj devetdeset odstotkov bollezni ima izvir v nepravilnej hrbtenici kar povzroča pritisek na živčni sistem. Kiropraktično zdravljenje odstrani nered, ter pospeši razna dela telesa k pravilnemu delovanju. Na stotisoče bolnikov se dnevno poslužuje tega načina zdravljenja, potom katerega ozdravijo v primeroma kratkem času. Oprimite se torej tega načina zdravljenja (brez izjeme kako bolezen imate) ter postali bodete hvaležni. DR. JOS. M. JEVNICK D. C. Ph. 0. 805. N. Chieago St. Joliet, IIL Uradne ure: 9. do 11. dop. 2. 4. in 6. do 8. zvečer. FARMA NA PRODAJ. Na prodaj je v bližini Jolieta, 111., lepa 80 akrov obsegajoča farma prikladna za živinorejo ali za kaj drugega. Zemlja tu je zelo rodovitna z velikimi pašniki in dobro pitno vodo. Na posestvu je čedna hiša s šestimi sobami, garaža in druga gospodarska poslopja. Samo tričetrt milje oddaljeno do bližnje električne pocestne železnice. Jako primeren prostor za živinorejo, svinjerejo a-li kokoširejo. Vsega tega i-mam jajco dosti. Pridite gledat. ' Cena $175.00 za en aker; dobi se na lahke plačilne obroke. Thomas Barry, R. F. D. 2. Joliet, 111. Telephone: 2647-Y-4. ZASTONJ Vam dopošljemo našo slovensko na vodilno knjigo o . patentih. Pišite ponjo v svojem domačem jeziku. Ime A. M. WILSON je znano že 32 let. V zadevah patentiranja, iznajdb in prodaje patentov, pišite samo/v Washington na zanesljive patentne odvetnike. Naslov: A. M. WILSON, Inc. 315 Victor Bldg. Washington, D. C. K« S« K. .Ustanovljen* y Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporiran* jj Jolietu^ državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET. III. Telefon 10«. RAZPOREDBA DENARJA PO SKLADIH: Smrtninski sklad ......... j................. ... h ■ f. $496,728.74 Rezervni sklad................................. 445,779.30 Poškodninski sklad ....:.........f...... j.'. .. ....... 12,575.85 Dolgotrajni bolniški sklad............................. 50.25 Centralni bolniški sklad ............................1,598.75 Stroškovni sklad...................... /.............. 3,835.79 Konvenčni sklad......................... ..... 8 680 60 >' • L * ' Imetje odraslega oddelka 1. sept. 1922 .................$969,249.28 Imetje Mladinskega oddelka .......................... 26,62632 Skupno premoženje ........................$995,875.60 Skupno število članstva obeh oddelkov 1. sept. t. L je znašalo 19,246 SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 100.27%. Od ustanovitve do 1. oktobra 1922 skupna izplačana podpora $2,120,755,00 k GLAVNI URADNIKI: Glavai predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IIL I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Cokx II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, III Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St., Waukegan, III Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 *E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st. 26 Tenth St, North Chicago, III. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. ' John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago Joliet, IIL POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111. PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. - ~ R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL Telefon 1048. t HEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, III. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet 111-, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet. IIL Iz urada glavnega tajnika K. S. K. J. PREMEMBE ZA MESEC OKTOBER 1922-Pristopili. K dr. sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont., 24207 Uzelac Kosta, roj. 1885, R. 37, $1000. Sck4u in mu podaja nevar-m I nprf, da postane pijanec, ab- . prejšnja in večkrat se večja c solutno pa škoduje vsaka naj-nemoglost.11 V osemnajstem . manjša mera alkohola človeku, in celo v devetnajstem stoletju J ki je še v razvoju in še raste, do najnovejšega časa so v raz- j _ nih bolnišnicah, posebno na I ODDA SS V NAJEM. Angleškem zdravili vse bolezni; prostor (lokal) za grocerijo in s samim alkoholom, toda sedaj pekarno z veliko pekarsko pec-je zdravljenje, oziroma zastrup-j jo na: 1106 N. Chicago St., Jo-ljenje, prenehalo in statistika liet, HI., v sredini slovenske na- je pokazala,- da je umrljivost za tretjino manjša in da države ne izdado toliko denarja za "zdravje" svojih ljudi. Nek- selfbine. Vprašajte lastnika: MATT KRASOVICH, 409 Russel St Joliet, HI. NAZNANILO IN ZAHVALA. 41kohol in njegov vpliv na človeško telo. (Spisal Arnšek v koledarju Družbe sv. Mohorja.) (Konec.) Če še potem pomislimo, da jlkohol ovira tudi duševni razvoj otrok, da jim uničuje voljo, pri čemur trpi njih enačaj, da jih zavaja v nemoralo in nevarnost — smelo trdim, da je vsak mlad pijanec }b enem tudi v spolnem oziru ^kscedent, potem moraimo reči, da ni večjega morilca mladine iziroma človeštva, javne mora-'.e, vsega dobrega človeškega napredka, znan osti, vede in u- • ume kot pretvarjanje alkohola nes, da je tudi alkohol redilen in da daje telesu energijo ali moč, kar tudi v nekoliko res. Saj sem že poprej omenil, da mala množica alkohola bolno srce začasno ozdravi, kakor redilen sladkor. Ko pride alkohol .v želodec, takoj zleze skozi celice želodčne stene v kri. Kri prenese ta alkohol po celem telesu in vsaki telesni celici ga nekaj pusti. V telesu ga potem nekaj zgori, 'kar ugrabi telesnim celicam kisik, ki ga rabi za gorenje. Življenje v ce^ licah postane raditega mrtvej-še, kakor sem rekel poprej. To gorenje alkoholovo se pa raz- aietnosti in vere, kakor ravno pijanost in njen oče alkohol. Pravim, če bi danes postali vsi ljudje na zemlji strastni in tr-lovratni pijanci, za petdeset let ni niti enega človeka več na zemlji. Do sedaj smo slišali, kako vpliva alkohol naštelo, njegovo delovanje in njegov razvoj, sedaj nam še ostane le naloga, povedati, kakšna je usoda zaužitega alkohola v telesu in kaj so z njim v telesu godi. Ker alkohol nastane iz sladkorja, ki je sam na sebi redilna snov, zato se je vedno mislilo v druge snovi in pri tem pretvarjanju res nastane i*z njega nekaj toplote ali telesne energije, toda energija je v primeri z energijo, ki nastaja iz drugih redilnih snovi, posebno sladkorja, zelo majhna. Alkohol daje torej telesu neznatno malo toplote, da je velika množina zapustiti telo. Torej sum-ma summarum je minus—primanjkljaj. Alkohol je res *v nekoliko redilna snov, toda ker je ob enem strup, zato ne uniči samo svoje redilnosti, temveč zmanjša se druge redilne snovi na vrednosti. V drugače zdra- ln nekateri ljudje mislijo §e da-organizmu zgori skoraj A . ' Globoko potrtega srca naz* ~njam vsem prijateljem in znancem tužno vest o smrti mo: ljubljenega soproga, ozir. očeta g. JOHNA SNiiJEC, katerega je Bog dne 20. okt. t. 1. k Sebi v boljše življenje poklical po kratki in mučni bolezni v starosti 60 let. Pogreb se je vršiti dne 24. okt. iz hiše žalosti v cerkev Matere Božje, kjer je daroval za dušo pokojnika g. župnik Rev. O. Zupan peto črno sv. mašo; od tam smo pa blagopokojnika položili k večnemu počitku na Roselawn pokopali^ ve. Poleg mene zapušča tukaj tri sinove in štiri hčere in sicer so ti: John, Edvard in Dr. Josip F., Ana omož. Subotich, Rose, Josephine in Edith. Spadal je k društvu sv. Jožefa št. 7, K. S. K. J. že od ustanovitve; dalje k društvu reda Kolumb. Vitezov in k dr. sv. Trojice. Iz sr^ se zali val j ujem vsem dragim sosedom in prijateljem, ki so nas obiskali v teh žalostnih dnevih za časa boflezni in smrti pokojnika. Hvala vsem darovalcem kr^'-uh vencev. Hvala pevskemu društvu "Prešern" za gaailjive uagrobnice; saj je bil pokojnik vedno velik prijatelj slovenske pesmi. Dalje izrekam hvalo g. John Butkovieu za njegov krasen govor pokojniku v slovo; hvala vsem prijateljem, ki so nas obiskali na večer pred pogrebom in na dan pogreba; največja hvalla pa vsem onim, ki so prečuli tri noči pred njegovo smrtjo ob njegovi bolniški postelji in sicer: Mr. Fr. Nezich, Jos. Tomseck, Mike Gregoricb, John Trontel, Julij Mišmaš, Mike Papesh, Fr. Zupančič, Frančiška Šnajder in Marv Papesh. Stoterna Vam hvala vsem skupaj. Bog na.j bo vsem onim, ki ste nas obiskali in tolažili v teh bridkih urah obilen plačnik. Pokojnika priporočam v molitev in blag spomin. Večna luč naj mu sveti. Žaluj oda soproga: Marija Snedec s sinovi in hčerami, i, Puelflo, Colo., dne 29. oktobra 1922. ZA BOŽIČNI PRAZNIKE POŠLJITE DANES. Jugoslavija: Italij«: 1000 kron za _________$ 4.30 100 lir za........$ 4.70 10,000 kron za .:...... 42.00 1000 lir za........43.00 NOTARSKA DELA. Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage. Prodajamo hiše, lote in faigjae. Za Dojasnila se obrnite na MLADIC & VBfeDERRAR, 1334 W. 18th St. Chicago, IIL ■ VESTI IZ JUGOSLAVIJE | Smrtna kosa.—V Ljubljani, A Mestnem trgu št. 11, je iimr-m po dolgotrajni bolezni ga. Gabrijela; Lindtner roj, Krzen, »»proga pisarniškega jiradni-S>: na Krki na Dolenjskem pa ^ Hetirik Lobe. Blag jima fomin! — V Idriji je umrl g., an Tušar, vpokojčni rudniški kontrolor star 58 let. Pokojnik je bil sploh delaven mož iti njegovi službeni marljivosti je zahvaliti, da so se ohranile stare listin in izpisi, važni za zgodovino idrijskega mesta. Kaj poriva v miru! — V Slov. Bistrici je umrl Peter Novak, jpose/tnik in gostilničar in bivši deželni poslanec v starosti 68 let. Rajni je bil dober narodnjak,^ i imai mnogo zaslug za narodni probujo v okraju. Blag riu spomin! — Tragična smrt. Vpokoje-}»i železniški delavec Ignacij Mlinar se je dne 7. oktobra bli-tu postaje Sava vrgel pod vlak, ki ga je v prsnem košu prerenal na dvoje. \ — Strop se je podrl v hiši (nedrja Franceta Resmana v Vevčah in pokopal pod seboj *f> letno Marijo Beinina.*Ke-vca, ki je bila težko poškodovana, je nato v bolnici umrla pi poškodbami. Kriv je gos-imdar. ki ni hotel popravit hi-fce dasi se je strop že preje enkrat udri, pa takrat k sreči ni bilo nikogar v tistem prostoru. — Zverinski roparski napad se je izvršil v Preski obč. Š-martno pri Litiji. V -četrtek J-. oktobra je našla neka bra-njevka posestnico Antonijo Lokar in njenega lOletnega sina vsa v krvi nezavestna na njihovih ležiščih«- — V noči od 31. do 12. oktobra sta morala biti napadena. Xapaxlalec je poropal vse, kar se je dalo odnesti, "ste odejo s postelje nesrečne žrtve. Žena je brez zavesti, ima trikrat prebito črepin-jo, poleg tega še hude rane od noža; otrok je tudi hudo ranjen na glavi, a se je zavedel; ne ve pa prav nič povedati, ka J' bilo. Gotovo sta bila napa flena- v spanju. Hiša je zadnja v občini na poti proti sv. Kri pi, nekoliko na samem. Na jpadena je bila revna in poštena genska. Ker se že dalj časa v tem okdišu pojavljajo tatvine in vlomi, bo treba storiti en krr.it resne korake, da se zago lovi varnost in življenje mir nim prebivalcem, ki so vslec tega napada opravičeno pre fctrašeni. Strela* je ubila dne 5. okto f>nf ob pol peti uri popolldne (Iva šolarja z Rupe pri Kranju k a sta šla iz šole na Primsko vem, namreč šestletnega Lojze la Zupana in osemletnega Loj teta Fajfarja. Tretjega dečka, iestletnega Lojzeta Sitarja, je 4>a strela močng oplazila, pa so ga rešili. Smrtna nesreča na dravelj Skem kolodvoru. Ko je dne 9 Ikt. ob pol 1. pop. premikač trhar iz žapuž hotel pripeti ^eki voz k drugemu, je prišel k psrsdi med odbijače, ki so mu ri l i prsni koš, da je ostal na lestu mrtev. Mrtvega so pre-lesli na njegov dom v žapuže Samomor. V št. Vidu pri Brdu si je dlie- 4. ok^. pogna kroglo v glavo gosp. voj. rac liadsvetnik v pokoju Luka Pe stator, doma iz Gradiša pri £u kovici. Star je bil 72 let. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen — paič pa pravi pregovor slovenski: ka&oršno življenje taka je smrt. Uboj. Dne 10. okt. zvečer je spremljal posestnikov sin Jožef Ažman iz Paške vasi, občina Šmartno ob Paki, več de klet od ličkanja koruze domov. Ko se je sam vračal proti domu, je nenadoma dobil težak udarec zadaj na gflavo. S težavo se je privlekel domov, kjer je povedal, da ga Je v to-mi nekdo napadel, a kdo, ne ve. Naslednji dan je Ažman umrl. UMjalec še ni znan. Pretep v družini. V Žlebih treščil z voza in prišel pod kolesa. Umirajočega so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer je kmalu umrl. VELIKE POPLAVE NA GORENJSKEM. Železniki. V noči ob 6. do 7. okt. je vslod dolgotrajnega pri Medvodah sta žena Marija « f^* , liaraf» ....... nro- Smoleva z dotiko hudournikov in napravila v Grapi pri Železnikih ogromno škodo. Pre- trgala je več njiv in si izkopala čisto drugo strugo, dve hiši kar s temelja odnesla, drugod Stairman in njen sin tak(Vpre tepla df bo na cno.oko ntgprzj; oslepel, razen tega' fiM'tudi eno roko že!d zateklo* 4 a se zagovh r-j;i, da .jo je mož od hiše podil, (Ta noče zflttijo skriti in da ji P* napravila vehko škodo, ker ie grozil z villain i. J* * **> udrl» v not" Napeljava falske elektrike v Trbovlje... Pred kratkim so se zabela dela za električni daljnovod Fala—Trbovlje. Dela bodo do prihodnje jeseni goto-v§. Tok bo močan 80,000 voltov in bo šel daljnovod preko Maribora, Slov. Bistrice, Konjic, Celja Ln Laškega. Napelija ranje prostore. ■ Županstvo v Železnikih je prosilo pokrajinsko upravo za pomoč, ker peha, margarina ali masla 18|Bila je res prava katastrofa, gr, olja 30 gr. kakršne še stari ljudje ne po- kodovalo. Sora je odnesla štiri večje mostove; mostovi na stranskih potokih m šli skoro jksi po vodi. Najhujše jo bilo v Selcih: usadi od vseh bregov; vaška pot skoro popolnoma razdrta, gline naneseno po hišah, hlevilf in kleteh. ..Na več krajih so komaj rešili živino. Z malo izjemami so vsi hišni posestniki hudo prizadeti. Kaj takega . najstarejši ljudje no polmiijo. Na glavno cesto v Belcih je hudournik nanesel veliko blata in dreves. — Čudimo se častni upravi, da nič no preskrbi, da bi se spravilo ceste. Strogo hočejo zahtevati od vaščanov, da bi cesto oprofstili, ko. imajo povsod doma s popravami toliko dela. V prejšnjih časih je vojaštvo prišlo pomagat v taki veliki sili. Upravičeno so o-goreoni ljudje, da bi danes ne mogli priti na pomoč, ko je vojaška oblast toliko žrtvovala za sokolsko prireditev v Ljubljani, in za take velike ljudske stiske^ da bi ne imela ničesar na razpolago! — Škoda je milijonska. — K povodnji v selški dolini. Zelo prizadet jo Martinj rih. Zemlja se je na mnogih era j ill sesedla in imajo zato losestniki znatno škodo. Treba bo mnogo let, prede bodo :ia usedlinah zopet travo kosili. Človek bi ne verjel, da morejo naše sicer pohlevne vose tik pred j dice tako narasti in podivjati, ico razdrla j Pota so taka, da bodo nekate-i posestniki le s težavo spravili' steljo in druge zimske potrebščine domov. Po obeh Smoljevah so imeli i>odjetiii Martin j vrh a rji tako lepo pot do ceste, da so jih sosedje lahko zavidali zanjo. In danes? Potov ni. - Sama groblja. V-ro uničeno — delo mnogih let. Največji so pa tisti reveži, ki ,iim je voda ravno pred zimo u- mnijo. Najtežja žrtev pa je bil mlad fant Jernej Štrukelj iz Slapa pri Tržiču, ki je uto- ntfna stanovanje, pobrala op- Cerkveni rop ministra pro-svete. Belgrad, 13. okt.—Voj vodniki veliki župani so na poyelj6 iiinistrat za prosveto Pribičevi-•a izdali poziv vsem rimsko- J reševat nek jez, a ker je bila jša 9 svojimi dotoki je malo po-katoliškim cerkvenim občinam ' v oda silno narasla, se .je jez v divjala, pa ne tako silno. Odda morajo v teku 8 dni izročitf^redi pretrgal in on in neki' /se premoženje, s katerim so Štajerc sta zginila v valovih o- niHa večer v valovih. Šel je Savo in pokvarila živež, kar ga z dvema drugima delavcem« j«. bilo že v kletih. Tudi Lu- nesla je eno kopo oglja, pobrala nekaj brvi in zasula oziro- •3 vzdrževale versko stile, dr- koli8. ure zvečer. Drugi danima razorala nekaj .travnikov, žavniin šolskim odborom. —'so oba našli in preteklo nede- iz našega kota za Sv. Još- tom. Takšneara večera ka- kršen je bil v i>etek 6. oktobra t. 1., pa ne pomnijo niti najsta- ^oslanec dr. Korošec je v inter-1 ljo sta bila oba skupaj poko-pelaciji opozoril šefa sedanje paua v skupen grob. • Jernej vlade na ta rop nekompeteiit- je bil član orlovske organizaci-nega ministra za prosveto in je v Tržiču, bil je res pošten in rejši ljudje v kraju. Treska-zahteval, da se prekliče. To^lober fant, ki je bil v vojski v ](t je \u grmelo, (iež je bil, ka-pomeni novo preganjanje ka-fronti, bil je v laškem ujetniš- Ikor iz škafa, da smo mislili, da toličanov v kraljevini. Nikjer tvu, in srečno prišel domov k bo vsega konec. Potok Bednima prosvetni minister pravi- svoji materi vdovi. — Imel je da odločuje o premoženj- i)reteklo nedeljo nad vse kratkih pravicah a pri nas si g. sei* pogreb; nosili so ga 4 Or-Pribieevič dovoljuje vse. Pos- li v krojih, drugi Orli pa so lanec dr. Korošec je izjavil, da šli v krojih in z znaki za po-ipa, da se katolišk^ cerkvene grehom. Enako so šli za po-občine ne bodo pokorile tej ne- grobom člani društva sv. Jože-pravični in protizakoniti na- fa. Društveni pevski zbor redbi, marveč da bodo do kon- mu jo zapel v slovo pred hišo, ~\a branili svoje pravice, ako v cerkvi in na grubu. V ime-vlada pravočasno ne prekliče nu Orlov se je od njega po slo-svojega najnovejšega ropa. j vil na grobu g. strok, učitelj PRIMORSKE VESTI. j Pečjak v prekrasnem, gani ji-Italijanski minister za nove vem govoru! Tudi obe zas-? c krajine Luciani se je te dni tavi, društvena in nova or-mudil na Goriškem. Sprejeli so lovska sta šli za pogrebom, »a hladno brez vse Slovesnosti. Počivaj v miru, dragi brat Jer-)betal je mnogo, a od njegoviht noj, mi te pa ohranimo v naj- obljub si ljudstvo ničesar ne o-beta. Fašisti in italijanske državne pogodbe. Glavno glasilo primorskih fašistov "Popolo epsem spominu. Dolina pri Tržiču na Gorenjskem. — Močan naliv v petek zvečer je povzročil v celem o-kolišu veliko povodenj. Po di Trieste" piše s pogledom na .tok Bistrica je tako narastel, jugoslovansko-ifalijanski sp#o- da je voda odnesla večino mos-iv.zum glede učiteljstva v ob-j tov. Škoda, ki je nastala, se mejnih krajih: 41 Fašisti Julij- se ne da ugotoviti. Neustra-ske Benečije so obveščeni, da sen i! pogum delavcev barona je njihova naloga, da takoj 3orn-a, ki so se polnoštevilno vsakega učiteil ja, ki bi priseTiz j udeležili varnostnih del, je res Ljubljane ali iz Zagreba v ^vr-j hvalevreden. Q. baronica je ho poučevanja v slovenski a«li pozno v noč delila premočenim hrvatski šoli, spremljajo nemu-j delavcem krepčila. Posebno doma zopet do meje, in sicer se je izkazal s svojo skrbnostjo na ta način, da ga z nogami ne-|in neutrujeinostjo gozdarski prestano bi jejo v zadnjo plat." mojster imenovanega velepo-To ne bo težko vrniti italijan- sesftva. niča, ki je sicer neznaten in miren, je zrogovilil in planil čez polje in travnike in kar ni poplavil in zasul, je pa raztrgal, da je pokazal z vast oho svojemu "besnemu^ imenu. Voda jo prišla tudi v hleve, bredli so jo do pasu, da so mogli rešiti živino. Strah in groza je obdajala tudi take, ki so mislili, da je povodenj v našem kotu nemogoča. Vsled moče so nastali po raznih krajih usadi, pota so raztrgana, njeve poškodovane. ' Škoda je nepopisna.. Največ so pa tr peli mlinarji, zlasti oni v Spodnji Besnici, kateremu je voda spodkopala hišo4 in odnesla mnogo hlodov, kar cenijo nad stotisoč kron. Enako se je splašil in razdivjal tudi naš obmejni potok Nemiljščica, ki je posestniku Jerali pomeril svojo pot naravnost čez njeve in mu podsul še neizkopani krompir, odnesel mnogo hlodov, po vzročil nepopisno škodo ter nu ogrozil njegovo bitnost. fekim učiteljem. Smrtno ponesrečil se je te Iz Selške doline: V noči od pntka na soboto zvečer so ob P^k^S--• -'^ narasli pritoki Andrej Tence iz Sv. Križa 581etni posestnik. Sore. V obeh Smolevah so 0 , v., . ,, . m . .pota popolnoma končana; e- Splasil se mu je kbnj, Tence *;n<) hišo ^ Gnetlo, 4 zelo poš- Ako premenite svoj naslov, naznanite to takoj društvenemu tajniku (ici). BOLGARSKI KRVNI CAJ. Na milijone ljudi rabi ta čaj za od-l pravo prehlada:, jemljejo gorkega[ zvečer pred spanjem. Ta čaj prežene zabasanost, okrepča slab želodec, ledi-j ce in daje moč krvi. Vprašajte le-^ karnarja. Pošljemo vam ta čaj tudi priporočeno po pošti eno veliko družinsko škatljo za $1.25, ali 3 za $5.151 ali 6 za $5.25. Naslov: Marvel Products CprBf*ny,] 436 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. - ' .. • i; -" -• i Ne pošiljajte denarja! Ne mislite, da je to kaka izv^nredna razprodaja čevljev. — Niti centa vam ni treba poslati. — Izpolnite samo doljni kupon in ga pošljite nam. Ko boste čevlje prejeli jih dobro preglejte; obujte jih, da se prepričat^ kako udobno vam pristajajo. Ce boste potem mislili, da ni to v resnici lepa priložnost in velikanska razprodaja, vrnit^ nam čevlje nazaj; niti centa ne boste izgubili. Izpolnite kupon in nam ga »e dane« pošljite, dokler je ta razprodaja v veljavi Te čevlje lalvko nosite v najslabšem vremenu za delo. Zalegli vam bodo za dva druga para. Narejeni so po znanih Blucherjevih kopitih; usnje je ustrojeno na poseben način, vsled česar je mehko in prikladno za noge. r Podplati so močni, tako tudi pete. Velik, širok jezik brani dohod bl^ta in vode k nogi. Tudi gornji del usnja na teh čevljih je moian," da ga Voda ne premoči. V -zalogi imamo velikosti od št. 6 do 12. Naročite št. 941 še danes! POŠLJJITE KUPON. Ne pošiljajte, nobenega centa, dokler čevljev ne prejmete; potem plačate pismonoši samo $3.65. Ako niste s čevlji zadovoljni, vrnite jih nazaj, pa vara vas denar takoj povrnemo, Ne pošiljajte denarja! Standard Sales Co., DePt. SI-11 2656 W. North Ave., Chicago, IIL Pošljite mi par čevljev za delo št. 941. Plačal bom zanje $3.65 in ne več, ko jih dobim. Ce mi ne bodo ugajali, vam jih pošljem naztj, nakar mi boste moj denar povrnili. v « Velikost čevljev__________ Naslov Pozor krajevna društva K. S. K. Jednote! V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar: Ali ni boljšo imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot, odstot, 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 ods.tot ali 4 odstot? Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate. Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo tej podp. organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo. A. C. ALLYN & Co. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. CUNARD & ANCHOR 8 8 i O Dva ogromna parnika gonjena z oljem NARAVNOST V TRST. Lepo opremljene kabine tretjega razreda z 2—4—6 posteljami. Krasne obednice, sobe za kajenje in odpočitek. Zaprt krov za šetanje. Domača kuhinja. Vino zastonj. Hišna udobnost. Brezbriga. Ugodno potovanje. Istotako od pljujejo parniki vsak torek preko Cherbourga v 8 dneh v Jugoslavijo. Aquitania. Mauretania. Berengaria. Za karte in pojasnila vprašajte agenta. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga ▼ zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je tedaj potreben ta opornim, kajti rsle4 večje množine denarja med ljudstvom dela ju ipekolantje velik« dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Nai denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po tvoji aljudni in hitri pottrezbL Mi pla£vj«mo M hranilno uloro po 3 odst. ki jih pripiiemo k glavnid ako jih ne dvignete. Naša banka je pod naaorvt-vom vlada Združenih driav la Qanica federalnega rezervnega sistema. Pri poiiljanjn denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni meletarji nastavi-ljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti t . . nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas aa nasvet In cene, kadar želite poalati denar v staro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim o§* aja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili b rex plačo« THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, TLLTNOIg Kapital $150,000.00 Prebitek 1360,000.00 GLASILO K S. K. JfiDNOTE, 8. NOVEMBRA 1922. Piama Komarjeve Špele. Moja Slika. Na obisku v Cikagi. Pismo Urške izpod Klanca. Vožnja domov. V Žolijetu, 3. lisrtopada 1922. Draga mi botra!. Tukaj imate sliko vaše Američanke Spele. Ali nisem dobro zadeta! Ali ga ne pihnem? Vse bi bilo olrajt, samo oni fotografist se na obraze dosti ne zastopi, ker mi je naredil premajhno oko, predolg nos in preveč špičasto brado; tudi prstov na roki je manj, kot jih v resnici imam. Ker je to prva slika,v mojem življenju, pa naj bo; bo pa morda druga boljša? Slikat sem se slš, pred zadnjo nedeljo k najboljšemu fotograf istu v mesturačunal mi je za 6 slik celih 9 dolarjev, ali okoro toliko, kolikor jaz v enem tednu zaslužim. • Da bi se bolj postavila na aliki sem šla prej še v nek bju-tij parlor na Čikago St., kjer me je sama forledij fiksala skoro celo uro. Sprala mi je <;lavo, skravžljala lase; mazala po obrazu kot kako nevesto po*od poroko; nazadnje me je pa še ena mariikiiristinja vzela v roke,, ki mi je nohte opilila in ,zbiksala z neko čudno žav-bo. Najbolj me je jezilo, ko mi jo hotela še obrvi prešteti in poštucati ter žnablje z rdo-eo tinto našmirati ko sem bila že itak dosti rdečelična. Če sem včasih preveč bleda, se namreč kar sama doma z rdečim papirjem od Frankove ci-korje namaže m, kar me ne stane nič. Ves/te, draga botra, tu v Ameriki je namreč postava in moda, da se vse ženske pavdrajo in .šminkajo, osobito pa punce; to delajo zato, da so pbdobne Indijankam, ki so prve živele v Ameriki. Nekatere punce v Ameriki nosijo že knikerje, ali moške hlače, hodijo javno s paličico v roki in cigareto v ustih, druge pa čikajo. — No, če pride za nad vse tako ^troga postava, mene že ne bodo d6 toga prisilili; rajši jo poberem zopet nazaj na Vrhniko. Radovedna sem le, kdaj bodo začeli moški kiklje in jopice nositi? Fotografist me je trikrat na aparat ciknil; enkrat brez Slamnika, dvakrat pa tako. Slamnik me ne stane ravno dosti, ker sem ga kupila v nekem sekeiihend štoru za 29c; trak velja 10c; perje sem imela pa sama, ker smo ta teden v šem restavrantu dta petelina zaklali. Od fotografista sem jo mah- jkarice v Ameriki zaslužijo po $50.— na teden. Zdaj še ne; vem, kako bom naredila, ker ;sem se že preveč Žolijeta pri-[vatdila. turen kranjski branjevec za | Pred odhodom mi je eden iz-trebušne bolezni. Pa mislite, volkegonskih gostov izro- drug štor (apoteko), kjer je neka luštna Slovenka za kel-narco, ki me je izbomo postregla. Vzela sem en "paneno en "Žolijet špešel" en ekskimo ajs Krim, nekaj čju guma in 1 funt frut čokolade, kar me jo vso skupaj veljalo da sem ga dobila? — Oni apo-tekarski klerk me je vprašal, če imam preskripšen od doktorja, Ker pa jaz nimam prer skripšen bolezni, in še nisem bila nikdar pri nobenem doktorju sem mu rekla: "Aj-dumkor!" pa sem šla. Ko pride naš doktor Jiveo nazaj iz Londona, mi bo že pojasnil kaj je preskripšen bolezen? Morda bolehajo za njo oni, ki radi z zobmi škripajo: Kakor že fcnkrat omenjeno, sem bila zadnjo nedeljo v resnici v Čik agi na obisiku. Tja sem se peljala z roka ajland fest trenom (vlakom) nazaj pa s štritkaro. Na potu tja me* je zelo jezilo, ker so bili vsi se deži v vagonih polni, stati pa nisem hotela celo uro. Na zadnje sera jo mahnila kar v zadnjo ali smoker karo in sem dobila zaželjeni sedež. Moški so me tako radovedno gledali, kot bi še nikdar kake ženske ne bili videlL — Ajdumker — V Ameriki ilmajo tudi ženske iste pravice kot moški, ne samo v politiki, ampak tudi na vlaku, čeprav v smokers kari. V Čik ago smo dospeli čez 1 u ro in 5 minut. Dospe v ša na "lasale"dipo (postajo) me je zadela neljuba nesreča, da mi je desna peta od belega čevlja na sitopnicah odletela. i'Kaj pa zdaj Špela?" sem pričela študirati. Hitro vam poberem visoko peto ter jo denem v roSno torbico. Nato sem v-prašala po nemško nekega policaja, če ve aa kakega čevljarja, ali kovača, v bližini, do bi mi peto nazaj pribil? In res. Hvala. Bogu, ravno naspro^ postaje na ven buren cesti je eden, ki ima na oknu zapisano "Shoe Hospital". Tukaj v Ameriki morajo menda vsi čevljarji za doktorja študirati, da potem v svojih špitalih čevlje popravljajo. — Trkam vam, odpiram in kličem, pa — zaman. Nazadnje sem pritisnila še na električni zvonec; toda zastonj, — ob nedeljah so taki špitali zaprti. Ker sem brez desne pete preveč krev-ljala po cesti, mi ni drugega kazalo kot najeti jelov teksi in se peljati proti vestzajtu na igro naših Volkegončanov. Med vožnjo sem pa v ata moli ilu. še» levo petto sama odtrgala in spravila v torbico. O ti presmesni Spak in Rr-javelj! Kako sta ga na odru pihnila! — Pa ona bela kodrasta koza! Take živali pa reer še nisem videla. Če ni bil to kak bel ovčarski pes? — Najbolj se mi jo dopadel Krjavelj ko je za pel ono pesem od svoje nepozabnei Urške: "O, ti ljuba moja Urša, Če si bla prav škrbasta; O, zakaj sij me pustila, Da te zdaj ne vidim več?" Takoj sem si mislila: Krjavelj je vdovec. Gotovo ima dosti okroglih pod palcem, ker proidaja koze, mleko in sir. —, ga, bo pa dobra steklenica be- Spela! Kar v Vilkegon se preseli, ali ga pa vprašaj če te mara? — 0, ,ti ubogi deseti nila naravnost ; v Stilmahor brat, kako>težko je umiral pri goreči petrolejevi svetilki na o-nefn kupu f Če bi bila jaz na odru', bi* ga že zopet k sebi spravila z domačimi zdravili in rožami. . Po igri smo jo udarili v neko dvorano na ples. Tu sem prvič v Ameriki zopet slišala $1.50. Mislila sem"si prirtem: kranjsko "fermonko"; plesati 4'Spela, danes se malo postavi: pa nisem hotela zaradi preniz-ker si bila že v bjuti parlorju kih pet. — Tamkaj sem sjučaj-iff pri fotografu pa si še malo j no naletela na neko- slovensko šel od ček okrepčaj. — Kamor Ulamnikaricq, ali šivavko ki me je Jla že. krava, naj gre še te- sili, da naj se v Čik ago k slam-le!" — Vleklo me je k Stibmr1 m^mn p.^P.111!^^,,^^*1: nu še nekaj drugega,kersem •vedela da prodajajo ondi na- jo. Pravila mi'je, da slamm- čil malo sliko igralcev ter pis mo Urške izpod Klanca. To pismo Vam .tukaj prilagam in vas ljuba botra vprašam za svet, kako naj naredim glede nasvetovanega mi ženina Ur-ha? — To pismo se glasi: "Volkegon 28. okt. 1922. Draiga mi Spela! Zadnjei tvoje pisjno v "Glasilu" se mi tako dopade, da ti moram pisati in malo svoje srečne bolečine potožiti. Praviš, da bi rada prišla v Volkegon, da bi tu kaj "coklorjev" videla, pa ti je predaleč? Jaz pa pravim, da ni predaleč, ker,, ako prideš sem, si ravno na pol pota nazaj v Žolijet; ako pa tukaj ostaneš, si ravno na' koncu pota; torej vidiš, da ni tako daleč! Tudi omenjaš, da se boš močila, ali* da nočeš ostati vedno samica v Ameriki? Dobro! Jaz imam tukaj enega ženina zate; samo če ti ho v-šeč ? Posilusaj, naj ti ga malo opišem: Lep je tako, da boš morala imeti stolček, da se ga j bo nagledala. Visok jo malo »čez 3 čevlje in pol; obraz ima tako lep, kot pobia luna in roke ima še tako dolge, da to bo lahko objel, če tudi si precej debela; z eno nogo malo okoli sebe opleta, kot bi bilo vse njegovo; klobuk ima pa tak, da bosta v dežju lahko oba p(x} njim brez marele; piše se pa Urh Kozorep. — No, ali ni lep ? Tuldi jaz sem ga že snubila, pa me no mara, ker sem presuha, vagam nainreč 250 funtov čiste vage. Jaz vem, da bi bilo Urha sram s tako suho žensko pok cesti hoditi. Tako pa žal vse kaže, da bom morala na vse zadnje res samica ostati. Nekaj sem se zanašala naStrbuclnovega Toneta, pa si je že zakonski jarem na vrat obesil. Z Majk Ce-garetom pa tudi no bo nič, ker je šel v pokoj, sama no vem kam ? o Vidiš draga mi Špela! Tebi res ne želim tega; in če vza-meš našega Urha, imam že pripravljeno zate lepo poročno darilo; pristno starokranjsko — zibelko* Te pozdravlja tvoja neznana prijateljica Urška spod Klanca." zdravje in dolgo življenje žah-teva stalno pažnjo želodca in pre^avtnih delov telesa ter glavni ključ do teh ugank je navadno tisto, ki vaan odpira cre-va. Trinerjevo grenko vino je tisto zdravilo, ki vam drži cre-Va odprta, pomaga prebavi in poveča slast do jedi ter s tem vrejuje ves človeški ustroj v pravem stanju, da lahko bojuje mnogo številne bolečine, ki se pojavijo. Mr. John Skrdla nam piše iz Wilber, Nebraska:' "Trinerjeva zdravila so zanes-ljva, še posebno Trinrjevo grenko vino, katero meni vedno pomaga in vsled tega mora biti vedno na mojem domu pri rokah. Jaz priporočam Tri-nerjeva zdravila vsakomur." Vstavite se pri vašem lekarnarju, ali trgovcu z zdravili še nocoj in si kupite eno stekleni co tega zdravila. DOMAČA ZDRAVILA. Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači zdravnik" imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina, za kaj se rabi Matb. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cen j. občinstvu v Jolietu in )kolici naznanjava, da sva odprla novo * trgovino z groeerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-oim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna. Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St. Joliet, HI,, Telefon 4555 Naj vam ljuba botra še omenim, kako sem se nazaj v Žolijet iz Čik ago .vozila: jako slabo in dolgo, ker sem se morala do si ti lim ec trikrat presesti. Tako me je štrit kara preon-gavla in pretresla, da sem še danes malo nervozna. Nikdar več se ne vozim tako, rajši bi šla s frejt trenom nazaj v Žolijet. Ljuba botra! Letos bom svoj god, na 19. listopada prvič tu v Ameriki obhajala. Pa, kakor kaže bo bolj žalosten in suh brez pijače. Rada bi si za ta dan skuhala ene pol galo-ne ta novega vina, pa je predrag $1.50. Če ne. bo druge NA PRODAJ je posestvo na Vinici št. 23. Hiša stoji ravno v sredini Vinice, posestvo obsega tudi njive in gozd. Posebno prmerno za obrtnika ali trgovca. Prodam po nizki ceni. Kdor želi to posestvo kupiti, ali kaj vefč izvedeti naj se oglasi pri podpisani: Mary Zunič, .. 1037 Peralta St. N. S. Pittsburgh, Pa. zgovega ali regratovega vina, katerega bom že kje na hribu dobila. S pozdravom do vas in vseh znancev . Vaša zvesta Špela. V SENCI STARIH KOŠATIH DREVES. V vročem poletju vsakdo rad sedi v senci košatega drevesa, Sicer pa prav malo ljudi ve,koliko truda se potrebuje, da se varuje zdravje drevja pred boleznijo in gnilobo. Raznovrstni mrčes napada drevje, bolezen in gniloba je vedno na delu lift! Enako' Dol Slovensko Amerikanski KOLEDAR za leto 1923 je izšel (v povečani obliki). CENA za Ameriko in Jugoslavijo SAMO 40c. Naročila pošljite na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St. New York, N. Y. PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1. odprto Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. Ce osqba ne pride povrnem denar. Ne odlaSajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. PROSTA POJASNILA Pošljite površno obrisbo vaše iznajdbe ali ideje v pregled ia pišite v slovenskem jeziku. Točen, zanesljiv in pošten. CLARENCE O'BRIEN, BOŽIČNA DARILA « Nikdar prej niso bila božična darila svojcem v stari domovini s tako hvaležnostjo sprejeta, kakor bodo letos, ker jim je tam letos letina tako slabo obrodila radi silne suše, katera jim je ponekod uničila vso žetev. Včeraj so bile cene sledeče: 1,000 kron za......18.00 100 lir za......$6.00 Pri višjih jpošiljatv&h primerno nižje cene. Vsaka pošiljatev je jamqena, da denar ne bo izgubljen. AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinoi«. BANKARSKA TVRDKA 133 Second Ave. - EMIL KISS, New York City. Veliki izlet na Božič v Jugoslavijo pod vodstvom g. ALEKSANDRA LEFKO, upravitelja bančne tvrdke Emil Kiss z ekspresnim parobrodom BERENGARIA zavzemajoč 52,022 ton. Parnik odpluje iz New Yorka dne 12. decembra; pot traja do Cherbourga 6 ^^^^ dni, od Cherbourgha do Zagreba 2 dni; torej vsega skupaj 8 dni. Od Cher-^^ bourga ide posebni vlak do Zagreba. Vožnja za potnike je v privatnih sobah. Cena do Zagreba $110.85 in $5 vojnega davka. Pišite takoj, da ne zamudite! BANKARSKA TVRDKA EMIL KISS, 133 Second Avenue. « New York City, N. Y. ZDRAVJE IN BOGASTVO! Ako trpite vsled "REVMATIZMA", ZAPRTNICE, SLA-BE^ PREBAVE, NADUHE, BRONKITE, BUL, ali ako so vaši živci na kak način bolni; ako želite imeti izvrstno čisto lepo ba^vo, tedaj poskusite en zavojček NAŠEGA SLAVNEGA ZDRAVILA. YEASTOLAX. Med raznimi drugimi stvarmi vsebuje Ye&stol&x največ in najzanesljivejši VITAMIN, katerega so svetovni izvedenci pripoznali kot absolutno potrebo za telesno življenje. Ljudje po vsem svetu so pronasli veliko pomoč potom njegove uporabe in sedaj vživajo veselje za popolno zdravje in čilavost. Yeastolax. vsebuje tudi te lastnosti, da najmanj ne ščiplje in je prijazno odvajalno sredstvo in njega delovanje je jamčeno. r Za hitrejše upoznavanje Yeastolax v vseh krajih, smo se odločili za gotovo dobo dati vsaki osebi, ki nam pošlje $1.00 za pokritje stroškov za zavoj tega zdravila POPOLNOMA ZASTONJ 5Q,000 RUBLJEV •: W Ruski rubel je bil nekdaj vreden 55c, kar znaša gornja vrednost po tedanji ceni $27,500.00. Shranite ta denar; mnogo posameznikov je napravilo srečo s kuovanjem denarja tujih držav. Splošno, se domnva, da $50,000,000.000.0o . vrednosti radija je bilo iznajdenega v Rusiji in časopisje opozarja na velike ameriške projekte za olje in drugo industrijo, ki se namerava uvesti v Rusiji- Chica-ška Tribuna dne 12. sept. opozarja na novi kanal, ki je bil ravnokar odprt za plovbo med Rusijo, Nemčijo, Perzijo in Srednjo Azijo, kar daje nove prilike za dobavo sirovega materijala za Rusko-Nemško zvezo, posebno olje, manganese in bakes in z odprtjem bogate Perzijske in Srednje Azijatske trgovine za Nemčijo in Rusijo. Pomislite kaj vse to pomenja, skoro gotovo vam ni mogoče prezreti te prilike, dobave rubljev. Mi želimo vsaki osebi v Ameriki, ki potrebuje zdravila poslati po en zavoj našega Yeastolax. Mi smo se poslužili te vrste oglašanja, da hitreje seznanimo ljudstvo s tem zdravilom. Čudovita tonika in zdrAvsvtene snovi v Yeastolax, so vredne mnogokrat to ceno. Vi bodete zelo zadovoljni s tem—mi vam jamčimo. Izpolnite tu spodnji naročilni kupon in pošljite nam takoj. Priložite $1, zakar bodete prejeli zavoj Yeastolax in 50,-000.00 rubljev brez odloga. Zadovoljstvo jamčeno ali pa vrnemo denar. Zapomnite si, ta ponudba je le začasna, torej v korist vašega zdravja in za bodočnost, storite to še danes- YEASTOLAX COMPANY 1253 So. Michigan Avenue, Dept. C. 104. Izpolnite ta kupon CHICAGO, ILL. YBASTOLAX COMPANY, 1253 So. Michigan Avenue, ' Dept. C 104, Chicago, 111. . . . > i ^ Prosim pošljite mi zavoj Yeastolax in 50,000.00 Ruskih rubljev. Priloženo najdete $1.00. Vi mi vrnete denar ako ne bom zadovoljen- . Ime Naslov Mesto Država. • •'«••»•• • • • • • 70—9th Avenue, Spisal Fr. S. Fi . He, dosti jelenov še pobila s Hanzo, in vsi no. borštnarji me ne zalezujejo. Saj sem samo zato gori prišel, ker sem slišal, da je tu dosti divjačine. No, na Kranjskem bi jo kmalu trebili. Ali tukaj se pa nihče ne upa, ker so vsi Štajerci za nič, razen Poc Hanze. Zvedeli boste, kaj zna kranjski Janez ! Zdaj pa pojdi in prine-si nasušilno rjuho. Grem na seno spat. Surga je pijan kot dež. S tako veho ni nikamor, da bi se hodilo v gozd." "Saj v veži visi ena, pa jo vzemi. — Janez, še enkrat te prosim, ubogaj me, ne pečaj se s Poc Hanzo in z lovom! Nesrečen boš in tedaj se še z žalostjo spomniš mojih besedi — in--" "E, brr — prazen strah," je hitel Janez. Budila se mu je svarilna vest in hkrati je občutil, da imajo dekletove besede posebno moč do njega. In bil je v srcu vroč boj, v katerem je pa zmagala strast, da je oelo žaljivo odgovoril skrbni bodeva va trma, vse je bilo pozablje-Niti misliti ni mogla ija napake svojega otroka. Preveč ga * Poleg "teli , • težav je mučila skrbno matemno srce bridka P°- skrb: kaj bo ; z njegovo dušo? Saj je vedela, da se kot skri-vač ne sme prikazati med ljudi, torej- no more nikdar v cerkev. In Bog ve, kakšno družbo ima 1 Podivjane, surove in brezbožne ljudi, ki ga gotovo popolnoma spridijo. Zato je pogosto pred Žalostno Mater božjo in prisrčno prosila: "Varuj ga, brani ga----" Ko je sedela zimske večere pri kolovratu, je govorila tako rada z možem o Janezu. Celo'očitati je hotela Klemenu, V teh burnih časih je pa potrebovala država mnogo voja kov. Ali kdo bi šel drage volje na vojsko zoper hudokrvni ke Lahone. Kmetje so prepisovali svoja posestva sinovom ,teT jih drago odkupovali, da jim ni bilo treba nositi vojaške suknje. Vsi drugi, ki niso imeli dosti posestva, da bi jih osvobodilo vojaščine, so se pa skrivali. Vse gore, vse planine, brlogi in gorske bajte — vse je bilo polno skrivališče. Le izjema je bila, če se. je kdo prostovoljno javil'za nabor. Gosposka je morala loviti, — in ker je bila potreba velika, je bil tudi pqgon in lov na' skri- noklekala !vališče 11(xPrestan in strog, Ve-p liko fantov je zbegnilo celo meje, na Koroško I preko meje, na ji.orosKo m Štajersko, kjer so nepoznani in skriti drvarji pošumah, da so se odtegnili vojakom. Ker torej lovi na skrivače niso bili dosti izdatni, je zahtevala gosposka od očetov, da svarilki. da pogleda malo po N svetu. "Lej, lej, kako si zgovorna,: Bo vsaj kaj izkusil in se izpa-modrijanka! Kakor s prižni- metoval. ce, toliko naukov ! To je ven- j Po takem pogovoru sta na-dar čudno, da bi me vsak rad vadno oba obmolknila. Ko-učil in svaril, posebno pa žen- lovrat je brnel, stari gozdar je da bi ga bil lahko doma obdr- jim izroče ginove> Ce nig0 zal in mu ubranil, da ne bi šel n voljnif po8!aii so jim v higo namtUf'Tr, V, 1 .'"sekacijon" — in to je tiralo Toda Klemen ni bil me kaj marsikaterega očeta, da se je zadovoljen z njenim očitanjem. napravil in §el ^ sina j Dasi ga je samega skrbelo, je kaje so jih pros£0zeijet ^ se skusal vendar ženo potolažiti, vrnejo in gredo v -ak sicer ces, saj ni tako, kakor meniš. jih starašni sekacijon ogloda Saj so drugod tudi pošteni lju- in ^žre do mozga, dje. Za fanta je pa le dobro, ske. Mislil sem, da so samo i asa mati tako sitni, ker so že stari; pa ste mlade prav ta-kdl" Rezika ga ni poslušala. Žalostno se je obrnila in šla v kuhinjo. Žalostna je obstala ^red ognjiščem. Ogorke je n .maknila na pojemajoči o-e j in se zagledala kakor z ji ' "m k;;prnenjem skozi ok-jasno nebo. Polglasno . vzi.ihnila: "Ima ga že v mreži, hudobni Hanza! Ne bo nehal, da ga izvodi popolnoma od dela; 5 e se pa vse, in revež bo pre-anjan, da ne bo smel med lju- Škoda zanj!" Rezika je poznala dobro u-sodo divjih lovcev. In ko je »omislila, da doleti taita tudi Janeza, prevzela je nepoznana \rb in bridkost njeno dušo. Ko je sedel Janez sam v hi-se je še enkrat razhudil nad Reziko, da je udaril ob mizo: "Klete babe!" Ali hitro mu je bilo žal Rezike. Poklical jo e krat, dvakrat, ali ni se "a Rad bi bil stopil do ? h in jo in poprosil: "Ne : a. Rezika. Toda pre-a je bila njegova trma. čem, je rekel, nalašč nočem! at je sklenil, da je ne pogleda več. • Dvignil se je in šel iz pivnice v vežo. Tam je snel težko rjuho s klina, prijel za kljuko vežnih vrat in hotel oditi. , In vendar — ni mogel. Obrnil se je in stopil pred hr jska vrata. T ahko noč,'Rezika!" ». Janez !" Ne b di huda !" *Ni°em huda, žalostna pa sem!" "I zakaj?" "Zato; saj veš !" "Ne boj se zame ! Ne pridejo mi doživega!" Tedaj je prišel gospodar Mi-heb' s svečo iz nadstropja — in ^e zapahnil duri za Janezom. IV. Pri gozdar je vih je bilo vse tiho, kar je Jenez odšel. Čeravno je popred rad zapuščal dom ter se klatil s puško po planinah, se je vendar vrnil kmalu domov. A sedaj ga ni bilo. Mati je pogosto jemala sina v misel in smili se ji je e-dinec, da se mora potikati po <^etu, ko bi bilo vendar lahko drugače. Vse priglavice, v-p§ ostoi besede »inoTt in njtgo- ' premišljeval. Čedalje bolj so se mu zbudili očitki v lastni duši, da ni brez krivde glede sina. Edinec je bil, r seveda zato razvajenec. Sam ga je prvi vzel seboj na tatinski lov in s tem užgal iskro, ki fanta lahko uniči Poznal je stroge razmere na Štajerskem, poznal Janeza in nič ni upal, da bi prešlo vse brez nesreče* Tolažil se je edino s ,tem, da bi bil sicer moral skoro gotovo v vojake — in tam bi ga itak za-' lotila nesreča. Torej je žc vseeno — kar je, je. , Leto 1848 je bilo kaj nemirno za Avstrijo. Upori in ro-vanje proti prestolu se je pričelo na vseh krajih. Posebno so se skušali iznebiti pokorščine do Habzburžanov Italijani v Pijemontu. Izpolnilo se je, kar je napovedoval Surga Do-seseljanom, da bo vojska zoper Laha. In res so kmalu vedeli prebivalci te žagarske vasice, da je na "Plementezarskem punt!" v (Dalje sledi.) Zastave, bandere, regalije is zlate make za društva ter Sane K S K. J. EMIL B A OHM AN izdeluje n 07 S. Hamlin Ave Chicago, HI ^ Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. KAŠELJ je vendar neprijeten znak in se ga ne sme zanemarjati. Uživajte 1 , ■ • • ' - - - I SEVERA'S ' COUGH BALSAM, kateri olajša kašelj U odvrni mnogo trpljenja. Je ravno tak dober za odrasle kakor za otroke. Cena 26 in 60 centov. Vprašajte po lekarnah. SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS zoper preh.ac, gnpo m za od pomoč pn glavoboli vsled prehiada oena 50 centov W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Established 1857 ČEMU SMO Z VELIKIMI IN MA-" IMI VLOGAMI ZADOVOLJNI? Mi z veseljem sprejemamo tudi anjše hranilne vlog, ker. vemo, la bo lepo število teh vlog sčasoma stalo večjih. Velike vloge pa sprejemamo tudi radi zato, ker je naša banka največja banka v Jolietu. Nam je mogoče s takimi vlogami tako ravnati, kar se more ravnati. Vaša vloga, bodisi že velika, ali majhna, —bodisi že hranilna ali na čekovni ra^hrn— nam je dobrodošla. Sprejeli bomo vsako na enako prijazen način in uljudno. Zgiasite se pri nas, da se domenimo glede bančne zveze z Vami. ns©u8@@!BP amšUMMST ElfilKiMBiLflBV Jugoslovanom iz Chisholina in okolice Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vsa vale bančne posle nam poveri® ker:— To je velika in parna banka, s skupnim premj&žeiijem nad $1,600,000.00. To je prikladni* banka, Nadi vložniki so. naši prijatelji. Mi smo vedno z vesoljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih za&evah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila. Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen. O-brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke. ; Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na First National Bank OHISHOLM, MINN. Kakor druga leta, bodete gotovo tudi letos poslali svojcem primerno dena'rno darilo za božič. v; Naša banka pošilja denar v stari kraj hitro, zanesljivo in po nizki ceni. Pol^g.t^ga je ietos storila£e poseb-me odredbe, da bodo njene božične denarne pošil jatve točno dostavljene. Prejemniki dobe denar na svoji domači požti brez H Ako pa. ste namenjeni potovati za božič v stari kraj, | i tedaj se poslužitenaše banke, ako hočete biti točno poli streženi. . y * Za nad al j na pojasnila se obrnite na: SLOVENSKO BANKO: ŽAKRAJŠEK & ČEŠARK New York, N. Y. Največja Slovenska Banka « v Ameriki je v Clevelandu, O., kajti v dobrih dveh letih svojega obstanka izkazuje nad Dva milijona dolarjev premoženja. Malo je bank v Ameriki, katerim rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto. J POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA je poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustano-novili so jo, naši ljudje z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah naših ljudi j. ' POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni di-rektorij, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi najdete sama naša imena, poznane in zaupanja vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI * iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki je država sama, County, šole, knjižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po 4% OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA. Denar prinesete lahko ofeebno, Če stanujete v bližini, ali pa ga pošljete po posti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignite svoj denar, kadar ga ršbite. 6. i POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trfrt, take fft dobite vi. V zvezi je z najboljšimi denarnimi eavodi starega kraj* ia garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem. NAJBOLJŠE IN NAJVARNBJAE ' je vselej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na: St. Clair & 62 St. Cleveland, Ohio. > -* '] > - ' i f ' < - » Ne odlašajte do zadnjega časa. , - • ~ -.•),..-• r • • ; c r -r > r s - » B02IC,— praznik veselja in lepih spominov se pribljužuje. Vemg da se bodo naši v .. c-.;• , .'•».-* f( f'. • j. : ."j rojaki v Ameriki ItakoT prejšnja leta tako tudi letos sponaisiali svojih v stari do»oriai po mogočnosti s kakim denarnim darilom. Ako hočete biti sigurni, da bo Vaša pošiljatev po najnižji eeni obračunana ia v pnt* vem izplačana, Vas povabi jamo, da se obraete na ne s. Glavno zastopstvo FRANK SAKSER STATE BANK JADRANSKI BANKE. g2 COftlaOilt St New York City.