Poitnina plačana v potov!af MfirTf?or, ponedeEfelc 20. ^foairfa «033 stav. 41 Lato Vif. oriv.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK llradnlHvo In upravi) Maribor, Oosposka «L M / Talafoa orMlnlltv« ««4fc upravo 240« Izhaja razan nadnjo In praznikov vsak dan ab 16. uri / valja aaoaaSn« prajaman v upravi a« pa po«« 10 Oln, dostavljan na dam 1« Din / Oglasi po ooniku / Oglasa sprejema Ml oglasni eddalak Jutra* v Ljubljani i Peltnl eakovnl ra«un «L U4M JUTRA 99 Na glavo posfavljena logika OFENZIVNA TAKTIKA PREMAGANCEV. Države, ki so bile v svetovni vojni Poražene in one, ki se jim zdi, da so bile radi mirovnih pogodb oškodovane, se že nekaj let postavljajo v pozo upnikov, ki zahtevajo plačilo nekih postavk, do katerih nimajo absolutno nobene pravice. Njihova agresivnost je že davno Prešla v odkrito ofenzivo in potisnila zmagovalce v defenzivo. Bilo bi nesmiselno skrivati dejansko stanje, ki je tako, da so tisti, ki napadajo — bivši premaganci Nemci, Madžari in Bolgari, katerim so se pridružili še Italijani, tisti, ki se branijo, pa so Francozi, Poljaki, Če-hoslovaki, Romuni, Jugoslovani itd. Po tej čudni logiki smo prišli tudi tako da-teč, da si premaganci smejo dovoliti Prav vse, planejo pa besni kvišku takoj, ‘itn jim zmagovalci stopijo r,a prste in hm skušajo preprečiti ilegalno delo za teženje obstoječega stanja in miru v Ev-%1. Tako ,je blok premagancev m despe-fadov pričel že pred leti besno borbo za Uničenje mirovnih pogodb. Osnoval je ftsto izrazito fronto, ki se poslužuje -v dosego svojih sredstev vseh dopuščenih te nedopuščenih sredstev. Ta fronta je y očitem nasprotju z obstoječim stanjem te tudi s pbgodb?mi ,in Društvom narodov. Cim pa se je sedaj osnovala na vzhodu tega bloka druga, antirevizioni-stična fronta držav male antante, k! je faktično samo defenzivnega značaja, so revizionisti plartili kvišku in zagnali v svojem tisku besen hrup, prikazujoč pakt male antante kot akt rušitve evropskega telru in mednarodnih garancij. Kako frl-voina, da ne rabimo ostrejšega izraza, je te politika in njena taktika, mora ni prvi mah uvideti vsakdo, kdor količkaj Pozna povojni razvoj in mednarodno po-utikb, Po'logiki revizionistične sofisteri-te smo torej mi tisti, ki ogražurno mir, °Ji> ki hočemo samo braniti svojo golo eksistenco! Takih pojavov dosedanja zgo dovina skoraj ne pozna; naši zmedeni debi je bilo pridržano, da je ustvarila ta nenaravni položaj. Drug primer, ki je popolnoma enak Prvemu, smo tudi te dni doživeli, In »1* «er v zvezi s hlrtenberško afero. Vsemu •jVetu, zlasti pa nam. Je znano, da se "čmčija. Avstrija in Madžarska oboro- žujejo, dasi jim je to po mirovnih pogodbah prepovedano. Vsi vemo, da pošilja Italija preko Avstrije Madžarski letala, strojnice, puške ter drugo orožje in municijo. Nekatere pošiljatve zadnjega časa so bile nedvomno dokazane in del orožja, namenjenega v označene svrhe, je še sedaj v Hirterbergu In Steyru v Avstriji. Vse to je, čim je bilo uradno ugotovljeno, izzvalo razumljiv odpor v državah, proti katerim je to tajno oboroževanje naperjeno in ki so tudi v to poklicane, da čuvajo striktno izpolnjevanje določb mirovnih pogodb. Sledile so zato intervencije in note, ki so bile sprva neverjetno taktne in pohlevne. Toda odgovor, ki so ga države male antante, Francija in Anglija dobile, je bil uprav smešen. Tako Avstrija kakor Madžarska in Italija šo sploh zanikale, da bi kaj vedele o kakšnem tajnem oboroževanju. Po njihovi trditvi je vse to le stvar »zasebnikov« in se zato držav odnosno vlad nič ne tiče. Ker se na ta način zadeva ni dala urediti, so bili potrebni zlasti na Dunaju energičnejši koraki. Te sta napravili noti Francije in Anglije, zahtevajoči vrnitev orožja Italiji ali pa uničenje. Cim se je pa to zgodilo, je nastal v revizionističnem bloku vriše in trušč z obtoževanjem zmagovalcev v svetovni vojni in antirevizionistov, češ, da je n*'hovo postopanje nekorektno in ograža mir in konsolidacijo Evrope! Ves italijanski, avstrijski, nemški in madžarski tisk vodi besno ofenzivo proti notama Pariza in Londona. Hitlerjev »Vdlkischer B e obachter« pravi celo, da sta ti noti »nesramnost« in »duh Versaja iz 1. 1919«. Pojav v tem primeru je torej isti kot v prejšnjem. Zločinci tako niso tisti, ki se protizakonito oborožujejo, temveč tisti, ki čuvajo izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. Po isti logiki ne bi bil vreden obsodbe tisti, ki krade, temveč tisti, ki mu brani krajo! To pa najlepše ilustrira vso abnormalnost razmer, v katere je zašla Evropa v zadnjih letih, ilustrira duha, ki je bolan In vodi v največji kaos pojmov in v neizogibno katastrofo, če se takoj in teme Ijito ne prične generalno zdravljenje. Avstrija zavrnila ultimativno noto POPOLNA PREORIENTACIJA V SME RI RIMA IN BERLINA. - PRESENEČENJE V PARIZU. — ODKLONITEV US TVARJA ZELO RESEN IN NEVAREN POLOŽAJ. DUNAJ, 20. februarja. Obe zapadni velesil) sta zadeli s svojo ultimativno noto na glaven, odklonilen odmev v vseh avstrijskih krogih, tudi v onih, ki so stali doslej glede hlrtenberške afere v ozadju oziroma ob strani. Noti se očita, da pomenja akt brisklranja in poniževanja Avstrije. Tudi krščanski sociale) so zavzeli napram noti popolnoma odklonilno stališče. Včerajšnja »Relchspost« je objavila uvodnik, ki se odmika od takolme-novanega »francoskega kurza«, kar je izzvalo v vseh krogih veliko presenečenje. Nacionalni krogi ugotavljajo z velikim zadoščenjem, da se je tudi vladni organ končno zavedel, da bi nadaljno oklevanje v tem pogledu ie Še bolj podžgalo Francijo In malo antanto k nadaljnjemu poniževanju. Velenemci se strinjajo s stališčem vlade, da gre v hirten-berškl aferi le za »zasebno trgovsko zadevo«, ki ni v ničemur kršila mirovnih pogodb. Zato naj bi Mie tudi zahteve Francije in male antante popolnoma ne- j more dopustiti oktroiranje pogojev, Idi DUNAJ, 20. februarja. Avstrijska vlada je znano francosko-angleško noto, ki sta jo izročila 11. t. m, diplomatska predstavnika obeh držav glede hirtenberške afere tihotapljenja orožja, energično odklonila. Vlada dr. DollfuBa bo dokazala, da je popolnoma nedolžna in da tudi ni dala nobenih obveznih zagotovil. Ni še gotovo, če se bo avstrijska vlada držala v noti za odgovor določenega I4nevnega termina, ker so vladni krogi mnenja, da nikakor ni umesten ultlmatum z določenim rokom v tako »malopomembni zadevi«. Avstrijska vlada predvsem odklanja ostri ton irancosko-angleške note, ker se z njim postavlja Avstrija na niveau nekake vazalske države. Če bi bila intervencija zapadnih velesil, ki je sledila na pobudo Češkoslovaške, storjena v vljud-nejšem tonu, bi bila vsa afera že davno brez vseh težav likvidirana. Danes pa je položaj drugačen. Avstrija je prisiljena braniti svoje suverenitetne pravice fn n« osnovane. Velenemci gredo celo tako da leč, da zahtevajo, naj se odklonijo tudi vsa nadaljnja pogajanja glede avstrijskega lozanskega posojila, češ da prav to daje Franciji možnost "pritiska na avstrijsko vlado. V pisanju vladne »Reichs-post« vidijo velenemci, da žele tudi krščanski soclalci spremembo zunanjepolitičnega kurza. omogočajo kršenje suverenosti države. PARIZ, 20. februarja. Vest o avstrijski odklonitvi note radi hirtenberške afere Je izzvala tu veliko presenečenje. Splošno se zatrjuje, da dela Avstrija po navodilih Berlina in Rima. Položaj, ki je nastal po odklonitvi, je zelo resen in more povzročiti resne komplikacije, kajti Francija in Anglija ne bosta mogli popustiti Procesi pred sodiščem za zaščito države PRIČETEK RAZPRAVE PROTI POVZROČITELJEM SENČURSKIH DOGODKOV. - OBSODBA V PROCESU DR. VORKAPIČA IN TOVARIŠEV. vle, dr. Jovan Zdravkovič in drugi Predsednik sodišča Je opozoril iz svobode se braneče obtožence, da bo moral odredi- Adolf Hitler se ne bo umaknil ^lADAL BO TUDI, ČE PRI VOLITVAH NE DOBI VEČINE. - VELIK KAN-CELARJEV GOVOR V KOLINU. nepoznan mož. Toda ni se posrečilo njegovim nasprotnikom, da bi ga premaga- BERLIN, 20. februarja. Državni kau-celar Hitler je Imel v soboto zvečer zete dobro obiskano zborovanje v razstav-ni dvorani kolinskega velesejma. V svo-iem govoru se je bavll z volilnimi gesli centrumovcev, k) so izzvala tudi prepoved centrumovsklh listov na Pruskem. Hitler je ČUal stavek za stavkom Iz tega volilnega proglasa in je sproti ironiziral navedene trditve. Izjavil je tudi, da bo v primeru, da pr! volitvah ne bi dobil ve-cine, vladal še nadalje z manjšino. Na tedltev proglasa, da nacionalizem pospešuje boljševizem, Jv odgovoril Hitler z “°kazi, da se je prav v zadnjih 14 letih n°d vladami centruma število boljševi-npv v Nemčiji dvignilo od 40.000 na 6 ml-ujonov. Cen trum je Imel v času svojega ‘tedanja dovolj priložnosti, da bi svoje Orotiboljševiško staMšče podpri z dejstvi, jtaznl »doktorji« centruma so privedli "emčit0 na rob propasti In zato je mo-I ttarod poklicati na pomoč druge zdrav ne. Narodni socialisti Imajo le en pro-»Pot na* se ne vodi za Idejo, tem BEOGRAD, 20. februarja. Danes dopoldne ob 9.40 se je pričela pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti nekdanjima poslancema bivše Slovenske ljudske stranke Janezu Brodarju in Štrcinu ter nekaterim njunim tovarišem zaradi znanih šenčurskih dogodkov pri Kranju. Senatu predseduje dr. Bubanj. Ko je predsednik ugotovil, da soobtoženi Grilc ni navzoč, je bila razprava preložena na jutri zjutraj ob 8. uri. Obenem je prejelo orožnlštvo nalog, da privede Grilca k razpravi. Obtožence zagovarjalo odvetniki dr. AcPešič, dr. Mohorič, dr. Krek, dr. Ivan Ribar, dr. La-mešič, Bora Prodanovič, dr. Niko Pe-tronlč, Boža Vlajlč, dr. Rajko Gjermano- 11. Zdaj, ko ima oblast v svojih rokah, se bo nasprotnikom tem manj posrečilo, odriniti ga z njegovega mesta.________ ZAROTA PROTI ROOSEVELTU* WASHINGTON, 20. februarja. Policija je prestregla neko pismo, ki govori o novih načrtih neke anarhistovske skupine proti predsedniku Rooseveltu. Na podlagi tega pisma je bilo aretiranih doslej 5 oseb. ki jih zaslišuje policija v naj-strožjl tajnosti. Zato policija tudi ne verjame več dosledni trditvi atentatorja Zingare, češ, da je atentat izvršil popolnoma iz lastnega nagiba in da nima nobenih kompllcev. SPOPAD OB AMAZONI PRED D. N. ŽENEVA, 20. februarja. Svet Društva narodov se bo sestal danes popoldne k razpravi o sporu med Kolumbijo in Perujem. Krogi Društva narodov menijo, da je po dosedanji izmenjavi not med Društvom narodov in prizadetima drža 5$, ozhravlfen'e neroda!* O*sebi jel vama položaj Peruja med Društvom na-nitler delal da ie stal 14 let v borbi kot‘rodov neugodnejši od kolumbijskega. ti njihovo aretacijo, ako se pozivu k razpravi ne H odzvali. BEOGRAD, 20. februarja. Danes dopoldne je bila Izrečena pred tukajšnjim državnim sodiščem za zaščito države sodba v procesu proti skupini Izobražencev dr. Vorkapiča. V tujini bivajoči dr. Vorkapič je bil zaradi proti državi naperjenega revolucionarnega delovanja obsojen in contumaciam na 5 let zapora in na S letno izgubo častnih državljanskih pravic. Soobtoženi dr. Rudolf Bičanič je bil obsojen na 3 leta zapora, dočlm sta bila dr. ValeČič in dr. Iveta oproščena. NemClja in francoski predlog ŽENEVA, 20. februarja. V krogih Dru-štva narodov se živahno komentira dejstvo, da je nemški delegat Nadolny odložil svoje nameravano potovanje v Berlin, kjer bi naj stopil v osebni stik s člani vlade še poprej, preden bi podal končni odgovor glede francoskega načrta. Nadolnv je želel kakor se zatrjuje, jfe prej, preden bi v zavesti poraznega vtisa, ki bi ga v mednarodnem javnem mnenju Izzvala brutalna in popolna odklonitev francoskega varnostnega načrta s strani Nemčije, Izrekel končno nemško besedo, sestati se v Berlinu z vsemi merodajnimi krogi. V Berlinu pa, kakor se vidi, niso MII Istega mnenja In Je Nadol-ny po predhodnem telefonskem razgovoru z Berlinom nepričakovano preklical svoje potovanje. USPEHI AMERIŠKIH MANEVROV. SAN FRANCISCO, 20. februarja. Veliki manevri ameriške vojne mornarice HM manevri vvjuv UIUI uanwv j #u*v(vnv.i. so se končali z ugotovitvijo, da je bilalternaclonalo« vsa obramba Honolulu ja, Los Angelesa in San Francisca nezadostna in poražena. Zadnji dan manevrov se je posrečilo 140 »sovražnim« letalom bombardirati San Francisco. Kljub temu pa se označuje izid pomorskih manevrov kot uspeh obrambnega brodovja, ker je onemogočilo izkrcanje »sovražnika« s strani Havajskega otočja in ker bi moglo povzročiti »sovražnemu brodovju« težke izgube RAZPUŠČENO ZBOROVANJE LEVIČARJEV. BERLIN, 20. februarja. Včeraj je bi, sklican v Berlinu kongres prominentnik levičarskih osebnosti, med katerimi so bili navzoči tudi prof. Einstein, Heinrlch Mann, dr. Rudolf Olden 1. dr., ki naj bi se vršil pod geslom »svobodne besede«-Policija je kongres razpustila zaradi govora odvetnika dr. Wo!fganga Heineja, ki je ostro napadal nekatere ministre in »zaničeval vero*. Del zborovalcev je po odrejenem razpustu kongresa zapel »in- 'Shtv 2 mssmmmmm MPriboršKI »VFČFRNIK« T,»fra mm,. ,.jhhww%m>M , \-jm V--M.”a r I bor ti, dne 20. II. 1933. mrr- acta-jiCTrtBaiii ■iimm u mrtumacjME—Ml Dnevne vesti Ivan Hochmulier praznuje danes, 20. t. m., svojo 60Ietni-co. Hochmulier je, iz braške fa*e v Zil-ski dolini na Koroškem, od tam, od koder je dospel na zadnji koncert koroške pesmi v Mariboru pevski zbor »Dobrač«, ki je zapel v srce segajočo, »Tam, čier teče bistra Zila . . .« V predvojni dobi, ko je bil nameščen pri železniški direkciji v Beljaku, si je s svojim neumornim delovanjem pridobil veliko zaslug za prot io koroških Slovencev. Osnoval je slovensko omizje v Beljaku, ki je prirejalo s svojim pevskim in tamburaškim zborom izlete v bližnjo in daljno okolico ter s primernimi nastopi vzbujalo Slovence k narodni zavesti. Spominjam se, kako odločilno za vse ihoje življenje je vplival name tak nastop v moji rojstni vasi. Prtjgram slovenskega omizja v Beljaku je razviden iz pesmi tega omizja, ki se glasi: Omizje je naše trdnjava ob meji, banitelji majke nam Slave smo mi, borimo za geslo se vedno krepkeji: Maj mili naš narod na veke živi! Slovensko omizje beljaško je skala, zaman se v njo upira sovražni vihar; ni strah nas nevihte, viharja, ne vala, nas sila sovražna ne uniči nikdar. Branimo se krepko vši zoper krivice, ki dela nam ljuti sovražnik jih naš. ip v slogi banimo si svoje pravice, umreti za narod je zadnji naš glas! Nemci, ki jim je bilo slovensko omizje v Beljaku trn v peti, so onemogočili njegovo delovanje s tem, da so bili Hpch-niiiller in ostali uradniki beljaške železniške direkcije, člani tega omizja, premeščeni v Trst. G. Hochmulier pa tudi v Trstu ni miroval. Ustanovil je Zvezo jugoslovanskih železničarjev, ki se je razvila v mogočno nacionalno organizacijo, ter bil več let njen predsednik. V borbi za narodne pravice slovenskih železničarjev je bil nepopustljiv in ni klonil pred pritiskom od zgoraj. Radi nezgode, ki jo je utrpel pri železniški nesreči v Rottenmannu, je moral zapustiti železniško službo. Med v.ojno je bil preganjan, po končani vojni pa je moral bežati iz Koroške. Po plebiscitu, med katerim se je udejstvoval v Št. Jakobu v Rožu, se je nase-; lil v Mariboru, kjer ima v Taborski ulici ‘ tovarno bučnega olja. Poleg svojih tr- j govskih poslov se g. Hochmulier udejstvu je v mnogih naših nacionalnih društvih,! zlasti pa je že ves čas predsednik Kluba ■ koroških Slovencev v Mariboru, kjer neprestano bodri k vztrajnosti na potu do cilja. Hochmulier je tipičen koroški značaj, vesel v družbi in resen pri delu, ter je kot tak povsod priljubljen. Ob njegovi 60Ietnici mu želimo, da bi j ostal čil in zdrav še dolgo med nami in da bi dočakal osvobojenje Koroške. A. B. Službeni list banske uprave objavlja v letošnji 14. številki: zakon o sporazumu, o znanstvenih, šolskih in umetniških razmerjih," sklenjenih med našo državo in republiko Poljsko; navodilo o načinu pobiranja dohodkov, knjiženja in vršenja Odpuščen iz službe. Mariborčanom je še v živem spominu zadnji obisk in nastop združenih slovenskih pevskih zborov iz Koroške. Pevovodja koroških pevcev g. Koprivnik na Brnci v Zilski dolini je bil te dni, kakor smp zvedeli, odpuščen iz tamkajšnje tovarne lesne industrije. Odpust je bil izvršen na pritisk lokalnih faktorjev, ker mu je bilo popre-je že zagroženo, da bo ob službo, če pojde na turnejo v Jugoslavijo. Ljudska univerza v Mariboru. V petek 24. februarja predava na podlagi skiop-tižnih slik g. prof. Jan Šedivy o starem In novem Beogradu. XIV. redni občni zbor mariborske podružnice SPD bo v torek 7. marca ob 1420. uri v lovski sobi pri »Orlu« z naslednjim dnevnim redom: poročila društvenih funkcionarjev, volitve novega odbora in raznoterosti. Planinci in prijatelji naj se občnega zbora udeleže v čim večjem številu. Podporno društvo državnih In banovinskih uslužbencev dravske banovine v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v soboto 4. marca 1933 v salonu gostilne pri Mraku, Rimska cesta 4. Začetek ob 19.30. Dnevni red: 1. poročilo odbora, 2. poročilo pregledovalcev računov, 3. volitev dveh članov odbora in dveh pregledovalcev računov, a oi«i5bive povojev pririopa k društvu, 5. pradlori odbora, 6. predlogi članov, 7. raznoterosti. izplačil v breme podpornega sklada, podpornega osebja v državni službi; nada^ lje pravilnik o banovinskih pristojbinah za ribarske izkaznice; odredbo o Imenovanju komisije za opravljanje izpita za graditelje visokih in nizkih zgradb; odredbo o imenovanju komisije za . opravljanje izpita ga zidarje, tesarje, kle sarje in studenčarje; odredbo o imenovanju komisijo za opravljanje izpita za elektrotehnike in elektroinstalaterje ter objave banske uprave o pobiranju občin skih trošarin v letošnjem letu. Družabni večer Glasbene Matice. Na družabnem večeru preteklo soboto zvečer v Narodnem domu se je zbralo članstvo mariborske Glasbene Matice in šte vilni prijatelji. Bil je to večer umetni škega užitka in neprisiljene zabave, kakršne smo vajeni, le v krogu naših Mati čafjev. Pod vodstvom dirigenta prof. Vasilija Mirka je nastopil celotni pevski zbor in izvajal ves spored v vsesplošno zadovoljstvo in sta bila deležna dirigent in zbor živahnega priznanja. Po koncertu se je razvila v vseh prostorih prijetna in vesela zabava. Naši lovci na Pohorju. Preteklo soboto se je podala naša zelena bratovščina na Pohorje. Številne lovce je prisrčno sprejel in pozdravil v Pohorskem domu njegov gospodar, gradbeni nadsvetnik g. ;ng, Černe. Za pozdrave se ,mu je zahvalil predsednik mariborske podružnice 'TUD g. Bogdan Pogačnik ter mu izroči! krasno izdelano spominsko diplomo. Zve čer je bila v Pohorskem domu seja podružničnega odbora, na kateri je njen predsednik posebej naglasil potrebo med-| sebojne Ioy?ke vža jemnosti in družabno-I sti. Drugi dan pa je bilo streljanje. Na ; farči na srnjaka si je priboril prvo me-! ste primarij g. dr. fiobič, drugo knjigo-veški mojster g. Vukmanič, tretje pa j profesor g. Pero Cestnik. Na krožni tar i či si je priboril prvo mesto Cestnik, dru go dr. Robič, tretje Vukmanič. Včeraj ! so naši lovci obiskali tudi Mariborsko I kočo, kier jih je sprejel gospodar, načel-; nik g. Pagon. Lovski dan je potekel v I najlepšem razpoloženju ir. pokazal pravo j tovarištvo in vzajemnost med našimi j slovenskimi lovci. ! Sadni izvozničarji so zborovali včeraj popoldne pri »Orlu«. Občni zbor je vodil ■predsednik zadruge sadnih trgovcev iri eksporterjev g. Srečko Krajnc iz Pes-: tiice. Iz njegovega poročila je razvidno, j da je žr družno delovanje bilo v letošnji ' sezoni članom zelo koristno. Uredila se je sadna trgovina in se je v izdatni meri zatrlo trgovcem tako škodljivo prekupčevanje. Tudi iz poročil ostalih funkcionarjev je razvidno uspešno delo zadruge, čeprav deluje šele eno leto. Društvo Rdečega križa v Studencih je imelo v nedeljo 12. t. m. svoj občni zbor, ki je pokazal prav zanimivo delovanje v preteklem letu. Društvo je imelo lani 11 sej in 6 sestankov ter 5 prireditev. Število članstva je znašalo ob koncu leta 144. Radi težkih razmer, v katerih živi naše delavstvo, se je nekoliko znižalo število rednih članov, pač pa je zelo poskočilo število podpornikov. Društvo je podprlo lani Pomožno akcijo za brez-, noselne z zneskom 1.128 Din, šolski mladini pa je pripravilo Miklavževo ter obdarovalo 194 revnih otrok. Izdatno so podprle društvo tvrdke Doctor & drug, Hutter, Braun, Bren in Rantaša, pecivo Pa so darovale pekarne Mujec, Glas, Scherbaum in Delavska pekarna. Vsem darovalcem je izrekel občni zbor zahvalo. Društvu pa je dala ta prireditev okrog 5.000 Din čistega dobička, h .kateremu so v izdatni meri pripomorii tudi ostali Studenčani, ko se je nabiralo od hiše do hiše. Na željo društva je ime'a Ljudska uniyerza v Studencih 4 zdravstvena predavanja s filmom. Blagajniško poročilo izkazuje 26.066 Din dohodkov in 14.267 Din izdatkov. Društveno premoženje je znašalo koncem leta z inventarjem vred 17.135 Din. Pri volitvah je bil z mrlimi spremembami izvoljen doseda-nii odbor z g. Joškom na Čelu N m' bi imelo društvo obilo razmaha tudi v letošnjem letu HIŠNI POSESTNIKI IN ODDAJALCI SOB! Vsak dan se oglašajo v upravi »V e-černi k a v Gosposki ulici 11 ne šteti Interesenti, ki nas sprašujejo, če imamo naslove praznih stanovanj in sob. Ker pa oglašajo prazna stanovanja in so be v našem listu le redki hišni posestniki in oddajalci sob, jim žal ne moremo vedno postreči, Rjasti pa ne z zadostno Izbero! Na drugi strani pa vemo, da |i vedno več stanovanj ip sob praznih po več tednov in celo mesecev. Izguba je tu dvojna, za lastnike in najemnike. Vse to se da odpraviti takoj, če hišni lastniki in oddajalci sob takoj javijo svoja sta novaiija odnosno sobe v naših »M a I I h o g I a s i h«, ki so najcenejši. Oglaševanje v edinem mariborskem slovenskem dnev niku mora imeti cajvečji uspeh, ker oni, ki iščejo stanovanja in sobe, so do malih Izjem le Slovenci! 25. II. 1933 NARODNI DOM Predprodaja vstopnic: v Glavni trafiki na Glavnem trgu in pri Zlati Brišnikovi. Razpisane cestarske službe. V območju ijutoinerskega okrajnega cestnega odbo ra so razpisane 3 cestarske službe, in sicer na banovinskih cestah Ormož - Ka-menščak - Ljutomer - Gornja Radgona-Cmurek, Ščavnica - Nasova - Črnci ter na cesti Bučečovci - Sv. Jurij, Police Ščavnica - Okoslavci - Trbegovci. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kol-kovane prošnje naj s prilogami vred pošljejo interesenti na naslov okrajnega cestnega odbora v Ljutomeru. Komasacija občin v dohrelendavskem okraju. Glede združitve občin so se naravnost vzorno sporazumele občine y dolnjelendavskem okraju. Pri predlogih so zastopniki posameznih občin upoštevali, da središče občir.e ne bi bilo predaleč od raznih vasi, da je v njem že kakšna skupna zadeva in da so kolikor mogoče spravljeni v sklad interesi posa mezn-i-h občin ter da niso občine premaj hne, da pa vendar imajo zahtevano število prebivalcev. Kakor pa slišimo, vesti iz raznih krajev mariborskega področja niso, najbolj razveseljive, ker se v mnogih občinah nekateri zastoor.iki glede združitve še do danes niso sporazumeli. Dolgovi slovenskih občin. V naši banovini je obremenjenih z dolgovi 160 občin in znašajo ti dolgovi prav lepe mi-'iiončke. Brez dolga pa so občine Braslovče, Brežice, Dolnja Lendava, Gornji grad, Kostenjevica, Kranj, Lemberg, Ljubno, Metlika, Motnik, Muta, Pilštanj, Planina pri Sevnici, Podčetrtek, Radovljica, Rajbenburg, Rečica ob Savinji, Rogatec, Sodražica, Studenice, Sv. Jurij ob južni železnici, Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Trojica v Slov. gor., Turjak, Turnišče, Vače, Velenje, Vitanje, Veržej in Žalec. Celokupna zadolžitev vaških, tržkih in mestnih občin ter naše banovine znaša okrog 380 milijonov Din. Precej pa so dolžni tudi naši'okrajni cestni odbori. Od 25 cestnih odborov izkazuje dolgove 11 odborov v skupnem znesku okrog 8 milijonov. Na vsakega prebivalca v naši banovini odpade 278.31 Din, amortizacija pr, 25.85 Din. Kino Union. Do vklmčno torka prva kriminalna opereta Paula Abrahama »Pustolovščine noči« z Jenny Jugo, Hansom p— r^vetterjem in Paulom Kepom. Izboren film pustolovske, kriminalne in zabavne vsebine z jako lepo godbo in modernimi »šlageri«. Pozor, sledi: Najnovejša in: najboljša, čarobno lepa opereta »Tako dekle se ne pozab!« z Wil!yjem /orstom, Dolly Haasovo in Paulom Borbi ger jem. Grajski kino: Dar.es zadnji dan najboljše hi najnovejše Abrahamove operete: »Ljubezen z neba«. Krasen vesel filjn, v katerem igrajo glavrte vloge: šarmantni in galantni ljubljenec vseh dhm Hermanu TUmi«- n«ariUva črno oka in črnolasa Magda Schneider in pa kralj vseh kormkov vedno ponižani toda vedno' veseli in dobro razpoloženi Szoke za k ali. Kritikalpravi o tem filmu:‘Zopet co dolvem ča«m film Hermanna Thimiga ki navdušuje. Jutri novi spored. Repertoar. Ponedeljek, 20. februarja: Zaprto. Torek, 21. februarja ob 20. uri: »Švejk drugi del«. Red B. Sreda, 22. februarja: Zaprto. Četrtek, 23. februarja ob 20. uri »Pri belem konjičku«. Red C. Znižane cene. Naslednja dramska premiera bo v kratkem. Uprizori se prvič na slovenskem odru .zelo zanimiva drama židovskega pisi teBa Sehaloma Ascha »Bog maščevanja«. To . delo je eno izmed najboljših dej pri nas sko-ro nepoznane židovske literature. Zlasti po Nemčiji so ga svojčas mnogo uprizarjali. Pri nas vodi režijo Vladimir Skrbinšek. Prevod je izpod peresa književnika Karla Kocjančiča. Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad* kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Jo-šefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate, »Franz Josefova« grettč!ca se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Polovična vožnja na železnici od 18. do 28. febr. do železniških postaj na progi Hoče—Maribor—Sv. Lovrenc r,a Pohorju. Prireditve mariborskega smučarskega kluba. Informacije in potrdila prisostvovanja prit Mariborskem smučarskem klubu, Maribor, Jurčičeva ulica 8 (Stoječ) in pri Putniku, Maribor. Vse pisarniške potrebščine v največji izbiri, cene solidne: Zlata Brišnik. Slovenska 11. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal termometer 2.6 stopinj pod ničlo; minimalna temperatura je znašala davi J stopinje pod ničlo. Barometer je kazal pri 13 stopinjah 733.5, reduciran na ničlo 731.9; relativna vlaga 84; snega S* padlo preteklo noč 35 ram; vreme je vetrovno in sneži. Obesil se je. Včeraj dopoldne so našB na Aleksandrovi cesti na podstrešju shrambe na dvorišču obešenega 361etne-ga pekovskega pomočnika Otmarja F-Pokojni se je pred dvema letoma vrnil iz francoske tujske legije duševno in telesno strt k svoji materi v Maribor. Ker ni mogel najti zaposlitve, je obupal nad življenjem in se obesil. Karambol. V soboto okrog poldne je zavozil na državnem mostu neki avto v; voz, na katerem sta se vozila 451etni posestnik Martin Kranjc iz Jareninskega dola in njegov 141etni sin Martin. Radi sunka se je splašil konj in zdirjal v div« iem galopu proti Glavnemu trgu. Pri tem sta popadala oba z voza in se je sin Martin pri padcu hudo poškodoval na glavi in na nogi ter obležal nezavesten na tleli. O karambolu so bili obveščeni reševalci, ki so poškodovanega Martina spravili v bolnišnico, očeta, ki se je lažje poškodoval, pa na rešilno postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Sejem za prašiče. Na sejem 17. t. m. so pripeljali 81 prašičev. Kupčija na sejmu je bila precej živahna ker so cene prašičem precej poskočile izza zadnjega sejma. Prodanih je bilo 49 rilcev. Cene so bile naslednje: mladi.prašiči 5—9 tednov stari 130—180 Din, 3—4 mesece 250—380 Din, 5—7 mesecev stari 450—480 Din, 8—10 mesecev 500—570 Din. in leto stari 9001—1.000 Din. Kilogram žive teže so prodajali po 7—7.50 Din. mrtve pa pti 10—10.50 kg. Armada brezposelnih v Zedinjenih državah Severne Amerike. Wiliam Green, predsednik ameriške delavske zveze j® izda! na narod poseben poziv, v katerem opozarja, da je brezposelnost dosegla v Zedinjenih državah svoj višek in, da i® država pred katastrofo. Naoeti bo treba vse sile; da se reši pogina armada brezposelnih, ki šte-je nad 17,000.000. Mnenja je, da je zaenkrat edina pomoč posrečiti’ attidr''!1'■“vn gospodarstva ■ uvedbi trideseturnega delovnega ted-na V M a r i 'd o r ti, oslav|li odlično s Številom nad V H^nov s r’raT’°1'oni <'tre’ske družin"' Hotinji vasi na čelu. Iz vsega pred- sednikovega poročila je bilo razvidno, da se v tem viteškem športu najvidnejše izraža naša narodna ideja in da je strelskemu pokretu bodočnost zajamčena. Sledilo je tajniško poročilo marljivega tajnika učitelja g. Antona Mohorja, ki je prineslo razen že naštetih dejstev tudi točno sliko o ogromnem organizacijskem in pisarniškem delu, ki je bilo izvršeno v vsem lanskem letu. Manj razveseljivo je bilo blagajniško poročilo g. Vriska, ki je izkazal le še znatne terjatve zaostalih prispevkov včlanjenih družin. Ko je predsednik prav posebno prisrčno pozdravil še navzočega zastopnika mariborske sokolske župe dr. Irgoliča, so bile izvršene volitve in je bila izvoljena naslednja nova okrožna uprava: predsednik polkovnik g. Putnikovič, prvi podpredsednik g. dr. Marinič, drugi podpredsednik polkovnik g. Petrinčič, tajnik upravnik g. Slavko Reja, zapisnikar g. Kaiser, blagajnik g. Lovšin, odborniki gg. dr. Vauhnik, Bogdan Pogačnik, Pinter, dr. Fornazarič, glavni urednik Udo Kasper, Vidmar, inž. Dračar ter za Ruše indiustrijec g. Pogačnik, za Slovensko Bistrico g. dr. Pučnik, za Hotinjo vas g. Mejavšek, za Šmarjeto na Dravskem polju g. Samobor in za Svečino g. Berce. Na glavni skupščini zveze strelskih družin v Beogradu bosta zastopa la mariborsko okrožje gg. Putnikovič in Lovšin, za njur.a namestnika pa sta bila izvoljena gg. Reja in Terčelj. Na predlog upravnika g. Reje, ki je naglasil izcedne zasluge tukajšnjih okrajnih glavarjev za napredek in razvoj strelskega športa, so navzoči zborovalci izrazili obema glavarjema gg. dr. Ipavcu in Ma-karju na'toplejšo zahvalo. Pri raznoterostih so delegati posameznih strelskih družin orisali vse težave, prošnje in zahteve svojih organizacij. nakar jim je odgovarjal predsednik "0'kovnik v. Putnikovič, ki je po obširni in temduti debati ob 13 url zakliučil vsestransko sijajno uspeli občni zbor. niku kluba, je bil z velikim odobravanjem sprejet. Odposlana je bila tudi pozdravna brzojavka centrali v Beogradu. Pred prehodom k dnevnemu redu se je spomnil predsednik v minulem letu umrlih članov, t. j. Adolfa Mravlaga iz Šoštanja, Josipa Košarja iz Murske Sobote in Claudine Pinterjeve iz Selnice. V daljšem govoru je orisal delovanje sekcije v preteklem letu. Dejal je, da sekcija zaradi splošne gospodarske krize ni napredovala. Članstvo se je znižalo za 17, med tem ko je sekcija poprej vsako leto napredovala. Na podlagi tega je tudi finančni uspeh slabši, posebno še, ker je imela večje izdatke in podpore. Pomemben dogodek lanskega leta je posebno izmena taksnega zakona za motorna vozila. Efekt novega zakona je, da se je državni davek pravičneje razdelil. Poprej je znašal za vsak osebni avto, naj si bo dva ali osemsedežni, Din 3000, sedaj pa znaša davek na osebne vozove: od 1 do 1000 kg Dir. 1 za kg; od 1000 do 1500 kg Din 1.50, od 1500 in višje pa Din 2.— za kg. Za avtotaksi-je, brez ozira na težo* od kg Din 0.75; za avtobuse, tovorne avtomobile in priklopne vozove od kg Din 0.80; za motocikle s ali brez prikolice od kg Din 2.50. Ostali banovinski davek, davek na pneumatiko in občinski davek so ostali neizpremenjeni. Posledica gospodarske depresije je tudi odredba, da se motorna vozila po zimi za dobo 3 ali 6 mesecev stavijo iz prometa in se za to dobo r.e plača državni davek. Glede banovinskega davka in davka na pneumatiko pa more biti motorno vozilo najmanj za pol leta odjavljeno, da se ta davek za dobo odjavljenja odpiše. Za mestni davek je sekcija vložila prošnjo, da se postopa analogno z državo. Prošnjo je občina na seji 10. t. m. povoljno rešila. Sekcija je v preteklem letu organizirala tudi izlete, katerih se je članstvo v lepem številu udeležilo. »Steier markischer Avtomobil Klub« je postavil tik ob državni meji propagandni kiosk, kjer daje 9 mesecev uradnik vse potrebne informacije. Ker bo ta pisarna dajala tudi našim avtomobilistom informacije, je »Steierm. Avtom. Klub« naprosil sekcijo, da bi za dobo 9 mescev prispevala po 400 Din na mesec. Od tega zneska bo Tujsko-prometna zveza prispevala polovico. Zadruga za postavitev »Doma avtomobilistov«, ki se je ustanovila lani in ima doslej Din 300.000 nabranega kapitala, je pristopila kot članica k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Za bodo če se bo sekcija pripravljala na proslavo lOletr.ice, ki bo leta 1935. Glavna točka svečanosti bo »Dirka na Pohorje« ker do takrat bo cesta že gotova. K proslavi bodo povabljene vse sekcije kluba, Iz poročila tajnika g. Sertiča je razvidno, da je tekom preteklega leta pristopilo 8 rednih članov, izstopilo pa jih je 21, tako da je štela sekcija koncem leta 1932 120 rednih članov. Število čla nov Kola avtomobilistov se je znižalo na 96 članov (pristopilo 30, izstopilo 34 Skupno je torej štela sekcija 31. dec, 1932. 1. 216 članov napram 233 koncem leta 1931. Leta 1932 je bilo izdanih karnetov ir. 318 triptikov napram 4 kar-netom in 387 triptihom v letu 1931. Med narodnih potnih dokumentov za vozila in šoferje je pa bilo izdanih 432. Tajni štvo je izdelalo in odposlalo nešteto predlogov in vlog na razne oblasti v zadevi izboljšanja cest, preureditve in razsvetljave železniških prehodov, namestitve in premestitve mednarodnih var nostnih znakov in orientacijskih tabe glede davkov na motorna vozila in glede po nekod opažene animozitete varnostnih orvanov nabrani voza*em mo- čim večjih možnosti za razvoj našega avtomobilizma, odstranjenje ovir napredka in pridobitje onih posrednih in neposrednih ugodnosti in olajšav za članstvo, ki bi omogočile čim racionel-nejšo uporabo vozil pri izvrševanju poklicnih poslov in izvajanju zdravega avtomobilskega turizma. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. dr. Marin, izkazuje 28.580 Din čistega dc bička. Proračun za leto 1933 znaša Din 115.970. Pri volitvah nadomestnih članov v upravni odbor so bili ponovno izvoljen5 gg. ravnatelj Pogačnik, dr. Lipold in Pugel. V nadzorni odbor pa so bili iz- voljeni gg. dr. Gorišek, industrijec Pogačnik in dr. Scherbautn. V športno komisijo so bili izvoljeni gg. grof Attems, inž. Wolf, inž. Fridau, dr. Pfrkner, Pugel in Ornik. Članarina na leto se je znižala, in sicer za redne člane od Din 600 na 500, vpisnina pa od 300 na 200. Članarina za izredne člane ostane kakor lani, samo vpisnina se je znižala od Din 150 na Din 100. Ob 11. uri je predsednik g. Pinter zaključil občni zbor. Spor o triglavanskih načelih Izjava Jugoslovanskega akademskega društva Triglava v Ljubljani. V zadnjem času se ponavljajo vedno pogostejše napadi na naše društvo, časopisi so še pred kratkim prinašali članke, polne izmišljotin in zlobnih namiga-vanj, prikritih v nedolžno postavljena vprašanja. Ker se ta gonja proti našem« društvu izvaja sistematično in noče prenehati, smo bili prisiljeni, da se obrnemo na merodajna mesta in zahtevamo dokaze za drzne trditve, ki jih pa doslej še nihče ni mogel utemeljiti. Tovariše Triglavane, ti so se toliko izpozabili in pričeli pisati izmišljene, do skrajnosti pretirane po-emične članke v političnih časopisih, smo predali častnemu razsodišču Starešinskega društva Triglava v Mariboru. S tem v zvezi odločijo odklanjamo zlobno interpretacijo našega društvenega delovanja, ki se je poslužujejo nam nenaklonjeni krogi. So neki ljudje, ki išče jo v vsakem našem koraku protizakonitosti in skušajo na ta način škodovati našemu društvu. V borbi proti nam se ti ljudje poslužujejo neresnice in širijo taro alarmantne vesti, da se jim mora človek samo smejati. Vemo, da je vse to le plod bolestnega fanatizma in odkritega sovraštva proti nam, ki skušamo hoditi po svojih poteh zato, ker smo mladi in ker hočemo biti neodvisni. To pravico pa mora mladina imeti- Da pa javnost končno vendarle ne bi pričela verovati v taka »čudežna« odkritja, podajamo sledečo izjavo: 1. V ljubljanskem Triglavu se zbiramo ljudje svobodnega in kritičnega duha in razmišljamo o vprašanjih, ki nam jih postavlja sodobno življenje. Tako se skušamo izobraziti in stopiti v življenje kot koristni člani našega naroda in vse človeške družbe. 2. Odločilna za naše društvene delo ie socialna orientacija članstva in zato smatramo za najvažnejše sistematično prirejanje predavanj in debatnih večerov o socialnih in ekonomskih problemih našega časa. 3. Jamstvo za svoboden razvoj in napredek kulturnih ter gospodarskih sil našega naroda vidimo v slovenstvu, katerega najvidnejši izraz bodita popolna slovenska univerza in še ne ustanovljena akademija znanosti in umetnosti 4. Ker se Triglav ne spušča v političnO-strankarska vprašanja, daje vsakemu posamezniku svobodo, da se zadevno sam orientira. (Op. ur.: S tem zaključujemo debato e tem sporu in želimo, naj se sporazum doseže v medsebojnem razčiščevanju v dobrobit in v varstvo interesov našega naroda in naše države!) tornih vozil itd. Sploh je bilo udeistvo- Nove grobnice v Egiptu. Prof. Selim Hasan je' izjavil, da je odkril več grobnic princev iz dinastije Kefrenov. Trenutno odkriva grobnice v četrti piramidi, od katere je že precejšen del spravljen na dan. Ni pa se mu še posrečilo odkriti sfinge, kakor se je govorilo. Stran 4 Mariborski »VEČERNIK« Jutra V M a T. 'I;1> o x n, dne 20. II. 1933 Racflilav Rudmn Na kr Albino je požrlo bučno mesto ob delti svetega več-' nega Nila, mesto bogastva in razkošja, siromaštva’ in bede, sreče in gorja, življenja in smrti. Požrlo jo je, kakor požTe morje utopljenca. Metalo jo je sem in tja in jo vrglo končno v blato. In tam, v prahu in nesnagi iztočnega mesta, med z zlatom in biseri okrašenimi bogataši in pol naglimi, od trudapolnega dela izmozganimi Arabci je sanjala Albina o divji bržiljki, ki dehti na gmajni v toplih poletnih nočeh, o gorečkah in rdečih nageljnih, ki cveto na domačem oknu, o, svojih bratih ir. sestrah, o materi — starki in o oČetii — starcu pod daljnim skalnatim pobočjem sivega Nanosa. Kako rada bi se vrnila tja, kako rada bi bila zopet stopila na prag svoje rodne hiše, poljubila tla na katerih je preživela svoja lfepa neskrbna otroška leta, toda kako? Kako? Umazana in onesnažena se ni mogla več vrniti pred obličje svojih dragih, pred tovariše in tovarišice svoje izgubljene mladosti. S prstom bi kazali za njo in ogibali bi se je kakor kuge. Morala je ostati. Vedno globlje in globlje je padala in naposled je padla prav na dno, v najgloblje blato. Strta in uničena, bolna na duši in na telesu, si je poiskala miru v razburkanih valovih neskončnega morja. Sprejelo jo je v svoje hladno naročje, kakor jih je sprejelo toliko pred njo in kakor jih bo sprejelo še toliko za njo. Moloh, večni, nenasitni Moloh! —, Le bel list je prišel iz črne Afrike, bel list, ki je oznanil trepetajočim srcem pod Nanosom, da ni več nekdanje lepe in živahne Albine... »Še sveče ti nisem mogel dati na grob!« je vzdihnil Peter v gluho noč, ki je bila' objela sive skale in mračne borovce. »Še sveče ne. Še križa ne...« Za Albino je šla Marička. Kdo jim je bil vdahnil ta hrepeneči nemir v mlada, neizkušena srca? Kakor da bi jih bila vlekla nevidna roka iz toplega domačega gnezda v mrzli tuji svet, tako so šli. Drug za drugim so izginjali in padali. Tako padajo v neskončna vsemirja utrinki dogorevajočih zvezd. Rod za rodom je zatiral svoja tiha hrepenenja, toda zatreti jih ni mogel; rastla so dalje iz roda v rod, dokler niso dozorela v Ivanu in Albini, iVlarički, Pavli in Stankotu, Marička je bila najbolj temperamentna in najbolj nadarjena. Razcvetala se je kakor rdeča vrtnica v rosnem jutru. Ko je posijalo solnce, je odprla vse svoje skrite krasote; zagorela je v plamenu mlade krvi in — je Šla. Niso je zadržale očetove grožnje, ni je preplašilo njegovo prekletstvo in prebolela je tudi materine solze. Lepa je bila in spretna in znala si je utirati pot. Zmagovala je življenje. Njej edini je sijala na pot zvezda sreče in lepe mirne bodočnosti, toda nenadoma se ji je uprla. Trmasto in samozavestno je stopila s pota, ki ji ga je kazala. Odbijala je bogate in odlične snubce in se oklenila človeka, ki ni bil vreden njene čiste in svetle duše, ne njene vdane in nesebične ljubezni. Izžel jo je in vrgel preč. Postala je nezakonska mati. Z drobnim nedolžnim črvičkom na roki je ostala sredi ceste in ni vedela ne kod ne kam. Tako jo je našel Peter in jo pripeljal domov — proti njeni volji. Toda mkda nezakonska mati ni bila več nekdanja cvetoča in razposajena Marička. Bil je bled, ver.eč cvet. Tiha in sama vase zamišljena je posedala pod drevesi za domačo hišo in pestovala svoje slabotno, smrti posvečeno dete. »Marička! Marička!« Pavla je bila šibko, slabotno dekletce. Umirala je že prvi mesec svojega življenja, toda smrt ji je prizanesla; pustila je goreti njen rahli plamen, da Sa ugasne potem, ko bo prehodila svojo muke polno pot. Bila je čudovito nežen in rahel otrok. Petru se je zdelo kakor dih pomladanskega jutra. Družbe ni marala* iit ko so se drugi otroci igrali, ko so kričali in se raz* vedali, je klečala v svojem kotu in molila. V šoli j® bila ljubljenka veroučitelja. Prinašal ji je svetih podob, kupoval ji je pobožnih knjig svetinjic in drugih reči in jo utrjeval v otroški veri v čistost in svetost življenja. Po dovršeni domači šoli je odšla v samostan. Tam, med tihimi in samotnimi redovniškimi zidovi, se je pripravljala za svoj bodoči poklic. Hotela je postati vzgojiteljica-učiteljica. Po maturi je bila preoblečena in je dobila ime sestra Pia. (Se'bo nad-ilievalo.) Nogometni turnir za Pomožno akcijo DIVJAKOV POKAL Sl JE PRIBORIL SK RAPID. Na igrišču ISSK Maribora je mariborski medklubski odbor LNP priredil včeraj nogometni brzoturnir v korist Pomožne akcije. Turnir je bil tako organi-zitan, da je trajala vsaka tekma 20 minut. Sodelovali so vsi mariborski nogometni klubi, in sicer ISSK Maribor, SK Železničar, SK Rapid ih SK Svoboda. Podčrtati je treba zlasti disciplino vseh moštev, ki so nastopila kompletna. Finančni efekt turnirja sicer ni bil tak, kakor se je pričakoval, ver.dar je bil zadovoljiv z ozirom na to, da naša športna publika ni vajena hoditi pozimi na športne prostore. Kot zmagovalec včerajšnjega brzotur-nirja je izšel SK Rapid, ki je Vse tri tekme, ki jih je odigral, odločil v svojo korist. Priboril si je krasen pokol, ki ga je za zmagovalca darovala znana športna trgovina Bogomir Divjak. Tabela turnirja izgleda takd-le: 1. SK Rapid 3 3 0 0 3:0 6 2. SK Železničar 3 1 1 1 3:2 3 3. ISSK Maribor 3 111 2:2 3 4. SK Svoboda 3 0 0 3 0:4 0 Podrobnosti rezultati so bili naslednji: SK Rapid :ISSK Maribor 1:0. Stara rivala sta se takoj krepko spoprijela. Napad ISSK Maribora si je ustva ril več zrelih situacij, ki so se pa spričo netočne igre napadalne vrste običajno končale v outu. Nove moči se v moštvu še niso vživele. Krilska vrsta in ‘obramba sta bili sicer dobri, vendar pa se ii-ma le preveč pozna trimesečni odmor. Rapid je zaigral z njemu lastno požrtvovalnostjo. Trdo, brez fines, ali vztrajno in s silno voljo. Posebno odlikoval se je vratar, ki je branil več težkih žog, Sodil je g. Nemec. SK Železničar:SK Svoboda 2:0. Moštvo Svobode je zaigralo živahno in je nudilo v prvih 10 minutah nasprotniku trd odpor. Zadnjih 10 minut pa je bil Železničar v vidni premoči in je tudi j dosegel dva gola. Sodil je g. Bergant, i SK Rapid :SK Svoboda 1:0. Rapidovci se niso posebno trudili, vendar je bila zmaga zaslužena. Sodil je g. Bizjak. SK Železničar :ISSK Maribor 1:1. Tekma je bila vseskozi zanimiva in živahna. Vkljub obojestranskim naporom se ni posrečilo nobeni strani zmagati. Sodil je g. Mohorko. ISSK Maribor :SK Svoboda 1:0. Tekma je potekla od početka do. konca ob premoči in koristnejši igri »Maribora«. Edini goi je padel iz 11 m. Sodil je SkciiLcir SK Rapid :SK Železničar 1:0. Od vseh tekem je bila ta gotovo naj-zanimivejša. Odjgrala se je v zelo ostrem tempu. Rapid je bil boljši nasprotnik in si je zmago- zaslužil, Sodil ie g. Vesna-ver. , Ostale nogometne tekme. _ Ljubljana: Primorje:Ilirija 3:2 (3:1). Ker je Primorje zmagalo tudi v drugi kvalifikacijski tekmi, bo zastopalo slovenski nogomet v državnem prvenstvu. Zagreb: Hašk:Concordia 4:0 (2:0). Beograd: BSK:BASK 3:1 (2:1). Subotica: Jugoslavija (Beograd) :ŽAI< 4:2, (2:1). Državno smuško, prvenstvo. Včeraj je bil v Delnicah smuški tek na 30 km za prvenstvo Jugoslavije in prvenstvo zagrebške zimskošportne zveze. Prvenstvo Jugoslavije si je z lahkoto priboril Joško Janša (Ilirija) v času 2:26.11. Drugi je bil A. Klančnik (Dovje-Mojstrane) 2:41.39; 3. R. Zingerlm (Zagreb) 2:42.15. Na 8. mesto se je plasiral Franc Pinter (Železničar, Maribor) v času 2:57.38. Ferenczvaros v Mariboru? ISSK Maribor se pogaja z znanim budiropeštan-skim klubom Ferenczvafosem za odigra-nje mednarodne nogometne tekme v Mariboru. Tekma bi se odigrala v soboto, dne 25. marca t. 1. Ker igra Ferenczvaros 26. marca v Gradcu proti GAK, je skoraj gotovo, da bodo pogajanja uspešno zaključena. Sokolstvo Občni zbor Sokolskega društva Sv, Lenart v Slovenskih goricah. V soboto 11. t. m. je imelo naše društvo svoj občni zbor v Sokolskem domu. Zbora se je udeležilo okoli 60 članov in Članic ter okoli 30 naraščaja. Otvoril je s pozdravom impozantno skupščino brat starosta, nakar so se vrstila poročila društvenih funkcionarjev, ki so pokazala, da je društvo v letu 1932. povsod lepo napredovalo. Najbolj izčrpno in jasno sliko o društvenem dehi nam je poda! brat načelnik. Iz njegovega poročila oosnemariio te-Ie številke: Društvo šteje 201 pripadnika, in sicer: 69 članov, 36 članic, 16 moš. naraščaja, 15 žen. naraščaja, 33 moške dece in 32 žen. dece. Od članstva poseča telovadbo 23 članov in 10 članic. Brat načelnik je poročal hkra-tu tudi o stanju in delovanju naših čet v okraju, ki šteje 648 telovadečih pripadnikov, Po poročilih funkcionarjev je spregovoril še brat starosta; v svojih izvajanjih se je bavil pred vsem z znano poslanico naših škofov. Noto je bil na predlog revizorjev izrečen upravnemu odboru absolutorij. Občni zbor je soglasno sklenil, da se župni upravi predloži v potrditev z malimi izpremembami dosedanja društvena uprava :: br. dr. Goriškom na čelu. — Zdravo! Šmarjetska sokolska četa je polagala obračun svojega dela. Mlada in agilna sokolska četa pri Sv. Marjeti ob Pesnici je imela 5. t. m. v tamkajšnji šoli svoj letošnji redni občni zbor, ki ga je vodil starosta br. Mirko Vauda. Uvodoma je prisrčno pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnika sokolske župe brsta dr. Irgoliča in društvenega starosta profesorja br. Struno. Nato je pevski zbor zapel sokolsko himno. Prvi je povzel besedo br. dr. Irgolič, ki je omenjal protisokol-sko gonjo in razdiralne načrte punkta-šev ter z neizpodbitnimi dokazi uvrgel vse te klevete, naglašujoč: »Država nad vse!« Pevski zbor je ponovno zapel in sledil je oficielni del občnega zbora. Izčrpno poročilo staroste, prosvetarja in, tajnika je podal br. Vauda. Četa deluje vzajemno s strelsko družino in pridno goji telovadbo, lahko atletiko, petje in dramatiko. Uspešno posluje tudi njena knjižnica ir, čitalnica, ki je vsako nedeljo prav dobro obiskana. Četa šteje 44 članov in članic ter 12 naraščajnikov. Iz načelniškega poročila, ki ga je poda! br. Židanik, je razvidno, da se je četa udeležila tudi župnih lahkoatletskih tekem in da je priredila v preteklem letu lepo uspeli nastop. Blagajnik br. Ši* man je podal ugodno blagajniško poročilo. Četni knjižničar br. Kramberger je konstatiral,'da je lani izposodil 687 knjig ter stavil nekaj predlogov za okrepitev knjižnice, ki so bili vsi soglasno sprejeti Poročila vseh funkcionarjev so bila. izčrpana ter se v njih odraža vestno in zavedno sokolsko delo. Sledile so volitve, pri katerih je zbor zaupal glavne funkcije dosedanjim odbornikom in je bil izvolier. za starosto ponovno br. Mirko Vauda. V imenu Sokola Maribor III. je pozdravil zbor br. Struna ter navduševal vrle Smar.iečane k vztrajnemu delu* Končno je še br. dr. Irgolič pohvalil četo ter ji želel tudi v bodoče najlepši razmah. Ločitev zakona zaradi treh zob. Lyonski pek Jean Brillie-r je te dni zahteval na sodišču ločitev od svoje žene. Zasliševanje je bilo zelo kratko io karakteristično. »Zskaj se hočete ločiti od svoje žene?« »Ker sem se mora! dati zaradi nje operirati!« »Kako to zaradi nje?« »Ker sem pogoltnil svoje tri umetno pobe!« »Kaj pa je zakrivila pri tem vaša žena?« »Udarila me je z pestjo v usta in mi izbila tri umetne zobe, ki sem jih v trenutku strahu pogoltnil!« Gospod Brillier je v 24 urah dosege) ločitev zakona. Mali o Prodam KUPIM HRANILNO KNJl- Mestne hranilnico za Din 5000 do 6000. Vprašati pri plačilnem natakarju restavra-cije glavni kolodvor. 576 NA PRODAJ omara za obleko in perilo v *elo dobrem stanju. Vprašati v Dr. Karl Verstovškovi ulici št. 6, II. nadstr vrata 19 _________________________193 PRODAM 3000 kc drobnega krompirja' M. Peiuč, Vetrinjska ulica 9. 573 Posolilo PRODAM TAKOJ NOVO enostanovanjako hišo z vsemi pritiklinami z zemljiščem vred. ki meri približno 1700 kvadratnih metrov, je na zelo lepi solnčnl legi. pri mestu Mariboru, na mirnem kraju, davka prosto, pripravno za vsakega upokojenca ali obrtnika. Starte 98.000.- Din. V poštev pridejo samo kupci z gotovino. Vpraša se v upravi »Večernika« v Mariboru. Gosposka ul U. 450; DVODRUŽINSKO HlSlCO v Mariboru prodam po ugodni ceni. NaslPv v upravi »Ve černika«. 540 HRANILNA KNJIŽICA Posojilnice Narodni dom ali Mestne hranilnice v Mariboru v znesku 10—20.000 Din se sprejme kot posojilo na prvem mestu ne zadolženega 50 oral, velikega posestva. Obresti 9%, Ponudbe pod »Posojilo« na upravo »Večernika«. 575 Razno NAKUP IN PRODAJA vsakovrstnih strojev, tablic nega Orodja, železnine, medenine, bakra, svinca, cinka, pe Či, štedilnikov, rabljenih a\ tntfobilov. avtoplaščev it;! Justin Gustinčič. Tattenbaci ova ul. št 14. 201 POHIŠTVO astnega izdelka dobavila p< skrajno zmernih cenah Zalo ga pohištva združenih mizar ’ev. Vetriu^ka ul, 22. nasoro* tvrdke V 'Velxl. VSI KUPUJEMO In prodajamo dobre knjig starinski porcelan, kakor v; ze. figure, servise, zlat na!< srebrnino, svečnike. nastay! bronaste predmete, nohišt obleke, godala itd. v Gre' irlnarnl. Trg svobode 1 iti tam ie najbollše.