>o
e-
ii
o
i-
I-
o
Podprimo borbo delavcev ladjedelnice Sv. Marka
Obnovljena izdaja - Leto XXI. - Štev. 7 (737)
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
UREDNIŠTVO in	uprava :	34131 Trst,
Ul. Capitolina 3 -	Telefon 744046, 744047	
DOPISNIŠTVO za	goriško	pokrajino:
34170 Gorica, Ul. Telefon 24-36	XXIV.	Maggio 18 -
NAROČNINA: Letina 1000 lir, polletna 550		
lir. Poštni tekoči	račun :	Trst 11/7000
TRST - 9. junija 1969
Posamezna številka 40 lir
Petnajstdaevnik
Quindiciiale
Spedii, in abb. post. Grappo II
Po skrajno negativnih odgovorih CIPE
Delavci so zasedli
ladjedelnico Sv. Marka
Podprimo pravično borbo delavcev za ohranitev delovnih mest in rešitev tržaškega gospodarstva!
V torek, 3. junija 1969 so delavci zasedli ladjedelnico Sv. Marka. Na čelo zasedbe se je Postavil odbor, ki so ga bili delavci izvolili ob nedavni zasedbi tržašikega županstva. Odbor je objavil posebno sporočilo, v katerem je rečeno :
«Delavci ! Kot posledica skrajno negativnih rezultatov srečanja na ministrski ravni in potem, ko je vodstvo podjetja odreklo notranji komisiji pravico sklicati informativno skupščino delavcev v podjetju samem, je bila okli-Cana zasedba ladjedelnice Sv. Marka. Zasedbeni odbor vabi 'delavce, naj disciplinirano ostanejo v obratih in se ravnajo po
navodilih.»
Kmalu
P°
zasedbi Sv. Marka
Je odbor izdal poziv tržaškemu ijudstvu. V pozivu je rečeno :
«Delavci so zasedli ladjedelnico Sv. Marka. To je zadnje dejanje dolgega boja, polnega žrtev delavcev, za zaščito svojega delovnega mesta, za svoje sinove, za vse mesto. Rimska vlada je za Je potrebe slepa in gluha. Meščani ! Solidarizirajte, podpirajte boj delavcev ladjedelnice Sv. Marka ! »
Tržaška federacija KPI je ob tej priliki objavila sporočilo, v katerem je rečeno, da so rezultati razgovorov, ki so jih imeli sindikalisti pred nedavnim v Rimu, ponoven dokaz resničnega hotenja vlade, da likvidira ladie-delmce v Trstu. Federacija KPI
podpira zasedbo ladjedelniških o-bratov in poziva prebivalce, naj gmotno in moralno podpro delavce. Tržaška federacija obvezuje svoje članstvo, naj se vsestransko zavzame za to, da bo do take podpore prišlo v čim širši enotnosti in strnjenosti.
Borba delavcev .ladjedelnice Sv. Marka je našla velik odmev v Trstu in vsej deželi. Množe se tudi solidarnostne akcije. Pretekli petek so iz solidarnosti stavkali delavci industrijske stroke. Računa se, da je stavkalo 11.000 delavcev. Delavce v ladjedelnici so v preteklih dneh obiskali predstavniki delavskih strank, nekaterih političnih gibanj in množičnih organizacij. Tudi okoliške občinske uprave so izrazile svojo solidarnost z delavci. Tržaška občinska uprava pa, vsaj doslej, ni pokazala najmanjše dobre voljje, da bi se kakor koli zavzela na pristojnih mestih za to, da se navzdržen položaj začne u-godno reševati. Tako kot deželna in rimska vlada tudi tržaška občinska uprava — ■ in seveda tudi demokristjanska stranka — še vedno vztrajajo na svojih okostenelih stališčih in trdijo, da položaj v Trstu ni obupen. Seveda tem obljubam tržaški proletariat ne verjame in tudi velik del prebivalstva ne deli mnenja z vladajočimi krogi. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da vladajoči tirajo tržaško gospodarstvo v dejanski polom.
Mladi komunisti, socialisti, social-(Nadaljevanje na 4. strani)
Zborovanje delavcev v zasedeni ladjedelnici
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Preteklo je komaj 100 let odkar so bile na Tržaškem in Goriškem ustanovljene prve slovenske čitalnice imenovane »Kmečke čitalnice«. Pred 100 leti torej se je začelo prvo množično udejstvovanje Slovencev na prosvetnem in kulturnem področju.
Stoletje je razmeroma kratka
\esa ne moremo sprejeti. Nikakor ne! Si predstavljaš, kaj bi se zgodilo, če bi obveljala tvoja? V Firencah bi n pr. aretirali nekega Slovenca in bi mu morali soditi po slovensko. Daj no!»
«Poslušaj, ko prideš v Trst, te bodo Slovenci pretepli, da boš črn. Razumeš. Nekaj jim je treba priznati, razumeš!»
«No, res... Nekaj že, a ne tistega, kar hočeš ti.»
* * *
Pogovor se je odvijal na širokem hodniku «Transatlantico», kjer je bar poslanske zbornice! Bravcem ne bo težko spoznati, da je tisti, ki je postavljal od! ločne zahteve, poslanec Albin Škerk. Moramo pa pojasniti tudi to, da je tisti drugi, ki noče, da bi se sprejelo načelo o sodni razpravi v slovenščini, po sianec Belci, ki pripada tržaški KD, ki se bo nato čez noč prelevil v zagovornika naših pravic (z omejitvami). Temu pogovoru je prisostvoval tudi poslanec Marocco, ki pripada go-riški KD.
* * *
Drugi del se je odigraval v zbornici. Poslane Škerk, ki je bil že dogovorjen z mnogimi poslanci demokristjani, «Volkspar-t. d», liberalci in drugimi opaža,
Noji
da se vzdušje spreminja. Socialist Fortuna se izmika, nato vabi Škerka, naj svoj predlog umakne. Poslanec Padula (KD) trdi, da je Škerkov predlog tehnično neizvedljiv in da se ga ne sme sprejeti. Glasovanje. Za škerkov predlog, ki uvaja slovenščino v vse faze sodne razprave, glasujejo samo komunisti, socialpro-letarci in poslanci «Suedtiroler Volkspartei». Poslanec Fortuna iz Vidma in njegovi socialisti, demokristjani, republikanci, liberalci, misovci in mornahisti glasujejo proti.
K sreči je južnotirolski poslanec Riz ob sodelovanju poslanca Škerka pripravil nov predlog, katerega so podpisali tudi nekateri drugi poslanci. Ta predlog priznava Slovencem pravico do rabe materinščine na sodišču in pri pričevanju in sestavi zapisnikov. Razsodba bo še vedno v italijanščini. Seveda je predstavniki «Volksparteia», povsem razumljivo, zahteval, naj se vključi še odstavek, da «pač ostanejo v veljavi pravice, pridobljene na osnovi mednarodnih dogovorov». Na Južnem Tirolskem imajo namreč Nemci širše pravice in jih torej škerkov predlog ni za-
nimal, če izvzamemo neko «manjšinsko» solidarnost.
Omenjeni popravek odnosno predlog je, kot že povedano, nosil tudi nekaj drugih podpisov, med katerimi tudi Belcijevega in podpis Goričana Marocca. Vemo, da je bil sprejet z veliko večino glasov.
Ne bomo pripisovali vseh zaslug tovarišu škerku. Zadovoljujemo se s komentarjem «Novega lista», ki je pokazal dobršno mero objektivnosti.
Kaj pa «Katoliški glas»?
Ta ne vidi dlje od go riškega zvonika. Rad bi pa opravičil prodane glasove svojih bravcev de-mokrščanskemu poslancu Maroc-cu in mu zato pripisuje vse zasluge, tudi tiste, ki upravičeno pripadajo poslancu Rižu. škerka pa za uredništvo «Katoliškega glasa ni, dosledno po liniji «Slovenske skupnosti» in «Slovenskega ljudskega gibanja» (kajne, gospod Drago Štoka, da ste v Ljubljani trdili, da se to ne dogaja?) zanikanje obstoja slovenskega poslanca v Rimu in to zato, ker ni imel «žegna» prvakov «lipove vejice».
In vendar so gospodje pri «lipi» verni katoličani, kot omenje ni deželni svetovalec, in bi zato morala tudi zanje veljati bož-ja zapoved: «ne pričaj po krivem», ki določa, da je laž greh.
St. S.
doba v življenju nekega naroda, vendar je ta doba velikanskega pomena za slovenski narod v celoti in za Slovence v Italiji prav posebno.
Za nas je važno, sedaj in tukaj, presoditi razvoj, vzpon in spremembe kulturno - prosvetnega udejstvovanja slovenskega življa in od tega povleči ustrezen pouk.
Socialni ustroj Slovencev na Tržaškem in Goriškem se je bistveno spremenil. Ko so ustanavljali prve kmečke čitalnice so bili Slovenci skoraj v celoti kmetje. Tudi mladinec, ki ga je skopa zemlja zapodila v mesto je, čeprav se je spremenil v delavca, imel še vedno kmečko dušo. Danes pa so kmetje v teh krajih le pičla manjšina.
Pred 100 leti so se maloštevilni izobraženci trudili, da bi svoje znanje posredovali preprostim ljudem. Tudi zato so ustanavljali in vodili kmečke čitalnice. In delali so v mnogo bolj težkih pogojih kot so današnji.
Tudi danes bi moralo biti množično kulturno in prosvetno delo namenjeno predvsem delavskemu razredu in delovnim ljudem na splošno, kajti ravno tem ljudem najbolj preti nevarnost raznarodovanja. Ravno v tem je veliko poslanstvo obstoječih kulturnih in prosvetnih ustanov in organizacij. V dobi, ko imajo delavci vedno več prostega časa je nujno potrebno, da kulturne in prosvetne organizacije posvečajo posebno pažnjo prav njim, da skrbe tudi za pravilno in koristno izkoriščanje razpoložljivega časa, da se postopoma odpravljajo negativne' plati tempa življenja.
Če so se napredna socialna gledanja rodila v nas, če se ta nenehno utrjujejo, je zelo razveseljivo in je znak naše moči, ki izhaja iz neprestane debate in kritike ter iz aktivnega delovanja
na kulturno - prosvetnem in socialnem področju. Toda nekateii krogi slovenskih izobražencev se, žal, vsega tega ne zavedajo in ne dovoljujejo, da bi se resna kritika dvignila iznad slobnega brbljanja. Bojijo se, da bi v drugih krogih zvedeli za naše šibkosti in tudi za odklone narodni zavesti. Toda kdor se samo brani, se slabo brani.
Aktivno kulturno udejstvovanje, širjenje dobre, zdrave kulture predstavlja najboljšo obrambo, ker med drugim tudi krepi zavest nacionalne usmerjenosti, odpravlja v srcih razloge zmede in čuta manjvrednosti.
Takšna volja do kulture vliva vedno sveže moči v boju, ki ga neprestano vodi slovenska narodna skupnost v Italiji za svoj lasten obstoj.
Naša maloštevilna skupnost živi res razgibano in se s hvalevredno požrtvovalnostjo udejstvuje na najrazličnejših področjih. Mnogo več uspehov pa bi lahko želi, ko bi naši delovni ljudje prejemali pomoč tudi od večjega števila slovenskih izobražencev.
Prav tukaj in sedaj bi morali umetnost in znanost, šola in značaj biti hrana za krepitev narodne zavesti, katere smo slovenska šola ne more dati.
Tesni stiki, stalna povezava na-DUŠAN KODRIČ (Nadaljevanje na 4. strani)
VioOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Mladinski pisatelj Ribičič umrl
Ko je bil list v tisku smo izvedeli, da je v Ljubljani umrl mladinski pisatelj Josip Ribičič, ki je svojčas učil na Cirilmetodovi šoli v Trstu in urejal «Novi rod».
2 • DELO
9.6.19699
Poslanska zbornica je sprejela načelo o raki slovenskega jezika na soničču
Pomembna zasluga našega poslanca tovariša Albina Skerka
Poslanska zbornica v Rimu je odobrila pooblastilo vladi, naj izvede reformo zakonika o kazenskem postopniku. Novi zakonik predvideva med drugim tudi pravico pripadnikov narodnih manjšin, da se poslužujejo svojega jezika na sodišču. To je posebno važno za Slovence, saj sedanji zakoni, ki jih je uvedel fašizem, strogo prepovedujejo rabo slovenskega jezika na sodišču.
Za reformo zakonika o kazenskem postopniku je glasovala velika večina poslovancev. Tej reformi nasprotuje samo skrajna desnica.
Komunisti že dolgo zahtevajo ne le reformo omenjenega zakonika temveč odpravo vseh fašističnih zakonov, ki so še v veljavi. Tudi v nedavni razpravi v poslanski zbornici so komunisti aktivno sodelovali ter odločilno pripomogli, da se je uspešno zaključila.
Poslanec tovariš Albin škerk je v razpravi o novem zakoniku odločno zahteval odpravo vseh diskriminacij proti pripadnikom narodnih manjšin in v prvi vrsti odpravo diskriminacij proti Slovencem. Navezal je stike tudi s poslanci drugih političnih skupin ter dosegel njihovo podporo. Pomembna je bila zlasti podpora, ki jo je v dal južnotirolski poslanec Riz.
Tržaška federacija KPI je po pozitivnem zaključku razprave v poslanski zbornici in po sprejemu predlogov, ki so bili sprejeti, objavila posebno sporočilo, v katerem pravi, da je z zadovoljstvom sprejela vest, da je velika večina v poslanski zbornici sprejela načelo o uporabi slovenskega jezika na sodišču/Federacija KPI poudarja, da je pomembno tudi dejstvo, da so se vse parlamentarne skupine, razen skrajne desnice, srečale okrog pobude poslanca Albina škerka, ki je prvi predlagal in obširno dokumentiral potrebo po odpravi členov starega in diskriminacijskega zakonika.
Sad enotnih akcij KPI
Ta prvi sklep so rodile, tako poudarja tržaška federacija KPI, vztrajne in enotne akcije ter dolgoletne borbe, ki jih 'je vodila Komunistična partija Italije v vseh smereh. Sedanji uspeh naj vzpodbuja slovenske in italijanske demokrate k nadaljnji borbi za odpravo celotnega fašističnega zakonika, za polno uveljavitev narodnih pravic Slovencev in za popolno izenačenje državljanov slovenskega jezika z večinskim narodom, ..
Zadevno pooblastilo vladi mora odobriti še senat, šele nato bo stopilo v veljavo. Upamo, da se bo tudi v senatu glasovala zanj tako velika večina kot v poslanski zbornici in da ne bodo v besedilo vnešene spremembe.
Iz govora, ki ga je imel tovariš škerk v poslanski zbornici dne 22. maja 1969, povzemamo naslednje :
«Več je razlogov, zaradi katerih sem se odločil spregovoriti. Poudariti hočem najprej, da je v zakonskem predlogu, ki ga je tu predložilo ministrstvo za pravosodje in ga je delno spremenila pravosodna komisija pri poslanski zbornici in ki daje vladi pooblastila in navodila za reformo zakonika o kazenskem postopniku, velika vrzel, ki pa se da in se mora zapolniti. Po spremembi, ki jo je vnesla komisija,
se v členu 2 zakonskega predloga pravilno zatrjuje naslednje: zakonik o kazenskem postopniku mora uveljaviti ustavna načela in se prilagoditi mednarodnim konvencijam, ki jih je Italija ratificirala.
Popolnoma se strinjam s to načelno izjavo in v glavnem tudi s smernicami, ki se dajejo vladi in komisiji, ki jo predvideva člen 1 zakonskega predloga; kritiziram pa pomanjkanje podrobnih smernic, v duhu katerih bo izdelana in nato uresničena reforma zakonika o kazenskem postopniku.
Po 44 letih stvarnost vedno ista
Želim opozoriti zbornico in vlado na grobo krivico, ki bi jo storili, če v novem zakoniku ne bi upoštevali dejstva, da v italijanski republiki živijo narodne manjšine: slovenska v Furlaniji -Julijski krajini, nemška v Gornjem Poadižju in francoska v Aosti in še nekatere druge jezikovne manjšine. V besedilu novega zakona ni niti najmanjše ob-membe pravice narodnih manjšin do rabe lastnega jezika v raznih fazah procesa in v odnosih s sodno oblastjo. Ta pomanjkljivost je zelo huda in priča o tem, da vlada namerava nadaljevati nedemokratično in proti-Ijudsko politiko do narodnih manjšin in še posebej do Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini.
Na osnovi nekega avstrijskega zakona iz leta 1883 so Slovenci in Italijani v naši deželi imeli pravico do izražanja v materinem jeziku tudi na sodišču. Posamezne faze sodnega postopka so potekale v materinem jeziku tega prebivalstva. Danes — dvajset let po sprejemu demokratične ustave, ki izhaja iz zmage nad fašizmom, se še odreka slovenskemu prebivalstvu pravica do uporabe lastnega jezika
Kot pesek v oči tej narodni skupnosti so imenovali pri tržaškem sodišču nekaj funkcionarjev, ki poznajo slovenščino in ki po potrebi lahko nastopijo kot tolmači. Ta rešitev, ki jo hudo omejuje sam člen 137 veljavnega zakonika o kazenskem postopniku, ne odpravlja bistvenega problema in žali Slovence, ki so tako izenačeni s tujci, kar je v Ostrem nasprotju s členom 3 in 6 republiške ustave. Zato je treba sedanje stanje spremeniti.
Da bi bolje razumeli absurd in paradoks tega stanja, navajam primer sodne razprave, na kateri so obtoženi Slovenci pred sodniki, ki slovenskega jezika ne poznajo, v prisotnosti tolmača: Pred sodnim zborom so stranke, odvetniki, priče, zapisnikar, sodnik in tolmač. Sodnik postavlja vprašanja, a ga stranke ne razumejo, nastopi tolmač, ki prevede sodnikova vprašanja. Stranke odgovarjajo, toda sedaj ne razume sodnik in pozove tolmača, naj prevede slovenske odgovore v italijanščino. Prekine ju odvetnik v italijanščini, ki jo stranke ne razumejo in zato začudeno strmijo in prisostvujejo nerazumljivim pogovorom med sodnikom in branilcem, ne da bi mogle slediti in kontrolirati razpravo o njihovih življenjskih koristih in ne da bi mogle poseči vmes ter pojasnjevati okoliščine in dejstva.
Mnogokrat — skoraj vedno — branilci oporekajo točnosti tolmačevega prevoda in izjavljajo,
da prevod ni v skladu z izjavami obtoženca ali pa da priče niso izjavile tega, kar pravi tolmač. Tedaj pride do prerekanja. Sod nik prisostvuje kot oseba, ki se je zadeve ne tičejo in ne ve kdo ima prav. Najhuje pa je tedaj, ko slovenska stranka nekoliko razume italijanščino, se pa ne zna točno izraziti. Marsikdaj izjavi kaj takega, kar ni nameravala izjaviti.
Ta primer, ki se bo morda smešen, je že leta 1925 orisal nedavno umrli bivši slovenski poslanec Besednjak. Navedel sem ga pa zato, ker je po 44 letih stvarnost vedno ista.
Prepričan sem, da je prišel čas, ko mora demokratična republika, ki je izšla iz odporništva, priznati narodnim manjšinam vse pravice, ki jim pripadajo. Res je bilo nekaj storjenega za francosko in nemško manjšino, mnogo manj pa je bilo storjenega za slovensko manjšino, čeprav je plačala visok krvni davek v boju proti fašizmu in nacizmu.
Prvemu koraku naj bi sledili še drugi
Pri pripravi in definiranju novega zakonika o kazenskem postopniku naj se torej upoštevajo pravice narodnih manjšin, z odpravo in spremembo vseh členov starega zakonika, ki manjšine diskriminirajo in preganjajo. Naj se pri tem upoštevata člena 3 in 6 republiške ustave, ki svečano proglašata enakopravnost vseh državi lanov in zaščito narodnih manjšin. Končno se morajo upoštevati posebni statuti treh dežel, v katerih živiio zainteresirane narodne manjšine. Za Slovence na Tržaškem ozemliu na opozarjam tudi na člen 5 II. priloge londonske spomenice o soglasju, ki sta jo podpisali Italija in Jugoslavija v letu 1945. Omenjeni člen določa pravico do rabe materinega jezika v uradnih in osebnih odnosih z upravno in sodno oblastjo. Lahko bi se še sklicevali na splošno deklaracijo o človeških pravicah in na encikliko «Pacem in Terris», kjer se prav tako slovesno proglašajo pravice narodnih manjšin. Sklicujoč se na vse te pravice, ki so bile z besedo večkrat priznane toda do sedaj uresničena samo v najmanjši meri, je slovenska manjšina, ne glede na strankarske razlike, naslovila najvišjih državnim oblastem številne prošnje, resolucije, protestna pisma in pozive. Komunistični poslanci (in ne samo tržaški, goriški in videmski), od Srebrniča do Ber-netičeva in Vidalija in drugih so vedno podpirali zahteve po pravicah narodnih manjšin in še posebej slovenske. Zato danes v tej dvorani, preko mene vabijo vlado in komisijo, ki bo izdelala novi zakonik o kazenskem postopniku, naj priznata narodnim manjšinam pravico do rabe materinščine med sodnimi razpravami in v vseh odnosih z oblastjo. To bi bil prvi korak, kateremu naj bi sledili še drugi, odločilni, to je splošna reforma sodne ureditve, po kateri naj bi v deželah, kjer žive narodne manjšine, deloval sodnik, ki pozna oba jezika, kar bi omogočilo obtožencem in strankam izražanje v lastnem jeziku. To je brez dvoma ustavna pravica, ki jamči narodnim manjšinam kulturno svobodo in tudi pravico do rabe lastnega jezika.»
Delavci na županstvu '
Tržaški delavci se odločno in vztrajno borijo za ohranitev svojih delovnih mest in za rešitev tržaškega gospodarstva. Težko bi bilo prešteti vse akcije, ki so jih doslej izvedli, težko prešteti koliko žrtev so utrpeli v mnogih letih boja. Na strani delavcev je vse mesto. Toda rimska vlada ne kaže razumevanja za Trst. Njena zgrešena politika tira tržaško gospodarstvo v propast. Med zadnje akcije delavcev ladjedelnice Sv. Marka spada tudi zasedba tržaškega županstva, do katere je prišlo pred dvema tednoma. S to zasedbo so prizadeti delavci opozorili tudi širšo javnost na obupen položaj.
Vprašanja - interpelacije
občinskih svetovalcev KPI
SLOVENSKA ŠOLA V
BARKOVLJAH POTREBUJE
NOVE KLOPI
Občinska svetovalka KPI tovarišica Jelka Gerbec je naslovila na občinski odbor v Trstu vprašanje v zvezi s slabim stanjem klopi v o-snovni 'šoli v Barkovljah.
V zvezi s tem vprašanjem je sekcija KPI Matjašič v Barkovljah objavila letak, v 'katerem je med drugim rečeno :
«Klopi v tej šoli so izrabljene, škripajo in se že kar podirajo. Iz nekaterih celo štrlijo žeblji, da si včasih otroci stržejo obleke. Pred kratkim ®o menjali klopi v italijanski šoli. Nekatere zavržene klopi te šole so deloma dali na razpolago slovenski šoli.
Zato je naša občinska svetovalka v svojem vprašanju postavila pristojnega občinsikega odbornika pred odgovornost, ki jo ima, rekoč, da je očitno, da gre za diskriminacijo. Zahtevala je, naj nujno poskrbi za to, da bo tudi slovenska šola dobila moderne klopi. Zahtevala je, naj se za vedno odstrani razlika v odnoših z italijansko in slovensko šolo.
Občinslki odbornik De Gioia je odgovoril, da je osebno ugotovil, da je zahteva občinske svetovalke pravilna. Dejal pa je, da niso mislili delati nobenih razlik ter da ne gre za diskriminacijo. Dejal je tudi, da slovenski šoli niso dodelili novih klopi, ker občinska uprava ni prejela zadevne prošnje od didaktičnega ravnatelja odnosno od šolskega skrbnika. Zagotovil pa je, da bo občina vseeno nabavila nove klopi po možnosti še pred začetkom novega šolskega leta.
AVTOBUSA PROGA ŠTEV. 29
Naša občinska svetovalka tov. Jelka Gerbec je opozorila pristojnega občinskega odbornika na nevšečnosti, ki jih povzročajo avtobusne zveze v Trstu. Avtobusi na progi štev. 29 se ustavljajo pri Ljudskem vrtu. Potniki, ki npr. iz Skednja potujejo k Sv. Ivanu, se morajo zato posluževati dveh prog, kar povzroča tudi občutne strošike, ali pa morajo od Ljudskega vrta dalje pešačiti. Dejstvo, da je končna postaja proge štev. 29 pri Ljudskem vrtu je še posebej neprijetno za študente, ki obiskujejo slovenske višje srednje šole pri Sv. Ivanu.
Naša svetovalka svetuje, naj bi končno postajo premestili na Trg Gioberti pri Sv. Ivanu.
VARSTVO RIŽARNE
Občinski svetovalec tovariš Dario Supancic je naslovil na tržaškega župana vprašanje glede varstva tržaške Rižarne, ki je bila med vojno ječa in krematorij, v katerem so nacisti sežigali partizane in druge politične jetnike. V svoji vlogi je komunistični občinski svetovalec o-pozoril župana, da Rižarna, ki je bila preteklo leto proglašena za narodi spomenik, ni dovolj zaščitena.
ULICA MARCHESETTI BREZ
PLOCNIKOV ZA PEŠCE
Svetovalec tovariš Gombač je povabil pristojnega občinskega odbornika, kaj posikrbi za ureditev pločnikov v Ulici Marchetti. Z nastankom novega naselja se je v omenjeni ulici močno povečal tudi promet. Na cestah ni zebrastih prehodov za pešce in potrebnih opozorilnih znamenj.
NEHIGIENSKE SANITARIJE
Svojčas so v nekaterih vaseh v gornji tržaški Okolici zgradili javna stranišča. Ta pa so silno zanemarjena. Na Kontovelu je nekdo napisal na javnem stranišču «Pericolo, zona infetta!». Posebno zanemarjeno je stranišče v Križu. V zvezi s temi neugodnostmi je občinski svetovalec tov. Gombač pozval pristojno občinsko odborni-štvo, naj poskrbi, da se čimprej te nevšečnosti odpravi.
ZA PREVOZ OTROK
Z BANOV V OPENSKO
ŠOLO
Tržaška občinska svetovalca KPl tovariša Jdlka Gerbec in Dolfi Wilhelm sta pred kratkim naslovila tržaški občinski upravi pismo, v katerem zahtevata, naj za otroke iz Banov, ki obiskujejo vrtec, osnovno ali srednjo šolo na Opči-mas preskrbi brezplačen prevoz. Zahtevo utemeljujeta z dej-vom, da je omenjena vas precej oddaljena od Opčin, da je cesta zelo nevarna, ker je na njej mnogo prometa in da mnogi starši ne morejo sami skrbeti za prevoz. Letos obiskuje otroški vrtec 7 otrok, osnovno odnosno srednjo šolo pa 18 učencev.
'9.6.1969
»
DELO • 3
Teror režima grških polkovnikov
Narašča odpor demokratov in protifašistov
Tesnejše sodelovanje z ARCI bi koristilo našim društvom
Režim grških polkovnikov je sprožil nov val procesov proti grškim rodoljubom in demokratom V prvi polovici preteklega n taja je bilo sedem procesov, na katerih so obsodili 86 demokratov.
Iz zloglasne ječe v Averoff, kjer so zaprti številni protifašisti in demokrati, je dospelo pismo, v katerem je rečeno: »Jetniki izra-žajo svojo solidarnost 80 rodo-Ijubom, ki jih sodijo v Atenah, Solonu in Larisi. Želo smo zaskrbljeni — pravi pismo — zaradi nevarnosti, ki preti skupinam Protifašističnih rodoljubov. Zahtevajte odločno, naj osvobodijo v’se politične jetnike. Protestirajte proti obsodbam». V dneh od 12. do 14.5.’69 je neko vojaško sodišče v Atenah sodilo skupino komu-stov. Grigoris Faraco, član Centralnega komiteja Komunistične Partije Grčije je bil obsojen na dosmrtno ječo, Giorgio Moraitis ‘it Jannis Nicolopulos sta bila obujena na 20 let, Mihalis Tsime-kis na 18 let, Lazaros Kiritsis pa na 16 let ječe.
Dne 15. maja je vojaško so-akšče v Atenah začelo proces pro-1‘. knjigarnarju Polihronisu Mis-s>osu. Obtoženec je bil obsojen 11 a Ig let ječe. Istočasno so bili °bsojeni še drugi trije obtoženci.
Istega dne je vojaško sodišče v Atenah obsodilo tudi večjo sku-P-no uradnikov državne telefonske družbe. Tri dni kasneje je isto sodišče obsodilo na razne zapor-ne_ kazni neko drugo skupino LTških komunistov. v Dne 14. maja je vojaško sodišče v Solunu začelo proces proti ^9 članom protifašistične fronte. Proces je bil odložen. Obtoženci so povedali, da jih je policija hudo mučila ter da jih je prisilila naj podpišejo neresnične izjave. ’ S podobnim naštevanjem bi lahko nadaljevali. Seznam oseb ki so bile mučene in obsojene]
je zelo dolg. Vesti, javlja »Glas Grčije«
ki jih ob-tujini, so
pretresljive. «Glas Grčije» je’p0.
situ-
odpò'r* parotì 'jg
Z.mu polkovnikov. Nobelov na
ie^oh^-r^ Giorgio SrferLs Re7?m dl J,ra,nii0 Polkovnikov, rm TV6 obsodll° tudi 18 grških Ffteljev. Znani Skladatelj Mi-us Theodorakis je poslal v tujino magnetofonski zapisek s prote-sti proti režimu polkovnikov. Pro-ti režimu je nastopil tudi Stratis Minvilis, ki spada med največje sodobne grške pisatelje. Iz vesti, ki prihajajo iz Grčije izhaja da se odpor proti režimu polkovnikov veča zlasti v vrstah kulturnih delavcev.
Zelo vznemirjajoče pa je dejstvo, da se vrše na grškem ozemlju v bližini jugoslovanske in bol-earske meje vojaške vaje pakta NATO. Te vaje so huda provokacija, ki utegne povzročiti še večjo napetost v jugovzhodni Evro-Pi> po drugi strani pa te vojaške vaie dajejo podporo sedanjemu režimu v Grčiji. Pri teh vajah sodelujejo italijanske, britanske, belgijske, zahodnonemške in se-veda grške čete.
Decentralizacija občinske uprave v Trstu
Tržaški komunisti se že dalj časa zavzemajo za decentralizacijo 'testne občinske uprave. Prizade-yanje za uresničitev te zahteve, se, c°t kaže, bliža koncu. Tržaški ob-
činski svet bo v kratkem sprejel zadevno odločitev. Ustanovljene bodo tudi krajevne in rajonske kon-zulte. Načrte je izdelala komisija, ki je bila ustanovljena v ta namen. Toda ti načrti niso povsem v skladu z zahtevami in potrebami. Kaže tudi, da v določenih političnih krogih primanjkuje volja, da bi konzulte imele tak značaj, ki b' ustrezal prebivalcem.
Krajevne odnosno rajonske konzulte bodo pomembna pridobitev ako bodo temeljile na demokratičnih osnovah in ako ne bodo svojega poslanstva vršile zgolj mehanično. Te konzulte bodo omogočile tesnejšo povezavo med občani in občinsko upravo. Občani bodo konlkretneje soodločali o številnih vprašanjih. Med drugim bodo soodločali o gospodarskih in socialnih vprašanjih, o šolah in otroških vrtcih, o športu in knjižnicah ipd.
Poudariti pa je treba, da načrt, po katerem naj bi razdelili mesto in Okoliške kraje, in ki ga zagovarjajo stranke leve sredine, ne odgovarja stvarnosti. Taka razdelitev je nesprejemljiva. Nesprejemljiva je tudi zato, ker 'ne upošteva stvarnosti celotnega občinskega področja. Stranke leve sredine se namreč zavzemajo, da bi zaenkrat osredotočile razpravo, v mestnem svetu v glavnem na področja: Sv. Križ-Prosek, Kjadin-Sv. Alojz in naselje Sv. Sergija.
Kot je znano, komunisti zahtevajo pravico, da Slovenci govorijo v svoji materinščini. Tej zahtevi leva sredina nasprotuje.
Vv razpravi o decentralizaciji tržaške občinske uprave so aktivno sodelovali 'tudi občinski svetovalci KPr.
ARCI — Associazione Ricreativa Culturale Italiana — je vsedržavno združenje, ki skrbi za rekreativno in kulturno dejavnost predvsem v prid delovnih ljudi. V to združenje se lahko včlanijo posamezniki, društva, zveze društev, upravni odbori ljudskih in zadružnih domov, počitniške skupnosti ipd. V okviru tega združenja delujejo tudi krožki, ki razvijajo svojo dejavnost na specifičnih področjih
oooooooooooooooooooooooooooo
Slovensko gledališče iz Trsta v Novem Sadu in Beogradu
Slovensko gledališče iz Trsta je prejšnji teden glasovalo v Steriji-nem pozorjuV v Novem Sadu. Na-stop'lo je farso Josipa Tavčarja Red mora biti. Za predstavo je vladalo veliko zanimanje. Delo je bilo simultano prevajano v srbohrvaščino. Kritika je poudarila izvirnost Tavčarjeve dramaturgije, ki posega v probleme sodobnega človeka. Podčrtano je bilo tudi, da je umetniška raven tržaškega Slovenskega gledališča izredno visoka.
Iz Novega Sada je tržaško Slovence gledališče odšlo v Beograd, kjer se je kot gost tamkajšnjega Jugoslovanskega pozorišta predstavilo z že omenjenim delom, s Plau-tevo komedijo Amfitmo in s Cebo dramo Tri sestre. Beograjsko občinstvo je slovenske gledališke umetnike iz Trsta izredno toplo sprejelo.
Na zadnji predstavi so bili tudi najvišji jugoslovanski državni voditelji, med katerimi je bil tudi predsednik Tito.
ooooooooooooooooooooooooooooooo »oooooooooooooooooooooooooooo
Koristna srečanja
Tovariški razgovori med predstavniki Zveze komunistov Slovenije, tržaške federacije in tajništva deželnega komiteja KPI
Meseca maja je bilo več prilik za srečanje predstavnikov Zveze komunistov Slovenije, tržaške federacije KPI in deželnega komiteja KPI.
Dne^ 20. maja sta bila v Trstu tovariša inž. Andrej Marinc, tajnik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in prof. Vinko Trček, predsednik komisije za mednarodne stike pri ZKS. Ob tej priliki sta bila tudi na obisku pri tržaški federaciji in tajništvu deželnega komiteja KPI. Obisk je potekal v prisrčnem
ozračju.
Dne 24. maja so se predstavni-ki tržaške federacije in tajništva deželnega komiteja KPI udeležili svečanosti ob odkritju spomenika tovarišu Ivanu Regentu v koprski delavski univerzi. Na tej pomembni manifestaciji, ki je bila v okviru proslav 50-letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije, je tovariš Vilfan govoril o liku in o delu Ivana Regenta, revolucionarja in voditelja Slovencev v boju za narodno in socialno osvoboditev. Prisotna je bila tudi Regentova vdova, tovarišica Malka. Ob tej priložnosti so se predstavniki tržaške federacije in deželnega komiteja KPI srečali v predstavniki obalnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.
Dne 25. maja so se tudi predstavniki naše partije udeležili manifestacije v počastitev 25-letniee ustanovitve Zveze Italijanov Istre
in Reke v Umagu. Po govoru tovariša Edvarda Kardelja, ki je imel velik odmev, so bili naši tovariši gostje Zveze Italijanov Istre in Reke.
številni naši tovariši iz Trsta in drugih krajev dežele so se udeležili tudi slavja ob 25-letniei u-stanovitve tržaške garibaldinske udarne brigade, ki je bilo prejšnjo nedeljo v Lokovcu. Tudi na tem slavju so se naši tovariši srečali s tovariši z druge strani meje in potrdili staro prijateljstvo.
V vseh teh srečanjih in v pri jateljskih razgovorih gledamo koristen doprinos k medsebojnemu spoznavanju in tudi razvoju sodelovanja, ki je v skupnem interesu. Tudi s temi srečanji se uresničujejo smernice, ki so izšle iz kongresov komunistov in kolikor se nas tiče, smernice XII. kongresa KPI.
M. C.
Širite
in podpirajte „Delo“
Udeležite se praznika tiska v Jamljah pri Doberdobu
kot so n.pr. krožki filmskih amaterjev, foklorne skupine ipd.. V zadnjem času nastajajo v okviru združenja ARCI tudi krožki radijskih in televizijiskih abonentov. Ti krožki npr. prirejajo posebne diskusijske večere o vsebini radijskih in televizijskih programov ter se zavzemajo za to, da bi ti programi ustrezali potrebam in zahtevam delovnih ljudi.
Združenje ARCI je laično in napredno usmerjeno. Pri vsej svoji dejavnosti se sklicuje na načela protifašistične in osvobodilne borbe, svobode in demokracije, bratstva in miru med narodi.
Prvi krožki ARCI so nastali kmalu po osvoboditvi. Iz njih se je razvila sedanja organizacija, ki je zlasti močna v srednji in severni Italiji, kjer aktivno deluje na tisoče krožkov in krajevnih združenj. Pred dvema letoma je bilo združenje ARCI priznano od državne oblasti. Po tem priznanju je združenje doseglo tudi pomembne ugodnosti. Tako kot AGLI, ENAL in razne druge organizacije ima sedaj tudi ARCI pravico do subvencij iz javnih sredstev. Prireja tudi razne strokovne in splošne izobraževalne tečaje. Društva, ki imajo ustrezne sedeže, si lahko preskrbijo dovoljenja za bifeje ali bare, družabne in kulturne prireditve imajo znatne davčne olajšave, prosvetni delavci imajo možnost zavarovanja proti nezgodan itd.
Združenje ARCI že več let sodeluje s podobnimi ustanovami v Jugoslaviji in v nekaterih drugih socialističnih deželah. Aktivno je zlasti sodelovanje z nekaterimi ustanovami na Hrvaškem. Vendar pa to sodelovanje še ni načrtno. V glavnem je prepuščeno iniciativi posameznih društev odnosno ustanov. Torinska sekcija ARCI je že pred več leti navezala stike s Slovenijo.
Nekoliko kasneje so bili navezani prvi in neuradni stiki , s Slovensko prosvetno zvezo. Aprila 1968 je glavni tajnik ARCI obiskal sedež SPZ v Trstu, preteklega maja pa sta podpredsednik in tajnik SPZ bila na obisku v Rimu. Tako razgovori, ki so se začeli v Trstu kot razgovori v Rimu so pokazali, da je možno vzpostaviti konkretno sodelovanje med obema organizacijama. Predlagano je bilo, naj bi se Slovenska prosvetna zveza kot samostojna slovenska organizacija pridružila vsedržavnemu združenju ARCI in naj bi skupno z nekaterimi včlanjenimi društvi postala tudi posrednica sodelovanja s sorodnimi organizacijami v Sloveniji. Osrednje vodstvo ARCI priznava Slovensko prosvetno zvezo kot osrednjo prosvetno organizacijo slovenske manjšine v Italiji, priznava tudi načela, na katerih je ta naša e-notna laična prosvetna organizacija osnovana, to so načela o-svobodilne borbe, ter vlogo, ki jo ima in jo mora imeti med Slovenci.
V nekaterih krogih so v zadnjem času nastali določeni »dvomi« zaradi sodelovanja Slovenske prosvetne zveze z ARCI-jem. O-menjeni krogi »se boje«, da bi tesnejše sodelovanje med obema organizacijama škodovalo slovenskemu značaju SPZ. »Boje«, se, da bi pristop SPZ k ARCI-ju spravil v nevarnost samostojnost SPZ. Vsa bojazen je povsem neutemeljena in odveč, kajti SPZ v vsakem primeru ohrani vso svojo nedvisnost, ves svoj slovenski značaj, dočim bi včlanjena društva imela od formalnega pristopa in konkretnega sodelovanja pomembne koristi.
(Nadaljevanje na 4 strani)
liAO-nika
Dramska skupina s Proseka-Kontovela v Brežicah
Dramska slkupina prosvetnega društva Prosek - Kontovel je v petek 6. junija nastopila na reviji amaterskih dramskih skupin Slovenije v Brežicah. Igrala je dramo Mire Miheličeve Svet brez sovraštva.
Nastop na reviji dramskih družin v Brežicah je nedvomno lepo priznanje in obenem tudi nagrada požrtvovalnim igralcem - amaterjem s Proseka - Kontovela.
Kot je znano je dramska skupina prosvetnega društva Prosek - Kontovel spada med najboljše dramske 'Skupine v naši deželi in deluje že mnogo let. Leta 1960 je igrala Lipahovo veseloigro Glavni dobitek, leta 1961 Bertkaleyevo veseloigro Dopust na Francoskem, leta 1962 Petrovičevo dramo Klic zemlje, leta 1962 ljudsko igro Manice Komanove Prisega opolnoči in kasneje ljudsko igro Franca S. Finžgarja Naša kri, Golarjevo ljudsko igro Dekle z rožmarinom, Linhartovo veseloigro Županova Micka, Thomasovo komedijo Osem žensk. Skoraj z vsemi navedenimi deli so proseško - kontovelski igralci gostovali tudi v sosednih vaseh.
Ob priliki nastopa na reviji v Brežicah je prosvetno društvo Pro-sdk - Kontovel izdalo lično brošuro, 'ki jo je uredil Marjan Pertot.
Uspeh ansambla Bordon
Na tekmovanju pod naslovom Novi ansambli - nove melodije, ki ga je orgamzirala RTV Ljubljana, se je izredno močno uveljavil Trio Bordon iz Doline Strokovna žirija mu je dodelila prvo mesto, po oceni občinstva pa je Skupaj z ansamblom Ottavia Brajka iz Izole prav tako na prvem mestu.
Kot je znano nastopata skupno z godbenim triom tudi pevca Dario in Darko.
Omenjenega tekmovanja se je u-deležilo 25. ansamblov.
Stoletnica čitalnice v Štandrežu
V	ponedeljek, 2. junija zvečer so se v Štandrežu zaMjdčile prireditve za proslavo 100-letnice slovenske čitalnice. Zadnja dva dni so bile prireditve združene s praznikom špargljev. Vse prireditve je pripravil enoten odbor v katerem so bili predstavniki p. d. «Oton Župančič», športnega društva «Juven-tina», p.d. «Štandrež» in Kmečkega društva.
Zadnje tri dni je še vedno bila odprta razstava primorskega tiska in razstava slik z naslovom «Slovenski umetniki v goriških zasebnih zbirkah», ki sta med občinstvom zbudili veliko zanimanje in sta bili zelo dobro obiskani.
Vse prireditve v Štandrežu so bila dobro obiskane, saj so bile vse brez izjeme na visoki umetniški ravni. Naj omenimo nastop prvakov ljubljanske Opere, ki je bil preteklo soboto zvečer. Nastopili so: Vilma Bukovčeva, štandrežki rojak Miro Brajnik, Ladko Korošec, Marcel Ostaševski in Božena Glavač; sodelovala sta tudi baletna solista Lidja Sotkar in Janez Mejač.
V	nedeljo zvečer pa so «Veseli planšarji» iz Ljubljane s humoristom Lojzetom zabavali občinstvo s svojimi valčki in polkami. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo pozno v noč.
Proslava 100-letnice štandrežke čitalnice pa se je zaključila v ponedeljek 2. junija zvečer. Ob 9. uri zjutraj so srednješolci priredili razstavo ex-tempore na glavnem trgu v Štandrežu. Zvečer pa je gostovalo gledališče iz Nove Gorice s komedijo v treh dejanjih «Naši trije angeli».
4 • DELO
9.6.1969
S tržaškega ozemlja
Protiljudsko tolmačenje regulacijskih načrtov
Bratski obisk v Pulju
(Nadaljevanje in konec) Zaradi nepopolnega urbanističnega načrtovanja in neustrezne urbanistične politike so bili doslej slovenski delovni ljudje že dosti prizadeti. Posebno hudo so bili prizadeti naši delovni kmetje, katerim so bili odvzeti najboljši in najrodovitnejši vrtovi v neposredni Okolici mesta ter njive, vinogradi in pašniki v Žav-Ijah in v dolini Glinščice. Sedaj je še Kras trn v peti določeni skupini ljudi, ki bi hoteli dokončno raznaroditi še ta naš izrazito slovenski kraj. Izgleda, da jim še ne zadostujejo vsi dosedanji poskusi potujčevanja, kakor nenačrtna graditev naselij ob slovenskih vaseh, samovoljna gradnja raznovrstnih objektov vzdolž trbiške ceste, skoraj že nepretrgan pas hiš, ki nimajo nič skupnega s tipično krajevno arhitekturo in pokrajino, ob glavnih kra-ških cestah, nakupovanje velikih površin s strani nekaterih eks-kluzivističnih skupin in zaprtih krogov kot so na primer tržaški «Golf klub», jahalni in teniški klub itd. Razen tega je bilo prvobitnemu naravnemu Okolju veliko škode povzročeno s škandaloznim odlaganjem smeti po celem Krasu, z dovažanjem nižinske zemlje za ureditev parkov, vrtov itd., z nasajenjem kra-škemu okolju tujih rastlin in tako naprej.
Slovenci morajo kljub spletkam in rovarjenju določenih e-lementov še nadalje ostati na Krasu v lastnih domačijah pa naj se ukvarjajo izključno s kmetijstvom ali z delom v mestu, z obrtjo ali s trgovino. Govoričenju, da «je problem kmetijstva na Tržaškem ozemlju praktično nemogoče rešiti», odgovarjajo naši delovni ljudje na Krasu, da se kmetijstvo da rešiti, da ga je treba rešiti in da se že rešuje. Za to se vneto prizadevajo pristojne organizacije od deželne U-stanove za razvoj kmetijstva do Kmečke zveze, napredne stranke, vsa demokratična javnost. Vneto podpirajo razvoj kmetijstva tudi zadružne organizacije. Napredni in marljivi kmetje dosegajo v svojem zasebnem in tudi že zadružnem delu, lepe in spodbudne uspehe, ki dajajo kmetijstvu novo; drugačno vsebino in pomen.-
Regulacijski načrti morajo zavreti blazno širjenje zazidalne površine, ki se je v zadnjem desetletju začelo na Krasu; morajo preprečiti nameravano kaotično gradbeno dejavnost, ki bi omogočila, da se samo na tržaškem delu Krasa, od Križa do Bazovice, naseli približno 100 tisoč novih prebivalcev. Sprejetje splošnega regulacijskega načrta, trža-
oooooooooooooooooooooooooooo
Razglas
Splošni regulacijski načrt dolinske občine ter tozadevni sklep občinskega sveta štev. 43 z dne 23. maja 1969 je na razpolago na vpogled občinstvu v tehničnem uradu te občine (pritličje - soba štev. 10) nepretrgoma za dobo 30 dni od 29. maja 1969 do vikjučno 28. junija 1969 v uradnih urah.
Vsakdo sme predložiti, v svrho izpopolnitve načrta, tukajšnjemu tehničnemu uradu v roku 60 dni do vključno 28. junija t. 1. pritožbe in opombe na kolekovanem papirju 400 lir.
Dolina, dne 29. maja 1969.
Župan
DUŠAN LOVRIHA
ške občine brez deželnih popravkov, bi imelo brez dvoma težke narodnostne in kulturne, socialne in politične posledice ; nas Kras bi nehal biti slovenski Kras.
Blazno ugovarjanje proti sklepom deželnega odbora za urbanistiko glede tržaškega regulacijskega načrta ne izhaja iz pravic in potreb naše celotne narodnostne skupnosti, nasprotuje njenim življenjskim interesom, je protiljudsko in protinarodno.
MILOŠ KODRIČ
Kulturni večer v Saležu
V	soboto 7. junija je bila v Saležu kulturna prireditev, med katero so pevke in pevci zbora Rdeča zvezda prejeli Gallusova odličja. Prireditve, ki se je vršila na dvorišču gostilne Grilanc, se je udeležilo mnogo vaščanov in dkoličancv. Najprej je bil na sporedu slovenski film Gorenjska ohcet nato pa je pel domači zbor, ki ga vodi Janko Obad.
Vaščani iz Saleža so bili zelo zadovoljni in so izrazili željo, da bi se podobne prireditve pogosteje vršile.
Poživitev prosvetne dejavnosti v Repnu
V	Repnu se je v zadnjih letih razvila dokaj živahna prosvetna dejavnost. Ustanovitev moškega pev-skega zbora je nedvomno pomenila začetek novega življenja v tej vasi. Z vztrajnim prizadevanjem vaških pevcev in pevovodje Mirka Guština je zbor že dosegel lepe rezultate. Zbor je doslej sodeloval na raznih prireditvah doma v okoliških krajih. Nastopil je tudi na reviji pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu. Kot smo izvedeli se prosvetarji v Repnu v teh dneh pripravljajo na kulturni večer, na katerem bo sodeloval tudi gledališki mojster Stane Raztresen. Na omenjeni prireditvi bodo podeljena tudi Gallusova odličja, s katerimi je Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije nagradila zveste pevce.
Guštin Viktor s Proseka daruje 2.000 lir v tiskovni sklad Dela. Lepa hvala.
Prosvetni društvi Tabor z Opčin in Primorec iz Trebč sta v četrtek 5. junija vrnili obisk Delavskemu prosvetnemu društvu Matko Brajša in -pevskemu zboru italijanske manjšine Lino Mariani v Pulju. Na prireditvi, ki je bila v Domu JLA sta nastopila mešani pevski zbor iz Trebč in mladinski pevski zbor Glasbene matice z Opčin in iz Trsta.
Tržaške goste so predstavniki hrvaškega in italijanskega pevskega zbora iz Pulja pričakali v kraju Bale, odkoder so jih spremili najprej v krožek Antonio Gramsci v Pulj, kjer je bil svečan sprejem. Po priložnostni zakuski so gostje skupaj z gostitelji odšli v Areno, nato pa so si ogledali muzej narodne revolucije, ki je urejen v neki stari trdnjavi. Popoldne so si ogledali nekatere turistične objekte, nakar je bil koncert v Domu Jugoslovanske narodne armi j e. Ob tej priliki so bili tudi priložnostni nagovori predstavnikov puljske občinske u-prave, - krajevne hrvaške prosvetne zveze, italijansikega kulturnega krožka, prosvetnih društev Tabor z Opčin in Primorec iz Trebč ter predstavnika Slovenske prosvetne zveze iz Trsta. Vsi govorniki so poudarjali potrebo, da bi se tudi v bodoče razvijali bratski odnosi med kulturnimi društvi ter da bi se. še bolj poglobilo medsebojno spoznavanje.
Po prireditvi je bilo družabno srečanje v eni izmed velikih dvoran Doma armije.
ooooooooooooooooooooooooooooooo uooooooooooooooooooooooooooo
_________Iz goriške pokrajine
Zmaga delavcev v Rubijah
Pretekli petek je vodstvo treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, po sestanku z vodstvom tovarne LACEGO v Rubijah, ki je bil na Zvezi industrijcev, prekinilo 48 urno stavko. Na tem sestanku je bil dosežen sporazum o vseh spornih točkah.
Delavci in delavke tovarne LACEGO v Rubijah so že stavkali od 24. do 26. maja, ker je vodstvo omenjenega podjetja sprejelo «disciplinske ukrepe» do kakih 30 delavcev, ki so se udeležili protestne stavke, ki je bila 17. in 19. maja na pobudo vseh treh omenjenih sindikalnih organizacij. Vodstvo tovar-
Udeležite se praznika «DELA» 14., 15. in 16. junija v Jamljah
ne je hotelo suspendirati od ene ure do treh dni omenjeno število delavcev. Grozilo je celo z zaporo tovarne.
Delavci so zahtevali, naj vodstvo prelkliče suspendiranje, spoštuje podpisane pogodbe glede 44 urnega tedenskega dela in naj izplača delavcev letno proizvodno nagrado.
Po enotnem nastopu delavcev ob podpori vseh treh sindikalnih organizacij je vodstvo klonilo in sprejelo pravične zahteve delavcev.
Enotnost delavcev je torej edino jamstvo proti izsiljevanju industri-jalcev.
Goričani
se bodo udeležili spominske proslave v Rižarni
Zveza bivših deportirancev v nacistična taborišča organizira ob priliki spominske proslave v Rižarni v Trstu dne 22. junija izlet v Trst za svoje člane in prijatelje. Vpisovanje se vrši pri F. Cutrofellu v Gorici, Ulica Codelli 4/II.
Celoten program je potekal v zelo prisrčnem ozračju.
('Na sliki:	sprejem v krožku
Gramsci v Pulju)
Smrt gledališkega igralca
Po dolgi in mučni bolezni je umrl Edvard Martinuzzi, igralec Slovenskega gledališča v Trstu. Njegova smrt je hudo prizadela ne le njegovo družino temveč tudi gledališko družino.
Edvard Martinuzzi je bil rojen pred 37. let Študiral je v Kranju, Ljubljani in Kopru. Ob leta 1957 je igral pri 'Slovenskem gledališču v Trstu.
Tudi Delo izraža občuteno sožalje.
Drugo predavanje v krožku Tomažič
V sredo, 11. junija bo v mali dvorani ljudskega doma v Ul. Madonnina druga predavanje, ki ga pri reja krožek za družbene in politične vede «Finko Tomažič».
Predavanje, ki se bo pričelo ob 20. bo imel časnikar Slavko Štoka, ki bo orisal urbanistični razvoj Trsta in nekaterih okoliških občin v luči novih regulacijskih načrtov.
Nadaljevanje
Ladjedelnica Sv. Marka
proletarci in demokristjani so dne 5. junija objavili skupen apel, v katerem je poudarjeno, da tržaška ladjedelniška industrija propada in gospodarstvo hira, da pa se vlada za to ne zanima. Borba za rešitev ladjedelništva, ki se je začela pred tremi leti, prehaja v zadnje, dramatično, obdobje. Delavci ladjedelnice Sv. Marka so odločno in enotno reagirali na vladne načrte. Podpisniki apela ugotavljajo, da je nedavni odgovor CIPE v protislovju z zagotovili, danimi oktobra 1968, zato mladina poziva pristojne kroge, naj uresničijo drugi -tako imenovani načrt CIPE, v smislu zagotovil, ki so bila dana oktobra 1968.
Omenili smo burno sejo deželnega sveta. Na tej seji so komunisti zahtevali, naj svet razpravlja o nujni resoluciji v zvezi z zadevo ladjedelnice Sv. Marka. Demokristjani zahteve niso hoteli vzeti v poštev. Izgovarjali so se, da bi bilo vsako razpravljanje v tem trenutku zgolj «alkademsko», da bi bilo bolje počakati nekaj dni. Svetovalci KPI so seveda odločno reagirali. Zapustili so dvorano in objavili poročilo, v katerem je rečeno, da zahtevajo, naj se takoj pošlje v Rim odposlanstvo deželnega sveta, ki bi podprlo zahteve delavcev.
V sredo 4. junija je zasedbeni odbor objavil poziv vsem političnim strankam in mestnim oblastem. Poziv se glasi :
«V imenu vseh delavcev ladjedelnice Sv. Marka, po poročilu tajni štev sindikalnih organizacij o razgovorih s tajnikom CIPE, ugotav Ijamo, da je rezultat srečanja negativen.
Pozivamo, naj se solidarnostna obveza, ki ste jo nam izrazili, spremeni v takojšnjo stvarno akcijo na vseh ravneh.
Naj pride v zvezi s to akcijo do dogovora na srečanju, ki naj bi v zasedeni ladjedelnici ob zaželeni prisotnosti predstavnikov vseh političnih strank.
Delavci ladjedelnici Sv. Marka zahtevajo samo takojšnjo uresničitev sklepov, ki jih je sprejel CIPE v oktobru 1968.
Upamo, da bodo predstavniki mesta in v dežele našli pot, ki vodi k enotnosti in podpori borbe delavcev ladjedelnice Sv. Marka.»
Predstavniki KPI so že zjutraj prišli k delavcem v ladjedelnico. Med njimi so bili deželni svetovalci KPI in PSIUP, ki so po burni seji deželnega sveta zapustili sejno dvorano. Istega dne je prišel k delavcem v zasedeno ladjedelnico tudi poslanec Albin Škerk.
Poslanstvo
ših izobražencev z delovnim ljudstvom lahko obojim koristijo. Na žalost pa imemo primere, ko je npr. šolski sluga bolj aktiven na prosvetnem in kulturnem področju kot pa marsikateri profesor ali učitelj.
Trajni sledovi kulturnega in prosvetnega delovanja med Slovenci, ki živimo v Italiji, izhajajo v veliki meri prav iz delovanja napredno usmerjenih kulturnih in prosvetnih delavcev. Ti so živeli in žive tudi danes v stiku z delavskim razredom, skupaj z njim se borijo za narodne, kulturne in socialne pravice.
Komunisti žrtvujejo mnogo svojih energij za izobraževanje, za žirjenje kulture in rast kulturnega življenja. To delajo v zavesti, da morata znanost in u-metnost postati last najširših množic in predvsem tistih, katerim je dostop do njiju najbolj otežkočen ali celo onemogočen.
ARCI
Že pred več leti so slovenska športna društva vstopila v italijansko vsedržavno športno organizacijo CONI in zaradi tega ni prav nič trpel njih prvotni značaj. Nasprotno, prav ta pristop je omogočil mnogim slovenskim športnikom, da so se povzpeli do državnih prventev.
Judi tržaško Slovensko gledališče se je pridružilo vsedržavni organizaciji gledališč. Nihče ne more trditi, da zaradi tega tržaško Slovensko gledališče ni več slovensko. Res pa je, da je sodelovanja tega gledališča s strokovno organizacijo, ki ima vsedržavni značaj (naj bo dovoljeno rabiti ta izraz), pripomoglo ^ tfrnVl> da je tudi italijanski gledališki svet izvedel, da v Trstu deluje tudi Slovensko gledališče.
Pred nedavnim je tudi Kmečka zveza pristopila k sorodni vsedržavni organizaciji. Nihče ne more trditi, da zaradi tega Kemčka zveza ni več slovenska, res pa je, da so na nedavnem vsedržavnem kongresu kmetov govorili tudi o perečih vprašanjih slovenskega kmetijstva in da je tajnih Kmečke zveze italijanske delegate nagovoril v slovenskem jeziku.
Tudi ta dejstva potrjujejo, da so «dvomi» nekaterih krogov per vsem neutemeljeni.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12